jPofttnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI
'/C,
časopis zg trgovino, Industrijo In o.
»ST
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol lei^.
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toz!
'a
LETO VD
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 11. decembra 1924.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 147.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo.
Pogajanja, ki se vršijo na Dunaju za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo in ki so se doslej normalno razvijala, se bodo, kakor vse kaže, v kratkem prekinila in to najbrže za delj časa.
Kakor smo čuli z verodostojne strani, se vrši sedaj na skupnih sejah naših in avstrijskih delegatov drugo čitanje splošnega dela trgovinske pogodbe in tarife, ki se pa bliža koncu in ki bo najbrže še ta teden sklenjeno.
Na podlagi dosedanjih pogajanj je prišlo že pri približno 100 pozicijah tarife med obema delegacijama do sporazuma, vendar gre tu le za manjvredne pozicije, za predmete, ki v trgovinskem prometu med nami in Avstrijo ne igrajo velike ali pa vsaj ne bistvene vloge, medtem ko so pa pogajanja glede važnejših predmetov, kakor n. pr. glede tekstilnega blaga, železa in papirja prišla na mrtvo točko, ker so, kakor čujemo, zahteve, ki jih stavijo Avstrijci glede teh predmetov, pretirane in bi, ako bi se jim ugodilo, pomenile propast naše industrije.
V splošnem pa je že iz notic, ki jih prinaša avstrijsko časopisje o pogajanjih, razvidno, da je interes za sklenitev pogodbe pri Avstrijcih padel. In kako bi ne? Pri pogajanjih so Avstrijci spoznali postavke in celo tehnično strukturo naše nove avtonomne tarife in uvideli so, da jim mnogo bolje konvenira sedanja nizka tarifa, pri kateri lahko uvažajo k nam (seveda na račun naše produkcije) toliko, da so v prometu z nami vedno aktivni, nego jim bi odgovarjala naša avtonomna tarifa I V ilustracijo za to naziranje Avstrijcev navedemo v naslednjem notico, ki jo je
griobčila te dni dunajska »N. Fr. resse-i, ki pravi:
>Pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo nastajajo težkoče, ker stremi država SHS za osnovanjem nacionalne industrije In se je zbog tega določilo nove carine v mnogih ozirih izredno visoka Avtonomna carina je pri mnogih postavkah mnogokrat večja nego so sedaj veljavne postavke in so osobito za izdelke železne industrije (posebno tudi za poljedelsko orodje) nove carinske postavke čezmerne, specielno •e smatra, da je povišanje carinskih postavk v svrho zaščite domače industrije za to skupino potrebno, dani nima Jugoslavija še dosedaj močne težke industrije in si mora to šele ustvariti. Jugoslavija je najvažnejše raz-peževališčd za avstrijsko industrijo in izvoz Avstrije v državo SHS je zavzemal lansko leto z 18.3 odstotki celokupnega izvoza prvo mesto. Inte-resirane so pri uvozu v Jugoslavijo pretežno: železna in strojna industrija, tekstilna in konfekcijska industrija, papirna hi kožna industrija. Pri tekstilijah Je avstrijski izvoz v tretjem četrtletju 1024 dosegel približno količino, ki se je izvozila v prvem ietrtletju L 1., pri volnenem blagu »e je izvoz podvojil. Tudi papirna industrija je svoj Izvoz v tretjem četrt-tetju t. L napram prvemu četrtletju znatno pomnožila, istotako kožna industrija. Ugodne začetke kaže tudi oaš izvoz steklarskih izdelkov v Jugoslavija Glede železa In železnih Izdelkov pa je nasprotno „.oz znatno padel; v tretjem četrtletju je znašal samo 81.000 meterskih stotov napram okroglo 150.000 v prvem četrt-
letju, medtem ko je izvoz strojev na-rastel od 6400 meterskih stotov na 10.500. Kakor izhaja iz izjav jugoslovanskih gospodarskih politikov, je Jugoslavija za sedaj še jedva za tretjino industrijska država, pri čemer pa ne igrajo metalurgična podjetja še nikake velike vloge. Vendar pa se zdi, da se smatra uprav osnovanje norih železarn in jeklarn iz političnih razlogov za važno. Naj bodo tu omenjeni samo načrti za osnovanje industrije za vojni materijal, ki se že dolgo časa obravnavajo, k čemur se hoče pritegniti tudi inozemske industrije surovin. Kakor se govori, se bo s strani Jugoslavije priznalo Avstriji pravico največje prednosti, tako da bi se carinske trdote vendar dale ublažiti s prednostmi, ki se bodo dovoljevale drugim državam. Izmed drugih držav ima osobito Češkoslovaška velik interes na izvozu v Jugoslavijo in sicer predvsem glede tekstilne in metalne industrije, steklarske industrije itd. Vsekakor so Jugoslovanske carinske zahteve avstrijsko industrijo, ki je glede mnogih skupin do sedaj predvsem izvažala v državo SHS, zelo vznemirile.«
Kakor razvidimo iz gornje notice, ne zakrivajo Avstrijci svoje nevolje nad tem, da si hoče Jugoslavija pomagati in dati svoji domači industriji vsaj eno zaščito, ki ji je za uspevanje neobhodno potrebna. Kakor znano, so hoteli Avstrijci od nas, da se v prvi vrsti zniža dosedanja tarifa, da se nadalje ista veže in da se končno odpravi luksuzna taksa. Sedaj pa vidijo, da se sicer odpravi luksuzna taksa, da pa morajo mesto z znižanjem računati s povišanjem pri nekaterih predmetih, pri katerih se ne bo mnogo popuščalo 1
Pogajanja se bodo najbrže še ta teden prekinila.
Avstrijsko časopisje navaja kot vzrok za to rimsko konferenco, na kateri da so zaposleni glavni člani avstrijske delegacije, angažirani pri trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo. Dasi bo to odgovarjalo resnici, vendar mislimo, da je to samo formalen vzrok za prekinitev, ki je Avstrijcem zelo dobrodošla. S prekinitvijo hočejo pridobiti čas ne samo za to, da bodo mogli čim daljše uvažati svoje produkte k nam po dosedanji nižji tarifi, ampak tudi za to, da se bodo z lansiranjem vsakovrstnih vesti trudili pridobiti kako mednarodno intervencijo z zahtevo, da bi Jugoslavija v interesu obnove ali sanacije Avstrije pri pogajanjih popuščala in jim dovolila čim večje koncesije! To našo domnevo nam potrjuje osobito navedba v gornji notici dunajske >N. Fr. Pressev, češ, da si hočemo ustvariti močno vojno industrijo. Pokazati nas hočejo inozemstvu kot malkontente, ki hočejo ogrožati evropsko ravnovesje in ki se zato oborožujejo. Proti tem nakanam je treba odločno nastopiti!
Znano je, da so v novi trgovinski pogodbi med Avstrijo in Češko obdržali Čehi za svojo že staro industrijo visoke zaščitne pozicije, od nas, ki zavzemamo pri avstrijskem izvozu prvo mesto pa zahtevajo Avstrijci, da bi popustili mnogo pod te pozicije. Mar zato, da ostanemo v večni odvisnosti od njih?
Težkoče, ki so se začele pojavljati v razvoju pogajanj z Avstrijo, morejo postati usodepolne za našo industrijo in b tem za celokupno naše gospodarstvo. Naša delegacija bo morala zastaviti ves svoj vpliv in največje energije v to, da se nakane, ki nam Jih pripravljajo Avstrijci, preprečijo!
Objava uslužbencev.
Iz Maribora se nam poroča, da stoje nekatera štajerska davčna okrajna oblastva na stališču, da mora vsak službodajalec izstop svojih uslužbencev prijaviti davčnemu okrajnemu oblastvu tekom 14 dni, sicer se zahteva jamstvo služboda-jalca po § 230. zak. o os. d. tudi še za oni čas, ko ni uslužbenec več v službi pri dotičnem službodajalcu.
Zadeva je načelnega pomena in je prav, da jo pojasnimo natančneje.
Določbe, navedene v § 230. zak. o os. davkih, se nanašajo izključno samo na one slučaje, kjer davčna dolžnost uslužbenčeva po § 229. odst. 1. sploh popolnoma ugasne. Ti slučaji so navedeni v § 229. taksativno in so ti-le:
1. smrt,
2. izselitev v inozemstvo,
3. ugasnitev stalnih službenih prejemkov,
4. znižanje prejemkov pod obdavčljivi minimum.
Izstopa uslužbenčevega pri enem službodajalcu in vstopa v službo k drugemu službodajalcu zakon vendar ne smatra kot ugasnitev službenih prejemkov, Kakor je iz čl. 81, št. 6. in 10. izvršilnega predpisa k IV. poglavju zak. o os. u. iasno razvidno. V tem slučaju se dohodnina za čas po izstopu iz prve službe davčnemu zavezancu namreč ne odpiše, temveč se prenese kar na račun novega službodajalca.
Iz določb g 230. se za službodajalca torej nikakor ne more izvajati dolžnost, da bi moral izstop iz službe on sam v 14 dneh prijaviti. Ta rok je določen v tem paragrafu samo za davčnega zavezanca, to je samo za uslužbenca in še za tega samo za navedene štiri primere, ne pa za nepo-srednji prestop iz ene službe v drugo.
Stališče davčnih oblastev je torej v tem oziru posmrtno in mi omenjamo samo razsodbo upravnega sodišča z dne 5. aprila 1904, Budw. štev. 2540, v kateri je izrecno navedeno, da se tiče ta dolžnost samo uslužbencev, torej ne službodajalcev.
Vsak službodajalec ima v smislu § 201. zak. o osebnih davkih vsako leto vložiti glede svojih uslužbencev naznanila o izplačanih službenih prejemkih.
Izvršilni predpis obravnava ta naznanila v členu 40. Pod točko 3.
se omenja v drugem odstavku, da ima službodajalec v teh naznanilih navesti tudi morebitni izstop iz službe in dan, na katerem je uslužbenec izstopil. V členu 82. (točka 5) pa določa izvršilni predpis, da ima službodajalec dolžnost odtegovati dohodnino od službenih prejemkov samo toliko časa, dokler izplačuje prejemke in da z zadnjim izplačilom službenih prejemkov ta dolžnost sploh preneha.
0 kakem roku, do katerega mora službodajalec izstop iz službe davčnemu oblastvu prijaviti, ni v zakonu nobene določbe. Določba v § 230. zak. o os. d. pa velja, kakor omenjeno sploh samo za davčnega zavezanca samega, to je za uslužbenca.
Ako torej uslužbenec iz službe izstopi, ima davčno oblastvo dohodnino s pribitki in z invalidskim davkom vred od izstopa dalje predpisati na račun novega službodajalca, ne glede nuto, ali je naznanil prvi službodajalec izstop iz službe takoj ali pa še le v svojem letnem naznanilu. Na račun novega službodajalca se ima davek predpisati tudi tedaj, če je zvedelo davčno oblastvo ta izstop iz službe na kak drugi način, n. pr. od davčnega zavezanca (uslužbenca) samega ali pa od drugega službodajalca.
Prvemu službodajalcu je davek odpisati tudi takrat, če uslužbenec sploh ne prestopi v drugo službo. V tem slučaju veže uslužbenca po § 230. zak. pa res dolžnost prijave v 14 dneh, sicer se njemu davek ne odpiše, temveč se mu predpiše kar v neposrednje izplačilo. Odpiše se samo službodajalcu, ker on za davek več ne jamči in mu ga od službenih prejemkov tudi ne more več odtegovati.
Prijava davčnega zavezanca (uslužbenca) je v onih primerih, kjer se davek njemu odpiše, podvržena sedaj kolku, za 5 Din. Za rešitev je priložiti kolek za 20 Din. Naznanila službodajalcev temeljč pa na določbah § 201. zak. o os. davkih in jih je vlagati, prav tako kakor stano-valske izkaze (§ 200), samo v kontrolne svrhe ter so vsled tega kolka prosta (Čl. 6, točka 1. zak. o taksah).
Pritožbe službodajalcev zoper imenovane odločbe je kolkovati s kolkom za 20 Din. Vlagati jih je v 15 dneh pri onem davčnem oblastvu, ki izda odločbo.
Gibanje cen v veletrgovini.
Beograjski >Privredni pregled' priobčuje o gibanju cen v veletrgo-
vini v 49. številki z dne 7. L 1. nastopno poročilo:
decembra
Doba
povprečje leta 191Š anuar 1923 anuar 1924 ebruar 1924 marec 1924 april 1924 j maj 1924 junija 1924 julij 1924 avgust 1924 | september 1924 | oktober 1924 inovembor 1924
Celotna indeksna številka cen v mesecu novembru se je zvišala na pram stanju v mesecu oktobru za 5u točk ali za 2 'rz%. Rr"«n skupine po-
1. skupina: poljedelski pridelki	i s s ■s|3 oi 10	S g 1 a-3-&'a S e6 S	4. skupim*: stavbeni materijal	5. skupina: koloni jalno blago	■&x3 |S| to’ .3	• Sl M —• I* 3 f«2 •f 39 rZ
100	100	100	100	100	100	100
2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
°>95	2626	910	2062	1667	2618	2034
4380	2888	994	2062	1685	2618	2101
2438	2479	1005	2092	1709	2523	2040
2351	2290	969	2060	1683	2484	1973
2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
2106	2417	1401	2154	1547	2246	1978
2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
ljedelskih pridelkov izkazujejo vse ostale skupine porast ceni, dasi se je dinar cel mesec držal v Curihu stabilno.
Še več, smatrati se mora, da je bil dinar napram drugim valutam v porastu,	ker	se je	držal cel mesec v
Curihu	na	višini	7.50 do	7.52, do-
čim se je švicarski frank napram ostalim valutam izboljšaval.
V skupini poljedelski pridelki so se cene znižale za koruzo, nekoliko pa se zvišale za pšenico. V skupini živina	in	mesni	izdelki	izkazujejo
znatno	izpremembo jajca	in sirove
kože, ki so se podražile. V skupini sadje in sadni izdelki se je tokrat zvišala cena za žganje, ker je bila letošnja letina za slive jako neugodna. Glede cene vina ni nobene izpre-membe, dasi letina letos ni bila tako ugodna nego lani. Slaba gospodarska konjunktura, slabe kupčije in nezaposlenost povzročajo, da je potreba za vino jako padla. Skupina stavbeni materijal se dviguje. Zvišali ste se ceni za drva in za pesek. V skupini kolonijalno blago se skoro vsi predmeti podražujejo:	kava,
sladkor, riž itd. Vzrok: stalno valovanje cen v inozemstvu, pri sladkorju pa zvišana cena od strani kartela sladkornih tovarn. Tudi v skupini in-
dustrijski izdelki so cene v porastu (kovine, obdelane kože). Samo nekateri predmeti so se pocenili (steklo).
Dinar se je v Njuyorku gibal na višini 142—145 cent.
Ažija na uvozno carino se ni iz-premenila. Novi minister za finance je izjavil, da ne namerava ažija še nadalje povišati.
Konjunktura v veletrgovini se po malem zboljšava. Mnogo strok izkazuje živahnejše kupčije nego v oktobru (manufaktura, kolonijalno blago).
Uvoz se je vsled boljše konjunkture uvozne trgovine dvignil.
Izvoz je normalen. Dvignil se je izvoz koruze, padel pa izvoz sliv in stavbenega materijala.
Zasebna obrestna mera v veletrgovini je znašala 18 do 22%, obrestna mera Narodne banke pa 6%.
V mesecu novembru se je pojavilo stremljenje Narodne banke, da se zniža obrestna mera v zasebnem diskontu.
Promet je bil nekoliko boljši nego v mesecu oktobru.
Dr. Milan Podgornik.
Kaj mora izvoznik vedeti o uverenjih o osiguranju valute I
(Konec.)
9. Opravdanje uverenj z uvozom blaga
(čl. 17. Pravilnika).
Izvoznik, ki je obenem uvoznik blaga, sme v kritje uverenj uporabljati tudi vrednost blaga, importira-nega v našo državo, ako primemo dokaže tak uvoz s carinskimi deklaracijami in fakturami.
Tak izvoznik sme vsako iz inozemstva prejeto devizo v celoti uporabiti v kritje svojih izvoznih uverenj, in sicer s to olajšavo, da povodom kritne transakcije (pri tujih devizah) ni primoran prodati vso devizo, ampak le ono tretjino, katero je v takih slučajih redno ponuditi Narodni banki. Dve tretjini devize pa sme izvoznik kot plačilo svojih uvozov nakazati v inozemstvo, ako izpolni drugače vse formalnosti, predpisane za nabavo tujih deviz (dokaz o protoko-laciji ali predložitev obrtnega lista, predložitev potrdila o izvršenem pla-čanju direktnih davkov za zadnje četrtletje in podpis obveze, predpisane za uvoznike, da bo tekom 6 mesecev uvozil dotično blago; mesto obveze pa lahko že predloži carinske dokumente, ako je blago medtem že dospelo).
10. Opravdanje z importom gotovine.
Potnik, ki prinese seboj iz inozemstva denar v gotovini, ima pravico, uporabiti ga v kritje uverenj, ako izroči banki obenem potrdilo tuzemske obmejne cariname, da je denar bil iz inozemstva v državo prenesen. Tudi denar, ki prihaja po pošti iz inozemstva v našo državo, je uporabljiv v kritje uverenj. Da se pa ta pravica ne izgubi, je treba dotično denarno pismo Narodni banki neotvorjeno izro-
manjše dimenzije, šest strojev za vrtanje železa in stroj za struženje pločevine do 8 metrov dolžine. Vse te stroje goni električni motor, ali direktno, ali potom transmisij. Na prevodniku stisnjenega zraka je motira-nih 12 naprav za netanje, dva stroja za vrtanje in velik stroj za netanje. V zgradbi je postavljeno tudi električno dvigalo s tremi motorji, ki dvigajo bremena do 10.000 kg v obsegu 14 metrov. Na pokritem prostoru zraven zgradbe so montirani valjarji za ravnanje in zaokrožanje pločevine.
(Dnljp sledi.)
Glavna zaloga
čiti, da ista vsebino pregleda in potrdi.
Ako predstavlja uvoženi denar tujo valuto, je treba isto na sličen način preko tuzemske banke prodati, kakor devize. Eno tretjino obračuna Nai’odna banka, dve tretjini se morato na borzi prodati. Ker pa Narodna banka zahteva, da se ji izroči mesto valute (bankovcev) tuja de-viza (ček) iste vrednosti, izgubi lastnik nekoliko odstotkov pri tečaju in na proviziji; vsled tega je ta način opravdanja uverenj manj ugoden od kritja potom deviz.
Ako pa je iz inozemstva došli denar dinarske veljave, tedaj se na podlagi carinske pobotnice brez drugih formalnosti lahko krijejo uverenja za ta znesek. Banka pa zadrži potrdilo kot dokazilo in, da se prepreči večkratna uporaba.
11.	Končne opazke.
Izvozniki dobivajo vse potrebne informacije glede izdaje in kritja uverenj v vseh večjih bankah. Manipulacija z uverenji pri odpremijanju blaga se vrši po carinarnah in pisarnah železn. postaj, nadalje po špediterjih t in carinskih posrednikih, ki običajno tudi skrbijo za pravočasno nadomestitev zastarelih ali izčrpanih uverenj z novimi itd.
Ako carinama za kako izvozno po-šiljatev ne prejme pravočasno veljavnega zadostnega uverenja, tedaj zadrži dotični vagon toliko časa, da ne dospe uverenje; v takih slučajih naraščajo izvozniku lahko visoki stroški radi stojnine za naložene vagone. Važno je torej, da izvoznik skrbi za to, da se pravočasno dostavijo carinami potrebna uverenja.
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Ugodni kraji za osnovanje steklarne bi bili tudi izvori gorljivega plina, ki so se pojavili v Bujavici. Ti plini bi bili izredno pripravni za topljenje, stekla, ker imajo 9000 kalorij. Posebno ugodno bi bilo osnovati steklarne na takem kraju, v katerem se dobiva pesek v bližini, n. pr. v Lipiku, Pa-kracu in Jasenovcu. Težave pa bi imeli ti sicer ugodni kraji glede delavskih moči in njihove nastanitve, ker morajo skoro običajno vse nanovo osnovane tovarne zidati delavske hiše.
Kar je omenjeno glede delavskih moči v Paračinu, velja za vso nanovo nastalo steklarsko industrijo. Večina mojstrov za izdelovanje in okrasitev stekla je iz inozemstva in mi moramo vežbati naše: 1. kemike za vodstvo tovarn, 2. posamezne mojstre za barvanje, brušenje, za izdelovanje kovinskih okrasov itd., pa naj velja, kolikor hoče.
Za splošen razvoj naše steklarske industrije je potrebno preizkusiti v naši državi pesek in kamenje in uspehe javno razglasiti. Potrebno je tudi za naše kapitaliste spisati knjigo s kalkulacijami in podatki o rentabili-teti izdelovanja stekla.
56. Naše izdelovanje železnih konštrukcij.
Železne konštrukcije se izdelujejo v naši državi v Beogradu, Osjeku, Zagrebu in Mariboru.
V Beogradu se nahaja: Beograjska tovarna strojev in železnih konštruk-cij d. d. Tovarna ima pami stroj na 140 konjskih sil, električni generator 80 kilovatov za pogon motorjev v posameznih oddelkih. Parni stroj goni kompresor 35 konjskih sil za proizvajanje stisnjenega zraka, ki v posameznih oddelkih goni naprave in stroje za pnevmatično obdelovanje kovin. V zelo veliki zgradbi za montažo železnih konštrukcij je postavljena krožna žaga za žaganje železa velikih dimenzij, dalje dva stroja za sekanje pločevine in železnih drogov
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Trgovina.
Osnovanje manufakturnega trgovskega ndruženja v Beogradu je napredovalo že toliko, da se je že v sredo vršila v dvorani Hipotekarne banke prva predhodna skupščina. Pravila društva je Trgovska zbornica že odobrila. V društvu bodo organizirani tako grosisti, kakor tudi detajlisti, manufakturne, konfekcijske in galanterijske stroke.
Oddaja v zakup pravice prometu in transportiranja vseh vrst monopolske in druge robe v Beogradu se bo vršila potom ofertalne licitacije pri Upravi državnih monopolov v Beogradu dne 31. decembra t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ukinitev žitnega monopola v Šviei.
— Zvezni svet je pred kratkim predlagal zakonodajni skupščini, da se ukine še iz vojne dobe trajajoči državni žitni monopol. Uvozniki žita se bodo morali ob ukinitvi monopola zavezati, da bodo imeli stalno 50.000 ton žita na zalogi. Za pridelovanje žita v Švici sami predlaga zvezni svet posebne premije.
Cene na debelo v zlatu. — Ako raču-nimo, da so znašale povprečne cene v januarju 1. 1913. 100 enot, so izkazovale cene, preračunjene na ameriške dolarje v januarju leta 1924. v Zedinjenih državah 163, v Angliji 156, v Franciji 108 in pri nas 122 enot. Tekom 1. 1924. so se do meseca septembra cene zvišale, oziroma znižale v Zedinjenih državah na 156, v Angliji na 158, v Franciji na 120 in pri nas pa 137 enot.
ms« as&n&Mmaumm&iSi&M
imocka« r    ---------------------1
DDK ilMH!
Carina.
Pobiranje carinske pristojbine za prenašanje poštnih paketov. — Na predlog carinskega sveta je minister za finance odredil, da se pri uvoznem carinjenju blaga v poštnih paketih pobira posebna pristojbina po točki 2., odst. a čl. 23. zakona o splošni carinski tarifi.
— Ta pristojbina se dosedaj v splošnem ni pobirala, ker prenašajo poštne pakete, ki so zavezani carini, poštni nameščenci, ki hkratu opravijo tudi vso manipulacijo.
Uveljavljenje nove belgijske carine.
— Dne 10. novembra t. 1. je stopila v Belgiji v veljavo nova carinska tarifa. Postavke te tarife so v ‘primeru s postavkami dosedanje tarife prav izdatno zvišane. Za nekatere blagovne skupine, ki se uvažajo iz Nemčije in Čehoslova-ške so določene posebne zvišane postavke. Naše uvozno blago se carini v Belgiji na podlagi pogodbe o najvišjih ugodnostih po minimalni tarifi. — Pošiljkam našega blaga, ki se v Belgiji carini za primer, da je nemškega ali češkega izvora, po zvišani tarifi, je torej v prihodnje prilagati izvorno izpričevalo pristojne trgovske in obrtniške zbornice, vidirano od belgijskega konzularnega zastopstva.
Italijanski eariuski koeficijont. —
Valutni carinski koeficijent je znašal v Italiji v času od 23. do 29. novembra t. 1. 467, to je 100 temeljna carina in 367 ažijski pribitek.
Promet
Uvedba brzojavnih čokov in nakazil na Ogrskem. — Ravnateljstvo poštne hranilnice v Budimpešti namerava s. 1. januarjem 1925 v čekovnem in klirinškem prometu uvesti »brzojavne čeke« in »brzojavna nakazila«. Vsak imetnik čekovnega računa bo smel od svojega dobroimetja delni znesek brzojavno preodkazati na čekovni račun druge osebe, ali ji brzojavno nakazati izplačila v gotovini.
Denarstvo.
Izprememba deviznih predpisov na
Češkoslovaškem. — Prenosi iz čekovnega računa inozemca pri češkoslovaškem poštnem čekovnem uradu na račun inozemca pri banki so vezani, ako znašajo dnevno več nego 3000 čK, na dovoljenje državnega bančnega urada.
Narodna banka. — Po stanju dne 30. novembra 1924. je bilo stanje Narodne banke nastopno (razlike napram stanju dne 22. novembra t. 1. v oklepaju): Aktiva:	kovinska podloga 487;2
milj. (-(- 9.4), posojila 1523T milj. (— 5'2 milj.), račun za odkup kronskih novca nic 1208'2 milj., račun začasne zamene 389'9 milj., državni dolg 2966-3 milj., vrednost državnih domen 21833 milj., saldo raznih računov 587 1 (~f~ 36 milj.); pasiva,:	glavnica v kovanem zlatu
25'4 milj., rezervni fond 5 9 milj., novča-nice v obtečaju 6034 2 (4- 107 3 milj.), državni račun začasne zamene 3894) milj., terjatve države po raznih računih —•— (— 105-2 milj.), razne obveznosti 613 2 milj. (+ 38.2 milj.), vrednost državnih domen 2138 3, ažijo za kupovanje zlata 63 2.	*
Davki in takse.
Izredne davčne olajšave na Češkoslovaškem. — Na Češkoslovaškem je v mesecu novembru t. 1. stopil v veljavo zakon; po katerem se smejo zaostanki na direktnih davkih do konca leta 1923 na prošnjo davkoplačevalca v izjemnih primerih znižati ali tudi popolnoma odpisati, ako je dokazano, da bi plačilo zaostankov davkoplačevalca v njegovem gospodarskem udejstvovanju oviralo ali bi ogrožalo njegovo preživljanje. Oso-bito se sme ozirati na izgubo vsled padca cen in investiranih vrednot, na izgube terjatev in druge povojne pojave. Olajšavo obsega pod posebnimi pogoji tudi avtonomne doklade.
Koliko se plačuje na Češkoslovaškem davkov? — Na Češkoslovaškem odpade na prebivalca povprečno po 600 K davka, vštevši avtonomne doklade pa povprečno po 900 K. Ker pa je povprečna obremenitev na Slovaškem nižja nego v ostalih delih države, znaša povprečna obremenitev na Češkem in Moravskem tudi preko 1000 K na prebivalca. Zaradi primerjave je zanimivo, da se je v Ljubljani, ki ima po zadnjem ljudskem štetju 53.306 prebivalcev, predpisalo samo dohodnine 53,779.820 K, torej še nekaj več nego 1000 K na prebivalca. Ako bi pa vpoštevali Še druge davke, posebno davek na poslovni promet, bi pa znašala povprečna davčna obremenitev skoro gotovo 2000 K.
Statistika dohodnine za 1.' 1983.	—
Delegacija ministrstva financ v Ljub-ljani nadaljuje z objavo uradne statistike, ki naj vsaj deloma nadomesti obsežno in izčrpno statistiko, ki bi jo potrebovali osobito sedaj, ko je stopilo vprašanje izenačenje neposrednih davkov v resen stadij. Ako bi se enaka statistika sestavljala tudi v drugih upravnih področjih, bi bilo delo pri izenačenju neposrednih davkov, predvsem pri dohodnini bistveno olajšano. — Pred kratkim v Uradnem listu objavljena statistika o dohodnini za 1. 1923. izkazuje, da je bila za 1. 1923. predpisana dohodnina 34.123 osebam, to je 3 23% celotnega prebivalstva. Družinskih članom ao imele te osebe 90.897, to je 11'84% celotnega prebivalstva. Od vseh 34.123 oseb jih je vložilo le 12.485 dohodninske napovedi. Vsem ostalim se je dohodnina odmerila na podlagi uradnih pripomočkov. V predvojni dobi je veljalo pravilo, da vloži vsaj polovica cenzi-
Štev. 147.
TRGOVSKI LIST, 11. decembra 1924.
c*»raf** -rsjGmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmHaamKmmBamBmmiMA ■—nnmnMi—WQwmiii
Stran 3.
tov napovedi. Na bivšem Kranjskem je bilo L 1913. 15.241 dohodnini zavezanih oseb. Od teh jih je vložilo dohodninske napovedi 7733, torej še nekaj več nego polovica. Sedaj se davkoplačevalci brez dvoma premalo zavedajo važnosti, ki jo ima napoved za varstvo njihovih pravic. — Statistika glede ugodnosti vsled vpoštevanja družinskih razmer po §§ 173. in 174. zakona o osebnih davkih je negativna, ker zakon ni sledil v zadostni meri toku časa in se ni oziral na razrednostitev denarja toliko, da bi bil mogel kdo biti deležen zakonsko prizna-uih ugodnosti. — Dohodki dohodnini zavezanih oseb (praviloma dohodki leta 1922.). so bili ocenjeni na 2141 milj. kron. Po dohodninskih virih se razdele nastopno: zemljišče 753 milj., poslopja: 29 milj., samostojna podjetja in opravila: 1106 milj., službeni prejemki: 194 milj., glavnična imovina: 30 milj., drugi dohodki: 27 milj. Odbitki od teh dohodkov so sumarično izkazani s 63 milj. Cisti dohodek obdavčenih oseb je torej znašal za leto .1923.: 2077 milj. Za leto 1920. so bili dohodki dohodnini zavezanih oseb ocenjeni na 901 milj. kron, za 1. 1921. na 1132. milj. in za 1. 1922. na 1674 milj. Največ davkoplačevalcev je imelo do 200.000 K dohodkov. 200 do
300.000 K dohodkov je imelo le 563, do
400.000 K le 233, do 500.000 le 107,
600.000 K le 93, do 700.000 K le 30, do
800.000 K le 30 oseb, do 900.000 kron 17, do 1 milijona le 18 oseb in preko 1 milj. le 83 oseb, od teh 19 v Ljubljani. Zanimivo je, da je imelo od obdavčenih oseb nad */a manj nego 48.000 K dohodkov in da obsega davčna stopnja s
20.000 do 26.000 K največ cenzitov, to je 12.197, torej več nego %. To vsekakor kaže, da se je izkušalo kljub zvišanemu davčnemu minimu umetno obdržati v davčni dolžnosti čim večje število davkoplačevalcev. Ker je izključeno, da bi .se moglo število cenzitov ravno v tej stopnji naravnim potom tekom enega leta dvigniti od 5540 na 12.197, torej več nego podvojiti.
Razno,
Ogled tovarne pletenin in tkanin Josip K u n e & Komp., Ljubljana, Po-
ljanski nasip (stara cukrarna). Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani, ki se udejstvovuje uspešno na vseh strokovnih poljih za izobrazbo svojega članstva in trgovskega naraščaja, je že od nekdaj prirejalo oglede naše domače industrije. Na praznile dne 8. decembra 1924 je priredilo tak ogled tovarne pletenin in tkanin Josip Kunc in drug. Ob 9. uri dopoldne se je zbralo pod vodstvom društvenega predsed-j nika g. dr. Frana Windischer-ja ca. 120 udeležnikov (Članov, članic in naraščaja), ki so posetili omenjeno tovarno. Reči moramo, da so bili udeležniki zelo prijetno iznenadeni, tako nad sprejemom od strani podjetja^ kakor tudi nad podjetjem samim, ki tako izborno deluje. Marsikdo izmed udeležnikov si niti mislil ni, da se stvari, kot so jih videli, izdelujejo tudi pri nas in s pretežno večino domačimi močmi. — Po ogledu, ki je trajal skoro dve uri, je tvrdka povabila vse udeležnike na zakusko. Imenom podjetja je pozdravil v lepih besedah udeležnike g. Franc Urbanc. G. dr. Windischer se je imenom društva zahvalil za prijazno povabilo in razkazovanje in želel podjetju čim-večji napredek, imenom tvrdke sta se zahvalila za poset in s tem dokazano veliko zanimanje družabnika gg. Urbanc in Kunc. Imenom trg. nastavljen-cev se je zahvalil podpredsednik društva g. Tor y, imenom naraščaja g. Steiner. Zaključno besedo jo povzel g. podpredsednik Kavčič, ki je opozarjal, da s podpiranjem domače industrije koristimo samim sebi, ker ves denar ostane pri nas doma — Poset tovarne Kunc ostane pač vsem posetnikom v lepem spominu!
Splošen gospodarski položaj Avstrije v mesecu novembru. — Položaj avstrijske industrije je bil v mesecu novembru t. 1. nekoliko ugodnejši, četudi se je vsled končane sezone v stavbenih, hotelskih in gostilničarskih ter v oblačilnih obratih pojavila precejšnja brezposelnost. Koncem meseca novembra t 1. je bilo 105.000 oseb brezposelnih. V kovinski industriji je položaj nekoliko ugodnejši, skoro vse druge industrije izkazujejo vsled precejšnjih naročil za božične kupčije deloma ugodne podat-
ke o zaposlenosti. Indeksna številka se je v mesecu novembru zvišala za 3 K %.
Pogajanja med našo državo in Italijo v Benetkah. Zunanji minister dr. Nin-čič se je na potu v Rim ustavil tudi v Benetkah, kjer zboruje italijansko-jugoslovenska komisija. Kakor se poroča v italijanskih listih so razgovori med obema delegacijama uspeli tako daleč, da je mogoče v kratkem času doseči sporazum. Informirani krogi trde, da popoln sporazum glede vseh sporov še ni dosežen, razlike med obema delegacijama so pa zelo malenkostne in lahko premugljive. Po razgovoru s predsednikom jugoslovenske delegacije je nadaljeval zunanji minister svojo pot v Rim, da se sestane z Mussolinijem, s katerim bo razpravljal v glavnem sledeča vprašanja: 1. izplačilo obojestranskih dolgov na Reki; 2. razmejitev v Sloveniji in ž njo združena vprašanja; 3. vprašanja konzorcija za eksploatacijo bazena Tha on de Revel na Reki; 4. izplačilo odškodnine, povzročene Jugoslovenom od strani fašistov v Trstu; 5. vprašanje znižanja jadranske tarife; 6. konvencija o medsebojni agentraži je odložena.
Francoski ministrski predsednik Her-riot o notranji in zunanji politiki Francije. Ministrski predsednik Herriot je imel dne 7. t. m. v Roubaixu daljši govor, v katerem je izjavil, da hoče ohraniti notranji in zunanji mir. Naj se zgodi sedanji vladi karsibodi, je nadaljeval Herriot, smem vedno z zadoščenjem ugotavljati, da je vlada v veliki meri izvojevala med zavezniki simpatije za Francijo, ki hoče ohraniti inicijativo_ za mir. Na banketu »amicales ligues« je rekeV Herriot, da hoče ob vsaki priliki braniti republiko pred nasprotniki.
Briand o Društvu narodov in ženevskim protokolu. Dne 9. t. m. je sprejel francoski odposlanec pri svetu Društva •narodov, Aristide Briand, zastopnike italijanskega tiska v Grand Hotelu ter jim pojasnjeval važnost zasedanja sveta Društva narodov in važnost ženevskega protokola, ki govori o splošni razorožitvi držav. Temeljne točke tega protokola so: onemogočenja sleherne vojne, stvoritev društva za medsebojno podpiranje narodov, zvišanje vojnih bre-
men potom znižanja oboroževanja in uvedbe zaščite držav. Temu programu ostane Francija zvesta ter se nadeja, da ji bodo na tej poti sledile ludi druge države. Briand je rekel, da je Društvo narodov živa realnost ter se ne sme niti trenutek dvomiti, da bo čim bolj razvijala svojo aktivnost. Njen ugled bo sča-som silno narastek Briand je pripomnil, da bo Anglija bržkone pričela vsestransko proučevati ženevski protokol in to je povsem razumljivo, če pomislimo, da ima Velika Britanija novo zbornico. Po Briandovem mnenju je Društvo narodov edino sredstvo, ki more mirnim potom rešiti mednarodne spore.
Vzorce za službene pogodbe za nameščence ima Gremij trgovcev v Mariboru v lastni založbi. Vzorci odgovarjajo zahtevam, ki jih stavijo sedaj veljavni predpisi in praksa, zato se priporoča vsem Gremijem, odnosno podjetjem, da si nabavijo.
Izseljevanje iz češkoslovaške v mesecu oktobru 1924. — Po uradnih statističnih podatkih je dobilo v mesecu oktobru t. 1. potne liste za izselitev 1978 oseb (v septembru 2184 oseb). Od teh jih je navedlo, da se izselijo: 1098 v Francijo, 163 na Ogrsko, 133 v Avstrijo, 92 v Nemčijo, 39 v Rumunijo, 27 v Rusijo, 20 v Jugoslavijo, 18 na Poljsko, 48 v druge evropske države. V prekomorske dežele je odpotovalo 578 oseb, in sicer 415 v Združene države ameriške, 113 v Argentinijo, 39 v Kanado, 6 v Brazilijo in v druge prekomorske dežele 5 oseb.
Šesti mednarodni vzorčni velesejem v Bruslju se bo vršil v času od 25. marca do 8. aprila 1925. Belgijska industrija se je po vojni dvignila tako visoko, da deloma celo že prekaša predvojno produkcijo. V strojni in tekstilni industriji, v orožju, steklu, mramorju iu elektrotehničnem materialu zamorejo belgijski izdelki konkurirati tako po svoji kakovosti, kakor tudi po svojih cenah z vsako drugo državo. Našim producentom bi se izplačalo razstaviti na tem velesejmu čipke, lesne proizvode, deželne pridelke, cement, kožuhovino in razne surovine. Interesenti dobijo vse informacije glede tega velesejma pri tukajšnjem belgijskem konzulatu.
„MERKUR“, trgovsko-industrijska delniška družba v Ljubljani.
Vabilo k subskribciji H. emisije delnic.
Izvršujč sklep občnega zbora delničarjev »MERKUR«, trgovsko-industrijske delniške družbe v Ljubljani z dne 26. maja 1924 provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odo-
brenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 25. junija 1921, VI. št. 3299, na tem občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice
z izdajo
od Din 750.000— na Din 1,500.000'—
7500 komadov novih delnic a Din 100”
pod sledečimi pogoji:
nom.
1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 120*— za komad tel quel v razmerju na eno staro eno novo, protivrednost plačljiva ob subskribciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole pri družbini blagajni, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Novim delničarjem se ponudijo eventualno preostale nove delnice po kurzu Din 130’— za komad tel quel, plačljivih ob subskribciji.
3. Subskribcija traja od 10. decembra 1924 do 15. januarja 1925 in se more izvršiti pri družbini blagajni, »MERKUR«, trg.-
ind. d. d. v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13, dokler traja subskribcijski rok, vsaki dan, izvzemši nedelj in praznikov, ob običajnih uradnih urah.
4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskribcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 1. februarja 1925.
5. Izročitev novih delnic se bo , izvršila proti vrnitvi sub-skribcijskih potrdil do 1. julija 1925.
Ljubljana, dne 7. novembra 1984.
6. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja.
7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. januarja 1925 dalje.
' X -	_	<	l	■	|4::	'	if,-	.	01	*	*
Pričakujemo, da se blagovolite ^ odzvati našemu vabiju; k. \ subskribciji in pripomorete k čim lepšemu uspehu hove emisije,
da tako kot star delničar ostanete zvest nalogam, ki si jih je naša družba stavila ob ustanovitvi našega stanovskega podjetja. S povečano J§stno glavnico bo omogočen našemu mlademu podjetju uspešnejši razvoj in slovenska trgovina, industrija"in obrt bo__ imeln strokovnem interesov.
C7DUCJDI	Ml	. v.tunu ngvviiiu, Mivtvtvii ijm m vi
v svoji |tanqv8ki tiskarni trajno oporišče pri svoje m organizacijskem delu za zaščito lastnih gospodarsk
■
Našo moderno opremljeno tiskarno, katere ustanovitev je bila nujna potreba slovenskim gospodarskim krogom, hočemo in moramo povzdignili do najvišje stopnje razvoja; v tem stremljenju pa naj nas podpira'sleherni slovenski trgovec, industri-jalec in obrtnik.
Upravni svet.
Ljubljanska borza.
Dne 10. 'decembra 1024.
Blago. Les: Smrekovi hlodi, zdravo, lepo blago, od 30 cm naprej, fco nakl. post den. 310; testom, 2.25, 25 cm, 10 do 29 cm,, medi a 23, zdravo, lepo blago, fco meja, den. 690, bi. 720; hrastovi iiizi, 5, 6, 7, 8, 9, la, fco meja, den. 1440, bi. 1460; hrastovi železn. pragovi, 250, 25 X 15, fco nakl. post. den. 46; deske, 20 mm, monte, fco Ljubljana, den. 580; brusni les, po uz. Lj. borze, fco nakl. post., 1 vag., den. 220, bi. 225, zaklj. 220. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana, den. 410; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 465; koruza nova, def., fco Klenak, že v Ljubljani, bi. 180; koruza nova, zdrava, fco Ljubljana, bi. 240; oves bački, fco Ljubljana, blago 360; laneno seme, fco Ljubljana, den. 700; moka pšenična, bačka, 0, fco Ljubljana, bi. 680; otrobi drobni, fco Ljubljana, bi. 212.50; otrobi sr. debeli, fco Jarše, bi. 240; krompir, fco štaj. post. 133. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trs., 1 vag., den. 500, bi. 505, zaklj. 505; fižol pre-peličar, očiščen, b/n, fco Postojna trs., bi. 580; fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trs., bi. 480.
Vrednote. Celjska posojilnica, den. 210, bi. 218; Ljublj. kred. banka, den. 220; Merk. banka, Kočevje, den. 124, bi. 126; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 885, bi. 895; Str. tov. in liv., Ljubljana, den. 130, bi. 148; Trb. prem. dr., Ljubljana, bi. 465; »Split«, den. 1400, bi. 1420; »Nihag«, Zagreb, bi. 63.
Zlatorog
terpentinovo
milo,
najnovejši Izdelek Tvonlc Zlatoog, sl le v ka tkem času, odka Je bilo vpeljano, pridobilo splošno p ljubljenost, zato ne sme manlkati v nobeni trgovini 1
Tržna poročila.
Tržne cene za meso v Ljubljani. —
(Dne 1. decembra.) V mesnicah po mestu 24—27. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 24 —26, 1 kg II. 18—24, vampov 10—12, pljuč 8—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 28—30, II. 25—27 50, jeter 29—30, pljuč 24—25. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 34, II. 29, pljuč 14—15, jeter 25—30, slanine trebušne 29—30, slanine, ribe in sala 35 — 36, slanine mešane 33—34, na debelo 32—33, masti 35—38, šunke (gnjati) 45, prekajenega mesa I. 40—45, II. 35 —40, prekajenih parkljev 10—15, glave 20, jezika 42—50 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 13—19, jagnjetine 25, kozličevine 28. Klobase: 1 kg krakovskih 56, debrecinskih 56, hrenovk 42, safalad 42, pol prekajenih kranjskih 45. Perutnina: 1 piščanec večji 20—30, 1 kokoš 40—50, 1 petelin 40—45, 1 ne-pitana gos 70—80, 1 domač zajec manjši 10, večji 17—25 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir na trgu v
Ljubljani. 1 liter mleka 3—3'75, 1 kg surovega masla 50, čajnega 60—70, masla 50, bohinjskega sira 532, sirčka 12, eno jajce 2 ‘25—2-50 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. (Dne 1. decembra). 1. kg kave Portoriko 84—92, Santos 48—52, Rio 44— 48, pražene kave I. 100—110, II. 84—88, III. 54—56, 1 liter namiznega olja 26, jedilnega 22, 1 kg soli 3 50, 1 kg riževega škroba 21, pšeničnega 16, koruznega 12, testnin I. 18, II. 12 Din. Kristalnega sladkorja belega 15—20, v kockali 17—50,, riža I. 10—14, II. 8—10.
Živinski sejem v Mariboru (9. t. in.). Dogon: 2 konja, 2 bika, 46 volov, 288 krav, 7 telet; skupno 345 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: voli, debeli 12.50—13, poldebeli 11.50—12.50, plemenski 10.50—12; krave, klavne, debele 10.25—12, plemenske 9.50—10, za klobase 6—9, molzne in breje 9.50; mlada živina 12—13.25. Meso: volovsko
I.	25—27.50, II. 22—24, bikov, krav in telic 20—21.50, telečje I. 27-30, II. 21 do 25, svinjsko sveže 25—35 Din za kg.
Prodanih 105 komadov. Kupčija glede na slabo vreme še precej dobra.
Zagrebški letni sejem (9. t. m.). Današnji prvi dan takozvanega »nikolinjske-ga« letnega sejma je bil nekoliko boljši kakor običajni tedenski sejmi. Dogon je bil srednji, domače povpraševanje slabo, dočim je bilo zanimanje iz inozemstva precejšnje. To je povzročilo povišanje cen, ki so doslej že tri tedne slabele. Prvovrstni voli in junice so poskočili za 1 Din, drugovrstna živina pa povprečno za 50 par pri kg. Istotako so se podražile sremske svinje, in sicer povprečno za 2 Din pri kg. Bosanska živina in domače svinje so se deloma tudi pocenile. Konji so bili za 10 do 20 odst. dražji. Konj je bilo malo. Tudi dovoz sena je bil razmeroma neznaten. Za kg žive teže so notiraliubiki 12.25—13, bivoli 9.50 do 11 (prošlo sredo 10), junice I. 14 do 15.50 (12—12.50), II. 12—13.50 (11 do 12), junci I. 10—12 (10—11.50), II. 8.50 do 11 (8—10), krave I. 12—14.25 (11.50 do 12), II. 9—10 (10.50—11), III. 6-7 (7—8), bosanske krave II. 7—9 (8 do
9.50), III. 5.50—7 (6—7.50), voli I. 13.25—15	(13.50—14),	II.	12—13.50
(11.75—13), III. 9—11 (9—10.50), bo-sanski voli I. 11—12.50 (10.50—12.50),
II.	10-11 (9-10), III. 6-7.50 (8-9), teleta 15—17 (18—20), svinje, domače pitane 22—24 (21.50—25), sremske pitane 23—24.50 (20—23), nepitane 16 do 19 (17—18.50), prasci do 1 leta 15 do 18.25 (15—18), starejši 16—20 (16 do
18.50). Zaklane svinje 25—26.50 (21 do 23) Din za kg. Krma: navadna detelja in lucerna 125—150, seno I. 100—125,
II.	80—100, stisnjeno 120—125, otava 125—150 Din za 100 kg.
Najboljši
lWalnl stroj |e edino le
Josip Petelinc-a
mamko
Orltzner in Adler
sa rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Pouk * «um|ii brupttiM. VtCktM garancij«.
Delavnica aa popravila Ih Milko	Takfrn	915	Na	mala
Veletrgovina v
▼ ljublj artl
Špecerij sko blago
NMBiovntno tganje moko In itolnlne pridelke raznovrstno rudninsko vodo j testna praiarna sa j kavo in mlin ca dl-x električnim j obratom.
I NA. RAZPOLAGO I
3II1II r-~
innnnnnnnnnnnnnnnnj
Važno za trgovce!
I f -rft
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.
Velika Pratika ja najstarejSI slovenski kmetijski koledar, ki je še danes najbolj vpo-Stevan In zahtevan od vsake slovenske rodbine.
Stane v nadrobni prodali Din 5-—.
Trgovci dobe pupust tako, da je teden zaslužek zasiguran.
Naroči se pri:
Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl.
VIKTOR MEDEN
v Ljubljani
Izdeluje najbolj Se
likerje, rum, konjak, slivovko, brinovec, tropinovec. Kupuje sadje zet žganjekuho.
Telefon Inlerurban itev. Tl.
Kovček!
Rekord
tiskarna in lltografllni umetniški zavod
v Ljubljani, Breg 12
tnmuumnnrainnmnnmi
za potovanje, z 1 ali 2 vložkoma, ploščati kovčekl, ladijski kovčekl v vseh velikostih v zalogi pri
IVAN KRAVOS, Maribor Aleksandrova cesta 13.
Kovčeke za vzorce in potnike Be izgotovi po naročilu v lastni torbarski delavnici.
IJUGOEKSIMI
I Trgovska družba. Vekoslav Pelc A dr. *
Im p ort	LJUBLJANA Baport
Vegova ulica S
TRGOVINA
• lp»cwU«HJg». ftLolonlfalnlm, malerUafentm Magom, poV>ktml pridelki, lesom In lasnimi to-
''V delta na rtebelo fen drobno	.
* • "
Priporoča se
veletrgovina špecerijskega in koloni-jalnega blaga. Raznovrstnega žganja in špirita
Ljubljana
Zahtevajte cenike I
Brzojavke: Orellč. Telefon štev. 246.
Oglašajte v »TRGOVSKEM LISTU"!
Najboljše
šivalne
stroje
„Pfafr
po ugodnih cmah In platan* pogojih priporsCa
IGN. VOK, Ljubljana
Sodna ulica št 7.
TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA
Podružnic«:
Maribor, Kamnik, Konjiča, Novo mesto, Ptuj, Rakek. Slovenjgradac,
Sovenska Bistrica
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi)
* KAPITAL In REZERVE Din 19,000.000—.	"	;	-
Isvr Suj a vso bančna posla najtočnej« in najkulantneje. ir./' Brzojavi: Trgovska	Telefonij	139,	146,	438
Ekspozitur«:
Logatec,
Preval]«
iadajatalj: »Mnkvc, trganko-lndoatrl^ka d. (L, Ljubljana. — Odgovora! urednik F. JERAS.
Tlak tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d.