TRGOVSKI LIST časopis sa trgovino, Industrijo In obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 6. junija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 66. Maloprodaja soli in zaračunavanje vrečic. Pomen agrarne banke. Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš ... Prebivalstvo naše države je po svoji veliki večini poljedelsko. Skoro 85% se peča s poljedelstvom oziroma najde svoj zaslužek pri kmetskem delu. Kmet hodi za plugom in se znoji, seje in žanje. Ce je letina dobra, je tudi kmetu dobro. Ako ne, tedaj trpi on in vsa država. Treba mu je kredita, da si nakupi, kar mu ni prinesla letina. Da bi prodajal kmetske pridelke v slabih letinah, še misliti ni, dasi se tudi to večkrat dogaja pod težo štabih razmer. V takih, za kmeta težkih časih, je morala priskočiti povsod na pomoč država, da pomaga kmetu iz tega težkega položaja. Dasi teče že enajsto leto, odkar je prenehala svetovna vihra, trpi narod še vedno prav občutno posledice vojne. Slaba konjunktura in gospodarske krize, ki temelje na slabi kupni moči denarja in vsled tega na povišanju cen, dalje neravnovesje med produkcijo in konsumom, na drugi strani pa na prekomernem kopičenju bogastva v rokah omejenega števila oseb,, so močno razrahljale trdne predvojne gospodarske vezi. Razni ukrepi so skušali priti tem nezgodam v okom. Posebno poljedelstvo je bilo ono, na katero se je v takih momentih najbolj oziralo, zavedajoč se pri tem velike in vodilne vloge njegove v gospodarstvu poedinih držav. Tako se je tudi pri nas z zakonom o poljedelskem .kreditu iz leta 1925 skušalo pomagati našemu kmetu, posebno onim v južnem delu naše države. Na temelju tega zakona se je ustanovilo pri nas okoli tisoč zadrug, ki so dobile od ravnateljstva za poljedelski kredit preJto oblastnih zadrug nad 100 milijonov dinarjev kredita za poljedelske svrhe. Država se je obvezala prispevati letno 50 milijonov dinarjev v ta namen, kar pa 'še dolgo ni zadostovalo, da se odstranijo nepo-voljne razmere. Zato se je naša nova vlada odločila, da napravi v tej smeri odločilne korake in zbere kgpital, ki j bo v zadostni meri ustregel vsem mnogobrojnim zahtevam in potrebam našega poljedelstva, ki potrebuje mnogo sredstev, da se postavi na primerno višino in iztrga iz rok oderuhov, kj so se v južnih krajih naše države često nemoteno vrinili celo v zadrugo. Tako nam je prinesel zakon od 16. aprila tega leta privilegirano agrarno, banko, kj naj zbere za to potreben kapital in priskoči kmetu odločno in takoj na pomoč. Osnovna začetna glavnica banke, ki se ustanavlja ravno v teh dnevih, znaša 300 milijonov dinarjev. Vendar se more delniška glavnica po potrebi zvišati na eno milijardo dinarjev s pristankom zbora delničarjev. Glavnica je razdeljena na 600 tisoč delnic po 500 diparjev vsaka. Sedež banke je v Beogradu. Ustanoviti se morejo z rešenjem upravnega odbora podružnice, kjerkoli se bo ^ izkazala poslovna potreba. — Država jamči za 6-odstotno dividendo, jamči pa tudi za hranilne vloge, ki bodo poverjene novi banki. Delnice agrarne banke, ki uživajo pupilarno varnost, se bodo sprejemale kot kavcija pri vseh državnih blagajnah, poštna hranilnica, hipotekarna in narodna banka jih bodo pa sprejemale v lombard. i .j venijo nova banka sicer nima prvobitne koristi, ker ima ona sama dovolj močno razvito zadružništvo, kar se tiče kreditnih in posojilnih ustanov, da more pomagati poljedelcu tudi v težjih časih. Vendar tudi Sloveniji še mnogo manjka, predno bi se mogla v poljedelskem oziru kosati z Dansko ali s Holandsko, ki sta danes gotovo prvi poljedelski državi. Agrarna banka bo zato dajala kredite za zgradbo zadružnih skladišč za organizirano skupno prodajo, za povzdigo poljedelske industrije, za melijoraci-je, za konvertiranje dolgov in za druge moderne zadružne naprave, katerih tudi v Sloveniji še mnogo potrebujemo. Tudi bi mogli s sistematskim umetnim gnojenjem zvišati plodovi-tost naše zemlje in kvaliteto naših poljedelskih produktov. S tem bi mogli tudi zvišati naš eksport in uspešno konkurirati z inozemstvom, kar bo zelo dvignilo našo trgovinsko in plačilno bilanco ter s tem tudi ugled v inozemstvu. Naše poljedelstvo se mora proširiti, ker ima vse pogoje, da se razvije na zavidno višino. Tako se bodo mogli tudi zadružno visoko razviti deli naše države okoristiti uspešno z novo ustanovo, da ne ostanejo na isti višini, nego da se čimdalje bolj razvijajo. Zato ima ustanovljena banka tako obširen delokrog. Banka ima velike predpravice, ki so predvidene j v zakonu. Tako ima na primer vse privilegije, ki jih uživa hipotekarna ; banka v pogledu izterjanja dolgov od • svojih dolžnikov in v pogledu izvrš- j nega postopanja. Bančna imovina in ! dividenda je oproščena vseh davkov j in davščin, državnih in samouprav- | nih. Kontrolo nad banko bo izvrševala poleg delničarjev tudi država po posebnem komisarju. Nadzorni odbor sestoji iz sedmih članov, od katerih i jih pet voli zbor delničarjev. Upravni j odbor sestoji iz 15 članov, od katerih j jih sedem imenuje vlada, osem pa i zbor delničarjev. Glavna zadružna i zveza je v posebnem memorandumu j zaprosila vlado in kralja, da sedem j članov upravnega odbora, katere ime- j nuje, izbere iz zadružnih vrst, kajti oni bodo najlažje razumeli želje in težnje kmetskega prebivalstva, s katerim so v stalnih in najožjih stikih. Država bo prispevala pri tej ustanovi s 120 milijoni, narodna banka, hipotekarna banka, poštna hranilnica in razredna loterija prispevajo vsaka po 20 milijonov. Ostali del delnic stoji na razpolago denarnim zavodom in poedincem. Upati je, da se bo do 22. junija, dokler traja vpis delnic, zbrala vsa potrebna vsota, tako da se bo v par mesecih že moglo pričeti s poslovanjem banke. Od državljanov, ki bodo podpisovali delnice, je odvisen uspeh te koristne akcije. -Pričakovati je, da se bo nared odzval vpisnemu pozivu Z veseljem in zaupanjem v novo ustanovo in pomagal reševati vprašanje, ki nas mora najbolj zainteresirati, če hočemo povzdigniti naše poljedelstvo na višino, ki mu pristoja z ozirom na našo razmeroma dobro zemljo. Zato naj velja za slovenskega gospodarja: vpisujte delnice agrarne banke in pomagajte učvrstiti temelj naše državne zgradbe. Ih*. F. P. '«•* tUHI •• > BORZNO RAZSODIŠČE V LJUBLJANI. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem Pred kratkim sn\o v našem listu opozorili, da je finančna kontrola ovadila več trgovcev, ker so pri prodaji soli posebe zaračunavali vrečice in s tem po mnenju uradnih organov prekoračili uradno določeno ceno za nadrobno prodajo soli. Sklicevali so se pri tem na člen 8 pravilnika za maloprodajo soli. Po tem členu morajo mali prodajalci prodajati sol po določeni monopolni ceni. Ža svoj trud in za stroške ob prodajanju in trasportira- \ nju soli imajo pravico do odstotka, ki ga je določil minister za finance. Ker -ta člen izrecno navaja, da so v provizijo vračunjeni tudi stroški ob prodajanju soli, so podrejeni organi to določilo tolmačili tako, da je v odstotku zapopadena tudi cena za vrečice in da se ta cena ne more posebe zaračunavati. Te dni pa smo dobili na vpogled razpis oblastnega monopolskega inšpektorata v Zagrebu z dne 28. maja V ministrstvu poljedelstva se je vršila 4. t. m. konferenca predstavnikov vinskih producentov in trgovcev iz cele države. Vodil jo je minister dr. Frangeš, a prisostvoval ji je tudi predstavnik mednarodnega urada za vino v Parizu g. Donarch. Kot predstavnik tega urada je izrazil g. Donarch naslednje želje: 1. V Jugoslaviji naj se ustanovi odbor, ki bo obstojal iz najbolj uglednih vinskih producentov, trgovcev, konzu-mentov, vinogradniških strokovnjakov in zdravnikov. Ta odbor bi moral organizirati propagando za razumno potrošnjo vina, ki v zmernih količinah ne le ni škodljiva, temveč je celo koristna za človeški organizem, tako da celo mnogi zdravniki priporočajo rekonvalescentom vino. 2. Pod imenom vina naj se prodaja samo proizvod alkoholnega vina iz grozdnega soka; naziv vina, označenje kraja, kjer se je pridelalo, in označenje vrste vina naj se zaščiti tako v domačem prometu, kakor v mednarodni trgovini. 3. Pri sklepanju trgovinskih pogodb naj se zahteva znižanje uvoznih carin za navadna vina. Minister Frangeš je nato pozval navzoče delegate, naj podajo mnenje in želje vinogradnikov., Delegati so izrazili v imenu vinogradnikov in vinskih producentov v splošnem naslednje želje in zahteve: 1. Sedanja trošarina na vino je previsoka ter je bila prenaglo uvedena. Za pospeševanje vinogradništva je nujno potrobno, da se trošarina zniža tako, da državpa jn samoupravna tro-šarinska taksa ne bo znašala nad 1 dinar za liter vina. V.svrho pospeševanja proizvodnje kvalitetnih vin naj se omeji občinska trošarina na vino, v steklenicah na največ 75 par od tri-Četrtliterske steklenice. 2. Poleg trošarinskih taks povišujejo prodajno ceno vina razni mali izdaki, zaradi česar je temboij potrebno, da se kar najbolj zniža trošarina. 3. Poleg visokih trošarinskih dajatev še bolj ovira trgovino z vinom rigorozno izvajanje odredb trošarin-skega zakona, kar zahteva že za vsakega malega podjetnika ogromno povišanje obratnega kapitala- 4. Kleti vinogradniških zadrug in vinskiji trgovcev bi bilo treba proglasiti za svobodna skladišča, kar bi 1929, štev. 9711, ki avtentično tolmači to določilo pravilnika. OblastBi raono-polski inšpektorat v tem razpisu ugotavlja, da je cena ?a sol določena brez zavoja. Potemtakem mali prodajalec ni dolžan, da da kupcu vrečico brez odškodnine. Ako kupec ne pristane na to, da vrečico posebe plača, mora prinesti s seboj posodo ali vrečico za kupljeno sol. S tem je ugodno rešeno za maio-prodajalce soli važno vprašanje, ali so upravičeni vrečico posebe zaračunavati ali ne. Z ugodno rešitvijo tega vprašanja se je položaj malih prodajalcev vsaj nekoliko zboljšal. Kakor čujemo, bo oblastni mono-polski inšpektorat to stališče uveljavljal pri odločbah o ovadbah, podanih radi prekoračenja monopolske cene, ako se je cena prekoračila samo v ta namen, da se je odjemalcu zaračunila posebe vrečica. omogočalo shranjevanje vina v teh kleteh tudi malim producentom. Mali producenti večinoma nimajo primernih in dobrih kleti in zato ne morejo ohraniti vina v prvotnem kvalitetnem stanju. 5. S trošarino naj se obremene tudi vse one brezalkoholne pijače, ki se ne izdelujejo iz sadnega ali grozdnega soka, marveč iz vode, sladkorja in raznih esenc. S tem bi se zaščitili kon-zumenti brezalkoholnih pijač pred nezdravimi pijačami in pospeševala produkcija brezalkoholnih pijač iz naravnih sokov. 6. Izvozne premije naj se priznajo tudi izvoznikom vinskega mošta. 7. Železniška tarifa za transport vina naj se zniža in ugodnosti raztegnejo tudi na pošiljke izpod enega vagona. Vino naj se smatra kot lahko pokvarljivo blago, ki ga je treba hitro ekspedirati. 8. Za vinograde na zemljiščih, kjer bi druge kulture ne uspevale, naj se davki primerno znižajo, obremene pa naj se vinogradi na zemljiščih, kjer bi bilo mogoče gojiti tudi druge kulture. 9. V mednarodni trgovini z vipom naj se uvedejo enotni zakonski predpisi, ki naj veljajo za vse države, da se na ta način omogoči poštena in solidna konkurenca. 10. Vinogradniške zadruge naj se bolj favorizirajo, zlasti pri dodeljevanju državnih podpor. Omogočijo naj se jim direktni krediti pri Narodni banki. Zadrugam naj se dodela posebni strokovnjaki, da bodo mogle čim uspešnejše vršiti svojo nalogo. V gornji delegaciji je bil iz Slovenije veletrgovec z vinom.g..K. Rolaffio. ZUNANJA TRpOVIJjA JUGOSLAVIJE V MESECIH JANUAR-APRIL. Bila je sicer še zmeraj pasivna, ker je znašal uvoz 2360 milijonov dinarjev, izvoz pa 1925 milijonov, a uvpz je naprtim prvim štirim mesecem lanskega leta padel; takrat je znašal. ^561 mil. diriarjčv. A v aprilu je bil pa pač uvoz večji kot lani, za 63-65 mil. dinarjev, in je znašal 713-7 mil. dinarjev. Glavni predmeti uvoza v aprilu so bili: bombaž, železo, volna, svila, petrolejski produkti, usnje, steklo, konsumno blago; vrednosf teh predmetov je znašalp ca. 540 milijonov dinarjev, kar je približno tri četrtine vrednosti vsega uvoza. Za našo državo je ta nova ueta-nova- največje in temeljne važnosti. Posebno za ostale kraje naše države je nujno potrebno, da se jim j 'azsodišču ne bodo vršile ustne ra^pra-uspeŠno in takoj pomaga. Za Šlo- ve, pač pa se bodo sprejemale tožbe. ■ IRK.. * * * Zahteve vinskih trgovcev in producentov. Evropa in Amerika. ■Zopet bomo nekaj spregovorili o tern velevažnem vprašanju. Predsednik vrhovne organizacije francoske industrije Duchemin je podpisal protest proti ameriški carinski noveli, v katerem beremo: ^Predvideno carinsko zvišanje je v ve- ’ čini slučajev tako veliko, da naUkuje »vozni prepovedi. Takšna gospodarska ; politika mora sama na sebi prisiliti k represalijam razne dežele, ki vzdržujejo trgovski promet z Zedinjenimi državami. Kaj naj nam po sprejetju ameriške carinske novele še brani, da pravtako omejimo ameriški, uvoz v Francijo z dvigom carine na avtomobile, sadne konserve in posušeno sadje?« Drugod beremo o tem predmetu sledeča zanimiva izvajanja: >Amerikanci utemeljujejo dvig uvozne , carine tudi s tem, da je dvig namenjen • izključno le ohranjenju življenskcga ; standarda ameriških delavcev. Položaj ' industrije je v splošnem zadovoljiv, a j konjunktura poljedelstva je nekoliko padla. Letošnja carinska tarifa ni sprememba zakona iz leta 1922, temveč predstavlja samo prilagoditev na nove razmere. Temeljna misel načrta je brez-dvoma popolna pridobitev ameriškega domačega trga za ameriško produkcijo. Večkrat zastopano mnenje, da so U. S. A. na vseh poljih gospodarskega življenja vodilne in da pomenijo tehniško in komercialno doslej doseženi višek na svetu, je pomotno. Obratno; vidimo celo vrsto produkcijskih panog, v katerih ameriško gospodarstvo še daleko ni popolnoma razvito, kjer starejša skušnja in finejša izvedba evropskih industrijskih dežel ameriško produkcijo visoko nad-kriljujeta. Tudi ogromna prožna sila ameriškega gospodarstva ne more v par letih doseči tega, kar so si ustvarile druge dežele v stoletnem delu. Zato se omeji sedanji načrt na razmeroma ne-preveliko število sprememb, temveč hoče v prvi vrsti tam izenačiti, kjer se je kljub izredni zaščitni carini konkurenca že pričela čutiti ali kjer gre za razvoj novih produkcijskih panog. Posebno zaščito uživa poljedelstvo. Sladkorno carino, za katero so se tako srdito borili, so uredili v smislu zahtev producentov. Izrecne industrijske surovine, kot na primer bombaž, so slejkoprej brez carinske zaščite. Industrijsko carino so zvišali zlasti glede na tekstilije. Bombaževo blago bo visoko zacarinjeno, svilena carina bo bistveno spremenjena, za volno in volneno blago se carina istotako izdatno Kviša, za tkanine umetne svile se carina zviša na 65 odstotkov, za prejo na 40 do 50%. Nova je carina na opeko in cement, glinasta in prstena posoda je visoko zacarinjena. Posamezne kemikalije in barve bodo za 10 do 50% več zacari-njene kot so bile doslej, lesni izdelki do 40% več itd. Carino na surovo železo hočejo zvišati od 75 cents za tono na 112-5 cents; sorazmerno je zvišanje na železno predelovalno industrijo vseh vrst. Še bolj važne kot carinsko zvišanje, ki je že samoobsebi tako zelo pomembno, so ostale določbe načrta, tako zlasti sprememba odstavka 836, po kateri more ameriški predsednik vsako carino zvišati za 50 odstotkov, kakor hitro je raz-Jika v cenah med ameriškimi in evropskimi izdelki tako velika, da predvidena carina ne zadostuje za izenačenje te razlike. Ta določba zanese moment negotovosti v mednarodni blagovni promet, ki se bo gotovo izredno občutil. Zraven pride se določba o izenačilni carini, ki se da tudi v nedoglednost raztegniti; ta carina se vpelje, če se plačajo v inozemstvu katerekoli subvencije, eks-portn« premije itd. Uvozna vrednost se preračuna na tri načine: eksportna vrednost, ameriška produkcijska cena, produkcijski stroški importiranega predmeta v inozemstvu. Glede posledic ameriške carinske novele za Srednjo Evropo prinaša »Industrie«: sledeče podatke za Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo v trgovini z U. S. A. v letu 1928: Uvoz iz U. S. A.: Nemčija 2026-6 mil. mark, Češkoslovaška 1,147-6 mil. Kč, Avstrija 2083 milijona šilingov. lavo« v U. S. A.: Nemčija 795-9 mil. mark, Češkoslovaška 1170-4 mil. Kč, Avstrija 792 milijona šilingov. Češkoslovaški uvoz in izvoz v trgovini Teden na Ljul Posebno poročilo , Devizno tržišče. Na Ljubljanski borzi je bil devizni promet preteklega tedna jako šibak, kajti napram prometu v predzadnjem tednu (2065 milj. dinarjev) je s i 1-006 milijona dinarjev nazadoval skoro za deset milijonov, kar je pripisati zlasti dejstvu, da je jako vplival ultimo. Narodna banka ni veliko intervenirala razen v devizah Praga, Berlin, Dunaj in Curih, kjer je stalno pomanjkanje privatnega blaga, dočim je devizo Amsterdam dala ona sama na razpolago. Razen omenjenih deviz je dala Narodna banka tudi nekaj zaključkov Londona; v celem je bilo potom nje zaključeno za 4-898 milijona dinarjev deviz. Nasprotno pa je bilo v privatnem blagu zaključenega za več kot šest milijonov dinarjev deviznega blaga in sicer največ-v devizah Trst in New-York, katerih skupni zaključki tvorijo skoro polovico celotedenskega prometa in kojih potrebo je to pot krila izključno privatna ponudba. Dalje je bilo privatnim posredovanjem storjenih nekaj manjših zaključkov še v naslednjih devizah: Praga, London, Curih, Berlin, Dunaj in Pariz. V preteklem borznem tednu je bil skupni promet v posameznih devizah z ozirom na velikost zaključkov največji v New-Yorku (2-775 milj. Din), Trstu (2-403 milj. Din), Berlinu (1-560 milj. Din), Curihu (1-216 milj. Din), Pragi (1136 milj. Din), Dunajii (1046 milj. Din), dokaj manjši v Londonu (0595 milj. Din), Amsterdamu (0229 milj. Din) in najmanjši pa v Parizu (0046 milj. Din). Devizna tečajnica kaže znatno spremenjeno sliko,- dočim je tečaj Curiha ostal kot običajno popolnoma neizpre-menjen, so tečaji ostalih deviz začrtali znatnejše krivulje, v prvi vrsti tečaj Berlina, ki je skozi celi minoli teden kazal stalno dvigajočo tendenco in na zadnjem borznem sestanku no-tiral najvišje. London in New-York sta v prvi polovici tedna beležila ne-izpremenjeno, se tekom druge polovice tedna učvrščavala ter zadnji dan stala najvišje, nalik tečajema Dunaja in Pariza z edino razliko, da sta slednje omenjeni devizi v drugi polovici tedna notirali neizpremenjeno visoko. Podobno pot je začrtala krivulja devize na Prago, ki se je stalno dvigala in devize na Budimpešto, ki je stalno padala, medtem ko je tečaj Amsterdama stal na prvem in zadnjem borznem sestanku enako visoko ter le sredi tedna znatneje variiral. Devizna tečaja Trsta in Bruslja pa sta valovala. Totalni devizni promet v mesecu maju je dosegel 76-7 milj. dinarjev, s tem sicer presegel promet v aprilu t. 1. za približno 2-4 milj. Din, je pa v primeri s prometom v maju 1928 (88-4 milj. Din) nazadoval za 11-7 milijona dinarjev. Efektno tržišče. Ob deloma neizpremenjenih tečajih je bila 28. m. m. zaključena edino Vojna škoda po 401 dinar. V efektni tečajnici je omeniti zlasti delnice Združenih papirnic Vevče, ki so 31. m. m. beležile denar 126 Din in delnice Kranjske industrijske družbe, ki so notirale 28. m. m. 260 dinarjev (za denar). Sicer je tendenca bila neizpreme-njena. Lesno tržišče. V pretečenem tednu na lesnem tržišču ni zaznamovati posebnih sprememb, splošna tendenca je mirna. Tudi povpraševanje v stavbnem lesu je popustilo. Iščejo se trami in tramiči (filerji) v gotovih po kupcu določenih dimenzijah. Produkcija v tramih je pa se vedno velika in tudi cene za enkrat z U. S. A. je precej izenačen, drugače je to pri Avstriji in Nemčiji.« Glede Jugoslavije smo že pisali. 0 nadaljnem poteku tega vprašanja bomo sproti poročali. pijanski borzi Trgovskega tista". še niso popustile kakor v drugem stavbenem lesu. Mehkega lesa se je zaključilo 14 vagonov tramov po noti kupčevi, 2 vagona na živ rob rezane paralelne smrekovine ter 8 vagonov desk — smreka, jelka. V bukovini se je oddalo 20 vagonov neobrobljenih plohov boljše kvalitete s toleranco do 15% III., dimenzije od 2 m dolžine naprej, od 16 cm širine naprej, debeline pa od 40 do 100 mm, 8 vagonov testonov uzuelnih dimenzij, 1 vagon bukovih metljisč ter 4 vagone bukovih cepanic. Povpraševanje je bilo živahno za hrastove podnice v dimenzijah 260, 18—30, 42 mm; 2-85, 18—28, 53 mm; 2-90, 18—30, 63 mm, prodalo pa se je samo 1 vagon tega blaga. Opaža se, da se tega blaga letos malo proizvaja, akoravno so prevzemni pogoji glede kvalitete manj strogi kakor prejšnja leta. Zahteva se pač zdravo, dobro izdelano blago. Nadalje se išče: 3000 kom. bukovih pragov: 2-60 X X 14 X 24 X 14, fco vagon Sušak pristanišče. 1500 m8 madrierov: 73 X 22, 4 m dolžine in tudi več, fco vagon meja via Postojna. Hrastove podnice: 43, 53 in 63 mm debeline, v širinah 17—27 cm, v dolžinah 2-60, 2-70, 2-80 in 2-90 m, fco vagon Sušak pristanišče. žitno tržišče. Nazadovanje žitnih cen na svetovnem tržišču nadaljuje. Tečaji, ki jih prinaša Chicago, so od svetovne vojne sem najnižji. Razlogi tega padca so različni. Čim bolj se približuje žetev, tem bolj povečajo skrb in težave še ogromne stare zaloge, ki silijo k prodaji. Nadalje zvene sedanja poročila o stanju žita, da bo žetev izrecno dobra. Tudi kanadska poročila javljajo, da je vlažnost pol ja zadostna. Dasi evropska poročila niso povsem enotna, vendar so v pretežni večini žitnih dežel izgledi za žetev ugodni. V zvezi z nazadovanjem cen žita je tudi padec cen rži. Začetkom prošlega tedna je izgle-dalo, da bode konzum v Evropi izra- PRIPRAVE ZA NOV OBRTNI RED. Kakor poročajo iz Beograda, bo imela komisija, ki je določena za sestavo novega obrtnega reda, svojo prvo sejo prihodnji petek. V to komisijo ]e imenovalo ministrstvo naslecl-nje gg.: predsednik komisije bo: načelnik ministrstva trgovine in industrije Stepan Krpan; člani: inšpektor trgovinskega ministrstva dr. A. Pavletič, inšpektor istega ministrstva Dragiša Stojadinovič, glavni tajnik beograjske trgovske zbornice Sveti-slav Marodič, nadalje banski svetnik v pokoju iz Zagreba Ivan Galič in svetnik Adamek, tudi iz Zagreba. Po informacijah, ki smo jih prejeli, bo tvoril bazo za razpravo in proučava-nje komisije načrt, katerega je izdelal načelnik g. St. Krpan. V komisijo bodo pozvani od časa do časa tudi zastopniki drugih zainteresiranih ministrstev. SESTANEK SLOVENSKIH OBRTNIKOV V LJUBLJANI. Kakor smo že poročali, se vršijo te dni v Ljubljani tečaji za zadružne funkcijo-narje. Tečaje prireja Zbornica za TOI in se vršijo v telovadni dvorani Srednje tehnične šole. Udeležencev je nad 80, vsi predsedniki ali tajniki obrtnih zadrug iz cele Slovenije. Cujemo, da je iz mariborske oblasti nad 30 udeležencev. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast je priredila udeležencem tečajev v torek zvečer v hotelu Bellevue prijateljski sestanek, katerega se je udeležila večina vabljenih tovarišev. Goste je pozdravil načelnik zveze g. JosipRe-b e k. Za njim je pozdravil udeležence podpredsednik Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, a nato je v daljšem govoru povdaril važnost takih tečajev za uspe- bil konjunkturo ter oživel promet, toda ta pojav se je kmalu razblinil in koncem tedna je bila tendenca na svetovnih tržiščih v vseh deželnih pridelkih izrazito brez zanimanja. Poročilo cen žita na inozemskem kakor domačem trgu od 28. maja do 1. junija 1929: Chicago: pšenica: ob menjajoči se tendenci od 96%—945/8; koruza: ob slabi tendenci 81—79%; oves: ob slabi tendenci od 417/8—39; rž: ob slabi tendenci od 81—73%. Tržne cene domačega trga so bile sledeče: Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 262 50 do 265 Din. Bačka pšenica: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava meseca junija, plačilo v 30 dneh, Din 270 do 272-50. Pšeničfla moka 0/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 390—395. Koru/a »La plata«: dobava promptna, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 312-50—315. Koruza »La plata«: dobava meseca junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 307-50—310. Koruza »La plata«: dobava meseca julija, avgusta, septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 302-50—305. Koruza bačka: suha, zdrava, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 265 do 267-50 Din. Ječmen baranjski, pivovarski: 68 do 69 kg, Din 312-50—315. Ječmen bački, ozimni: 76—68 kg. Din 320—325. Oves bački: slov. postaja, navadna voznina, Din 295—297-50. Tendenca slaba! Zaključek od 28. maja do 3. junija dva vagona pšenice in dva vagona koruze. Tečaj 5. junija 1929. Povpra- ševanje Din Ponadb« Din DEVIZE: Amst«rdam 1 h. gold. . , Berlin 1 M 13 5626 22-865 18-6925 Bruselj 1 belga Budim pež ta 1 pan#B . . Curih 100 tr Dunaj 1 Šiling 1094-40 7-9823 276-68 7-9047 9-9266 1097-40 8-0123 276-48 Newyork 1 dolar 56-725 56-925 222 52 168 20 169 — Trrt 100 lif 296 75 298 75 šnejše delovanje obrtniških zadrug, zbornični generalni tajnik g. dr. Fran W i n d i s c h e r. Govorili so še obrtniki gg. Krapeš, Iglič iz Ljubljane in Šun-tajs iz Trbovelj, nakar je načelnik gosp. Josip Rebek z zahvalo udeležencem zaključil nadvse uspeli prijateljski večer. O poteku in uspehih tečaja podamo še posebno poročilo. POSLOVNE MENICE IN NARODNA BANKA. Dodatno k članku, katerega smo v predzadnji številki priobčili pod tem naslovom, nam ljubljanska podružnica Narodne banke sporoča, da je uprava banke kredit za poslovne menice naknadno povišala od 5 milijonov na 10 milijonov dinarjev tako, da gre namesto za 100, za 200 kreditov po 50.000 Din. Vse gospodarske kroge ponovno opozarjamo na velike koristi poslovne menice in jih nujno vabimo, da v polni meri izkoristijo ugodnosti, katere jim v tem pogledu more nuditi eskontiranje poslovnih menic potom Narodne banke. »Schulz Unlversal« tehtnica privabi trgovcu, obrtniku in mesarju novih strank, zato je rentabilna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. — jugo-Schulz d. z o» z., Ljubljana. KARTEL BOLGARSKIH TOVARN TOBAKA. Večina tobačne industrije v Bolgariji se je združila v kartel. Izven kartela je enajst manjših obratov na deželi in pet tovarn v Sofiji; vsem tem je novi kartel napovedal javen boj. Izven kartela stoječa podjetja pravijo, da pomeni kartel enotno fronto v bolgarski tobačni industriji prevladujočega tujega kapitala proti narodnim obratom. Za kartelom stojita v prvi vrsti F rankobelgijska in Balkanska banka. Navodila za sprejem trgovskih vajencev v Mariboru. Trgovski gremij v Mariboru obvešča: Ker je napočila doba za sprejemanje trgovskih vajencev, objavlja Trgovski gremij v Mariboru sledeče tozadevno sklepe letošnjega občnega zbora, katerih se ima vsak gremijalni član brezpogojno držati: . 1. Vajence smejo sprejemati v bodoče samo taki trgovci, ki so se sami j izučili trgovine bodisi, da obratujejo ! s poslovodjem ali brez njega; j 2. da smejo imeti oni trgovci, ki zaposlujejo enega ali nobenega pomočnika, samo enega vajenca, vsi drugi pa največ dva vajenca; 3. za vsakega novosprejetoga vajenca je predložiti gremiju spričevalo o dovršenih treh razredih meščanske ali kake druge srednje šole, kakor tudi zdravniško spričevalo, ki dokazuje, da je vajenec telesno in duševno zdrav in sposoben za trgovski stan; 4. da mora obdržati vsak učni go-.spodar vajenca po prestani učni dobi najmanj pol leta kot pomočnika, ako si ni sam med tem pridobil drugo službeno mesto. Ker se ima gremijalno načelstvo strogo držati navedenega sklepa občnega zbora, izjavlja gremij že v naprej, da bi bile vse prošnje za izpre-gled enega ali drugega določila brezuspešne. » TUDI V NEMČIJI PETROLEJSKI KARTEL. I)a ustavijo prodiranje Amerike in Anglije na nemškem petrolejskem trgu in da intenzivirajo produkcijo surovega petroleja v provinci Hannover, hočejo ustanoviti nemški producenti petroleja kartel. Nemška produkcija petroleja je omejena sedaj na Hannover in je znašala lani 125.000 ton. Začeli so pa tudi z novimi vrtalnimi poskusi. Seveda pa krije nemška produkcija samo 6 odstot-kot skupne potrebe države. Zato bo ta kartel malo čudno izgledal. Gasilni poizkusi na Ljubljanskem velesejmu z gasilnimi napravami »Guwy«. j Na pomladanskem velesejmu na Dunaju so vzbudile veliko pozornost gasilne naprave sistema »Guwy«, ki pome-njajo popolen preokret v gasilni tehniki. Dočini ko se-uporabljajo gasilne naprave drugih sistemov na ta način, da jih ■ v slučaju požara vzamemo v roke in jih z našo (človeško) pomočjo spravimo do iunkcijoniranja, vrši gasilna naprava >Guwy« svojo službo tudi sama od sebe. Aparat ,*Guwy " je radi svojih izrednih lastnosti razširjen po vsej Avstriji in Češkoslovaški ter si tudi v drugih drža- j vah smotreno utira pot. Tudi na Ljub- < Ijanskem velesejmu se je v sredo popoldne napravilo v navzočnosti interesentov in zastopnikov gasilstva več gasilnih poskusov. V ta namen se je'v poskusnem zaboju, ki je predstavljal zaprt prostor, namestil aparat »Gu\vy«, v posodo za bencin se je vlilo 3—4 1 bencina, ki se je vžgal. Že čez 3—4 sekunde se je čulo, da se ogenj pogaša in res je bil ogenj pogašen, gasilni aparat prazen, kovinski zamašek raztopljen. Tudi drugi poizkusi so izpadli za vse navzoče izredno presenetljivo. V sledečem dajemo popis aparata: Gasilna tekočina (tetraklorogljik) se nahaja v stekleni posodi, ki vsled svoje prozornosti omogoča vsakokratno kontrolo aparata na ta način, da mora plavati plavač — ako je aparat uporabljiv (dober) — na vrhu gasilne tekočine ter da mora biti zračni mehurček vedno v prvem (zgornjem) delu plavača. Ako je zračni mehurček podolgast in se nahaja tudi v spodnjem delu plavača, nam to dokazuje, da je popustil zračni pritisk ter moramo aparat zopet spraviti v red. Pravkar navedena svojstva aparata, Odnosno njegovega sestavnega dela, plavača, je izredno važno, ker se vsak čas lahko prepričamo o stanju gasilnega aparata. Steklo je izredno močno in preizkušeno na pritisk 25 HP, gasilna tekočina pa stoji pod pritiskom 8—10 HP, kar zadostuje, da brizga gasilna tekočina pri uporabi na daljavo 12—14 m. Generalno zastopstvo za prodajo tega aparata ima družba >Teloreklam« v Ljubljani, Resljeva cesta 13, telefon štev. 20-74. Ponudbe In povpraševanja. Za izvo7. orehov in fižola iz naših krajev v Ameriko se zanima tvrdka Finck-Jones-Libby, Newyork City Inc. 6. Har-rison Street. I PO SVETU. j Trgovska pogajanja med Jugoslavijo J in Poljsko so se pričela 3. t. m. v Beogradu. Zveza čevljarjev v Berlinu kliče proti prodiranju Bate na pomoč pruskega trgovskega ministra. Zlasti jim ne ugaja Batov sistem, da se priključijo njegovim prodajalnam na drobno lastne poprav-ijalnice. Mednarodno zborovanje bombaževe industrije se bo vršilo v septembru v Barceloni. Na programu je zlasti razprava o izkustvih z novimi vrstami v Gornjem Egiptu in pa o položaju bombaževe industrije na Kitajskem in Japonskem. Prodaja čistega kalija v Nemčiji v maju je s 750.000 met. stoti prekosila lansko majsko prodajo za ca. 100.000 met. stotov. Za tekoči mesec junij upajo na prodajo 1 mil. ton. Pregled delovanja češkoslovaških bank v letih 1927 in 1928 je izšel te dni v »Nar. Listyh« '= S S ^ 'O ~ S O g » ® ČO s £ > © c P U a g .SP . "S a £ •« gg" ^ >§ •— S o t. M «3 bo cS S8 S oT~ pO .SP > 53 ® 'S •<-t £ S ® * ® 'S TS m > P3 g 'o -2 g §1* Le ® Cd N M * I cl < f IS ^ 'e* -+-3 W © CA Novo! Neprekosljivo! Važno! Samodelu* loče gasilne • naprave • Jeklene ceste v Angliji. V nekem londonskem predmestju so zgradili cesto, pri kateri so izhajali s popolnoma novih vidikov. Rob ceste obstoji iz jeklenih obročev, ki so med seboj križema spojeni zopet z jeklenimi vezmi. Vmesni prostor je izpolnjen z asfaltovo maso. Novi način kaže zelo veliko odporno silo in more zadovoljiti promet z najtežjimi tovornimi avtomobili. v Cbrvsler-Dodgc misli baje kupiti češkoslovaško avtomobilno podjetje Wal-ier, o katerem smo pred kratkim pi- TRŽNA POROČILA. mariborski trg, dne 1. JUNIJA 1929. Trg je bil izredno dobro, založen in obiskan.. Slaninarji so pripeljali na 32 vozeh 68 zaklanih svinj, kmetje pa 14 voz krompirja, 1 voz jabolk, kmetice pa okoli 300 komadov perutnine, 20 zajcev in 15 kozličev na trg. Cene so večinoma ostale iste kakor pretečeni teden, pac se pocenili krompir (letošnji) 10 Din, grah v stročju 12 Din, črešnje 14-18, jabolka 5—10, oranže 1—3, limone 0 75 do 1 Din. Cvetlice so se tudi pocenile in sicer se že prodajajo po 0-25—3 Din. Lesena in lončena roba. katere je bilo mnogo na trgu, se je prodajala po 1 do 100 Din za komad, brezove metle 1-75—5, lesene grablje in vile 5—7 Din za komad. Seno in slama na mariborskem trgu. Pretečeni teden je bilo na trgu 32 voz sena, 12 voz otave in 14 voz slame. Cene so bile: senu 160-185, letošnjemu 125, otavi 110—130, slami pa 50—80 Din za 100 kg. * ♦ * Baker svinec, cin in cink. Slaba tendenca na ne\vyorški borzi v zadnjem času je povzročila veliko opreznost špe- m l tovarn i dr. IVAH PfcESS. - Za Trgovrfco-todiMtrijmko d. d. »MERKUJU kol todaJaMja in Ha&arja: O. MICHALEK, Rubijam«. kulacije v bakru. Značilno je, da so mogli celo majhno ponudbo le deloma prodati. Poleg padanja špekulacije je vzrok slabe tendence tudi dejstvo, da se je poraba v zadnjem času tako v Evropi kot v Ameriki vsled slabe zaposlenosti tozadevne industrije močno skrčila. Zato pričakujejo v kratkem znižanja karie-lovih cen. — Tudi svinec ima slabo ten-dcnco. Zlasti omenjajo nazadovanje konsuma v Angliji, vsled česar morejo importerji v zadnjem času v velikih množinah nabavljeno blago le težko prodati. — Cina se v Ameriki mnogo proda, zlasti v Kaliforniji v svrho izdelovanja škatel, ker pričakujejo zelo dober pridelek sadja in zelenjave. Ker je dovoz iz vzhoda zelo velik, je pričakovati prej padca cen kot pa dviga. — Cink se je doslej vsled živahnega ameriškega povpraševanja dobro držal; ker je pa ponudba v Evropi vsled velikih dovozov zmeraj večja, mislijo, da bo tudi cink v ceni popustil. dobAva, prodaja. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave 810 komadov žarnic; do 17. junija t. 1. glede dobave brizgaln na kolesih in 1 brente; do 24. junija t. 1. pa glede dobave 2500 komadov brezovih metelj brez držajev. — Dne 26. in 27. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofer-talna licitacija glede oddaje prekladanja blaga iz normalnih in ozkotirnih vagonov iia postajah Bos. Brod in Krušc-vac. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za tr- I govino, obrt in industrijo v Ljubljani in- Ljubljana Gradišče 10 Za jugoslovanski patent štev. 753 od 1. maja 1022 na: »Postupak za odluživanie ulja* (Verfharan lur Aus Scheidung von Oel) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cen j. ponudbe na: Ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova 2^ Tvornlca kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarskl pol št. 1 - družba z o. z. - Karlovška cesta St. 2 VELETRGOVINA kolonijam« In Specerllske robe IVAN JELAČ LJUBLJANA Totna hi solidna »ostreSba I Trgovci in industrijci Trgovski list se priporoča inseriranje J Drva za kurjavo , .T1 na iš^e plačila zmožne, solidne, zanesljive izvozne tvrdke, kateri bi iz Mariborske oblasti trajno bile odjemalec za drva, kakor trda in mehka, ter bi za suksezivne dobave vlagale nepreklic- #ie*H8 v bliži' ne akreditive. — |\UPIlBH IMOi ni meje (Postojna) 1000 komadov smrekovih brzojavnih drogov za julijsko dobavo. — Ponudbe na Korpiec Dragotin trgovina » rudokopnim lesam Šmartno ob Paki (Gorenie 7) jši strojil najboljša Tudi na obroke dobavi tvrdka Zagreb Sajmište 56 Telefon štev. 226$ KASTELIC IN TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 6 drugI GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh