ZA IZBOLJŠANJE UST A -6laiNtr«iBadl|» b mmrmimlkm. \am to GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev t Ameriki. CITATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnovo naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskosnjo. TELEPHONE: CHelsea H'42 Kotrrat u Hrroud r- Trumbič je kot jugoslu- žllost «i ... ij i .. r« .... r> i • i ivanski delegat na versaiileski ske manjšine bodo zlasti v Franciji in na Poljskem ;,„,,, zelo BRANDEIS PRI PREDSEDNIKU Sodnik najvišjega sodišča se je posvetoval z Rooseveltom glede nemških beguncev. — Značilna izjava kon-gresnika Diesa. WASHINGTON, D. C., 19. nov. — Danes so se vršila v Beli hiši posvetovanja glede žalostne usode nemških Zidov. Najprej je o tej zadevi razpravljal s predsednikom elari NOVI ORGANIZACIJI SE OBETA ZELO OBŠIREN DELOKROG PITTSBURGH, Pa., 20. nov. — Kongres indu-strijalnih organizaciji (CIO), tako se imenuje nova delavska organizacija, bo vkratkem začel organizirati WPA delavce in nezaposlene. — Delegati so prepustili vse tozadevne načrte izvršilnemu odboru. vprašanje. Ze se pojavljajo znaki, da bo morala Poljska ^ » svoj greh, da ni pomagala svoji slovanski sestri C* — Z našimi sosedi živimo v I naj višjega sodišča Louis D. . , .v , . v ill - -1 mirovni konferenci igral zelo niiru -m sporazumu, in smo vi-(Brandies, nakar je sprejel kmalu pričele izprasevatl. kdaj bo rešeno njihovo važno -vlogo pri preobrazova- (]eli> kako pe je svet izognil m-'predsednik V avdijenco ameri- nju osrednje Evrope po sve- varnosti splošne vojne. V easu'škega poslanika v Italiji, Wm. Bil je glavni vo- naše, sreče je primerno moliti Phillipsa in angleškega posla ------------, Hrvatov in SJo- |2a nesrečnike v drugih deže-jnika Konalda Lindsaya. . j vencev pri povojnem razkosa- lahf ki se baš v tem času na-1 Demokrat, kongresnik Dies hoslovaski v njem stiski, samo da je mogla pogra- »j« astro-ogrske monarhije in hajajo v veliki bedi. jiz Texasa, predsednik odbora, biti nekaj čehoslovaškega ozemlja, še drago pla- l)0"°"t0 l»osvetoval s čla-| — ^aša dožela je imela de ki preiskuje neameriške delav- čati Zavzetje težinolcraia ameriške mirovne delegaei- bro letino in delavec dobiva nosti, je rekel danes, da pred- cati. Zavzetje tesinjskega okraja predstavlja večjo je in posebno g predsednikom; 2a svo1 trod primerno plačo, sednik nima pravice podaljša- krivico, kot pa jo je popravilo, kajti v tem ozemlju pVoodrowom Wilsonom, katere-1 _ Mi t 230,000 prebivalci, živi samo 87,000 Poljakov, ;ga je visoko cenil. 123,000 Cehov in 20,000 Nemcev. Poleg tega ima' Poljska 2,750,000 2idov in njene narodnostne manjšine znašajo eno tretino celega prebivalstva. I župan. Kot voditelj hrvatske 'Cj zahvaljevali Bogu za blago-Največja narodnostna manjšina na Poljskem solnarodne franke je deloval za (lare. V riaši naravi je, da se v Ukrajinci, katerih je 5,000,000. V Cehoslovaškij'** ^ ^ne'voino ^ ^ * T pa živi 1,500,000 Ukrajincev, ki so dobili avtono-jje šel v Italijo, toda pozneje je mi j o in vsi ti Ukrajinci bodo najbrže v kratkem j svoje narodno delovanje pre dvignili svoje zahteve, da se po zgledu monakovske-?®8!1.'V,ngTj°* 7 majfu letu ji v. J v.. /in AAHAAHni •• - i - |1915 je bil v Londonu vstancv-odlocitve zdruzijo s 4U,UfJUtl)UU Ukrajinci, ki ima-,]jen jugoslovanski odbor, če- jo svojo republiko V Sovjetski uniji. j gar cilj je bil združenje Sio- Po Poljski že krožijo zemljevidi s katerih ie iz- iy Hrvatov in Srbov v • -i i* i • i • i • . i I s kupno državo Jugoslavijo ginil poljski koridor, in se ga je polastila Nemčija, predseduik je bil dr Ukrajina se je na teh zemljevidih tudi odcepila. jTrumbič. V oktobru leta 1918 Ob koneu konvencije je bilo v posebni resoluciji naročeno izvršilnemu odboru, obstoječemu iz 38 odbornikov, naj ukrene vse potrebno za zaščito nezaposlenih in WPA delavcev. Med nezaposlenimi in na seznamih WPA je več stotisoč CIO članov in takih, ki bi radi w poslali člani. Za te ljudi se je poročal v parlamentu, j treba za,vzeti. Anglija namerava na- Predsednik John L. Lewis je seliti Žide v bivši nem-'rekel:.da obeta novi orS«- ŽIDOVSKO VPRAŠANJE V ANGLIJI Chamberlain je o tem Dr. Trumbič je bil rojen le- 'ujh dobrot, jta 1863 v Splitu, kjer je bil v j _ v najbolj zgodnji na poznejših letih tudi nekaj časa Zg0dovini so se Amerikan- v------T.^" — X -— 1 *A -' " ^ -----— V ^ * - _ - — --- - Mi smo ohranili našo de- j ti veljavnost vizejev ljudem, ki mokracijo in -e veselimo nje- pridejo sem na obisk. ' .Senator Borali je odločno proti taki reviziji priselniških postav, da bi smeli prihajati nemški begunci v Združene države in o-tat i tukaj. obračamo k Bogu. Mi zaupamo v Boga. JAMES ROOSEVELT V CALIFORNIA ški koloniji Tanganyi-ki. nizaciji obširen delokrog. Večinoma vsi delegatje so že odpotovali proti domu. Tukaj Rojakinja v bolnišnici. m A — Poljsko čaka še mnogo hujše razkosanje, kot pa je zadelo Cehoalovaško. Toda monakovska odločitev ni samo Cehoslovaske vrgla iz tečajev m mora sedaj njena ladja pluti v nemškem vetru, temveč je stresla tudi več drugih držav. Romunska n- pr. ima 1,300,000 Madžarov, 620 tisoč Zidov in 755,000 Nemcev in manjšo bolgarsko narodnostno manjšino zlasti v Dobrudži; precej Rusov v Besarabiji, Srbov in Ukrajincev in se zato naglo oborožuje, kajti pričakuje, da bodo prišli Madžari in Bolgari s 3vojimi zahtevami in že tudi vidi senco nemške grabežljive roke, ki sega po njenem petroleju in žitu Jugoslavija ima le malo Nemcev, pač pa ima 468,000 Madžarov. 440,000 Albancev in 500 Bolgarov in njene narodnostne manjšine znašajo 2 ? odstotkov celega prebivalstva. Pa tudi signore.Mussolini ne more mirno spati, kajti na Tirolskem ima 250,000 Nemcev, v Julijski Benečiji nad 500,000 Slovencev in Hrvatov, 55,000 Grkov na Dodekaneških otokih in 80,000 Francozov. Francija pa ima na svoji Revi-eri 600,000 Italijanov. Madžarska se notranje nagiblje k nacizmu, vna-nje pa prehaja pod nadvlado Nemčije, pri čemer ji pomaga 500,000 Nemcev, ki so v ozkem stiku z nemškimi naciji. Problem narodnostnih manjšin imajo tudi Danska, Belgija, Litvinska, posebno Memel in Letska-Te manjšine so primeroma majhne, toda so prežete nacizma in so sprejele nauk, ki ga je podal Hitler v sivo ji knjigi* 'Mein KasmpF *. bil j"- je dr. Trumbič imenovan za goslovanskega vnanjega ministra, katero mesto je upravljal v mnogih kabinetih. Pozneje .-e ni a kralja Farouka in kraljice Faride, ki sta najmlajša vladarja na svetu. Po mohamedanski postavi ženske ne morejo zasesti prestola in ostane zato še prestolonaslednik Faroukov bratranec princ Mohamed Ali. Princesi bo najbrže dano turško ime Ferial — luč. nesti v Ameriko — mravljo na svetu. največjo KARDINAL INNITZER NI UJETNIK DUNAJ, Nemčija, 20. nov. — Kardinal Teodor Innitzer je šel včeraj sam iz svoje nadškofijske palače mimo katedrale sv. Štefana čez ulico iv poslopje, kjer je razstava ver- POGREŠANEGA OTROKA SO NAŠUMRTVEGA DOUCrLAS, Arizona, 19. novembra. — 10. novembra je bil izginil iz očetove lovske hičo 5 letni Jerry Hayr. Iskalo ga je nad tisoč ljudi, in včeraj sla ga našla dva gozdna delavca mrtvega, deset milj vstran od kraja, kjer so ga zadnjič videli živega. Po mnenju zdravnikov je umrl dva dni potem, ko je izginil. SEDEM POHABLJENIH _0TR0K UTONILO WILKES-BARRE, Pa., 19. nov. — 23-letni William Mc-Iutosh je peljal v avtomobilu sedem ohromelih otrok v bol- Tanganyike. Zadevo smatra-\e?e P^ita,' da ne bosta od- mo ža nujno in upam, da bom stoP'la 3 svo^h ,mJ:f' T" mogel o tem kaj gotovega po-!""/5 napovedal Wm Green, ročati v prič-etku prihodnjega I P^sedmk Ameriške delavske tedna," je rekel Chamberlayi.(tL"'uracl-,e' . , , , Angleška vlada je vprašala! G™en prav. da ^a predso l-goivernerje Tanganyike, Kenl-;'»'£ l™™ APL Wilham Moje, severne Rodezije m Gnia- Pevitt in tajnik DflVld Mine, koliko beguncev bi mogli'lmmsn,^ sprejeti. Od njihovega odgovora je odvisno, kako bo mogel prihodnji teden Chamberlain poročati o tem v poslaniki zbornici. Anglija je pri volji naseliti Žide po onih krajih svojih kolonij, ki so sedaj le redko obljudeni. Naseljencem bo odka-zala rodovitno zemljo in bo večinoma prevzela tudi stroške nje volilne kampanje političnemu stališču Delavske federacije. McDevitt mn je odvrnil: — Ve žele člani državne federacije, da odstopiva, bova to storila, drugače pa ne. V zadnji volilni kampanji >e je Green zavzel za republikanskega senatorja Jamesa J. Davisa, dočim je državna Delavska federacija podpirala za njihov prevoz. Upa, da bodo,_ . zasebniki v Angliji in Združe- D*visovega nasprotnika govcr- nih državah prispevali visoke vsote »v ta namen. nerja Georgea H. Earle-a. — Earle je bil poražen. skih rezbarij. Na razstavi se je nišnieo. Bili so otroci majnar-rnudil pol nre in je izgledal | jev, stari od sedem do dvanajst mnogo čilejši, kot pa zadnje .jet. Pet jih je bilo od rojstva Čase, ter se je zopet vrnil v svojo palačo. S tem je zavrgel (vse govorice, da je ujetnik nacijev v svoji lastni palači, toda na Dunaju je splošno mnenje, da ne sme zapustiti Dunaja brez oblastvenega dovoljenja. Iz vsega tega je mogoče priti samo do enega zaključka: da bo imela monakovska odločitev še u-sodne posledice. hromih, dva sta bila pa žrtev otroške paralize. Vsi so se veselili, da bodo kmaln s pomočjo posebne zdravniške oskrbe dodobra ozdraveli in se lahko u deleželi iger svojih zdravih prijateljev. Na ostrem ovinku je bil nasip gramoza, ki je bil postavljen tam kot obramba. Avto je zavozil preko nasipa in je padel rv globoko jamo, v katedri stoji voda 30 čevljev visoko. Vseh osem je utonilo, Brezobziren tat. Tatovi pa res nimajo nobenega rešpekta več, ne pred postavo in ne pred vršilci postave. V soboto je odplul iz New lYoi'ka proti Bermudi parnik (l. decembra v Limi, glavnem mestu južno ameriške republike Peru, bo zelo velikega pomena. Namen washinjftonske vlade je, zajamčiti gospodarsko in politično neodvisnost ter s tem odstraniti vpliv raznih diktatorski^ vlad. Ameriška delegacija bo vsestranska. V nji bosta med drugimi tudi Alf M. Laudon, bivši republikanski predsedniški kandidat, in Kathvrn Lewis, hči predsednika CIO. Predsednik Roosevelt je že izjavil, da se da dvajset a-meriškili republik in Kanado najbolje zaščititi s povečanjem zračnega brodovja. Novi obrambni načrti Združenih držav ne bodo služili le obrambi lastne dežele, pač pa vsega ameriškega kontinenta. Na konfernei se bodo med drugimi pečali tudi z zadevo nemškega izvoza. Washii^gtonska administracija s strahom opazuje prodiranje nemške industrije, ki dobiva v zameno za svoje izdelke razne surovine iz južno- in eentralno-ameriških republik. Precej debate bo tudi glede oljni' industrije, ki jo je mehiška vlada zaplenila ameriškim družbam. Roosevelt je v svoji izjavi poudarjal, da je solidarnost med amer. republikami danes večja kot je bila kdaj prej v zadnjih stodvajsetih letih. Z ozirom na vse to, zasledujejo v Washingtonu z velikim zanimanjem nemške kolonijalne za hteve. A ko dobi Nemčija nazaj svoje kolonije iv Zapadni Afriki, bi bila razdalja med posameznimi deli Južne Amerike in nemškimi kolonijalniini pristanišči znatno manjša kot pa med pristanišči Severne Amerike. KONJŠK£ TERME V NEW YORKU / ' ' K* " 1. BLAZNIKOVA Pratika za leto 1939 T ««3 w* m •a« * » » Peter • • Cena m poštnino vred. j "G las Naroda" 2X6 West 18th Street New York. N. Y POULA'VJK O f'EVLJIH Ali ni čudno, da človeka naj bolj zanima tisto, česar nima. Mene, naprimer, so do prejšnje sobote najbolj čevlji zanimali. V velikih newyorskih dnev ni kili sem oglase, ki priporočajo čevlje, bolj natančno pre-'čital kot pa poročila o svetov -j nem položaju, o divjanju na-I »'ijev ter o najnovejših M us so jlinijevih ukrepih. Nizki čevlji, visoki, čevlji na Konjskih tekem, ki so so nedavno vršile v ucwvorSkem Madison Square Garden, se je ude ležil tudi oddelek kanadske konjenice. *»xia •>DTr\/''Za(,rgo« št if letni in škornji — INtUULZlNA lRILV ,vse me je zanimalo, da bi le starega sovra- j mogel po osmih mesecih kaj j poštenega obuti, j Pred nekaj dnevi je prišel k spi t ah- | menj ^.ev]jar in nii jih je po T iz Slovenije pozlgalec je ho- niladi pripeljal z avtomobilom tel izsiliti denar ]jvvi{ w*»tn»v« lt>van,° v Zvečer st ji' vnel pri Celju L i ju. S samoki tooj j; imel prazen 8 samrkiTKom v m- s no ob ve prihodu v Zupane jp - O ji n lia 2 •r na, in je fanta ob 1 varno ;n* tirala. l>ii zaradi teg:; ob-mesija zapor;. VOJSKOVANJE S PEČENIMI PUJSKI. Nenavadno orožje so -si izmislili umikajoči ne Kitajci, ki >o se umikali iz Kantona. Kanton je bil namreč poln vsakovrstnih živil. Vrim tega je Kanton CTaii kot mesto, kjer je doma najboljša .kitajska kuhinja. Ko so so torej kitajski beguiuci umikali iz Kantona proti Hankowu, ko iz svojih tovornih voz od časa do časa metali na c«»sto pečene pujske. Upali so namreč, da bodo lačni japonski vojaki, ki so vajeni le Kito sli|be hrane, poželjivo planili po slantni pečenki. S tem so hoteli Kitajci Japonce vsaj nekoliko zadrzati. da bi dobili tako v (v časa. Toda strah japonskega vojaka pred svojimi častniki je bil vendarle precej večji, kakor pa poželenje po pečenki. Japonci so imxrali .pečene ipujske pustiti na ce«di, ter lačni hiteti za Kitajci, tipali so vsaj, da jih v Hankovai čaka kak pribolj-ek. Tako so n-azaidnje srečno zasedli Hankow. ki pa je gorel na vseh koncih in krajih. Tn lačni japonski vojaki so se tudi tukaj morali obrisati pori nosom. z Železnim drogom ga je ubil Oiožniki •-'» pripeljali v za-pole okrožn ^a "sodišča v (V-lju f>o>estnika o«! 'Sv. Florij-uia pri K oga teli- Drofenika. t'bil je mnun č .V> lelm .ua t lazaristov na liri- ki je hotel stopiti pred industri-bu sv. Jožefa. Na kraj poža- jalca Wist na in zahtevaitt od ra so kmalu prispeli celjski in j njuna 1 milijon dinarjev. Po-gabrtski gasilci, ki se jim je po- lici ju p;i je bila o tem pravo-srečilo rešiti sosedno stanovanjsko hišo. Iv« r je začel ijore.ti kozohe pri ti« h, je takt j nastal sum. da je bil ogenj .podtaknjen. Celjska policija je aretirala 17 letnega 'br+tzjjoselnoga delavca Ivana Zupanca iz Zavodne pri Celju. Našli so «ra v njegovem stanovanju in ir» privi dli v policijsko stražnico. Zujwmc je izprva tajil, da bi bil znžgal kozolec, a ui vedel povedati-kje je bil v času po-Aar,:. Kom"-ntj je priznal p» žiir. ko s<> našli pri njnn ne.l okončini o pivmo. ki ga je bil Zupane na>lovil na samostan hrzaristov na hribu sv. Jožefa. V .piisiiiu poioča 4'prostoc5lidar.ska dmžba cerk-vnj'h atentatorji v," da je zažgala kozolec in da bo v teku j>ol leta rakunala s^mcstaii la-zaristov. če lazai-isti ne bodo na nekem kraju položili :?.()(){) .din. C* bi pa lia^aristi obvestili policijo, bo dražba pognala. sainoHtan z 'dinamitoni v zrak. Zupane je izjavil, da je bil v stiski. Zažgal je kozolec da 1 >i prestrašil 1-izariste, da l>i izsilil ml Tazaristov denar. Na i policiji je izjavil, «la bo >toril! se ka..i s'licne^a. če so lie be; obrnilo zanj na bolje. Zupane .p- 7>ren:i:pef mladenič. Mnogo čitei kriminalne romane, ki ho ga poqiolnoma zmešali. Ko je kozolec gorel, je nekaj iz bližnjega gozda r>pazov>;d .poižar, }>otcim pa je prijel li kozolcu in plavil lj'u-dem, rla ,j<> prit*, kol o^l d^iiia in da si je v nairlici naroil>e oblekel lil ače. Zupane se je spo- lni zvečer - se jahi po vasi (ii^ t lisah pri Sv.;meri, y soboto mi jih je ri_ H arba n: v Ha.l oza'h j t st n i k o v \ rtege j obilni in pro8torni so, | sin Ivan M.losn- ,n njegov pri-|pa yseeno ^ neko,iko Uš-e No •vem, če >e jim bo ktlaj noga privadila. V njih se učim ho- jatel.j Petrovič, iz vasi G-i: bit sta ŠS .■•»istvit^*: i t,uKAja MciiM.ni ,lnse posestnikta Bratuska. kierl . . voru je Ilribei-šek potegnil nož hi|f> xlll,m5lh V(M, fjlTlt()V ^ .napravim pa sem zopet tam, kjer je bilo vse poletje moje počivališče. Ne gre še in ne jc- bilo zbranih več fantov de-t< r je Smioniča « brezal .po licu |avet,v< mv,\ U.ul: tmli ed n. ~ in po glavi. Zadnji sunek muikaterim se je Petrovič že dalje je pnasartleial v juhi, proti srcu. pr^pmi\ ]e imd njima K sr či je bil nož prt kratek, da | yUvhlU) ,taro SOVra6tvo. Prti c.vič ga je ostrina i!i preboilla srca. Ven lar je Simoničevo življenje Še v nevarnosti. Kakor so ugotovili, je vzrok napada naslednji: Simonič je odvračal svojo sestro, naj se ne m.jni za Hri-ber.ška, ki s! je vanjo zaljubil. gre in ne bo šlo še tako kmalu. To je drugi par čevljev, ki , ,-so mi bili po meri napravi ie-poklioal iz sobe. I ... ... . : r,- L- t * -,i ni. Drugi in bo najbrž tudi po ( mi pa e tant prestepi'1 pran- . ... ° 0 1 i** . v ij*i . i 1 slednji. Jnse, /.e je dolu! udarec po ob- 1 razu, <]■? je od bolečine zakričal. S tem krikom pa se bili delavci'v hiši opozorjeni, da ,j<* zunaj pretdp. z:itt> so hiteli na pomoč. To je povzroči!,, sovraštvo in y počet k u boja sodelovale pe- -por voril naposled nož. fm je sprego- podgane so požrle obe5enca 44-1 i itri i vi niča r Franc Mojzes iz Jenllovnika |>>ri Sv. Juriju ob Ptsnici je živel delj časa v stiskali. Bil ji* »brezposeln. Lo-teval se je ol>uij>, ko je videl bedo, v kateri živi z ž? no, in Franca Sutlerja iz Cerovca pri j dvema otrokoma. Zadnje dni Kouaškf Slatini. l)n boja je i.je bil ves zamiišlje.n. Svoji že-prišlo tal« le: Ko je šel Sutler| nj je 2S. oktobra dejal, da gre k svoji ljubici Tereziji (ialunjj-kat dele. Zbral je nekaj pe-pri Sv. Florijanu, je šel mimo; rila in vzel s Ht1>oj tudi nekaj Drofcnikove liiš blizu Sv. Flo- ji-stvin. Vse skupaj spravil rl.jana. Tii! je |>reec\i v i njen. v nahrbtnik in odšvl. Pifšel je 'do Freliihove hiše, kjer Minilo je osem dni, pa ni bije pričel na vso .moč kričati in|lo o Mojzesu ne duha ne sluha, klicati Drofenika ter ga zmer- Žena io bila prepričana, da je ^ti, kar je Miloši č mirno opazoval. Ko pa so bojevniki po-seirti po k« lih. j: pohitel tudi Mi'lc(šič svojemu prijatelju na pomoč. Pri tem }>a *so se fan-tj" napadalci spr-rvili s koli nadenj t,r ga bili po glavi in po telesu, kamor je pač priletelo da se je zgrudil do nezavesti pi lili na tla. Vendar pa se j. poz n je v pozni noči zopet zavt^de! in st* ipovawi privlekel na svoj d«»m pa so bile tako hude, da .um je z intra j podlegel. jati, češ, da je on kriv, da je imel opravka v. orožniki zaradi T> režije. Kmalu je privabil iz hiše Drofenika, s katerim se je pričel -pri pirati. Ker je Vil na vso moč silen in zbadljiv, je Drofenika >ilno raizkačil, tako da je zgrabil za železni drog in ga trikrat mahnil po tilniku. Sutler Ki ie takoj zgrudil mrtev na tla. Kmalu so uboj prijavili orožnikom, ki so našli Dn fenikri še doma. Drofep'k ;e "dejanje -priznal. iz maščevanja ga je napadel 2 nožem Ponoči sc ie vračal Jakob Su-moniič s Pobrežja pri Ptuju z materjo domov. Bila sta nekje iin trgatvi. Nasproti se jima je N'OAR ose J hipreletela i^roza. Na 1 rainn j:- visel njen mož, ki pa ga skoraj ni bilo spoznati. Na lobanji ni bilo skoraj nobenega rdokliT mnsa. prav tako ne na rokgih in nogah. Preplašena žena je takoj poklicala na pomoč sosede, ki so odrezali vrv, na kateri je -visel njen mož. Ko je paidlo truplo na tila, je htuŠk-nihr iz obleke podgana. Sleilovi na Mojzi "sovem truplu so pokazali. da so podgane oglodale Mojzesa'in požrle meso. kolikor ga je bilo na okostnjaku. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo Za $ J.->-> $ S.Ott $ ^11.65 $45.0U imajo velik uspeh NA PRODAJ je posestvo v vasi HRUŠEVO, pošta Dobrava pri Ljubljani. Zidana hiša, z opeko krita streha. Hlev, skedenj in kozolee, zraven vrt s sadnim drevjem. Voda je tekoča zraven hiše. Njiv je 5, senožeti so 3, gozda je 6 pa reel. Vsa ta zemlja je prav blizu hiše. Poizve se za vsa pojasnila in za ceno, za koliko se proda, pri: JOHN ČBSNOVAR 11Norwood Ave., Cleveland, Ohio (3x — e. s, d.) advertise m "GLAS NARQPA" V Italijo: Zli $ B.3T) $ 1-J.-J5 $ 'J9.no % 57.1KI S11J.«« $1(17.30 [REK SE CENE .SEDAJ HITRO pi KN J A JO KO NAVEDENE CE-jNE PODVItŽENE SPREMEMBI I GOllf ALI DOLl ' Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali Ifrait. dovoljujemo še boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih: Zu izplačilo $ ?k—morate ixjslati $1V).— 44 fla,— 44 $40.— " $50— ** Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠU-ŠJkAlO PO CABLE KETTE K ZA PRISTOJBINO $1— SLOVSNIC UN PUBLISH C O P A N (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NI5W YORK Xosil sem pa vsakovrstno o-butev, dosti podplatov strgal in dosti peta posvedral. Toda zdi se mi, da sem bil najbolj srečen takrat, ko mi še niso o-butve kupovali. Ob nedeljah in pozimi sem nosil bratove čevlje, od marca do oktobra ~em pa hodil bo-soj)et. Zgodaj spomladi j(» bila koža na no^i ožuljena, sicer pa precej nežna, takole meseca julija se je pa utrdila, da jo ui več ranil najostrejši ^ra i ino/.. 1 Moj očt', ki bi bil danes, če Poškodbe 11111 življenje dal, že 'precej nad sto Jet star, je bil [siaroverski človek. Po naših j pojmih siaroverski. Približno Itako kot smo mi današnji mladini sta rover.-ki. Bilo rai je menda seiieni ati oseiu let, ko rue je peljal k cev ijarju Bi •atušu in mu rekel: — Škornje mu boste umerili, mojster. Pa dovolj velike, kajti fant raste. In podkovce na petah in romarje po podplatih. ("Romarji" so rekli žebljem debelimi glaivicami, ki so jih delali v Kropi.) 1 Bili so res prostorni. Tako, 'da so mi noge plesale v njih. j Nedeljskega popoldne — bi-do je pred pustom — so me po Islali h krščanskemu nauku. Par .ženic je bilo v cerkvi, par o-trok, in nekaj starih penzijo Jnistov. Raz prižuico je dolgočasno pridigal gospod Fronc Vse je dremalo: ženice, pen-zijonisti, orglar na koru in me-žnar pred oltarjem. Zunaj je strahovito medlo. Mramorna-ta tla cerkve svete Barbare so bila drsna in (vlažna. Naslonit sem se na spoved-nico in čakal konca dolgega nauka. S tako mehkim in dolgočasnim glasom je govoril gospod »Fronc, da sem sloneč ob spovednici stoje zadremal. Naenkrat se mi je zazdelo, da me nekaj nekam nese. Opirajočemu se ob spovednico, se mi je spodrsnilo, podkovani škor-njo so zdrčali po vlažnih tleh, z rokama sem krilil nad glavo, ujeti se pa nisem mogel. Skoro na sredo cerkve me je prineslo, kjer Sem z glavo te-lebnil ob tla. Nezavestnega so me odnesli domov. Tako je bilo s prvimi čevlji, ki so mu bili po meri napravljeni. Kako bo z drugimi, no vem. Življenska pot postaja čedalje bolj tie varna. Spolaka je in kamenita. S^lnce se bliža k zatonu. EJn" sam napačen korak, pa je človek tam, kjer ui ne muh in nelkomaH^v- Zcii se mi, da bo treba pritrditi na nove čevlje p** ^otorjfc govor, l>iu. lOO Dta. i»on Diu. ;wo I Ji u. 5O0 Din. 1\MM> Diu. -Jf«)0 Lir ltW I.ir *JW> r.lr 5«0 Lir 1IMK) Lir 20ofl Lir 3(AJ0 .. $ 5.75 .. m- .. $21.— .. $41.25 .. $51.50 G V N "GLAS NA K O D A"—New York Mpnday^ November 21, 1938 SLOVENE _i JL mLBmi 'j (YUGOSLAV) DAILY \ KUHARICA Laura Ka-brejeva je govori-j ga znača ja. Da bi epa svoji uaj- j ni zinete o tem nikomur besed*- >oljši prijateljidi zr-molvala iic-:ee. Kar ste sli-šali, ste slišali ZVESTA 2ENA JE 30 LET ISKALA v IZGUBLJENEGA MOZA Anglija te dni pogovarja o ženski, ki je bila doslej vsej javnosti docela neznana. Gospa Robotham je leta 1899. kot srečna nevesta'stopita pred oltar."'Vžela je kbrpOfala angleške kraljevske garde. Oba sta nekaj časa zelo srečno živela. Komaj pa je minilo nekaj te !a |m> telefonu s *v< jo prijateljico Fabicnno Doulcvjevo. Bil je «dt n bcnnd li-tih pogovorov, ki vrši meti dobrimi prijateljicami vnako jutro. V k« j tako varnega i i ■ -zaupnega, se jr Ijanri videlo kakor ssnrtmi gri h. y,aU* je v. ge>li kila prijateljici razumeti: K^ger, ki je taksnih jjogovorih s dodajajo) imel v New Yorkn znatne na-rudoži: skrivnosti, čenče injloabe. je utrpel velike izgub. . >■«■nzacije zadnjih štiri in dvaj-M'e pa nastopi preobrat na bor-ur nanovo oži ve, se potmi o- zi, se utegne zgoditi, da pojde žijo in v takšni obliki |K>tcin iz-] tretjina premoženja |>o vodi. rova grodo med ljudi. j Tako je j>otekel dobro uro I .aura je tir lih> vedo vala Pa-i trajajoči pegovor med prija-bietini, ib j« videla, če s«« ne i teljicama ob Lanrinib pojastti- moti, njenega nicxa prejšnji dan ^pozno popoldne koračiti čez (Stamps E1vm*«<. **Kaj, Andreja si videla?" se .k* začuriibt Fatbienna pri telefonski slušalki. Pri z jdnji b>*»di je «topila l*aurina kuharica tiho in obzirno v gospojino MVbo. Sicer je prej ipofrlrtrta, a ko ni doh?la nobenega odgovora. je menila, da *me kot ik^I, ki j** že dovolj < Vol go pri hiši, stopiti todi brez poifvi« mi prej. Po prstih je traillo stopila rlalj«', zaprla vrata f»P3V tako tiho in ol»zir-ii» za *«»boj kakor jih je prej odprla, ne «fy hi motila «ro«tpe pri pogovoru. Ostala pa je v m>N, in obenem prisluškovala. Prijateljici -ta w medtem |x>jrm-arjitti dalje. Preskočili *ta Andre,1«, ki se j« «» njem 3*1- lo Lauri. lin «ra r>re.pinjj dan srevala na Oliaan*i»s Kly«»ees. in Rogerja, Ijhurineva »ikonskega tovariša, citrar zunanji vM«5 je že nekaj časa -krbel Fa-bienno, zwra Ii čp-ar se je informirala o njegov«mi zdravju, ** Kaj. tmli ti ^i opazila, da liiiKa!" j«* vprašala f^aurn. "Opaaila. opazila, samo ni-imela poguma. da bi te o-fMrzorile na to *tvar," ie menila Paibienna. **Xi«em ti hotela delati skrbi." "O, talešna prijateljica pa mi zamoltri n»-knj važne-rsi o mojnn možu!* jo j** pokarata I.iiira. ijauri j*- bilo tnzko izilati i*tvar. zaradi katere je bila tudi sama že dobrih štirinajst dni v zadreg-t. Stvar, ki jo je prikrivala. je bila strogo zaupne- po naključju." I .. *4 M i ! ost i vav Ik)» l ite kar - lepo mirni. Nibče ne bo izvedel stavčiča od mene. Saj veste, da sem molčeča renska. Vrhu tf ga i'lnam vas in gospoda tako rada. Ramumeni bridkost udanca, ki vas je zaklel . . To je bilo zelo ganljivo povedano. In je tudi odgovarjalo resničnim ilej^tvom. Marija je bila že -šest let pri hiši i.n se je v toni č-isu izkazala za zvestega zanesljivega in dobrega posla, kakršnih j<» dan današnji malo v službah. Gospod in ^ Lauri še potožila, da govori o tej katastrofalni -tvari rajše s prijateljico kakor s svojim možfm, kateremu mora polt»g' vsei^s nuditi Še moj i I no oporo. Po končanem pojrovoru je Tuiura S^brejolorzila telefonsko slušalko na vilice in gla v -žfp po robec, da si je ž njim osušila solzne oči. Tedaj .je tudi ugledala kuharico, ki se ji o njeni navzo>čno-ti niti san-jalo ni. Vpra-šala je suho in kratko: "Kaj pa d« late tukaj!1' 41 Milostim *te me vendar klici li." "Kdo va* je klical! Jaz? Nikoli!" si- je branila Laura. "Par. pač, milostiva, klicali ste me,"* jp govorila kulrarioa in je posmrkavala v sv-oje o-«f>ra vičilo. **Ka.j na vam je?" je vprašala T/atira. Kulinniea je skoro začela ihteti. "Milo-liva . . . N»hote sem nlišala vse. kar ste pripovedovali svoji prijateljici. O. tak šen revež je gospod .Roger! Kaj tra je zadelo! lTbvga milosti-va ^o^pa!** ilD«, da, Marija, življenje ni več tako lahko, kakor je Vilo nekcč. Zdaj pa vas prosim, da VA2NO ZA NAROČNIKE Pote« naslova je raftidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prra At«rUka poaeai bmk. drap da« In tretja pa leto. Dt nam prihranite neputf«fcnec» dete ln atroAkor. Vaa prcmlmo, da skušate naroCtil-no pravoCaano poravnati. Poiljite naročnino nararnoat nam nit Jo pa plačajte naiemu saatopnlkn t VaAem kraja aU pa kateremu lamed Hdofafttff. kojlh fmawa ao ttekana a MflIU črkami, ker an upravičeni obiskati tur, druge wartMne, kje* |o kaj anMh vojakor 1 Jeni h. Zastopnik no Vam laročll potrdilo aa plačano naročnino. čustveno zveiza.na, kar se j • kazalo v nekakšni obojestranski hvaležnosti. V.kuhinji ni bilo nikoli razburljivih prizorov. Tam je bila doma dobra volja, ki je pr-vzročala. tla ni prišla omaka nikoli prismojena nw mizo in je bila tudi »pečenka vedno tako napravljena, da je ni bilo trvba obrezavati preden so jo nesli v sobo. Drugače sta bila go-spod in gospa Sebrejeva zelo ljuibezniva in srčna Človeka. Ravn'ala sta s pclsli zeto prijazno in jiim nista nikoli odrekla podpore, če je bilo v njuni moči. liaura Sebrejeva pa je fbila natančna ženska. Imela jo navado, da je dobro pregledovala račune. Skrtjela pa je tudi za to, da s<- nj mVberta reč po ne-potrM>nem enega A*tipM L £ S NAHOD A"—New Yor* Monday, November 21, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY •lllflllHflti^.iiilM vladna Palača v Jeruzalemu 101 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NAKODA" PRIREDIL I. H. KOLIK JE BIL STARi RIM? Vprašanje, koliko je prav aa prav «bil star Rim, ni od -danes, marveč so se s tem pečali že davno. Pač ipa so to vprašanje letos, ko Italija obhaja nekako Aii'gnstovo l«-to, v Italiji mnogo bolj obravnavali. Zadnji čas se je is tem zlasti ukvarjal italijanski -zgodovinar Lu-gli, ki je nekako izračunal, da pregleduje in študira. Sodijo pa. da ogenj netijo plini, ki prihajajo iz spod njih plasti, v katerih je najbrž petrolej. * Xato pa se ojuneči in lira pripoveduje, kako se je ta zgo-, dilo in kaj ji je jjripovwlovala gospodična Be rend. In pri | t m ji zopet teko solze po licih. Wemtir s poljubi popije rolze in pravi ljirtezni*o: „ "Saoio po preteklost": siliti že jokati, moja draga dm\ Os pa bo tvoja bodočlK -t svetla in bo jasna in polna sreee.j ro je moja n« j večja skrb. S^ico bova vzela s seboj domov, j ki si hotela prinesti oč. tu in bo stalo za naju nad najinim; fci vi jon jem." 5 -Rimo če mi sedaj ne bo počilo srce, kajti tako malo sem , niiva;ei!n za veselje m -r.čo." j "iXato se 1h>š hitro navadila in b<>š nam vsi m sončni svit. Kako se bo vselila t ta Brigita, da nitna ljuba, mala Dagmor ni več pod< bna hlad.«osrčni, ošabni Kleni. Četudi imitc nekaj ja»d- tez - ni nw>goče tajiti, Dagmar, da m turti nekoliko jKxlobna svo^ann očetu, četudi si v poglavitnem po-, polna podoba evoje matere. Zelo je bil sre&n tvoj oce, ko mu je stric Rgon v svojem ®a>dnjem pismu pisal, da 61 ori proti v staškim A in da te maj čimprej pokliče domov." "Dobri rtrio Egon je tako željno čakal na odgovor na ono pismo — in *edaj ee spominjam, ta odgovor je moral priti s po*to, Vi jo je dobil malo «pred svojo smrtjo. Poslal me ,e ven — najbrže, ker je hotel sam najprej prebrati pisarno, da ( bi mi kako morebitno razočaranj pozneje yrizanesljivo po-j ved«! Ko pa sem iz pairka zopet prišla v grad, je bil zej mrtev, in teta Katarma je najbrže pri njem našla pismo in ga( skrila _ ker je nafbrže že trda j kaj ?laibega nameravala z me-, noj. Ko hi vedel, kako ste teta Katarina in Elena sfrrca Korona mučili in slaibo ž njim ravnali, 'ker jima ni mogel dati toliko denarja, kolikor ste ga hoteli." "O, to si morem prav ddbro predstaviti. Daennar ga boječe pogleda, "Oh, Werner, samo ko H že bila proč od tukaj; v svojem veselju sem popolnoma pozabila na to, da 61 tudi ti sedaj z i jemo j ujetnik/' We mer pa se samo zasmeje. 4'Ne boj se, draga duša, s tvojim cerberusom bom k main obračunal. V najsiabšem slučaja pa bova splezala Čez zid, i e je malo več romantike, kaj to! Toda bodi brez vsake skrbi, za tebe bo«m izsilil popolnoma lep odhod. Kidaj pa se bo stara služkinja naapala?*1 "Vsak trenutek mora priti sem, ker vedno nastavi budilko, da nisem predolgo sama." "Ddbro, takoj bom izbrisi vse sledove svojega napada." Še enkrat jo poljubi, nato pa (naglo steče po bresgu, potegne z vrvjo svojo snknjo z zidu ter na roki zvije vrv. Z vrvjo, klobukom in teuknjo se zopet vrne k Dagmar. Smeje razgrne pred Dagmar suknjo, ki je bila na več krajih raztrgana. "Tukaj, poglej, Dagmair, to je pretrpela z« mene. Če li bila raztrgana, bi bil jaz razpraskan. Dolbro, da sem jo vzel e seboj." Dagmar naglo prime njegove roke in jih pritisne na lice. "Tvoje ljulbe roke!" pravi nežno. Suknja pade na tla, Werner pa se za to ne mneni, temveč jHjljubi Dagmar. "Vesel sem, da niso razprabkane in jih morem tem boljše oklepati okoli tebe. Sedaj pa si moram najprej najti kako skrivališče, old koder morem opazovati, da bom videl, kako te 1 o tvoj eeifberas viz?l v svoje roke. Hočem ji položiti past. Tako. vrv in suknjo bom skril v tem grmu, za katerim ro bom sam skril, ti pa boš mirno sedela na klopi." Dagmar gleda z žareči nri očmi iai ko Werner svoje stvari skrije, jO vpraša: katere strani pa bo prišla!" Dagmar pokaže v smeri proti gradu, katerega zaradi dre-v t* ni mogoče videt'. "Od tam!" "Se hitro en poljub, moje drago srce, potem pa bom izginil." &e enkrat ae do sitega mavžije Dagznariniih ustnic, nato pa izgine v grmovju. KitETAJNJK PAKNIKOX SHIPPING NI S} novembra : Unii £ a v Uaiulmrg novembru: Kurupa v Ure men •JU tiiireuiliru : Vnltniiin v Xorni:m Trinbrn : 1'itris v Havre -1. fleceinbr« : Ilausa v Hd uiburtr ■JH. aleeembra : Xorman^.iništvu. Ko je torej prišel pravi Lebrun, nihče več ni hotel verjeti, da je ta "pravi" predsednik. Tako je gospod ■gije. je bil tudi slavnostni- banket. Sredi dbeda je stopil v dvora- KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNl3KI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. Magre dan. . obirajal ta svoj častni NA POTI DO POROKE UMORIL ZAROČENKO. V Trieru so Clx'odili na s»mrt velik nekega 21 letnega Leitgesa, kii >meh. Nekdbnja bi morala na vtise me**o postaviti mlajšo moč." "O, nikogr ne bi dobila, ki bi ji tako zvesto služil kot Mam Marietta, in se vodno močna, samo malo trudna sem," pravi Marietta. *4To verjamem, da va»a gospodinja ne bi mogla najti nikogar, ki bi ji bil tako vveat. N"a vas tudi ne morem biti lrada, Marietta, da me držite kot ujetnico, ker vem, da vse kriviee ne dilate oaradi same sebe, temJveč samo za važo go-spodvrja. Tako zvesto &te ji vdaoi." . T . (Dalas tMafcmbut&) niiTibu r jen naznanil: * * Pred sc d -ni k republike bo v nekai minutah tukaj, da bi t~vojrmu naj-zvestejš-emu sotrudniku osebno čestital/1 t*voroki. Mladi mož se je >?prva upiral, potem je pri- da je Rim včasih cesarja Av-Umo]lollf Vseh hitel k vratom, s^ista Štel 1.400,000 ljudi. Rinr (ia se demasblral. Med vra-oesarja "Konstantina pa okolo, pa nin že pride n-asproti sam 2,000,000. Taikrat je bil Rim precej večii, kakor je danda-na-šnje moderno rimsiko mesto, ki šteje vseira skupaj le 1,300,- 000 ljudi- ZEMLJA GORI NA LAPON SKEM. Nenavaden naravni dogodek, ki ee je zgodi! v samotnih <\e-»4aii severne Laponske, je med prebivakli dvc4i samotnih vasic napravil mnoigo strahu. Neke noči je tamikaj strašno grmelo in treskalo. Medtem ko je iapod neba lilo, kakor bi iz škafa nI i val, so obujeni prebivalci naenkrat zapazili, da se je iz zemlje dvignil kalka dva metra visok modrikast plamen. Kmalu se je ljudem zaadelo, da zemlja gori okoli in okoli. Vse p..1JS0 SVETO PISMO ..............3.— MARIJA VARHLNJA NEDOLŽNOSTI v imitlrano usnje vez . — L— v fino nsuje vez ........1.60 Child'* I'rayerbooh: v barvajte platnice vezano .36 v belo kost vezanti........1.10 Come I nto Me v platnice vezano .........30 t lielo kost vezano........ -35 Hej of Heaves fino ........................ v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.30 v celluloid najflneJCa vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Manual: v fino uanje vezano ......1.30 Ave Maris: ▼ fino usnje vezano ......1.46 KNJIGARNA "GLAS NARODA J n ki sejem v sosednem krnju in 'A -dra^iimi fanti vse /.a>pil. Ko jo prišel domov, je pripovedoval, da si je bila zaročenka pre-Z OTieskoau 15 mark, ki jih je t mislila in da je od-sla rajši k pobral žrtvi, je odšel nato na nekemu bivšemu svojemu fantu v Trier. Šele j>o dv> h ted-nili so zasuinili zl i W' #.L . ? s. i " \ . H. * - i - ■ Bohinjsko jeiero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK