DUHOVNO ŽIVLJENJE Slä lä WD0>A liMDTOM En 1 a fotografia se ve una parte de los peregrinos a Lujän el 7 de octubre. Que enorme diierencia hay entre los lujosos cementerios de las modernas ciu-dades y de los antiguos pueblos eslo-venos. All! las humildes cruces, el cerco de bloques de piedra, los crisantemos— Aqui las bövedas suntuosas, estatuas doradas. cristales brillantes de coloros™ por iucra con frecuencia una jactancio-sa vanidad de los sobrevivientes, por dentro un olvido absoluta .... En la modcstia de aquellas se expre-sa la prolunda esperanza cristiana, que, inspirada por la te, contempla a traväs de la tumba, la verdadera vida de la dicha eterna. Los ancianos vienen al cementerio para tomar aliento para el camino y ia-tigas que todavia les quedan andar. Los maduros vienen aprender la serie-dad de la vida. Los ninos no profanan la gravedad del lugar con su inocente alegria. Skromna so slovenska pokopališča, pa so izraz žive vere. Krizanteme te prekrasne vahtne rožo, pričajo, da na naših pokopališčih ne mori obup, temveč zmaguje krščansko upanje. Saj je smrt le prehod iz življenja v večnost. Za verne ljudi je začetek resničnega življenja in večne sreče. Zato točimo na grobeh solze upanja in vdanosti v voljo nebeškega Očeta. Zato otroci, potem ko so opleli grob svojih dragih in ga okrasili s svežim cvetjem, tudi nedolžno zarajajo, in Se Sčin-kavec jim pride pomagati. Zato hite na pokopališče k zaupni molitvi in pobožnemu premišljevanju stari; tam najdejo vtoho tisti, katere življenje bridko obišče v polnosti življenja; tja prihaja mladež, da na gorbeh umeva resnost življenja Lejos, mäs allčr del lago, a los pies do las lejanas montanas estd la časa! Hay peligros 1 611 el camino: gente mala, quizas bestias ra-: bioas, precipicios peligrosos, hambre y sed y I cansancio . . . Es un simbolo de nuestra vida, que es el camino hacia la eterna Patria. Asi nos, dete-nemos en el mes de Maria frente a la imagen do nuestra Madre divina, que ha de conducir-nos a travčs de los peligros de la vida prosonte I hasta la časa celestial. j El creyente verdadero se entrega en las * manos de su Madre divina. Esa mišma fe nos llevö a Lujän. e hizo llegar nuostras oracionos a los lejanos santuarios de Brezje y Monte Santo y nos reunirä on un-: sola esperanza junto al altar de Maria en el mes a ella dcdicado y en Nueva Pompeya el 9 de ')iciombro. Dolga je še do doma pot. Tam za vodo, tam pod daljno goro ga čaka dom. Zato se mlddi potnik priporoči Marijinemu varstvu. Tako se veren zemljan zateka k Mariji v vseh svojih potrebah, posebno pa priporoča njej svojo najvažnejšo zadevo: svoj povratek v večno domovino, ki jo v megleni daljavi slutimo, ki je nemara že prav blizu. Tako smo hiteli oni dan v Lujän! Tako bomo pohiteli 9. decembra v Novo Pompejo! EL 9 DE DICIEMBRE so reaiizara la peregrinacion eslovena a NUEVA POMPEYA. Se iniciarä a las 15.30 ho-ras con el rosario, seguira ei sermön, cantos y luego la visita al camarin. Doc alegorias, produetos de la devoeiön populär en el siglo pasado: La oraeiön y en el cementerio Solz zapustil dol si uboge tuge poln in strasti Src prevdarnih tukaj mnogo bridko za teboj ječi. Črna zemlja Tebe krije . Zdaj počivaš brez skrbi Duši tvoji sonce sije. sonce večne radosti. Prava tam je domovina. Sladka, mila naj Ti bo. Slava božjega naj Sina Sveti večno Ti krasno. DUHOVNO ŽIVLJENJE . je mesečnik. Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48- 3361 (48-0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldčrn 4924 Telefon 59- 6413 Rog. Prop. intel. 155424 I-----------——----------------------1 ................... j CERKVENI VESTNIK 18. NOV.: Maša na Paternalu za + Janeza Turk. \ [ Pri sv. Rozi za rajne + Pcršolja. Molitve na Avellancdi. 25. NOV.: M"?a na Avellancdi za i* stariše Ošlaj m Vogrin. Pri sv. Rozi za + Luka Jug. Molitve m Paternalu. 2. DEC.: Na Avellancdi za f sta-riye Kukovič in Kra'j. Pri sv. Rozi za družino f Peršolja. Molitve na Avellancdi. 8. DEC.: Pri sv. Pozi oh 12 h za -j- Andrej in + Kat. Makarovič. 9. DEC.: Maša na Paternalu ra + Anton Anderlič in f Jožefa Ličen. Zapoie žalni zhor. Pri sv. Rozi za + Li-i-a Jua. Molitve oh 15 30 v Novi Pompeh. IR. DEC: Maša na Paternalu za + Jožko Vovk in prvo sv. Obhajilo ob 9 30. Pri sv. Rozi ob 12 za f Franc Dobrovec. Meh"*'"' na Avellancdi. 23. DEC : Maša na Avellancdi starše če-n"c. j p-; sv. Rozi za 4- Tn-oJa Budin. Moh*ve na P"*"»m"bv 25. DEC : POLNOČNICA na Pa-! ternalu za + č. g. Ernesta Bandelj. Oh 10. uri na Avolanedi v n. Eme Tavčar. Molitve na Paternalu. . POROČILI SO SE 70RBNA mPC-ORTČ iz Voaerskega ter ŠTEFAN F^rmrorraTri v ce-i-vi Sv. Poka, Jštotara BOCOnT r pp.Towvn i. Cizha. Klanec, tor MARIA MONTEVERDE. p-i sv. Re-i T.IDIA TRAVERSO in FERNANDO JIOCCI. V S"i P*—"etwa v T infersu so ’C nc-ra^-1- M>'R,,5 FERI.ETIČ z ženinom SALVADOR ALECCI. KRŠČENI nri Sv. Pe-i VILJEM lOIV'-E Kl-nlšek. MARNA TRUP7.TTA KEBER ter HUGO ALBERTO PF.LJHAN. V P’ Hivhv’1 te bila krščena ANA JULIJA OSOVNIKAR. PRVO SV. OBHAJILO bo na Patoma lu 16. decembra. Priglasite že rae-e otroke, ki preimeio ali so že r>ro;eli to 1 :’o prvo sv. Obha'i'o, da so vdelože tudi to naše prelepe slovesnosti. SPOVED bo na Paternalu, A" 'os 2 3, dne 15. dec. ob 14 uri. Pripeljite todaj vse prvoobhalauce, da se naučo nastopa in skupno moiltve. SHOD V NOVI POMPFR in atavni shed bratovščino bo 9. dec. Začeto*- eh 15.30 uri. Vse ko* po navadnem redu. Prinesi to 8 seboj knjižico s pesmicami- TV'or je še nima, si jo bo lahko tedaj dobil. SEJA BRATOVŠČINE NA Avptl.RNEDI 18. nov. oh 15 uri. Na PATERNALU 25. nov. oh 15 30. NOVA SV. MAŠA bo na Avellancdi 2. decembra ob 10 uri. Isti dan bodo na Avollanedi tudi pooldanske molitve ob 16 uri. Kdor bi so želel, vdeležitl skupnega slavnostnega kosila, naj so priglasi na Pasco 431 ali na Avolalnodi pri Gombocu Andrej (Dean Funos 254) ali na Pineyru pri Šerugu (Santiago Del “Estero 1932). 2. dec. bi po običajnem redu bila maša na Paternalu, a kor bo novomašnik posvečen tiste dni preje in bo 8. dec. imel no /oznežno slovesnost v- Villi Rogini, zato bo naša novomašna slovesnost 2. dec. in na Avolanedi. kjer je bila napovedana za 30. sept., a jo bila odgodena, ker novomašnik še ni dopolnil predpisane starosti in ni prišel pravočasno spregled iz' Rima. Na Paternalu pa bo sv. maša 9. in 16. dec. IZSELJENS \ NEDELJA se praznuje v novembru. Mi jo bomo praznovali 9 decembra. Spomnili se bomo sobratov raztresenih po širnem svetu ta dan na Paternalu in popoldne v Novi Pompeji. NA GROBEM. Na Vseh Svetnikov dan se je zbralo dopoldne prav lepo število rojakov pri sv. maši obletnici za rajno Marico Jazbec. Prav v teh dneh, ko hitč misli vseh vernih zemljanov nad zvezdo, je lani ta dobra mladenka odhitele v rajske višave. Za njo pa kipi šo vedno ljubezen sta-rišev in vseh kateri so jo poznali. Tem toplim čustvom je bil dan iziaz ta dan pri sv. maši. kjer jo mladi zbor zapel žalostinko. Popoldne pa so je zbralo mnogo rojakov in njene sošolko ter vzgojiteljice, da izpričajo svoja čustva do rajne. Tri ploščo krasijo lepi grob, katero pričalo ljuhseen do nevo—’-ne hčerko, rojakinje, članico in prijateljice. ŽALNA VAHTNA SVSČANOST Vsako leto so zberemo v jugoslovanski grobnici. Tako tudi lotos. Daleč so grobovi naših dragih in no moremo nanjo. Z"!o na so zberemo tukaj, a misli našo hite tlakai. Toda ni ra-dalie, ki bi nas ločila, ki smo troci bošii in v večno domovino irmterV-ni. Si—'o tenka stene nar; loči, skozi katero drče vrat", ki je -•vrt. Tako povezani smo z našimi rajnimi, da jim celo n t—-znati moremo z našo molitvi' o in dobrimi d-h in nhhove pomoči m- -"mo hiti do’o">.L če smo je vredni, k-iiti oni so ’-ozii prijatelji, katerih prošnja mnogo zaleže, če prosijo za nas. Ta mi-."' nas je združile v skupni molitvi za rajno. M'adineki zbor je prim a vil izbrano pesmi in je s svojim neti cm nrav zelo zadovoljil ghilr.o mno-’zo. Naj bo aosnodu Cirilu Tokšntu in pevcem, v prijetno za-do"->*v". ker zo svojo ncVoao odlično spo'nili. Še več na naj :'m ve'ja tc. kor so s tem izkazali ljube -"o ra'n'm, H v Boan počivalo» oni so na'bo’i hvaležni plačniki za vsako izkazano delo. 17, UPRAVE. Ker je bil g. -Hladnik'na' potovanju, jo Izdaja D. S: zastala do teger dno. Ker je pat blizu .tudi že Božič in božična. številka izide pred Bož čom, zato izidemo danes v dvojni številki: (214 in 215). ZA TiEKOVNI SKLAD so prispevat."/ Špacapan 3.—, Brencelj 1.—, Božič 1.—, Kos L—, Vuk Cigoj.?..--, Cigoj 1-, rih 2.—, Turk L—, Furlan 1.—, Škof' 1—, Matufiič 1.—, Kragelj - 4.—, Repic 1.—, Černič 3.—,, Simčič j Bukove c 1.—, Grilanc 3.—, Guštin 1.—, Kodrič 1.—, Lenkič 2—, Lavrenčič 1.—, Mislej 1.—, Pirih 3.—, Čufar 2.—, Leskovec G.—, Pahor 1.—, Rogelj 5.-—, Kukanja 1.—, Neimenovani skupno 12 $ V manjših zne ..kih 3-" LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual. Direccion: Pasco 431 U. T. 48-3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administracičn: Paz Solddn 4924 U. T. 59-6413 Suscripcičn anual $ 2.—-. NUESTRO FESTIVAL Fuč un acontecimiento gratisimo el iestival que se realizč el 30 de Sept a boneiicio de nuestra Revista. Con puntualidad absoluta empezč el programa, con la satisfaccičn mas com-pleta del numeroso publice, que Ilenč el salčn hasta el ultimo rinconcito. Ya no “cabia mds un aliiler". El desarrollo del programa siguič sin demoras, provocando interminables aplau-sos del püblico, que se entusiasmd hasta el colmo con los hermosos cantos y ba:les tipicos eslovenos y otros. Las rev. Hermanas Franciseanas. las exalumnas y exalumnos, como los ninos del Colegio de las hermanas han apor-tado su mejor contribucidn para un dxito tan completo. Las senoritas Joaquina y Salomd Kipi preoararen con oran gusto artistico los bailes “Jota" y “Zambra Gitana". Dos puntos omenislmos nos brindd el coro juvenil do Avellaneda, bajo la di-reezidn de Cirilo Kren. Un gusto musical inapreciable no» produjo el conj-mto orquestal del Profesor M"uuel Macedo. Para distraccidn alogre v esnarcimien-to jocosn sir vi d el samoto “Anuros de un fotdgrgfo", presentado por los mucha-ch-s do 'a parragnia Santa InAs. El brozho final lo pusi"ron los jdvenes de la nnrroquia Santa Rosa ron la co-med:a “Los tres valientes" de Jeli* reali-zoeidn. El rosultado del festival fuA completo tamhičn en su narte materini, ya o"e deid 493 $ en limpio para el beneiicio de In Revista. Agradecemos la generosidad de nues-tros buhnos amigos, nue han coonerado tan dadlvnsamente en la rila, primero a las senorgg Cotič, Kcševan. Konoj, Frau, Jamšek v las se"o-itas Vida Če-b-on, Marica Koradin, Vida Km d or, Nati Wid"r. Rosa M"rušič. Maria Grežer. Elena Bož-č, Angela Lakner. Carmen Jacud y las demds nun tan activamente con-trihuveron dx!‘e del festival con la orga-nizaoidn de la Rifa y con la venta de premioš y dulces. En el remate de la pulsera, regalo de la senora de Poli y de los discos, rega-lados por la senora Maria Černič, se hizo mu v visible la generosidad do muchos amigos que tiene nuestra Revista. Esoe-cla! agradecimiento debemos a la Sra. M. Černič y su amiga. a la senora de Castaneda y a Lucia Kukovič. F-ntre los muchos presentes nos hemos folicitado muy esnecialmente ron la pre-sencia de algunos, venidos do bien le-jos. especialmente el P. Miguel Visko-vich, dc- Cordoba, que t"VO el ano pasa-do entrc nosotros su primera misa y estd ahora de teniente en la parroguia del Pilar en Cčrdoba; de Rosario estuvo presente el S. Branko Rubeša, cänsul yu-goslgvo allf. FSnalmente debemos agradecer al Rev. Padre Director del Colegio Don Bosco que nos Jacilitč cl salčn tan generosa-mento, como al padre preiecto. auo puro a nuestra disponicičn no sčlo los elo-mentos necesarios sino tambičn csos jč-venes, exalumnos salesianos, que tan prontamente tenian arreglado el escena-rio y mantenian en perfeeto funciona mionto el altoparlant». CERKVENI VESTNIK Doberšen del rojakov je bil neprijetno prizadet z objavo Slovenskega lista, da v naprej ne bo več v njem “Cerkvenega vestnika". Nimam namena polemizirati. Saj vem da vodstvo Slovenskega lista imajo v rokah resni možje, kateri resnično žele držati list na višini sodelovanja vseh resnih in razumnih naših ljudi. Pač pa naj dodam nekatere misli v prevdarek. Nemci Italijani in Francozi, kako bi bilo vendar nemogoče vzdržati med nemara v njem jaz začel razlagati politiko bivših “slovenskih klerikalcev", ali da bo to nekaka “protiofenziva domobrancev ali belogardistov" . . . Tega se ni treba bati. Saj prav zato sem se od vsega začetka odtegnil in nisem prisostvoval nobenemu posvetovanju, da bi moja navzočnost ne odbila kake skupine, katera išče iskrenega sodelovanja. S tem sem ravno hotel dati izraza mojemu stališču, da naj bo Slovenski list nad vsemi strankarskimi tendencami, katerih mi tu prav nič ne potrebujemo. Saj mi rabimo list le za naše informativne, kulturne in socijalne potrebe, katere so vsem skupne, ne potrebujemo pa nobenega političnega glasila, ker v naših slovenskih zadevah je politika ne le brezpredmetna, temveč celo škodljiva, ker nas samo razcepijo, če se s tem “športom" zabavamo. Kdor se čuti poklicanega v politično delovanje, ima no kako tako, katere bi kdo naimanj pričakoval od mih. nam. kai m> zmotilo nošena teka. Pa ni bilo hudega. Ne bila bi naša voznin dovoli romantična, če bi Le guma ie nekoliko popustila in dala šoferju nevšeč-n»aa roda, da je morn-j v temi sp«t soraviti v red ko-čiio. Ko 5« bila urn 23 smo že bili srečno na mestu. Brez zodrčVcr ie bilo treba hiteti v pnsteHo, da ne zabrnim zjutraj, kajti omnibus v Resistencijo odpotuje že ob P ”ri. Tako sem moral 18. nov. kar hitro na noae. Po maši mr prača. da vaz ne odide brez m°oe. Pa ni bilo take sile. Kami'oni, volovska upreae s težkimi teleaami so rtribaiole mimo. Šele čez celo uro čakania smo odrjoili snet no isti poti. kader sem se včerai v ovil. Ko ie pnlman zatrobil za prihod v I.aisbl. ki er ima IH minut odmora, se ie v=ula otroška drobo.iad iz zavoda. da so me deklice skoraj nesle. Dana na mi je bila *e cela tira. da sem se tam zadržal, kal d autohus ie nekai naarrml. šele čez uro je šofer zatrobil v zna-mepie. da odhaiamo. Snet srno se (molj dalie. Sonce ie kurilo nad na-mi. mator nod nami in še »raslo nas ie. da ie bilo kaj. Tako smo drveli skozi enolično pokrajino, polno mrav- F.n Laishi, ter. Formo««, hav una mieiAn franrl*cm\a, con cele-oio« para nlnos v ninas de la tribu India "lohas". La mi«i*n tiene extenso« bosa"fls y comnos para eustentar a los indi-genas gue tienen alti su trabalo y su pan. Se ve en la foto la capilla al terminar el mes de Maria. ljišč, sem pa tja kaka skupina dreves, čreda živine samotna domačija sredi praznega polja . . . Tako smo brzeli naprej in v kraju Irigoyen smo postali pted obcestno kovačnico, kjer ima nek Bulgar tudi pivnico. Kaj je sedaj? Več kot eno uro so nas držali tam, dokler niso spravili v red mašine. Opazoval sem kovača in nisem se zmotil v oceni. Bil je naš človek, Slavonec, ki mi je povedal, da živi ne daleč od tam nek Slovenec "Francisco" v kraju Colorado, Id soada že v Colonia Zaoallar. Ni mi bilo mogoče misliti na to, da bi ga obiskal. In še drugih rojakov nekaj živi tam. Poznani so mi družina Čufar, doma od Tolmina. Kdo ve, če se nisem peljal prav mimo njihove hiše? Colonia Zaoallar leži ob reki Bermejo. Čez njo nas je prepeljal brod in nato je šla naša pot dalje do mesta Zapallar. Tisto uro bi morali mi biti že v Resistenciji, pa smo bili radi tolike zamude komaj na pol pota, tako da so prišli nam že naproti z drugim vozom v skrbeh, kaj se je zaodilo. I Sonce je žaalo, da je bilo kaj. Ni čudno če je potnik, ki nas je čakal že več ur slednjič poiskal senco in tamkaj zasoal m pozabil, da je naprej namenjen. Če bi ne mislil zanj njegov dobri znanec, ki je tamkaj v bližini nekaj delal, bi mož lahko spal do noči in še čez. Pol km za nami je že bil zaspanec, pa še se mu ni nič mudilo, ko smo ga čakali, tako da smo morali nazai naproti . . . Je nemarnih ljudi, kateri meniio, da morajo vedno drugi name čakati in jim ni nič zato, če moralo zavoljo niih v nevšečnost mnoai druai. Osel je tekel: Kaj mene briga, če ho še rastla trava, kadar jaz crknem ... Pa je mnogo ljudi, ki se drže te oslovske modrosti in nič ne računamo r.a to, da jih bo nemara jutri teplo prav tisto, p čemer so danes nadelžni druaim . . . Prav po svoje je zaspal v senci, kot mnorr zemlian. ki zadremlje ob potu živlienia in aa s'edniič preseneti smrt, kakor ie v evangeliju presenetil ženinov prihod onih pet devic, katere niso nravi čas mislile na oUe za svoje svetilke. Ne samo vlak in omnibus človek lahko zamudi. ker ie zasoal. temveč t”di dan prihoda večneaa Sadnika ho marsikdo zamudil, ker v dremavosti nič ne misli, da Bo prišla »ista ura in ie nrav nič nima v računu tedai. ko potrkala na vrata in. pokličejo človeka na tisto večno pot nd «e n:bge ne vrne. v rfsistfncito. Sama ravnina se ie vlekla pred nami. Krasno polje ie to, kadar aa zalije dež. a tožna pu*ča je v sončni vrači ni. Toda pridna roka in bistra glava že nalde način, kako izkoristiti svet, katereaa ie menda Bog ustvaril zato, da hi na trlem motel bombaž. Ogromne plgniave so bombažni nasadi, ki ie značilna rastlina araentmokeeta Čaka. v katereaa snu stopili, ko smo se preneliali čez reko Rermeio. Mesto Zaoallar ie namreč že v ^-aVu. IS km daleč od reke Bermejo ob kateri je Colonig Zapallar. Prav Priiazen kraj ie to. Ima kaldh 70nn liudi, največ seveda so traavine in uradi. Da tia pride vlak. a le tovorni promet; dnevno pa ima dobro autohneno zvezo z Resistepcio in s Sdenz Peno, ld sta največji mesti v Čok”, ekoro enako oddaHem. Nismo pe dolgo zadržali. Treba ie bilo hiteti. ?,e >e padal mrak. ko smo sledniič obstali v ResistenciH. ki ie alavno mesto ftaka. moderno mesto z lenimi, širokimi ulicami, z obilno mdustriin in vpemi poaoii naored-neaa meeta. katera leži v stedlšču baaateoa ozemlig, k' -"-icielnio bombaž, ima oarojw,« gnviov« za nmdbe-ni les. za kuriavo. za kemično mdustriio. Dve železnici in reka Paranj ter mriionska linija so žile. no katerih pe nretaVa biaaaatonie mesta in okolice. Iz neznatne vasi pred 20 leti je Resistencija danes že narastla na 40.000 prebivalcev, je sedež škofije in ima že tri župnije za dušno oskrbo prebivalstva ter poleg cele vrste ljudskih šol tudi normalko. Kar k Pavletu Planinec sem krenil, k mojemu prvemu argentinskemu znancu, kajti z njim sva prišla skupaj v Argentino. On vodi tamkaj veliko pekarijo in poleg tega, da pozna vse naše ljudi, ima tudi auto, katerega je bilo meni še tisti večer treba, da vsaj nekatere, rojake naglo pozdravim. Nič se ni začudil Pavle, ko sem stopil, pred njega. Vedel je iz mojega programa, da se vtegnem tamkaj prikazati, čeprav tega nisem imel napovedanega, ker je pač vedel, da nekod bom moral domov iz Formoze in. vsa pota vozijo skozi Resistencijo. Najprej sem imel skrb za vlak. Iz Corrientes od-dide vlak v nedeljo večer in me pripelje v Bs. Aires v torek dopoldne. Corrientes leži onstran reke Parand. kakih 20 Jtm više. Do tja vozi brod in lanča iz Baran-gueras, ki je pristanišče za Resistencijo, 10 km daleč v stran. V sedanjem času tehničnega napredka pa ni treba, da bi človek napravil sam tisto 30 km dolgo pot, kajti telefon sam to človeku napravi, in tako sem jaz kar poklical po telefonu in prosil dobrega prijatelja, ki ga tam imam, naj mi rezervira mesto v vlaku. Na-slednii dan pridem tja. S Pavletom sva hitro obiskala še nekatere roiake in kar hitro je bilo dogovorjeno, da bomo naslednji dan. po_ maši napravilL-flactdo^pri So.dji, ki ima kolarsko in kovaško delavnico na primernem kraju, kier bomo lahko malo po naše napravili, in se spomnili katere iz semiških vinogradov v Beli Krajini, od koder je največ rojakov v Resistenciji. In kje bom spal? Nisem hotel nadlegovati v žuoni-šču, a moral sem se iti predstaviti, ker bo jutri nedelja in ie zato mola dolžnost, da se dam župniku na raz-polaaa, če je kai treba. Kar z veseljem me je sprejel, me nrosil, da bi prevzel deseto mašo in kar sam mi je tudi ponudil posteljo. Še več. pripravil mi ie tudi snirale za boi proti komarjem, kateri imajo v Resistenciji bojda svojo obljubljeno deželo. In kako greste v Buenos Aires?, me je vprašal. Z vlakom iz Corrientes, sem odgovoril. Ni modro, ker vas več stane in tudi ne pride najprej. Vozni red ne pomeni nič za vlak "correr.tino", ker je tako navajen na zamudo, da se ves svet čudi, kadar točno pride .... To sem mu lakho veriel, ker sem že sam skusil na mniem potu v Posadas, kamor smo prišli s triurno zamudo. GORČICA IN “MOSTAZA" Praktični nasvet župnikov, kateri mi je preskrbel tudi polovično vožnjo na vlaku F. C. Sta. Fe, je moj načrt spremer.il, tako da sem odložil moj odhod iz Resi-stencije na oondeliek ziutraj, tako da je bila nedelja cela moja. Kar obilo dela mi ie dala. Farna in škofijska cerkev ima samo dva duhovnika, tako da je vedno dela še za tretjega, če od kod pride. Niti za brevir nisem dobil časa, ker je bilo v spovednici ves čas dela. Ko sem bil že pripravljen za priston k maši, sem še hotel pozvedeti če je med mašo pridiga. Seveda je, mi odgovori strežnik. Kdo bo pa pridigal, sem povprašal, ker ni bilo videti tam nobenega duhovnika. Vi! mi gladko odreže far.t. Na,. tu jo pa imaš. V .škofijski cerkvi, pri veliki maši; pa me kar takole postavijo na prižnico! . . . Še minuto časa sem si vzel, da sem vsaj evangelij pogledal. Bil je evangelij o gorčičnem zrnu. Hm, ne La Senora Adela Zubiaga de Ve-niard, conociendo 1 a s necesidades macesidades materiales y morales de los Indios Tobas de Formosa, no obs-tante su modesta situacitin, p r e s t 6 una ayuda muy etičen al colegio de ninas tobas en Lai-shi. La capilla do-cumenta los gran-des mčritos de ella con una plača re- cordatoria al lado del portal. Futi una madre modelo. Pasti a mejor vida el 30. de no-viembre de 1944. bo težko pridigati, ker ta evangelij je pripraven, toda, kako se reče “gorčica" po špansko? . . . Zastonj sem si lomil glavo. Ni mi prišla na misel beseda “mosta-za" ... Že je bil evangelij in že sem bil pred pridigo, a “mostaza" mi ni hotela priti od nikoder ... Pa kaj bi si belil glave. Saj je jaz tako pri nobeni jedi ne rabim in še celo škoduje mi, in tako bom tudi pridigal brez te nevšečne besede! ... Spomnil sem se na tiste ljudi, ki so kakor vrabci, kateri iščejo zavetje v vejah gorčičnega drevesa . J. Mnogi ljudje imajo vero samo zato, ker od nje nričakujejo kake časne koristi. Kako koristno priporočilo, dober zaslužek, pomoč v kakih zadevah ali na v stiski . . . take in podobne okoliščine delajo iz njih kristjane. Kadar na pridejo časi, da ne potrebujejo duhovnikove nomoči za svoje telesne potrebe: kadar pridejo med ljudi, kateri vere ne znajo ceniti in jo zato zaničujejo kot nekaj nenotrebnega; kadar jim njihovi opravki postavljalo kake težave za spolnievanje njihovih verskih dolžnosti, takrat “so jim na farji odveč", takrat “ie maša Is nepotrebna zguba časa . . ." Božje kraljestvo je kakor tisto gorčično drevo, ki iz malega semena zraste in daje zavetie, senco in streho, a le tistim, kateri iz vere živie in jo spolnujejo. Mnogi, premnogi so se odaljili od tega blagodejnega drevesa, zato zgubljajo svoje življenje v prazen nič in so kakor tisti, ki veter lovi ali teka za mavrico, ki se mu vedno izmika . . . Kadar bo stopila pred njega vsa resničnost življenja in sama bridka smrt, bo kaj malo pomagano z besedo ‘mala suerte", s katero je s tako lahkoto preje mamil samega sebe in izbegaval stvarnost življenja. Laže ie bilo meni pridiaati o gorčici, ne da bi spregovoril besedo "mostaza", kakor pa bo nüm, ki so živelj brez tisteaa drevesa, ki pomeni socnalne in moralno bogastvo božjega Kraljestva na zemlii, ki je sveta Katoliška Cerkev . . . Kadar žge vroče sonce ali kadar završi nevihta ali nreti druaa nevarnost, se zateče ptica v z.avetie moaočnega drevesa .... Kam se bo pa zatekel zemHan, kadar bo nieaova duša in rve-gova večnost začutila bližino prihajajoče božje jeze in smrtne roke? . . . Kadar se bodo odprla vrata večnosti? . . . V VESEL DRUŽBI. Po končani maši sem še pohitel na obisk do nekaterih roiaknv. boli odaljenih in nato pa kar tja, kjer nas ie že čakalo kosilo. Ni se zbralo rojakov mnoao, ker jih tamkaj tudi r.\ a večina je bila skupaj in dovolj zato, da se je kmalu oalasila tudi slovenska pesem. Eni Belokranjci, drugi Tolminci, tredi Dolenjci ali od koderkoli slovenske zemlje ... Le škoda, da sem iaz moral kmalu odhiteti da obiščem dobrega prijatelja v Corrientes. Pavle me je zategnil v Barranquero. kjer je že čakal brod, ki me je preložil v Corrientes za' dve uri, da smo obnovili-prijateljstvo, katero smo napravili pred leti v Puente del Inča. Ko sem se vračal z mrakom se je ravno razhajala družba. Še enkrat smo sedli, še enkrat trčili ir, prigriznili in zapeli, potem je bilo treba pa res napraviti konec. Naslednic jutro sem se udobno namestil na vlaku “santafecino". Cel dan smo jo pihali skozi prostrano polje in hvalili Boga, da je zamrežil sonce za precej gosto kopreno, ker sicer bi bila vožrva vroča kot žerjavica. Saj so prav tam najbolj vroči kraji republike. Vlak teče dobršen kos po Čaku in zavije nato v prov. Santa Fe. Razlika je vidna seveda samo na zemljevidu, pa če dobro gledaš, opaziš nemara tudi mejnik, ki nravi, da je tam "limite". Dežela pa je vseskozi enakolična ravan. Včasih se aozd umakne praznemu poliu, koder gospodarijo mravljinci. Tisti svet služi za živinorejo, ker je tam obilo naše v letih, kadar primemo dežuje. Vsekako so jako nestalni gospodarski živlienski pogoii v vseh tistih kraiih. Bombaž je najprimernejša kultura za tam, ker zahteva malo vlage. Koder je na še gozd, pomeni dragocenost, posebno sedaj. Kebračo. ki je glavno drevo, ie ne le najboljše gorivo/ temveč ie tudi dragocen industrijski les, ker pridelujejo iz njena tanin in še nekatere druge kemične produkte. V VilliAr.geli. ki leži 50 km vstran na stranski progi ima tovarno tanina naš rojak Alfonz Kuhar. Do Santa Fe ie daleč 550 km. Od 7 ure do 14 smo ronotaR dalje. Charatav. La Sdbann, Yant'aco, Gara-bata. Vera so se vrstile postale. Mesto Reconauista ostane nrecei vstran na stranski proai. Tamkaj skozi gre tudi dnevno oulmart. Id veže Santa Fe z Fesis-tenciio, na praviio, da malokdaj pride aladko skozi/ tako da ie mnagn'bolj varno z vlakom, ki tudi rad kaj zamudi, toda le kako uro ne oa cel dan. kot se zaodi vča«i Dulmanu. ki si noge polomi na slabi cesti, katero seda» cn«-avliaio v red. Ob 14 uri na ie pred nami zazelenelo lepše nolie. Ruiava enakoličnost nreišn.ie pokrajino se je umaknila deželi, katera služi kot pšenično ln rženo polje, a to leto je bila pšenica tako revna, da je menda niti želi niso. Tudi lan je bil tako siromašen, da mi je dalo mnogo posla, predno sem dogr.al, kaj je. Do San Justo je tedaj že segla asfaltna cesta, ki. nas je nato spremljala do Santa Fe, kamor smo privozili že z nočjo. Santa Fe je mesto mostov in železniških tirov, kamor koli greš, ti že prekriža pot kaka železnica ali most. Tam se prepletajo železnice FCCA, FCSFe, FCNA in FCCC. Vsaka od teh ima tudi svoje postaje, tako da je tam pravi vozel. Pa mene so tisti vozli malo zanimali. Zaspal sem ir. prepustil drugim naj vozijo kakor se jim zdi najbolj prav in so vozili dalje in dalje, tako da smo ob 4 zjutraj prijadrali v Rosarijo, kjer sem pa kar na svojem mestu soal naprej, dokler me ni zbudil dan in je bila ura že 5. Ravno so odprli vrata pri naših sestrah v ul. Cčrdoba 1646, ko sem stopil na prag. Predno pa je Rosario otresel zaspanca iz vseh oči, sem že sedel snet r.a vlaku, ki me je potegnil v Buenos Aires in ob 13 uri sem bil že v tiskarni, da takoj poskrbim za ureditev dela, ki je med tem zastalo. Ko sem prišel domov sem se domislil na vlak "co-rrentino", s katerim sem bil namenjen potovati. Ob 10 uri že bi imel biti v Buenosu. Kdo ve če je že prišel? Ob 14 h sem zvedel, da ga še. tedaj ni bilo. Šele ob-1 16 uri je pristokal na Čakarito. Tako da sem jaz le prav dobro zadel, kajti en noč več sem v miru spal na pasteli, 40 $ manj me je vožnia stala, obiskal sem tudi sestre v Rosariju, imel oba dva dri sveto mašo in še | 3 ure preje sem bil doma. Res je tudi "santafecino" . počasen, a vseeno mnogo bolj nagel kot pa nadušljevi 1 "correntino". Pa naj pristavim še nekai, da si ne bo kdo od "correntino" preveč slabo mislil: V kratkem bo otvorien v Paso de los Libres mednarodni mast, ki bo zvezal to mesto z TTruauavano, onstran reke Uruauav. čez most bo najbrže tekla tudi železnica in bo tedaj ta železna cesta postala mnogo bolj pomembna, ker bomo po njej potovali lahko naravnost v Brazil. Tako da bo čez nehat let naibrže tudi "correntir.o" postal bolj nagel in tudi bolj točen. PlR»»o iz rtaufoa KRAJA P-iÄ'o Ifl/fl. ir Domžal. tleh* mnia Anica, Ivanka, Kati, Paula! Po dolgem času se je zonet vrnil srebni dan. da se zopet v doku poao-variarn z Vami. m Vaq nrav prisrčno r>0-zdravVarn in enllehliam. Ne vem, Itako hi nisala, da hi Vam moala opisati naše živlleme v t°m težkem pola-am volne. V nrvi vrsti hom seveda pisala žalostno novico o noči zlati mami. H smo io izgubili za vedno. ITmrin le is. marca letos ob 9. uri T’”*rai. Rila le do zadvleaa pri -avesti; zadeta io ie srčna kan. Bolna le bila že dve leti na Tedvlerrh. potem io ie na udarec od bembardlrania Domžal 28 fahr v aria snravil v arob. T:”*r dan nam ne bo porablien strah in mislili smo, da bo «adni dan. Od postaie do nnšte so vse h’*« popolnoma noHtrp. dovane, mrtvih te büo 1? oseb. Od Tp. geteveaa Vrepcelia iz aostilne fbivši žu-n»nl ie ubite ženo in h*erko. Pn nas ie bilo 12 velikih Sin pobitih, polovico opeke ra-hlte. Otroci «o bili na ravno v šo'i. Petem smo bili še dvakrat nenaden!. Rtrolo vlakov so stalno nanadali, tako da se ni iz strahu nihče upal vozit’ * vlakom. . jfelecniške nreae so b>le vse razbite, posebno aorenlska preti Lescmo. Promet le bil kar ukinjen. R*H smo stalno no S-k-at v kleti in ponoči sme tam tudi spali. Po tem strahu so se cele Domžale ven selile, vsak jo šel kamor je pač vedel in vzel pohištvo s seboj ali kar je pač moael vzeti. Tudi jaz Rent pobrala stvari in nehištvo in se preselila z otroci vred V Krtino pod Krumberk araščino v »"ko hišo. Nate smo se preselili nazaj v hišo. ker je občina i'dala ukaz. da nam bo nemška oblast hi®o vzela in nastanila v niej voiaštvo. Tako smo bili dan za dnevom, uro za uro v večnem strahu. In tako. liuhe mnie sestre. Vam pišem sledeče naprei od na*« Hube mame. Tudi od doma so se selili v Ihan k Ivanki-nemu stricu, kjer ima mlin Petovariev Člene, ki ie bil izseljen na Bavarsko. Sina SO mu pa ustrelili. Vam je bilo dobro in tudi' mi nismo bili ravno lačni, ali dreni tisoči so bili reveži, da se Boa usmili, kar so Hndie trpeli. Posebno lludie v mestih, v T.lnh-liani. Mi na deželi smo si že poiskali, laz sem bila no dvakrat na teden na kolesu in se vozila na kmetije prosit in zameni at kakšno stvar, tako kot naš ata včasih v nrvi svetovni voini v Moravčah. Snj veš: štirie otroci, vedno je treba Sesti, hrana in obleka, obutev, to ie bilo vse na karte. Seveda je vseaa manikalo. Tudi sedaj še manika, pa se bo že uredilo". samo da je kon«c in da se popravi. kar ie razbiteaa. Ferdo jo vedno dober in skrben, vsak no svoje sva se trudila, da sva Uh preživela. Sedai jo doma, 4 mesece brez službe, toda unam, da io bo kmalu dobil. Prej je bil v Kamniku v pisarni Borzö dela. Vi no veste, koliko naših dragih Slovencev so ob kole privezali in postre- lili! Tudi v Domžalah smo to videli. Vmes ie bil Jančetov iz gostilno iz Jarš, v Be-auniah Ančka: tam v samostanu ie bilo Kristusovo trpljenje naših ljudi in naprei od Kolmana so jih v enem jarku postrelili na stotine in stotine. V Tržiču je bilo enkrat obsojenih 32 Tržačanov na smrt. in jih je menda rešil Elzner in tako mu je to gotovo v dobro šteto. — Koliko so izselili in požgali hiš, posebno v hribih, tako da ie ostalo ljudem le golo življenje. In sedaj se že vračaio nazaj na svoje domove; tudi Slokarjev!, Matičič iz Dolca in mnogo mnogo drugih. — No, sedai po osvoboditvi gredo Nemci isto pot. Iz Domžal jih ie okrog 30 družin in odhaiajo prav tako prazni kot so morali naši preie od doma. Viktor in Herman sta v ujetništvu, žene pa čakajo na isto usodo. Viktor ima tri otroke. Francka je bila lansko leto na smrt bolna. Punčki sta obe veliki in ravno v nedelio sta bili pri sv. obhajilu. Duhovnik g. Čantola iz Grobeli te lepo nazdravlja in je mnogo vnrašal zate. Od mame imam spravljene štiri svilene rute, da boste imele za spomin. Dekleva ata in mama sta še živa v Ljubiiani. Tudi njima smo pošiljali hrane. druaače bi gotovo umrla. Osolnikovi so vsi v Llubljani. Janko, ki ie zdravnik, je bil tudi dve leti v Dachau-u zaprt, veliko jo prestal. Doma je ob vse prišel, ker so mu Nemci vse pobrali.. . Vaša sestra Mid. Sporočamo lužno vest o smrti najinega očeta JOŽEFA ANDERLIČ in Sestre JOŽEFE, por. UČEN. Oče so imeli 68 let. Odpeljani so bili v taborižče v Nemčijo,-kjer jih je rešila trpljenja in nadaljnih grozot v taborišču smrt. Sestra pa je 38 letna zapustila že pred dvemi leti to solzno dolino. Za rajnima žalujejo doma naxa mama, če so še živi ini rt.stri Marija in Ida ter drugi sorodniki v Rihenberku. Sestra je zapustila 2 otroka, katerih večji ima 6 let. Tukaj objokujeva očeta in sestro Pavla por. Vidmar in Amalija por. Ličen. Maša za rajne bo na Paternalu, A v. del Čampo 9. dec. ob 10 h. Sporočamo vsem prijateljem, da ni več našega brata JOŽKOTA VOVK 22. sept. 1943 je' padel v Čavnu s pet sovaščani in 800 sotovariši kot žrtev za svobodo domovine. Za rajnim žalujemo tukaj bratje Lojze, Polde in Rado. Maža za rajnega bo na Paternalu 16. dec. ob 9.30 uri. PISMO IZ FRANCIJE Anton Birsa iz Rihenberka piše iz Aix Leo Bains v Franciji, 29. sept. svaku Stanko Marc. V Franciji je že 30 let z malim presledkom. Najprej poroča o stiski, ki so jo tam prestali. Nato o dogodkih doma, kjer je bilo pa še dosti huje. Žena je bila doma 1943. Takrat so Italijani delali grozno. Vse mlade možke so odpeljali v Italijo. Nato je Italija padla. So prišli nato par-in Nemci so vasi požigali in narod uničevali. Iz Vipavskega so odpeljali vse mlado in staro v Nemčijo. Moj oče in mati sta bila ranjena in bila v Gorici. Moj brat Maks mi je pisal, da so umrli v Nemčiji: Toni Pavletov, stric Dagolinov, Francka Kolončeva, Toni Verdjanščev iz Gete in Se dosti drugih. Tukaj v Franciji je več lagerjev Slovencev iz Primorskega. Veliko jih je pri Marseillu, ki so jih Amerikanci rešili na Sardiniji, kjer so bili zaprti. Našel sem Makselna Zvonkovega, Poldeta Ančkine-ga, Petra Francinovega, Piščanca iz Cvet-roža, in dosti drugih, ki jih ne poznam iz Rihenberka. Zvedel sem, da je tam 30 km proč sin tvojega brata Ernesta, pa ga nisem videi. Od enega iz Šmarij in enega iz Gaberja sem zvedel, da v Gaberju ni več ene hiše pokoncu. v Šmarjah vse požgano, da Branica Dolenja ni trpela, da v Rihenberku samo še grad stoli, drugo vse požgano. Tukaj je 5000 izgnancev, ki čakalo re-iltve. Anton Birsa. Sledi odlomek iz pisma njegove žene. Draga Pavla in Herminijo! (piše sestra Delca). • . . Danes smo dobili pismo od matere. Dve leti nismo nič vedeli od nie . , . Hvaal Bogu je še živa. Bila je v Nemčiji 17 mesecev. Prišla je domov, a dčma ni. Samo zidi od hiše so še. Po 3 in 4 družine žive skupaj v vasi (Rihenberku) . . . Ne more se Se iti domov, ki bi straxno rada šla. Tudi nam je pisala od Tončke, da je zgubila oba sina in je ona bolna, sestra Pepka umrla že 2 leti od tega in Dagolinovi Molki povej, da je njena je pustila dva otroka . . . Delca. javljam vsem prijateljem in znancem, da je umrla f AMAUA PRINČIČ doma iz Kozane v gor. Brdih. 30. sept. je zapustila to solzno dolino, v hiši, kjer je zadnje čase delala, v Instituta de Radiologie y Fisioterapia. Zdravniki so si prizadeli, da bi ji rešili življenje, a Bog je namenil drugače. Na zadnjem potu na Čakarito so jo spremili številni prijatelji in znaijci. Maša zanjo je bila v Pl. Huincul 21. okt. Za njo žaluje tukaj sestra Alojzija in svak Stanko ter nečakinja Hilda, doma pa mati in več bratov in sester. Tem potom se zahvaljujem vsem, kateri so ji stregli v bolezni, zlasti gdčni. Blanquiti in vsem, kateri so se vdeležili pogreba. Stanko Jakin. PISMO OD DOMA Prejela g. Fani Jamšek. Čiginj 29. 7. 45. — Po dolgem času se zopet oglasim s pismom, ki bo šlo skozi ameriško komando. Mnogo Ti imam povedati od te strašne vojne. Upam, da ste vidva s sinom zdrava in Ančka tudi. Tukaj v naši družini smo vsi ostali živi in zdravi, samo za sina Janka neverno nič. od kar je bil preobrat. Takrat ie bil vojak pri Nemcih. Drugi, ki so bili z njim, so se vsi oglasili in nekateri že domov prišli . . . Marija ne ve za svoieaa sina Leona že 4 leta. Pri Jugu v Rutih tudi ne vejo za Rudolfa, bo že dve leti, ko je bil v Rusiji. Jože je že prišel domov. Miha in Franca sta zdrava. Stric jeu mrl 1942. Moj brat Andrei je umrl na Nemškem v internaciji. Umrlo jih je iz čiainla 6. So moj brat, Luka Potokar, Ivanet Ličer, Jakcov/ Lambert, Pretovčev Zanut. Od žensk pa Viktoriia Mlinarjeva, Dreica Mil-nari e vega mlajša punca iz Volč Perej-zova ta mala. Tako vidiš draga moja, in še veliko jih bo manjkalo. Tukai imamo veliko draainlo, da se ne more nič kunlti. živila dobimo 80 dka. moke na osebo, riža nič, našle nič, soli 10 dkg. masti 10 dkg in Se to ne vsak mesec. Na polju Je na velika suša. Krompir in fižol se suši. Moka se dobi na kontrabant po 100 lir kg. Za kmeta je malo bolje. Za danes končam. Prav lepo pozdravim Tebe. sina, Ančko, Janeza in vse domače. Neštetokrat se vas «oominlam v molitvi. Pozdrave in poKuhe od moje hčere. Pozdravlja vas tudi Marija Otilija mama. Z Bogom Tvoja Justina. IZ DOBERDOBA Gospa Olga Ferfolja por. Čehovin je dobil» od bratranca dr. Danila Breiiger žrtev vojner je postal tudi f BORIS TROHA, 20 letni mladenič iz Žabelj na Vipavskem. Bil je .odveden na Nemško, kjer je nadebudni mladenič ugasnil. Sporočilo so dobili sta-riši, ki žive tukaj, od starejšega sina, ki se nahaja v begunskem taborišču v Italiji. j- IVAN BOŽIČ, doma is Ustra na Vipavskem je nepričakovano zapustil solzno dolino 10. okt. Zanašal se je na svoje zdravje in si ga ni dovolj čuval. Ko je sin Franc začul nenavadno hropenje očetovo je skušal takoj pomagati, a smrt je bila že na vratih. f FRANC DOBRAVEC iz Zatolmina, poročen v čiginju, je ostal v Nemčiji kot žrtev nacističnega nasilja. Maša za rajnega bo pri sv. Roti ob 12 uri 16. dec. pismo iz Malte, pisano 11/9/45. Dr. Danilo je volni zdravnik v Jugoelov. mornarici. Njegov brat dr. Milko Brezigar, je bil urednik Jutra, sedaj je v Rimu. Brat dr. Mirko Berzlger Je bil glavar v Šiški. Rojeni so bili v Doberdobu pri Boletovih. Podamo nekatere podatke iz pisma: Tu na Mahi sem že eno leto. Prestali smo mnogo hudega. Najprej sem bil nemški ujetnik, nato so me imeli zaprtega Italijani. Nato sva se z Milkotom skrivala skoro eno leto no Rimu, dokler naju niso rešili zaveznikL Tedaj sem vstopil v našo mornarico. Sedaj, na željo mame in žene. odhajam domov. Kaj me tam čaka Je veliko vprašanje, ali Jaz sem potikanla po svetu »it. Doma so mama, Jože in Mila. dalje Mirko z družino, Milkotova žena in moja Žena .... Kako je s Tvojimi vem malo. L. 1943 sem bil en dan v Trstu, ko sva z Milkotom bežala iz Ljuhllrme. Govoril »em z Lojzetom, iti le z družino v Trstu. Evgen Je v Doberdobu . . . Žalostna Je usoda družin in vseaa slovenskega naroda, in še ni videti konca. Vsi pravimo: Blagor Vam. ki n?«!« videli in doživeli tega aorlčt .... Kako je s Tebol? Ka| je s Srečkotom? . . . Meni ni treba pisati ker arem od tu in v Jugoslavijo, pa bo kar bo Danilo. IZ KOROŠKEGA Gdčna. Micka Lučovnik iz Roža Je dobila vesti skozi Švico od sestre. Tu v Evrooi Je strašno žalostno. Se vedno me nepopisno boli zguba naše dobre mamice. Pa. sal ir»n>o le bilo tako prav In te nas tolaži, ki imamo vero. Sestra Kristina le bila pri njel. Sedal ne dela več v Celovcu. Jaz sem nameravala iti domov. Pa mi le Kristina odsvetovala. Ne moreš sl misliti kakšno nasille so Nemci vr*Hi v A vetrili. Tako bi se mi lahko zandllo, da bi me na potu domov kar zajeli in me vlekli -v kako vojno f a-briko. in če bi se kaj ■ upirala niihovim nasilnostim in nedostojnim zahtevam, bi me spravili v kako koncentracijsko taborišče. Pismo rabi 2 meseca, da pride domov. Deželo Imalo zasedeno sedaj štlrle in le boli težko priti iz ene cone v drugo kot pa čez državno mejo. Dunaj Je brez plina in premoga In vodo imajo čele nekaj dni snet v vodovodu. Tukai v Švici smo si sicer morali marsikaj odreči, a se le živelo. Tudi ta zima bo še pomanjkanje, posebno premoga, pa bomo še prestali. Tvoja sestra. UN POCO DE HISTORIA (Continuaciön) En sus incursiones, siempre muy räpidas, llegaron hasra Goricia y Carintia, rctirändose luego rapidamente arrasan-do y quemando todo en su camino, ya que la fe de Mahoma les ensenaba que matar, maltratar y hacer dano a ols cris-tianos es obra grata a Alah. Cucfndo se acercaba el peligro, se daha cn seguida la senal a todo el pai's mediante grandes fogatas, ubicadas en rnontanas determinadas, donde siempre se tenian preparadas hogucras Con uno encargado de prenderle l uego, ni bien vie-ra la misma senal convenida en las rnontanas mäs cercanas a las regiones turcas. La gente se reunia en seguida con todos sus bienes cn los fortines (tabor) que tenian preparados para tal caso mayormente en derredor de las iglesias, colocadas en lugares estrategicos. I.inta tue la angustia de aquellos tiempos que en 1474, en vista de que los Habsburgos no podian organizar una de-fcnsa cficaz, dirigieron las autoridades eslovenas de Ljubiiana una carta al Papa implorando ayuda de toda la Cristiandad, describiendo la situaciön desesperante de la gente. Hoy todavia viven en la memoria ,de los pueblos re-cucrdos de batallas con los turcos, de luchas heroicas en la defensa de los fortines y de triumfos sobre el Invasor. Mu-čhas iglesias, convertidas en fortines, quedaron luego como famoses santuaribs por la ayuda potente que la Virgen brindö milagrosamente al pueblo que recurriö alli en busca de protecciön divina. La invasiön mäs horrible fue en 1478, cuando despo-blaron los turcos grandes parte de Eslovenia llevändose hasta 50.000 personas a la esclavitud. Pero ni esa vez ni nunca han podido entrar ni en Ljubljana ni en Maribor ni en Goricia, ya que alli se reuniö siempre elemento, capaz de defensa suficiente deträs de los muros, construidos con tal fin. Desde 1494 cesaron las incursiones turcas por una temp orada, pero se repitieron 50 anos mas tarde, pero ya no con la frecuencia ni horrores de antes. Reden la derrota turca en Viena (1689) termino definitivamente con el horror turco. LAS GUERRAS CAMPESINAS En vista de que la aristocracia germana, administradora del pais, era incapaz para la defensa contra los turcos, pero muy solicita e in j usta en cobrar al pobre campesino los im-puestos y los diezmos, decidiö la gente librarse primero de sus odiados amos, intrusos por los Habsburgos, y luego ase* gurarse contra los turcos. Por los derechos antiguos1 (V boj za staro pravdo) fue la consigna, dada en 1478 en Carintia, levantando en 1515 a toda Eslovenia. Claro qüe el campesino con palos po naši zemlji. Zopet stezajo zemlje lačni tujci svoje grabežljive roke y herramientas no pudo contra el ejercito, armado con sables, lanzas y corazas. Al aparecer los canones sueumbio el ejercito improvisado f rente a los regimientos imperiales. En 1573 e levantö otra vez toda Eslovenia contra los inconsiderados opresores, mäs odiados que los mismos tur' cos, pues estos venian devastando, pero luego desaparecie' ron, mientras que los con des y senores, bien seguros y como-dos en sus castillos inaccesibles, seguian oprimiendo al inde-fenso campesino. Tambien ese levantamiento, organizado jun to con Ioe Croatas ha tenido un fin tragico, pero contribuyö por lo menos a despertar la conciencia de los responsables; luego siguio un cambio de la situaciön juridica y social del campesino, hasta entonces časi esclavo de su senor feudal. EL PROTESTANTISMO EN ESLOVENIA Es natural que la indisposieiön del pueblo contra los gobernantes favoreciö tambien Ja entrada de nuevas ideas religiosas, que coincidieron con esa epoca. Las nuevas ideas religiosas aprovecharon especialmente la voz por los derechos del pueblo, de reemplazar el idioma imperial germano con el idioma del pueblo. Primos Trubar fue quien importö las nuevas ideas a Eslovenia, apostatando de la Iglesia Catölica en 1530; puhlico el primer catecismo esloveno en 1551. Este hecho es significativo, porque diö principio al libro esloveno, ya que inmediatamente le siguieron tambien los libros religiosos catolicos y pronto tambien la traducciön completa de la Biblia protestante por Dalmatin (1584). La poblacion urbana se entusiasmo con el protestantismo pero el campesino reaccionö pronto. Puesto que los Habsburgos, fieles a la Iglesia Catölica, aplicaron el principio protestante, de que le corresponde al principe, determinar la religiön de sus subditos, volviö todo el pueblo al Catolicismo despues de 100 anos de confusiön. El nombre de Primos Trubar figura entre los mas des-tacados en la historia eslovena tambien por ser autor de la primera gramatica eslovena. De parte catölica la figura que sobresale con sus enormes meritos para los eslovenos es el obispo de Ljubljana Tomas Hren, nacido en Ljubljana 1560. En esa epoca se fundö la primera imprenta eslovena (1575, Mandel) tambien en Ljubljana, facilitando asi el progreso al libro esloveno. Salieron entonces tambien dos vocabularios: esloveno-italiano y esloveno-aleman. Abundan los devocionarios y sermones dominicales con cantos religiosos. Notable para la historia de Eslovenia es el ano 1628, pues significa el fin del protestantismo y tambien la expul-siön de los judios de todas las regiones eslovenas, que luego quedaron libres para siempre del problema judio. Tal medida fue tornada contra ellos por haber sido acusados de prestar ayuda a los protestantes, de colaborar con los turcos y mas todavia por los crimenes que cometian en los comercios. ESLOVENIA Y LOS HABSBURGOS. Desde los tiempos de Carlomagno quedaron incluidos los paises eslovenos en el Imperio Romanogermano. A conse-cuencia de la anarquia del siglo VIII, quedö časi deshecha la unidad del Imperio. Los eslovenos aprovecharon el mo-mento para documentar su tendencia, de agruparse con los demas pueblos de raza eslava. Fue el rey checo Otocar II que logrö renovar el reino de Samo (623-58) pero fue tan solo por 20 anos (de 1258-78). Derrotado el por Rodolfo de Habsburge y muerto en el campo de batalla quedö por segunda vez anulada la aspiraeiön de la uniön checo-eslovena. El ano 1278 significa por lo tan to incorporacion defi-nitiva de los paises eslovenos bajo el cetro de los Habsubrgos, que desde esta fecha empezaron a concentrar en su poder las regiones eslovenas de las cuales la ultima fue Trieste en 1382. Con los Habsburgos quedaron con pequenas interrup-ciones hasta 1918. El imperio Austro-Hüngaro se fbrmaba gradualmence. Rodolfq de Habsqrgo fue emperador del lmperio Romano-' Gerrnano, quc se dcsrhorono con la entrada del protestan-’tisnto. Austria,, separdndöse de Alemania, contino la univcr-^älid'ad mccliÖevaT con uh estado comun .de varias razas y jäücbios.' 'Vfcs-, veccš se repitio todatua la tentativa eslovena de dcstigabse" dd' lä formäcion,’ estata! de los germanicos Habs- . biirgas. La primera fue la que concibieron los Condes de Celje, fraeasando cdh la muerte del ultimo de ellos (1456) tenierido ,qn epilbgo .cn la aparicion del ,rey hüngaro Korvin, ;el bqal entro cn la parte de la'Hcfencia de los Condes de Celje. En fos -pocös 'a'noä de su- dominaciön conquistö talcs simpatiäs que quccjo. eri ql xccuerdo del pucblo como el ideal del reiftadb de jüStiziy'y de paz.con el nombre “Rcy Matias” (Kridj Matjaž)'. Ese iüilio, eh la cpoca de terrihles invasiones tüfCas,''seTačabo con la. gucrra entre el emperador Fcderico I y cl rcy hüngaro Matias Korvin. Rcdcricö Triunfo, pero cl pa'is quedo cn'/üna Situation dešpsperante quc llevö a la. sc-gutidii tpptativa de' desligarse dp los .Habsburgos, que fucron las ya mencionadas. guc-rras..' campesinas, quc, por causa del peligro. t'urco,' no dicron tampoco por resultad’o .la indepen-dencia reclamadä, . En yi^ta -de la Situation internacional rcnunciaron en-tonces Jos csloyeno.s- a sus 'ideales .nationales - luego de habet conseguido ntejor protecaon, mäs justicia social y tambien mas mdependencia-, politica, mahifiesta eäpecialmcntc en la fundacion del obispado esloveno en Ljubljana 1461. Carintia, dependientd dp Salzburgoj recibe su propio obispo cn-Krka ("Krška- škofija"), Estiria ’halla su .centro religioso en San Andr.es en-el valle de Lnbud (“Lavantinska škofija”). Ttonbien el patriarcaldo de Aquilei se va desmoronando bajo la prcsiön de Venccia. Los patscs eslovenos gozan de .. su autonomia en dos . arquidiaconados: üno con sqde en Čedad (Qividale) y otro cn la.misnja Aquilea (Oglej). Trst (Trieste) tiene su sede-obispal desdc tiempos'antiquisimos. En .tal forma fue asegurädo el derecho polit.ico y reli-giosos a las, regiones esldvenas que luego. cdntribuyeron con sus mejores csfutizos pap la lucha comun. contra los Tyrcos, enemigos de toda la Cristiandad. - Por Ja tercera ve^ se presto a los: eslovenos Ja opartu-nidad-de,levantarsc'contra los Habsburgos en los tiempos de Napoleon;-quc'con tal fin fprfnö la Iliria.. (1809). • Tina- feeha significativa en cl transcurso de lit' domina-ciüir (Te'.los'Habsburgos en . Eslovenia es el ano- 1712. Ese siglo, -.'bastähtc abundante cn lacontccimientos importantes para'li: formäcion.'de la cultura cš}ovena, pero poco notable' para- la; politica. bfinda un dato- bien demostrativo de la aspi-racidn eslovena -hacia 'la Union con los demas yugoslavos. En cl and 1712, formulo cl Congrcso Croata la dccision, de acepta.r/. por rrly croata' solo aqücl Habsburgo quc sera a al vez emperador de los eslovenos. , la revolucion francesa • 'aleanzdi cop sus ojas tainbicn los päiseS eslovenos. El fcu'dilisrhq,1 un. pqpo, mitigado ya por las revoluciones cam-nesinas!,'' tuvb que rcnunciar mas todavia a sus dcspoticos d£rechq8..t3M figura-lumino'sa en aquella epoca es la empe-rätriz Maria'Tdpeßia, docurhentando su corazön comprcnsivo. Ella i\ kakšna nova bratovščina.?. 1 Fašist: Naš “duce” *) hoče, da.so tudi otroci že deležni sadov naše kulture, zato želi, da sc povsod,, po. mestih, .in‘po vaseh ustanovijo organizacije, ki naj dopolnjujejo in jzpol- . n ju jejo to, česar jim šola sama rie more. dati. Pfi vseh slovesnostih morajo potem otroci, nastopati -v •posebnih krojih, kar jim "bo v največje veselje in Vam v čast in ponos.. Tomaž: Kaj v posebnih krojih?'To pa-stane denar in mi smo ubogi! . . ’ ... Fašist: Ne bojte se stroškov! Naš modri .“duce” je, vse to že predvidel. Vsi otroci dobijo kroje, prav lepe, pove kroje zastonj. — Kako bodo veseli in kako se.be !čo moji, nad njimi niti moj oče nimajo pravic! Dokler pa sem jaz živa, moji otroci ne' bodo fašisti! ■ ' - . Fašist (presenečen) : Ali gospa! —• •" Milina (ga brezobzirni, prekine): Kaj “gospa”! Priprosta kmetica- sem, a svojih otrok si ne dam ukrasti. Moji otroci ostanejo Slovenci, kakor sva midva z možem Slovenca! Fašist: Prosim, gospa! — — Milka (ga prekine): če Vam morem' ustreči, v drugi zadevi, povejte! Glede otrok pa nobene besede nočem, več slišati! Fašist (učiteljici): Skušajte vendar pomiriti.to gospo m ji dopovedati--------— Mil\a (mu seže v besedo) : Nihče mi ne bo ničesar dopovedal v zadevah, ki se tičejo moje družine. Gospodično spoštujem in jo imamo vsi radi, ali kakor hitro bi nam hotela : kaj takega dopovedati, kar je. proti naši vesti, bi bilo med nami končano! Učiteljica ■ (fašistu); Gospod Colautti! Mislim,. da. sva tu že opravila. Čc Vam je prav, pojdiva naprej.f Fašist: Pa pojdimo! (Poparjen, a .vendar nekoliko gr o- j zeče): Radi Vas upam,' da bom imel pri drugih - hišah več' uspeha nego pri tej zagrizeni ženski.' {Oba odideta, proti desni). 3. PRIZOR. . ' • ' . .-t:' - Za kulisami se sliši fantovski zbor “Oblaki so rdeč)”./ Na odru Tomaž in Milka sama. ■ Mill{a (očetu): Ali oče! Kmalu bi mi bili otroke: žaba-rantali tem grdim, črnim snoparjem! Tomaž: Milka, tako malo poznaš svojega' očeta.1' Delal sem se oti očjega, da 'se ga na lep način odkrižam. Včasih se s jarckanjenostjo več doseže kakor pa.če človek' ima srce nä jeziku! : Milka: Jaz pr 'ih ne morem in rje, morem! Tudi Vi ste vedno pravili: Rajši lačni po svetu, kakor pa da 'izdamo naš narod! ...... Tomaž: Tako je Milka. Ne bo dolgo, pa bomo šli zares od svoje zemlje radi teh lačnih in hudobnih tujcev. Milka: Naj bo, če je božja volja, da moramo trpeti. Ali otroci so moji in jih ne dam in ne dam potujčiti! "(Se joče. bridko). *) Izgovarjaj “duče”! 4. PRIZOR. Prejšnja. Fantje pridejo z desne prepevajoč. Med tem prizorom pridejo še razni dečki na oder z desne in z leve, ki z drugimi tvorijo razne skupine. Vsi se razgovarjajo živahno med seboj. Ko končajo kitico: Tone (Tomažu in Mil\i): Kdo pa je ta le škric, ki hodi z naše gospodično po vasi. Pravijo, da sta bila najprej pri Vas. Militi: Kaj jaz vem, kdo je. Fašist je, pa otroke vpisuje v “BaliHa” Janez: Pa Vi ste svoje vpisali? Mil\a: Kako moreš kaj takega samo vprašati! Janez, ne Žali naše hiše! Janez: Ne bodite hudi! V takih časih, kakor jih danes doživljamo! — Pa vsi vemo, da ste pri Vaši hiši pravi in pošteni Slovenci. Lojze (fantom): Veste kaj, fantje? Pojmo za njimi prepevat, da Škrka dražimo. (proti dečkom) Ti pa, Narte, beži po svojega brata, da nam pride pomagat, pa ti, Drejček tudi po svojega! Tine: Vi pa, otroci, pojdite po hišah opozorit ljudi še pred fašistom, da ne bodo svojih otrok vpisali. Prvi deče\: Pojdimo, to mu bomo ponagajali! Drugi deček: Hitimo! To ga bo jezilo snoparja! Tretji deček: Laški fakin! Misli, da smo Slovenci kar tako! Tone: Počakajte pobje! Naj se zaprejo v hiše, kakor da jih ni doma, ali pa naj gredo kam, da jih škric ne najde doma! Vsi dečki: Bodite brez skrbi! Mu že zagodemo! Že dobro, že dobro! (tečejo na vse strani in \ažejo s \retnjami svoje navdušenje). Tomaž: Ah, ta mladina! Saj sem vas vesel, le pametni bodite, da iz tega ne nastane še kaj hujšega! Militi: Človeka kar prevzame, ko vidi to navdušenje naših otrok. (Gleda ne\oli\o za dečki in za odhajajočimi fanti, potem gre za hišo na svoje delo). Fantje se med tem postavijo v krog in zapojo “Ko so fantje” in se počasi spravijo v vrsto, da gredo proti desni z odra. 5. PRIZOR. Tomaž, kasneje Jože, Martin. Tomaž (vstane počasi in gre proti hišnim vratom. Na pragu se ustavi in gleda proti desni, odkoder se prikažeta Jože in Martin. Prvi s koso, drugi z vilami ali podobnim kmečkim orožjem). Jože (nese \oso mimo Tomaža v hišo in se takoj vrne): Oče, kje pa je Milka? t Martin (odloži vile): Smo slišali, da ste imeli visok obisk! Tomaž (Jožetu): Tam le za hišo obeša menda perilo. (Martinu) Tak le laški škric (vzame pipo iz ust in pljune pred se( hodi že spet po vasi. Jože (gre za hišo)- Martin: Kadarkoli pride tak le črnuh v vas. prinese vselej nesrečo! Tomaž: Vsako škodljivo golazen v zemlji pokonča huda žilna. Proti tem kobilicam mora priti posebna kuga, da se jih rešimo! Bog se nas usmili! 6. PRIZOR. Tomaž, Martin. — Izza hiše prideta Jože in Milka, živahno razgovarjajoč sc. Jože: Oni imajo pač svoje načrte, kako bi vso to našo zemljo poitalijančili. Ali sc jim mi vdamo, ali pa moramo od tod! Milina (v jok): Kakšna krivica! Če je Bog v nebesih, ne sme pustiti, da z nami tako postopajo! Tomaž: Milka, Milka! Kako moreš tako govoriti? Je! Je! Bog v nebesih in On vidi tudi našo žalost! Le On ve, Zakaj mora tako biti. Potrpimo! Vse bo še dobro! Bog nam bo pa dal moči, da vse prenesemo in On bo našo žalost spremenil v veselje! Martin: Potrpimo! Potrpimo! (z gren\ost;o) Lepo je reči “potrpimo”! Ali med tem nam ti hudiči kvarijo našo mladino! — Naše fante mami denar v to prekleto milico. — Doma revščina, — dela nikjer! — Če nisi vpisan v njih sindikatih, so ti vsa vrata zaprta! — Našim dekletom povsod nastavljajo ti obliznjeni južnjakarji. Punce pa, če niso prav trdne, kaj rade vidijo, da se jim takle potepin dobrika! Jože: Res je! To je velika naša skrb, očetov in mater! Kaj bo z našimi otroci? Milka: Bog ve, ali se bo kdo dal pregovoriti, da vpiše «voic otroke v te njih “balile” in “piccole Italiane”? Jože: Kolikor jaz poznam svoje sovaščane, bo škric odšel s praznimi rokami. Tomaž: Potem pa zgubimo našo dobro učiteljico. Slovenske ne dobimo več! Na stotine lačnih Italijank že čaka na nameščenja v naših krajih. Kdo bo potem naše otroke učil? Jože: To je res! Ali izhoda za enkrat ne vidim iz te zagate Naši predniki tudi niso imeli šol in vendar so bili Slovenci in so nam zapustili naš jezik, našo kulturo, našo vero, zaklade, ki takih nimajo drugi narodi v takšni meri, našo vztrajno delavnost, našo neugasljivo žejo po znanju, našo slovensko samozavest. Martin: Zato nas morajo Italijani poniževati, izpodkopavati tla naši samozavesti, nas potisniti nazaj v naši prosveti. To je v njihovih načrtih. Zato morajo proč najprej vsi naši izobraženci, da ostanemo čreda brez pastirjev, voditeljev. Če so državni nastavljenci, hajd z njimi v laške pokrajine, kjer so manj nevarni. Če ni drugače, jih spravijo čez mejo. Za take, ki so gospodarsko dovolj neodvisni, imajo dovolj fašističnih načinov na razpolago, da se jih slednjič le odkrižajo. Milina: Ubogi naši ljudje! Mi niti ne vemo, koliko morajo drugi trpeti. Le svoje bridkosti vidimo! Martin: Tako smo zgubili naše sodnike. Če iščeš svojo pravico, ti jo deli tujec, ki tvojega jezika ne razume, ki tvojo kri sovraži. Kakšna bo taka pravica? Vzeli so nam naše Župane in naše občinsko premoženje zapravljajo “zaslužni” pretepači in zločinci. Na vrsto so prišli naši učitelji, da se more uspešno “prenoviti” šolski pouk “odrešenih” otrok. Saj Že sedaj ne morejo ti ubogi učitelji bogvekaj storiti, ko je itak ves pouk le v laščini. Ali tudi to je Lahom še preveč, da so srca teh učiteljev in učiteljic slovenska. Milka: Tako mi je žal za našo učiteljico. Prav gotovo bo morala proč. Pa bi bilo morda le boljše, če bi nekaj otrok kar tako, radi lepšega, vpisali v te le njihove organizacije. Jože: Kaj?! Tega pa nikoli! Da bi se še kesala svojega poštenega dejanja? Iskrenost slovenskega materinega srca? Veš, da je po tebi spregovorila tista božja iskra, ki ji pravijo na razne načine, ali je na vse zadnje božji glas naše vesti? Martin: Tako le navidezno vdajanje nič ne korsiti in bi nas v očeh naših sovražnikov le ponižalo. Jože: Naša učiteljica bi prej ali slej svojo službo vseeno Zgubila! Nič bi ji ne koristilo. K večjemu bi zavlekli končno odločitev teh podlih hinavcev za nekaj mesecev! Pred svetom bi se pa bahali, da smo prostovoljno in drage volje izbrali laško kulturo in zavrgli svoje barbarstvo itd. Martin: Tudi zanjo bo boljše, da se čim prej reši te službe, ki je zanjo pravo suženjstvo. Tomaž: Prav imata! Težje bo nam radi naših otrok. Nje pa Bog ne bo zapustil, ker je pošteno in zavedno dekle. V naših srcih si bo pa ohranila za vselej svoj kotiček. Martin: Res je. Zato jo imajo tudi otroci vsi radi in jo spoštujejo povsod, koder je služila. — Ali veste, kaj mi je nas “gospod” potožil? Prav potrt je v zadnjem času. Milka: Ali še ni poln naš kelih trpljenja? Martin: Povedali so mu, da se izdelujejo v Rimu načrti, kako bi vse naše posojilnice in zadruge zasedli in vničiii. Potem pa pridejo na vrsto še naša prosvetna društva. Tomaž: Na razvalinah naših domov hočejo graditi templje svoje laške iažikulturc. Prekletstvo vsega sveta bo njih delež! 7. PRIZOR. Vsi prejšnji; dečki pritečejo z raznih strani, a ne vsi na enkrat. Prvi deček: Tako smo tekli. Še pred fašistom smo bili po vseh hišah. Drugi deček: Vsem smo povedali, naj sc skrijejo, pa naj gredo iz hiš. Tretji dečel{: Da ne smejo otrok vpisati ne v “balde” ne v “Piccole italiane”! Prvi deček'- Samo Špelin Tone je ta malega Joška vpisal. Drugi deček'- Pa še on ga je samo zato, ker mu je snopar grozil, Tretji deček'- da bo ob službo, če ga ne vpiše. Martin: Taka je snoparska navada! Seveda bodo rekli, da je Tone iz samega navdušenja za novo “patrijo” vpisal. Radi tiste uborne plače, ki mu ne da ne živeti, ne umreti, ubogi železničar, mora hudiču dušo prodati! Jože: Pa drugih otrok se prav zares ni vpisalo? Vsi trije dečki (na enkrat): Prav nobeden ne! Tomaž: Kaj pa gospodična? Kje je ostaia? Prvi deček'- (pokaže proti desni) Tamle zadaj pride z dekleti za nami. — Mi smo tako tekli! Drugi deček'- Snopar se je nekam čudno držal in jo je začel oštevati. Tretji deček'- Pa se je nas bal. Vsi smo se postavili zraven gospodične. Prvi deče\s Tako smo se bili dogovorili. Kaj ne frantje? Drugi deček'- če bi bil le kaj takega zinil, — — Tretji deček'- Vsi bi se bili vrgli nanj!----- Prvi deček'- Tako nas pa je samo pogledal,-------- Drugi deček'- S takšnimi očmi (pokaže s prstmi!) — ■— Tretji deček'■ Kakor da bi nas hotel požreti--------- Prvi deček'■ Pa se je obrnil in je šel.----- Drug ideček'- Gospodična nas je pa tako lepo pogledala — Tretji deček'- Pa je rekla: Ste že pridni fantje. Le pojdite zdaj! S PRIZOR. Prejšnji. Z desne se siši petje “Slovensko dekle”. Učiteljica in deklice pridejo pojoč na oder z desne. Vsi obstopijo spoštljivo učiteljico. Jože: (ji proži roko)'- Gospodična! Tako nam je žal, da Vas je ta črni ničvredni snopar tako mučil. Učiteljica (priprosto): Kaj hočemo, za nas vse so sedaj Žalostni časi. Ali vendar sem se veselila v srcu, ko ste sc vsi tako dobro držali. Ne damo, ne, naših otrok! Kaj ne, ljudje božji? Vsi (z navdušenjem) : Ne Ne! Ne damo jih Lahom! DEVETI PRIZOR. Vsi prejšnji; fantje pripojejo na oder z desne. Ko končajo: Martin: Kmalu pridejo boljši časi! Pokažimo samo, kako zna Slovenec vztrajati v zvestobi. Imeli smo že vse nevarnejših sovražnikov, nego so ti le malovredni snoparji in smo ohranili svojo zavest! Oče! (Tomažu) Vi znate tako lepo pripovedovati! Povejte nam tisto narodno o Kralju Matjažu! Naj si jo naši otroci zapomnijo! Dečki in deklice: (Tomažu) Dajte, dajte, “Županov” oče! Dajte nam jo povedati! (Vsi se postavijo v lepi skupini, 43G lei že kraljuje Svetogorska Marija našemu narodu v slavnem svetišču na Sveti Gori, Tudi danes, v uri stiske slovenske Primorske hite rojaki k Njej, ki je povabila: Povej ljudem, naj m: tukaj svetišče sezidajo in pomoči prosijo. Naši Kraševci in Vipavci, Brici in Tolminci ne obupavajo na razvalniah in pogoriščih, marveč so se oprijeli pogumno obnove domov v zaupanju nc: Boge: ir. Marijo. da se vidita Tomaž in učiteljica v pravi perspektivi med vsemi. Odrasli v ozadju.) Tomaž (\akor videc pove narodno pripovedko, kakor za' maknjen. gledajoč s pivešanimi očmi pred sc) : Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dajal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh poznali niso. Zato so bili takrat res zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in natakali rujno vince v svetle kozarce. Bi! pa je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak siromak si je mogel izprosii milosti in pravice. Ker pa je bil Matjaž bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali in kakor gosenic na repišče je prišlo nekoč sovražnikov nadenj iz krajev, kjer solnce- zahaja; ti so v krvavem boju pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Toda ker je bi! kralj pravičen, sam ni bil ubit: ko ga je mislil sovražnik že zajeti, se je odprla skala v Pečicah, dokoder je bil pobegnil, in ga je zakrila. Tam nočiva sedaj s svojimi iunaki; a kadar mu bo zrasla brada devetkrat okoli mize, ga bo dala gora nazaj, da bo srečno vladal slovenski rod. aZc. trenutek obmolkne. Vsi se spogledajo. Tedaj Tomaž dvigne pogled, kakor da se zbudi iz sanj, in z dvignjenim glasom in svetimi očmi nadajluje). DA BO SREČNO VLADAL SLOVENSKI ROD! — Star sem, ne bom več tega dočakal. Ali vi mladi! Videli boste strašno vojsko, kakor je ni videl svet. Velika mesta bodo do tal porušena, lakota bo, da bodo Ijudie trave in slame lačni. Vsa zemlja bo eno samo pokopališče. Tudi v naši zemlji je dovolj prostora za grobove vseh naših sovražnikov! Nato pride naš kralj Matjaž! Po neznanskem trpljenju! Prvi deček: (Po }(rat\em molku) Kdaj pa bo to? Drugi deček: Kdo bo naš kralj Matjaž? Tretji deček: Rad bi ga vidci. To mora biti lep, velik junak! Učiteljica: Kralj Matjaž je plemenitost našega naroda! Kralj Matjaž je poštenje našega naroda! Ljubezen naših slove n sk hi mater, žuljave pesti naših slovenskih očetov, — otroci, — vsem nam pripravljajo —- v vaših čistih srcih — boljšo, lepšo bodočnost, kraljestvo 'kralja Matjaža! Med petjem: “Gor čez jezero” pade zastor. Konec. 9. DECEMBRA ob 15.30 uri se začne shod v NOVI POMPEJI. — Rojaki: Prihitite v čim večjem številu. Prinesite s seboj romarsko knjižico, če je nimate, si jci ta dan lahko kupite. Vodo." lor; rnor no-; reunimo.c los oslove-nos tambiön on Nucva Pompeva, lo quo nucoderč: el O do diciembre c las 15.3C. El javen Ricardo Bevčič abriö ol festival con las siguiesntes palabras: Sonoras y Sonores . . . Tengo el ogrado do dirigirme a Uste-dos, para daros, en nombro de la Re-vista “La Vida Espiritual", las palabras de bienvenida, a čsta, la fiesta anual. Cäbemo destacar, que esta revista, que es como una chispita de luz en el con-cierto de la vida periodistica del pais, nacid en el mes de septiembre del ano 1933 y que vivo hoy. para soldz y espar-cimiento de la “Colectividad Eslovena". En este mes. cumplo el duodöcimo aniversario de existencia, esta revista que. atravös de su intcnsa vida, ha lle-nado en forma encomiable su misiön como örgano de informaciön educativa, manteniendo latente en todos los hoga-res de la Colectividad, el amor hacia la patria lejana, altiva e inmortal, pero ad-mirando y respotando al mismo tiempo a öste, su pais de adopciön cuyas puer-tas se obren a todos los hombres de la Tiorra y cuya Constitucičn, tan sabia y grcndo, les permite practicar su culto y recordar con religiöse uneiön su pais de origen. Con su m'atinal lectura abundante y amena, con sus ilustraciones y fotogra-fias magnificas, es “La Vdu Espiritual" como lazo de uniön en la Colectividad Eslovena y que, como tal, mereče el apoyo y la contribuciön de todos. Te-niendo como instrumento a la revista, su Director, el Revcrendo P. J. Hladnik, so ha osforzado por conseguir la tan ansia-da uniön de todos los eslovenos residentes en la Argentina ou un ambiente cultural-roligioso, teniendo presente en todo momento, que la principal finalid.ad es, el amor a Dios, por sobre todas las cosas. Los alumnos y ex-alumnos del “Cole-gio do las Hermanas Educacionistan Franciscanas" no podian ialtar a esta 8:mpätica fiestita y traen por mi inter-medio su grato saludo, pidiöudo Vuestro anticipado perdön por las faltas artisti-cas que cometiörnmos. H'rremos lo posible, por realizar nues-tra labor, do la mejor manera, poniendo al servicio del öxito de la fiesta, nuestra buena voluntad. Desde ya agradecido, termino mi alo-cuciön diciendo: Muchas gracias y hasta stempre. Slovesnocl PRVEGA SV. OBHAJILA bo na Paternalu 16. dec. ob 9.30 uri. IZ PRIREDITVE Šele 30. sept. so se nekateri rojaki zavedeli, da je veselica Duhovnega Življenja drugje kot jo bila navadno. Nekateri lo jo iskali na starem mestu in so morali nato 10 kvader daleč. Soliš 232 . . . Lop vhod. Trumoma so so vsipali ljudje skozi vrata in v zadregi veže odprlo. Kar doli po stopnicah je te-poglodovali po dvorišču, ki se je onstran Ida reka ljudi in slednjič dospela do prostorno dvorane. Ni tako velika in ne tako lepa kot San Jose ... Pa saj nismo šli radi dvorane. Pogledi so se takoj zapičili na platno, kjer je kino že vršil svojo nalogo, začeto točno ob napovedanem času. Razigrano so je smejala dvorana porednim dogodivščinam starega racmana in Karlita Čaplina. Ko se je nato posvetilo, je bila vsa dvorana do zadnjega mesta že zasedena in še so prihajali novi ljudje. Med tem se je pa še pokazal Dolči Živec in napovedal prvo oficielno točko programa. Na svoj originalni šaljivi način je nalogo predvajatelja vršil vse do konca. Milan Bevčič je z lepimi besedami razložil smisel prireditve, katera ne ie predstavila nato s pevsko točko mladinskega avežanedskega zbora. “Čuk se je oženil, tralala . . . sova ga je vzela . . Stara pesem, ki so nam jo prvič podali na odru naši mladi pevci. Dokazali so oni in pevovodja Ciril Kren, da imamo tudi na Avellanedi, med našimi Prekmurci prav uporabne glasove in snosobne in voljne pevce. Obilno ploskanje je bilo izraz gromkega navdušenja zbranega občinstva, ki je doživela tudi presenečenje s tem, ker ie bilo petje s spremljavo klavirja (Elena Bogani) in harmonike, katero -je igral Jože Korpič. Naše pridne mladenke, vse bivše gojenke šolskih sester so se na moč potrudile, da bi preskrbele občinstvu za ta dan prav lep umetniški užitek. Kljubovalo so vremenskim in prometnim neprili-kam in so pripravile 3 krasne nastope. Najprej so pokazale nekaj narodnega španskega: ples “Jota", “Mi manica" v pestri narodni noši je bila prva njihova točka. Gospodična Joaauina Kipf in njena sestra Salomč. ki sta profesionalki v oderskih nastopih, sta izoblikovali našo m'rrdo,nko v prvovrsten nastop. Ko se ie po dolgem ploskanju spet odprla zavesa, sta zasvirala na harmoniko in na gitaro Veluščekov in Glavičev Jožko. Zbrala sta nekaj slovenskih biserov in jih nanizala tudi s tukajšnjimi melodijami. Kar škoda, da ie bil čas prenagel, da ni bilo mogoče še pozneje no-rtreči hvalo'nemu občinstvu iz lepe pripravljene zbirke. Ko so izzveneli njuni akordi in se jo spot odorla zavesa, je občinstvo burno pozdravilo .simpatično sliko mladih godcev otroškega orkestra, med katerimi ie tudi nokoj znanih obrazov. Ljubeznjivi profesor Manuel Macedo ie ponudil svoje sodelovanje. ki ie bilo saet krasen umetniški užitek. Tri komade so nam -aigrali. in kar naorej bi jih poslušali, če bi čas dopušča'. A treba je bilo dalje, “Otroci plešejo kolo" ie bila pač najbolj ntičaknvano točko. Kdo sx ne bi želel videti ta naš otroški drobiž rajati po odru. Ko so je razmokn"a zavesa so nas bistro poqleda'i naši mladi kodroglavčki in so ro-gibali v tako srčkano rajanje, da ie občinstvo tako dolao vstrajalo v pioskaniu, da je bilo treba nastop ponoviti. Kdor je pazno sledil rajanju te m. dece, je nehote priznal: koliko posla in potrpežljivosti so imele sestre, da so jih tako dovršeno navežbale. Sledil ie nato komični del za smeh. Fantje od sv. Neže so nam postregli z burko "fotograf v stiski'. Bilo je smeha, da je kaj. Posebno še tedaj, ko so privlekli "osla" na oder . . . Burka pač! Pa, saj tragično je življenje, na veselico gro človek, da se razvedri in nasmeje in smo se nasmejali tem komikom in spet pozneje ob zaključku “Trem junakom". “Mladina raja" . , . Ko se *e nato spet odprl zastor, nas je pozdravil ljubki smeh naših mladenk, Anica, Mercedes. Irena in Minka ter Milan in Zorko v narodni noši. kot je običajna v slovenskem Šta-jerju, so nam najprej zapeli, iz kraja malo boječa, pozneje pakar krepko. Kmalu stA družbo povečala še Valter in Antonio, Silvio je pa zaigral štajersko polko “Šoster nočem biti", ki so jo nato prav okusno zaplesali. Krasna je bila ta točka in bi bila še bolj, če bi vremenske neprilike in prometne težave ne onemogočile vaj. Sledil je nato pozdrav č. g. Hladnika, ki je izrekel svojo zahvalo in priznanje vsem rojakom in prijateljem revije in še prav posebno vsem, kateri so se potrudili za tako lep uspeh veselice, tako na odru kot glede vdeležbe, tako v organizaciji srečolova kot v velikodušnosti tistih, kateri so poklonili dobitke in sodelo-va'i v dražbi. “Jaz mam pa konjča belega" je bil spet nastop avežanodskih mladih. Ta srčkana skupina, ta neustrašeni nastop zborčka, ki je komaj drugič stopil pred večje občinstvo, in prizadevanje pevovodja Cirila Krena, kakor tudi ljubka spremljava na harmoniki in klavirju, ki jo je priredil pevovodja sam, vse to je navdušilo občinstvo v šumno odobravanje posrečenega nastopa. Sledila je nato dražba zapestnice, katero je poklonila ga. Ana Maria A. de Poli. Kar hitro ie prišla cena na 23 $. Sledil je nato "ciganski ples", katerega je tudi navežbala gospodična Kipf. Obilno ploskanje ie dokazalo zadovoljnost občinstva. Zadnjo točko: “Tri junake" so podali žo poznani fantje od sv. Rozo. Pač burka, a taka. da požene v smeh tudi najbolj resnega meža. V meddejonju se je vršila dražba gramofonskih plošč, katere ie v ta namen podarila gospa Angela Černič. Dražbe so najbolj nevšečna točka dobiodelnih veselic. zato na naših prireditvah nimamo radi te potrate čase. Bolj smo vajeni ere-čolova. Toda za tak namen, kot jo pomoč Duhovnemu Življenju pa naši rojaki vselej pokažejo obilo naklonjenost, zato so pa tudi to dražbo kar zadovoljno sprejeli in dvignili po amerikanski dražbi na 69 $; dobra gospa, ki je po dražbi postala lastnica plošč, jih je poklonila g. Hladniku, ki se ie nato za to ljubez-njivo gesto zahvalil s pripombo, da mu bodo tiste kasteljanske plošče dragocen spomin na Buenos Aires in na rojake in na deželo tukaj, tedaj, ko ga bo morda življenje poneslo kdo ve kam drugam, kjer se ne govori po špansko. SREČOLOV pomeni važno postavko te prireditve. Revija ima obilo dobrih prijateljev, ki se radevoljno odzovejo in poklonijo obilo dobitkov. 19S jih je bilo, in prav lepih. Kdo bi naštel vse tiste dobre osebe, ki se vselej tako lepo izkažejo. Saj bi premnogim niti ljubo ne bilo, ker raje vidijo, da ostane ime skrito. Vsekako pa je treba dati javno pri* t 224 znanje Gospej Goličevi, ki je nosila za srečelov glavno skrb. Prirediti 2000 listkov, prav razdeliti dobitke m voditi prodajo sreč in paziti na morebitne vara-lice, ki se predstavij'o s potvorjenimi številkami . . . Gospa Goličeva je že vešča v tem delu; imela jo pa tudi dobre pomočnice. Gospe Anči Kogojeva in Anica de Frau ter Fani Jamškova so s pomočjo deklet dovršeno izpeljale srečolov. Nati Vidrova, Vida Čebronova, Marica Kora-dinova, Lenka Božičeva, Roza Maru-šičeva, Angelca Laknerjeva, Vida Kju-drova in druge so pridno krožile med občinstvom in predno je 'bilo konec prireditve. je bilo vse dokončano. Srečolov je prinesel 191.20 $ čistega. Gospa Fani Kerševanova je imela na skrbi slaščice. Pol ducata mladenk jo bilo na razpolago, da so postregle kdor si je zaželel kak cukerček in tudi ta kupčija je dala 11 $ dobička. Ob 19.15 se je prireditev končala v splošno zadovoljnost občinstva in prirediteljev. David Doktorič: TVOJE TOLAŽBE SMO ŽEJNI! Kakor sredi mor;ä Pogled tvoj ne vidi globini do dna, v tej strašni dobi gorja pregrenka bridkost še nima meja. Pridi! Neskončni., brezmejni! Nam neizmerno olajšaj gorjč! Tvoje tolažbe smo žejni, pridi, ah, težko Te čakamo že! Zlo zmaguje povsod, krivica obdaja od vseh nas strani in niše svoboden naš rod, nesrečni otroci so naše krvi. Pridi, Gospod, potolaži z upom naše potrto srce! Pridi, bolest nam obloži, našim posuši grenke solze! SPOMIN VSEH MRTVIH Svojih mrtvih se te dni v ljubezni spet osveženi spomnijo ljudje, mnoge rane, zacelične že, z novo bolečino krvavo. Grobove s cvetlicami krasš in in. z luskami, pa med spomeniki, ponižnimi, ošabnimi, pritajeni se čujejo vzdihi za dragimi umrlimi. Če z rožami ni moč nam vrtov pokriti vam dragih grobov — do njih, ah. predaleč nam je in morda kdo za nje še niti no ve! — naših ranikih preljubljenih, vseh naših nepozabljenih nič manj mi ne ljubimo, nič manj sc jih mi no spomnimo. Daljava telesa pač more ločiti, ne pa skrivnostnih duhovnih vezi, niti čas, niti smrt ne more braniti nam naših ljubečih skrbi. Te skrbi pa nam narekujejo, da božji Pravici za nje zadoščujemo in s Kruhom nebeškim se hranimo, da njim trpljenje okrajšamo, s presveto Krvjo so napajamo, da njim bolečine olajšamo. Njih spomin pa nam je svet, v lastno vzpodbudo in svetal je zgled. Oj ta grda spaka... Nevoslj'ivost, zavis', "tevšija", ljubosumnost ... Če bi te stvari gorele, bi ne bili v zadregi niti za petrolej in ne za oglje, toliko je te grdobe na svetu. Koliko rojakov živi v neslogi prav radi nevoščljivosti. Tisti, ki ima malopridno srce, misli samo nase in mu pravice, potrebe in želje bližnjega r,3 veljajo nič. Tako daleč ga nese sebičnost, da je ves nesrečen, kadar sliši, da nekomu dobro gre. Kadar pa zve, da je nepriljubljenega zopernika zadela kaka nesreča, tedaj ne more skriti škodoželjnosti pod hinavske ber-ede. Morda so si bili sosedje doma, tovariši v mladostnih letih; morda živijo v isti kvadri ali v bližini, toda nikdar si ne pogledajo iskreno v obraz in škodoželjno drug drugemu nagajajo. Se ponudi prilika, da rojaku v potrobi stori uslugo. Toda zavidnež je brez srca! Tako lahko bi pomagal! Brez škode bi posodil denar! Brez nevšečnosti bi dal na posod) kak stroj orodje ali pripravo . . . No! Naj si le sam pomaga, kakor ve in zna, tako poreče zavidnež. Znanci od doma so. Mladostni prijatelji so bili. Morda so si rodni bratje! Pa je hudič zasejal v njihovo srce zlebo, katera zastruplja mirno sožitje s sosedi in mori mir ter zadovoljnost srca. Koliko ljudi je nesrečnih prav zaradi te grdo spake, zavisti in škodoželjnosti. Včasih se ta grdobija vtepe celo v isto družino. Imenuje se tedaj "ljubosumnost". Mož ne zaupa ženi ali žena dvomi o poštenosti svojega moža in tako se razdore prisrčnost, se zapravi hišni mir, se spačijo otroci na slabem zgledu in družina pride celo v popoten propad. Z vsakim človekom se lahko kaj takega zgodi, kajti k slabosti je človekovo srce nagnjeno cd mladosti. In če s.6 tista slabost ne brzda, če nelepega nagnenja ne vlada vlada trezna pamet, se srce zastrupi in. nesreča je neizogibna. Proti tem sebičnim nagnojem je pa brezuspešna človeška modrost. Samo pogled kvišku, kjer je nad sencem katero sveti dobrim in hudobnim, ter nad oblaki, kateri zalivajo krivičnim in pravičnim, skupni Oče vseh zemljanov . . . samo pogled v večnost, kjer bomo očiščeni nepopolnosti in slabosti ter deležni popolne sreče, more človeka prepričati, da mora z bližnjim potrpeti, da mora vsakemu dobro delati. Pogled na križ nas uči, da moramo tudi sovražniku odpuščati. Nauk Jezusov nam pove, da karkoli komu storimo dobrega v božjem imenu, nam bo za večno plačilo . . . Če pa človek odvrne svoj pogled proč od Boga, proč od vere v Križanega in postavi vso vrednost življenja le v tostranske užitke, je njegovo srce plodna njiva za vsakovrstne slabosti človeškega egoizma. Potem naj se ne čudi, če šivi zagrenjen, kajti grenkosS je v njem samem. Človek ne žanje drugega kot to kar seje. Kdor seje v zavisti, Čanje revščino. Kdor seje v ljubosumnosti, žanje sovraštvo. Kdor seje v nevoščljivosti, žanje nesrečo. Najbolj nesmiselne strasti so to, ker vedno delajo nesrečnega tistega, kateri jih goji, ker mu nikdar r.o dajo nobenega nadoščenja. Tak izpriden človek je sredi bogastva nesrečen. Plemeni: človek pa, kateri vsakemu dobro želi in stori je sredi revščine srečen in nikdar ne bo v potrebi zastonj iskal pomoči. Žrtev vojne je postal f LUKA JUG star 66 let, doma iz Čiginja na Tolminskem. Kot zvest naroden mož je bil nasilno odpeljan na Nemško, kjer ga je rešila smrt nadaljnega j!>i trpljenja neznano kje in kdaj. Z njim je zgubilo življenje v Nemčiji še 6 mož, sovaščanov, kakor poroča o tem pismo. Doma zapušča ženo Alojzijo. Tukaj pa žaluje za njim sestra Ana Jug. Maša za rajnega bo 25. nov. in 9. dec. ob 12 uri pri sv. Rozi. V zloglasnih taboriščih v Nemčiji jo našel smrt tudi 41 letni f PEPI BRUNDOLA doma iz Dutovelj na Krasu. Ob ■ enem z mnogimi drugimi zavednimi patrijoti, po izdajstvu nevrednih sorojakov, je bil odvlečen v tujino, kjer .ga je našla smrt. Doma za-piižča ženo Albino in hčerko Mileno, tukaj pa žalujejo za njim tri sestre: Štefanija por. Štrancar, Marija por. Škufca, in Zofija'por. Živec. Ob enem z njim sta našla enako smrt sovaščana Pepi Živec in Pepi Tavčar. Oba imata tukaj sorodnike. RECUERDOS DE LU JAN Bastanto preocupaciän nos causö la peregrincciön, ya que el problema del viajc es hoy cosa diilcil. Habiamos con-' seguido un tren especial, pero luego lo suprizr.ieron, de modo que no nos quedu" mäs remedio que los autobusses para ir a Lujdn el 7. de Octubre. lY gracias! AI precio de 3.50 S para mayores y 2.50 para menores se presen-taron 270 percgrinos. 5 coches se lle-naron en Avellaneda, 2 en La Pater-nal, 1 en Santa Rosa y 1 en Villa De-voto. En Liniers se formö nuestra cara-vana completa, pero con unos minutos de atraso, de modo que Iegamos tam-bidn con atraso. Alli ya nos esperaron otros tres centenares de peregrinos, lle-gados por sus medios. iPero qu6 lästima! . . . Tanto que se preparaba ei coro de Avellaneda, para dar a los peregrinos una grata sorpresa, y perdimos el turno. |Y mäs todavia! No apareciö el organista. Perdiö nues-tro horario .... Pero dicen, que todas las cosas tienen su arreglo y asi resultö tambien con nuestra complicaciön. Llego felizmente el organista Cirilo Kren. La superioridad de la basilica nos concediö derecho para la misa de las II horas. Asi se arregld todo lo mäs bien. El rev. Padre Prohazka, al terminar la misa de las 10 h pronunciä su hermoso ser-mön, luego, de inmediato saliä el P. Juan Hladnik con la misa de las 11 h y * ya entonö tambien el coro, que nos dejö a todos encantados con la misa latina del compositor esloveno Vicente Vodopivec y algunos otros motetes en esloveno. Por la tarde nos reunimos otra vez en la basilica, todos con un librito de can-ciones eslovonas, recuerdo de la pere-grinaciön y cantamos para nuestra completa satisfacciön. Hemos tenido un dia precioso, de modo que regresamos todos contentisimos resonando nuestro canto piadoso en todos los coches hasta el ultimo apretön de manos. K TEBI HITIMO. SE TI ZROČIMO! 7. okt. je bil dan našega romanja v Lujdn. Pet let je že minulo, ko smo se zadnjič tja napotili, zato je bilo že res kar treba spet pogledati tja proti Lujanu in spolniti naš sklep, da gremo tja na božjo pot ko bo konec voine. Da bi ugodili vsem rojakom, ki bi želeli na božjo pot smo zaprosili in tudi dobili romarski vlak za prav ugodno ceno, toda gospodarski položaj deželo je še vedno težak in je železniška uprava odpovedala že dovoljeni vlak, zato sim si pomagali z autobusi, kateri so ncs, že parkrat popeljali na naša pota. Lepo je potovati z autobusi, če ima vsak svoj sedež udobno in prav lahka stvar je to, če so vsi interesirani tudi točni in si pravi čas preskrbe vozni listek. Sedaj smo se tega že naučili in tako nismo bili v posebnih zadregah. Na Avellanedi je bila prva odhodna točka. Luis Šeruga je dvignil rojake po eni strani. Andrej Gomboc po drugi, Prei-ninger in Časar, Ivanič. Sapač in Fujs, vsi so bili pridno na delu in še drugi, tako da je bilo v 5 autobusih premalo prostora za vse rojake, ki so se zbrali pri Puente Barracas. Hitro je bila napovedana ura in še 18 minut več so počakali in so pognali. "Cirila ni! Kje je naš pevovodja?" je zaskrbelo pevce. Toda kako je bilo mogoče, da je zamudil? Saj je vedno točenj Gotovo je videl, da se mu dela že pozno in bo odšel v Liniers, tako so zaključili in pognali. Pri sv. Rozi smo napolnili en autobus, Na Paternalu sta bila dva polna in eden v Villi Devoto. Ko smo se zbrali v Liniersu ie bilo vse v redu .Toda pevovodja Cirila Krena pa nikjer. ICako bo in kaj iz tega? Menda je odšel kar z vlakom. Dobili ga bomo tam, če ne bo pa suha maša .... 270 se nas jo naložilo na autobuse pa smo jo ubrali Lujanu naproti skozi krasno sončno jutro in lepo pokrajino. Mal defekt na poti nas je zadržal za nekaj minut, a bilo je dovolj zato, da se je naš tek zakasnel. Bila je ura 10, ko smo se ustavili na trgu pred baziliko. Prav tisto uro bi morali biti že vš cerkvi. 10 minut nas je zadržalo, predno smo se uvrstili v spodobno procesijo in z obema zastavama na čelu stopali proti baziliki. Ti O Marija, naša Kraljica Ti besednica revnih sirot. IC Tebi hitimo, se Ti zročimo Tebe slavimo polno dobrot! S to pesmico smo hiteli proti vhodu. Ura je kazala že 12 minut čez deseto. Č. g. Prohazka je že pristopil s sveto maso, mi pa brez pevovodje in pevci raztreseni, ker so iskali pevovodjo . . . Kako težko nam je bilo! Kako bridek spomin bo ostal na dan ki smo si ga tako želeli! Igrale so pač orgle med sveto mašo, toda naša pesem so ni oglasila. Po končani maši jo imel č. g. Prohazka nagovor z izbranimi besedami, v katerih je Pokazal- kako nas vse verne kristjane druži topla ljubezen do Marije naše nebeške Matere, kateri smo prinesli naše osebne skrbi in potrebe naše domovino. Ob onem z zahvalo za konec strahotne cojne prinašamo naše toplo prošnje, naj bi se naša domovina spet obnovila v miru in ljubezni. Bila je že skoro enajsta ura, ko je sled-njic pritekel Ciril, ki je komaj ujel vlak, čeprav je zgodaj od doma šel. a so ga Ba potu zatekle nepredvidene zaprek, trko, da je komaj za minuto zamudil na Avolanedi in nato hitel naravnost v Lujan z vlakom. Komaj se je zbral okrog njega pevski zbor in zares smo imeli srečo, da so nam dali enaisto mašo, ker smo deseto zgubili. Pristopil je g. Hladink, na koru pa je zaigrala naša melodija in zadonela naša pesem, ki jo prečudno lepo ganila naša srca in tudi druge tisoče zbranih božjepotnikov presenetila. Zares je bila grda nevšečnost da nismo bili pravočasni za deseto mašo, toda pri tej maši je v cerkvi bila prevelika gneča in premalo prave pobožnosti, tako da je naša pesem še lepše prišla do izraza pri enajsti maši. Ko smo se po končani maši zunaj pozdravili, smo videli, da nas je mnogo več, kot pa so nas pripeljali autobusi. Saj je bil vsepovsod naš človek. Eni so prišli z Muchos fueron a Lujän con biciclo-tas, otros con tren, pulman, camiones, y todo muy con-tentos .... Tudi skupina kolesarjev, naših fantov je povečala število naših lu-hanskih romarjev. vlaki, drugi z omnibusi, tretji z lastnimi kamjoni, nekateri tudi iz drugih strani. Gotovo jo bilo 500 rojakov ta dan pri naši veliki maši, ki je po prvih nevšečnostih nas vse tako lepo zadovoljila. Z romarsko knjižico za spomin in s svojim kosilom v zavojčku smo si poiskali vsak svoj prostorček za oddih in okrepčilo, eni v romarskem domu, drugi pa v bližnjem parku ali na bregu reke. Ko smo popoldne obiskali muzej, smo se spet tam srečavali sami znanci. Ob 16 uri smo se spet zbrali v baziliki za popoldansko slovesnost. Tedaj je bilo nam na priliko! Staro že pozabljene, prelepe Marijine pesmice so se spet obnovile v našem spominu. Našli smo jih v spominski romarski knjižici, pa smo poskusili, če jih še znamo, pa smo jih tako iz srca zapeli, da je bila naša pesem najbolj iskrena molitev. G. Kladnik je imel primeren nagovor, v katerem je spomnil na preveliko resnico, da Marijo potrebujemo za mater v življenju, da nas ona, kakor mati otroka, ohrani na pravem potu, posebno v tuji deželi, ki je tako polna zapeljevanja in zmote. Njej smo prinesli naše prošnje in potrebe, zaupajmo, da bo ona nas potolažene odpremila iz svojega svetišča in če ji bomo zvesti, bomo tudi nazadnje deelžni največje milosti, katero potrebujemo in za katero molimo: prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri! Sledile so nato slovesne pete litanije in po končanem blagoslovu je še in še odmevala naša Marijina psem, dokler nismo dvignili naših zastav in jima sledili na vhod. kjer smo se za spomin še fotografirali. Bila je že 18 ura in zato čas, da odrinemo. Zabrneli smo proti domu. Še malo med-dejanje nam je bilo pripravljeno s tem,, da je eksplodirala ena guma, a bilo je brez druge nevšečnosti. Ko je bila ura 21 smo bili menda že vsi srečno doma, polni prelepih spominov in hvaležnosti za tako lep dan, ki ga nam je Marija naklonila kot znamenje, da je naše mo-mitvo sphejela in da le smelo zaupajmo, da bo kmalu tudi naša domovina vzcvetela v blagostanju, da se bodo posušile solze bolesti, katere je izzvala strahotna vojna. PISMO IZ LJUBLJANE Gospa Vida Strehler v Eldoradu, Mi-siones, je dobila pismo, iz katerega je zvedela sledeče: Njen brat dr. Leon Vu-čina, pred vojno šef pravnega odseka prometnega ministerstva v Belgradu, je sedaj šef personalnega oddelka v istem ministerstvu. Tri leta ga ni mama videla. Sedaj je imel priti domov v Ljubljano. Zelo tožko je dobiti tam obleko, kavo, sladkor, mleko. Zato prosijo, če bi se jim moglo kaj poslati. Pismo iz Eldorado dne 25. okt. pravi, da imajo tam 37 stopinj vročine v senci. Istočasno je bil v Bariolche strupen mraz. DESPUES DEL REGRESO. Hace ya casi tres anos desde que visite a los compatriotas en el Alto Valle del Rio Negro, de Plaza Huincul y de Neu-quen. Hace ya cinco anos que vi a los de Bariloche. Por eso yo me sentia con la obligaciön, de recorrer esos luga res. Asi fue que luego de cumplir los grandes programas del festival y de la peregrinaciön a Lujan, cl 8 de octubre, a las 8 horas, tome el tren en Constituciön. En los dias del 9 al 12 de oct. visite Cipoleti, Cinco Saltos, Centenario, Vista Alcgre, Almirante Cordcro y Km 1212. Alli hay numerosas familias eslovenas, que ticnen sus chacras. , Me preocupaba un poco el problema de locomöcion, pues mis buenos amigos- que en anos anteriores ponian a mi dispo-sicion sus coches, no tienen ahora ni nafta ni gomas . . . Pero Dios lo tenia todo ’previsto, y cuando necesite un vehi' culo, ya par6 delante de mi algun auto, o camion o carro, para servirmc en lo que necesite. Tambien la biciclcta me socorriö y en una manera cspecialmcnte providencail. pues mejor no podia disponerlo mi angel de la guarda. Ya que tuvo que rompersele la horqucta, lo hizo justo fronte a un taller mecanico . . . Entre los floridos frutales, pues era en epoca del flore-cimiento, halle tambien florecida la vida religiosa, notable-mente aumentada desde mi ultima visita. El 13 y 14 de oct. pase en Villa Regina, coincidiendo mi visita con el novenario de la preoaracion para las fiestas patronales de aquella parroauia, dedicada a Ntra. S. del S. Rosario. Me tocaron pues algunos sermones. El P. Parolini, el celoso parroco de la enorme parroquia, que abarca el territorio desde Chimpav hasta Mainque. me llevo con su coche nara visitar la gente de la Colectiviclad. El 14 de' oct. tome el tren nocturno y amaneci en Zapala, el famoso pueblo de las tormentas de arena, el terminal del PCS, pueblo dondc hay, ya hace mucho, una sinagoga iudia, pero la canilla catolica esta reden en construccion. Solo tienen adaptada una pieza, donde sc puede decir la misa. Dios mediante para la Navidad sera inaugurada la hermosa nueva iglesia y luego ya se hallarä algun sacerdote, nara atender los miles de fieles que viven nlK y en los derredores. A las 8 h va salia cl pullman para San Martin de los Andes. Luego de un pintoresco recorrido. adnrnado con vistas esnlendidas sobre los picos nevados de Chachil, Cha-pelco. Volčan Lanin v los demas macizos con nombres raros, y de belleza encantadora, luego de caminos accidentados. onc hacian nalidecer a los nasaieros. de cruzar las aguas cristali-nas del Picun Lucfü, Catan Lil, Collon Cura y otros rms y arrrovos mäs, numerosisimos en cstas pintorescas montanas, llegamos a Junin de los Andes luego de un via’ lc a8rada la gloria. Eso es peligroso para \ ivo ahora cerca del acröpolis. En el aeröpago lloriquean os ilosofos, pues Justiniano clausuro todas las viejas cscuelas de filosofia y amcnaso con un severu čast igo a todos aquellos que actuen contra esa orden. Platon y Aristoteles se aburren por falta de discipulos que se reünan alrededor de los maes tros. Todos, el campesino y el discipulo, sienten la pesada mano del tirano. El cielo ya debe estar tejiendo el flagelo para tal gobernante. ;Y mira, hijita mia, algunos presenti-mientos anidaron en mi espiritu! Dia y noche me dice un extrano oraculo dentro de mi mismo, que Cristo enviö al barbara Iztok para que ataque a aquellos que lo ofendieron con los hechos y la vida. Un heroc, tal como el, rebela los pucblos de la otra orilla del Danubio y los lanza contra la ciudad, para vengar las culpas. jCreeme que se acercan dias en que sufriräs y temblaris por el! Pero, ten esperanzas. Epafrodit no se acos-tara en la tumba, hasta no ver unidos a los dos seres que el destino le cntregö en tutela. Para cumplir esta tarea, ire cuanto antes a Salönica. Mi viejo corazön se. calentö ante vuestro amor. Tiemblo por ti. j Que seas leliz, que estcs sana! Ten fe en aqucl que mereče tu amor. j Iztok no te ölvidara nunca! Si solo sospechara clondc estas, ya habria ido en tu busca. Pero la noche que lo arranque de la boca de la leoparda le prometi velar por ti yo mismo y yo tambien entregarte a 61. •'•Ya cruzö el Danubio? ^No Io oiste decir en ninguna Parte? Estoy casi seguro que tu ya lo sabes. Hasta mi todavia no ilegö la noticia. Pero estoy seguro que se ha salvado. Por-que los cahallos cran inalcanzables. Termino. No volvcras a recibir carta de aqui. Nos ve-lemos en Toper o en Salönica. Y cntonces nuestra alegria sera grandc. Te saluda tu padre Epafrodit." 'Uando leas la carta, quemala enseguida. Ni por un segundo la debes guardar junto a ti.“ Cuando Irene leyö h carta, sus profundos ojos hrilla ron Sus mejillas sc enardecieron, ,el pecho agitado por la alegria, asiö la cabcza de Cirila, la levantö y la abrazö con ternura. La esclava se separö, sollozö de alegria, se arrodillö ante la imagen de la Madre de Dios y formulo un voto de cinco ayunos en acciön de gracias, por haberse reammado su padroncita. Irene, como con santa obediencia, prendiö fuego y des-truyö la carta. Juntö la ceniza con cuidado y la puso en un amuleto de oro que colgö en la cadenita de oro alrededor del cuello y lo cuidö como reliquia. Durante tres dias, Irene y Cirila no hablaron sino de Epafrodit e Iztok. Decian sus nombres con mumrmullo bajo el terebinto del jardin, y a la noche se arrodillaban ante el (cono de la Madre de Dios y oraban. Pero a veces sentian temor arite la pröxima llegada dc Rustik. Pero esa era solo una pequena neblina, que pronto sc disipaba a los rayos de la felicidad. En el anochecer del tercer dla, anunciaron la llegada del prefecto. Irene se apresuro al cncuentro del tlo y ordeno incender las luces. El rostro del prefecto estaba sombrio y cansado. En Bv zancic habla trasnochado, derramado con sus amigos mucho dinero, y el viajc tambien lo habla cansado. Irene se asusto de la mirada frla. Rustik no la recibio amablemcnte, no busco su mano, para atraerla a sl y besar su frente, segun su costumbrc. “jTras mio!", ordeno imperativamente. Siguio tras los duros pasos del tlo como una palomita asustada, silenciosamente. Cuando estuviera en las habitaciones, el prefecto sc volvio hacia Irene. “jMalvada!" Irene temblo. “Tlo, ;por que eres tan cruel?" “jHipocrita!", repitič con mayor severidad aün. “En časa te arrastras sobre tus rodillas, beata, y en Bizancio te prostitulas con barbaros y paganos! jquc vergüenza!“ En Irene se despcrto el orgullo, que tiene sus ralces en la honradez. Se irgulo, levanto los ojos hacia el tlo y dijo serena: “jQuien dijo eso es un mentiroso desvergonzado! ;M1 condencia estä limpia!” No hables, para no despertar mi ira! Manchaste el honor de la corte, despreciaste el amor del jefe de caballeria Azbad y te fuiste con un pagano.” “jNunca amare a Azbad!" “j Sin embargo, seras su esposa! Esa es la voluntad de la Irei.e leyö la carta ds Epalrodit Santa Empcratriz, ese es el deseo de Azbad y esa cs mi orden!" "jNunca! jPrefiero morir!” Al amanecer volveräs inmediatamente a la santa corte, dc la quc hulste. jHipocrita! Ahora no volveras a huir, porque te cuidara el prefecto Rustik!" Un escalofrlo recorrid a Irene, sus rodillas sc aflojaron y tirito ante el tlo. Despacio, en un dolor tcrrible, salieron de su pecho los suspiros: “jTlo, no me mates! jApiidatc de ml! jOh, Cristo!" Luego palidecieron sus labios. Acudio Cirila. Dos escla-vos levantaron a la medlo desvanecida Irene y la condujeron al dormitorio. OPAZOVALEC POŠTA V DOMOVINO V JUGOSLAVIJO se lahko redno piše. Navadno pismo Ü.2U, avijonsko 1.2U $. Pakete ni mogoče poslati. V TRST IN NA PRIMORSKO je edini način pisanja po Obra Cardenal Ferrari, Cap. 'lam dajo tiskovino, napiše se kU besed. Kdor želi pisati, naj prosi tiskovino v Maipu 820, Cap., torek in četriek od 15 do 17 ure. VOLITVE V JUGOSLAVIJI 11. novembra so se vršile volitve v Jugoslaviji. Nastopilo je sicer več političnih skupin, a vse v smislu Osvooodune Fronte s Titom kot nosilcem liste. Opo-licija ni nastopila. Ponekod je svetovala volilno abstinenco. Uradna poročila ter vesti belgrajskih inozemskih poročevalčev pravijo, da je bila volilna vdeležba najmanša v Vojvodini, kjer je volilo 80% volivcev. Po nekod je bila pa kar 100%, kar pomeni da so prihiteli vsi na volišče. V Matiboru je bila vdeležba 99%. Volilno pravico so imeli vsi državljani od 18 leta naprej, možki in ženske. Kar pa je mlajših iantov ali deklet v aktivni vojaški službi, so imeli tudi volilno pravico brez ozira na starost. Vseh volilnih upravičencev je bilo 8,020.671. Volilna pravica je bila odvzeta 3.5% državljanom radi njihovega kolaboracio-nizma. Glavni smisel teh volitev je bil poleg izbora ustavotvorne skupščine, dokumentirati pred svetom protimonarhično razpoloženje v Jugoslaviji. Te volitve so bije nekak plebiscit proti kralju. Podrobnih podatkov o izidu volitve do tega trenutkanimamo na razpolago. KULTURNA KRONIKA GREGORČIČEV VEČER so priredili Gregorčičevi prijatelji v domu G.P.D.S. v Villi Devoto. Zbralo se je lepo število rojakov na častni večerji, ki je imela tudi lep kulturni program. SAMOPOMOČ je imela lepo kulturno prireditev 3. nov. Podana je bila komedija v treh dejanjih “Poslednji mož". SLOVENSKI DOM je imel prireditev 11. sept. Pevski in plesni nastopi so bili lep umetniški užitek, posebno nastopi naše mladine v našem narodnem piesu. Solisti Angel Hrovatin in Zoika Suličeva sta vedno dve privlačni točki. To pot smo pa imeli pirliko slixati doslej še neznano solistinjo gospo Karlo Kobal de Fiori, ki je tudi pridobila takoj vse simpatije. Doma je gospa iz Gorice. G.P.D.S. V VILLI DEVOTO slavi ob desetletnici veselo dejstvo, da je zemljiški dolg odplačan. Ta dogodek proslavi 18. nov. z društvenim asadom. RADIO URA. Ob nedeljah od 10.30 do II ure na LR 2 R. Argentina je prilika slišati nekaj našega, pod imenom “Glösas de mi Tierra". PRIMORSKI ODBOR je objavil porotilo o svojem delu in zbirko prispevkov, katere so darovali rojaki v financiranje tega narodnega dela. Zbirka je dala doslej okrog 2.800 $. LJUDSKI ODER je proslavil že 20 letnico svojega delovanja, ki je zbrala mnogo članov in somišljenikov v lastnem domu v Villi Devoto. KAKŠNA BO USODA TRSTA Angleži menijo naj Trst postane med-naroano pristanišče in tako nudi izhod na morje raznim narodom v osrednji Evropi, ki poteujejo takega izhoda. Anglija računa tudi z Ameriko. Trst je glavni pronlem pri sestavljanju mirovne pogodne z Italijo. Trdijo, da Anglija ne bo hotela dati Jugoslaviji čisto nič “italijanskega" ozemlja zahodno od Morganove črte. Morganova črta se imenuje začasna meja, o kateri so se sporazumeli Jugoslovani, Angleži in Amerikanci letošnjo pomlad, ko je moral Tito umakniti svoje čete iz Trsta. Po Morganovi črti pride Trst na italijansko stran meje. Kakšnau soda bo zadela prejšnje italijanske kolonije v Afriki, je še zavito v meglo, vendar Angleži sami menda ne nameravajo nič tistega ozemlja priklopiti svojemu imperiju. OB PREVRATU je Osvobodilna Fronta nastopila zelo neizprosno. V Kočevskem Rogu je bilo likvidiranih 27.000 “ljudskih sovražnikov", v Brežiškem okraju 7000. Med temi je poleg Nemcev precejšnje število Slovencev in nekaj Hrvatov in Srbov. V Teharjih pri Mariboru je bilo ustreljenih 7000 domobrancev s kuratom Kunstljem. Med vsemi, posebno na Kočevskem so bili mnogi Mihajlovičevi četniki in Pave-ličevi domobranci. .DRŽAVNI PRAVNIK dr. Dostal, ki je prevzel od nove vlade nalogo državnega tožilca, se je v uradu ustrelil. Advokata dr. Petrovič Jaka in dr. Ljuba Petrovičevo sta odklonila obrambo obtožencev. AMNESTIJA, ki je bila dana ob osvoboditvi, je rešila ječe 2000 zaprtih. Tiste, DOMAČI IZDAJALCI ao bili največ krivi divjanja na Krasu, Vipavskem in Goriškem, ker so izdajali tiste, kateri so sodelovali s partizani. V DUTOvljah je bil med tistimi župan Komparo in njegovi, katere so nato partizani postrelili. SLOVENSKO BOGOSLOVJE, oziroma Baragovo semenišče, ki je bilo v Ljuoija-ni, nadaljuje sedaj svoje delo v benediktinskem samostanu Pragli pri Padovi v Italiji. Tamkaj je 42 bogoslovcev, nav-natelj bogoslovja je dr. Alojzij Odar. Bogoslovje je v veliki potrebi posebno za obleko in perilo bogoslovcev ter za posteljno perilo. Prosijo tudi za knjigo. Kdor izmed rojakov bi mogel v ta namen kaj prispevati, naj pošlje na naš naslov. Ljubljansko bogoslovje ter Alojzijevišče sta bili izpraznjeni in služita sedaj kot. zavetišče invalidom in ranjencem. Uršu-linski samostan in Bakovnik tudi ne služita prejšnjemu namenu. GENERALNI VIKAR ljubljanske škofije, to je škofov namestnik Ignacij Nadrah je interniran v škofovih zavodih v Šeni Vidu. Škofijske posle vodi kanonik JOŽE VOLK, ki je bil svoj čas v Metliki kaplan, nato pa v Tržiču na Gorenjskem župnik. On izhaja iz družino pesnika Prešerna. Slovenskih duhovnikov je v zamejstvu, to je na Koroškem in v Italiji 220 svetnih in 80 redovnih. " IZ BEGUNJ PRI CERKNICI Pismo, je dobil Kranč Tone od nečaka Toneta, ki je v Italiji. 6. maja je bezal iz Ljubljane. Krančev dom je umeen. Za svoje brate nič ne ve. razen za Lojzeta, ki je bit živ sežgan v Uranovem. V begunstvu se nahajajo sledeči vaščani iz begunj. (številka v oklepaju pomeni leto rojtsva); Bonač Franja (1881), Bonač Marjana (19ldJ, Bonač Frančiška (1923), becaj Franc (1911), Cimermancič Vencel (1899). Cimperman Antonija (1890). Debevec Manja (1920), Debevec Zotija (1924), Debevec Anton (19U1), Debevec Ana (i9U2). Debevec Nada (192/), Franetič Ignacij (1996), Komljan Frančiška (1929), Košček Ljudmila (1922), Kranjc Ludvik (19U9), Kranjc Jakob (1902), Juvančič Anton (1892), Juvančič Ivan (1982), Legat Marjan (1921), Lovko Jakob (1891), Lovko Marija (1883), Lovko Ivana (1910), Lovko Marija (1907), Lovko Slava (1912), Meden Janez (1872), Meden Marija (1914). Meden Ana (1919), Meden Terezija (1930), Meden Janez (1890), Meden Jože (1926), Obreza Franc (1895). Obreza Ana (1922), Oblak Stanko 1929), Oblak Antonija (1919), Oblak Angela (1920), Oblak Ljudmila (1924), Oblak Ana (1927), Opeka Jernej (1897), Opeka Janez (1896), Opeka Jožefa (1886), Opeka Marija (1919), Pod-pregar Pavel (1891), Rot Justina (1917). Rot Frančiška (1927), Stražišar Valenti-tina (1923), Turšič Ljudmila (1921), Turk Angela (1920). Turk Marija (1927), Turšič Marija (1910), Turšič Frančiška (1921), Turšič Ana (1923), Vidmar Amalija (1912), Avsec Kristina (1922), Anzelc Janez (1923), Intihar Alojzij (1904), Ponikvar Karel (1913). Iz BOROVNICE so sledeči: Begunj: Debevec Josipina (1908), Drašler Anton (1887), Kos Rezika (1928), Kos Jože (1926), Kovačič Franc (1920), Kovačič Stanka (1924), Kržič Cecilija (1920), Kržič Marija (1923), Kržič Antonija (1928), Korošec Jože (1898). Mikuž Tončka (1924). Prostovec Jože (1923), Seljak Satnaka (1925), Šivic Marija (1929), Zvonec Marija (1928), Žerjav Franc (1912), Vičič Olga (1921), Makovec Andrej (1873), Rot Anton (1890), Rudolf Andrej (1873), Ru dolf Justina (1921), Rudolf Neža (1924). Srnelj Franc (189U), Tvazolj Ana (1924). Iz CERKNICE so sledeči: Arhar Franc (190o), Bavdek Anton (1929), Bavdek Majda (1930), Bavdek Heda (1928), Baraga Amalija (1924), Cvetko Franc (1901), Bauman Franc (1911), De-vjak Franc (1912), Devjak Jožo (1902), Furlan Slava (1928), Grebenc Zofija (191/), Gornik Zdenka (1922), Gornik Janez (1903), Herbjan Jožefa (192/), Klanjšek Angela (1923), Knavs Alojzij (1928), Kušljan Vera (1924), Levar Vladimir (192/), Leskovec Alojzij (1922), Leskovec Janez (1915), Lovko Slava (1921), Mihevc Milka (1925), Mihevc Ivanka (1914), Mihevc Jože (1923), Martinčič Franc (1911). Matičič Ana (1912), Obreza Anica (1926), Ošaben Marija (1911), Pintarič Anton (1920), Ponikvar Anton (1908), Rovan Janez (19U4), Sterle Marija (1923), Škerlj Franc (1912), Šabec Anton (1909), Škof Franc (1895). Urbas Frančiška (1924). Ošaben Matija (1906), Obreza Jože (1902), Premrov Ana (1919). Premrov Antonija (190/) Škof Franc (1895), Komidar Marija (1888), Komidar Bogomir (1939), Kočevar Anton (1897), Mule Franc (1897), Žnidaršič Franc (1897), Iz DEVICE MARIJE V POLJU so sledeči: Anžič Jože (1913), Anžič Marija (1914), Anžič Mirko (1937), Anžič Milena (1941). Bolta Lvan (1889), Bolta Franc (1920), Bolta Marija (189/), Bolta Cecilija (1923), Bolta Marija (1926), Bolta Ivan (1927), Bolta Cecilija (1910). Bricelj Marija (1896) Bricelj Marija (1924), Bricelj Kristina (1925), Bricelj Franc (1933), Cerar Franc (1892), Cerar Marija (1900), Cerar Slavka (1926), Cerar Cvetka (1929), Cerar Drago (1931), Cerar Roza (1934), Cerar Mirko (1936), Cerar Tončka (1938), Cerar Ani- MATIJA MATAJ Krave so mukale, njih zvonci so pozvanjali ob potoku. Belolasi paglavci so se valjali okoli bajt, se kriče trgali in lasali ali pa metali kamenje za kokošmi. Na vaški lipi so čivkali in čiripetali vrabci na vse pretege, da bi prekričali kosa, ki je pel v goščavi. Iz dimnikov se je dimil sivkast dim v ohlajeni vzduh. Mataj je šel z Andražem v vežo, da bi skuhal krompirja za večerjo. Berač je sedel na tnalo in izprego-voril po daljšem molku: "Ej, marsikomu bo bridko žal, da ti ni nič v žlahti." "Saj tako ne bi dal nikomur nič", mu je obrnil Mataj. "Žlahta je slabša kakor stara plahta. Tebi pa že nekaj odrinem, Andraž, tebi. Malho cekinov, kaj?" "Prav lepo se ti priporočam zanje! Če jih res dobom, te bom hvalil noč in dan." "Res. In žganja dobiš pri meni vselej, kadarkoli prideš kaj v vas. Zakaj pa še sam ne greš v ris, Andraž?" "Ali ti nisem povedal, kako sem zavozil? Zameril sem se hudiču za vse žive dni, ker sem rekel: Amen! Ti pa še lahko ukašj Vidiš, pa si bil tako prismojen, da si se skril pod posteljo! Jaz naj ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!. Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “PACIFICO” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVIČ ca (1940), Cerar Apoonija (1902), Cerar Frančiška (1922), Cerar Anton (1929), Cerar Karoina (1938), Cerar Anica (1944). Cernak Jože (l9uUJ, Cernak Marija (I9u3). Cornak Jože (1934), Cernak Ana 1933). Cernak Brigita (1938), Cernak Lojze (1938), Čornak Maricar (1941), Cernak Marica (1943), Dimnik Jože (1987), Dimnik Marija (189U), Dimnik Marija (1916), Dimnik Stefan (1924), Dimnik Peter (1929), Dimnik Zorka 0915), Dimnik Branka (1942), Dimnik Martin (1941), Dimnik Miha (1891), Dimnik Frančiška (1896), Dimnik Ignac (19Uo), Dobnikar Marija (1994J, Grilj Janez (1939/, Grilj Manja (194a), Haoič Francka (1894), Hirseger Franc (19i6), Hirseger aivinja (1921), mr-seger Jana (1941). Hirseger Pavlina (1942), Hirseger Josip (1894J, Hirseger Ivana (19U4), Hirseger Zalka (193U), Hirseger Andrej (1942J, Hirseger H. (1917). Hirseger Marica 1921), hirseger Marija (1943), Haložan Karol (1883), Haložan Angela (1991), Haložan Ivan (1895), Haložan Frida (1903), Haložan Ivica (1932), Haložan Marija (1936), Haložan Justina (19UU). Haložan Viktorija (1897), Intihar Pavel (1924), Jakob Minka (1922), Jakob Fani (192U), Jakob Marija (1895), Jakob Ana (1925), Jamnik Jože (1912), Jamnik Marija (1919), Jamnik Irena (1941), Jančar Franc (1917), Jančar Amalija (1916). (1884), Jeriha Ignacij (1898), Jeriha Ma-Jančar Marija (1915), Jelenc dr. Celestin rija (1929), Klinc Eda (1912), Klinc Jože (1940), Kobal Pavla (1922), Kranner Martin (1886), Kranner Jožeta (189U), Kranner Anka (1927), Kranner Breda (1931). Kravsis Vida (1923), Kukuvica Jaka (1889), Kukuvica Marija (1895), Kukuvica Minka (1922), Kukuvica Nada (1924), Kukuvica Jerica (1929), Kukuvica Helena (1934). Kukuvica Marko (1935), Lampret Andrej 1888). bi si mislil, da te ni doma, in bi odšel, ti pa bi zamudil kresno noč! Iz strahu si se skril meni, misliš, da ne vem?" "Ti pa tudi vse uganeš, no," je odgovoril Mataj v zadregi. "Pa sem bil res neumen." Spomnil se je Dimke, ji postregel s kla-jo, jo pomolzel in napojil. Po večerji je sedel z beračem zopet na klopico. Stemnilo se je popolnoma Bledožolta luna, napol skrita za podolgastim oblakom, je čarobno obsevala njegove robove in del neba okoli sebe. Na sosednem holmu so kurili Telebanovo! kres. V trepetavem svitu velikega ognja so se premikale bajno ožarjene postavice. V časi je gost dim zakril zubelj, kmalu pa je živi plamen zopet visoko švignil krišku; razsvetljeni kolobar se je širil, kresale so se iskre in letele na vse strani. Telebanove! so ukali in vriskali in skakali preko ognja. Daleč v temnem gorovju sta gorela dva druga kresa kakor sveči. Mataj in Hudopisk sta dolgo gledala, kako kresujejo Telebanovo!. KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na F ate milu PAZ SOLD AN 4844. Tel. B9-1366 VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje Luis Daneu PERU 832 U. T. 84 - 3405 katere so po poetovi O. F. obsodili no smrt, os vrgli v Brezarjevo brezno pri Podutiku, DOMOBHANSTVO če ni povsod strto. V Sloveniji se se upirajo nekateri odaeiki v buzini Tolmina, kjer se še arzi manjša grupa venursKin aomonruncov. Tum v Gorjancih se drži če velika četa tistih, ki so se borili proti partizanom, V brni ji so se pa mestoma če prav močni kakor tudi v ti osni. V DIVAČI vlada jugoslovanska oblast. Življenje je zelo drago, ti jajca so bti lir; kg masti je titiu lir. Geričev nuna nobenega stekla od silnega boja, ki so Je tamkaj v bližini in v vasi sami vršil. Ud tiuuu partizanov, ki so padli v boj m za 't rst, jin je paaio mnogo prav po tistih krajih. UNRRA ima v Ljubljani svojo pisarno v hotelu Union, tima ioU uradnikov, ka-terin vsak ima svojega spremljevalca, ki ga mu je pndeltia narodna oblasti ODMEVI KOROŠKE TRAGEDIJE. Po dogovoru med Titom in Angleži so izročili Angiezi jugoslovanskim oolastem Iti.UuU srtiskiti četnikov, 1S.UUU hrvaskin ustasev ter tiUUO slovenskih domoorancev. fcn del ten Je bil na Jeseničan in v tiuaovijici na kratico sojen in usmrčen, druge so zaprli ali poslan na prisilno deio. Slovenski čas trnki te domooranske vojske so bili pozneje v zaporin v Škofji Loki. Tam so zaprti tudi bivši jugoslovanski oiicirji m se preiskuje, če so kaj krivi zloma v Jd41. V TRSTU IN OKOLICI so partizani zelo aktivni. V neki vasi pri hepentunru imajo kadetski tečaj, v katerem je tiU iantov in tiU dekleti V Trstu samem se partizani celo živaano gibljejo in so. likvidirati ze precej politicmn nasprotnikov. VIPAVO JE OBISKAL ameriški sargent Bill Tofant m obiskal tam strica Jožeta in Janeza, ki je dobil zdrava. Teta Franca pa je umrla 30 nov. 1943. ŠTAJERSKA V LETIH 41-45. Nemci so smatrali Štajersko za nemško narodno ozemlje, zato so tam 1941 takoj likvidirali vso slovensko kulturo, kakor tudi vse slovensko razumništvo ter premožne narodno zavedne ljudi, zlasti duhovščino, ucitlje ter narodne delavce. Iz Brežic, brskega m Litije so pregnali tiO.UOU ljudi in naselili Nemce. Kmalu se je začel organiziran narodni upor v okolici Maribora in v Savinjski dolini. Komunisti bo začeli delati po napadu na Rusijo, in so od kraja delovali sporazumno z vsemi gošarji. 1942. spomladi so začeli Nemci pobijati talce in so v okolici Celja pobili na tisoče naših, ter iztrebili celo vasi (Škorno in Gorenje v Šmartnem ob Paki) dnevno so postrelili v Celju, Mariboru in Gradcu v maju, juniju in juliju 1942 po sto Slovencev in še dolge kolono so jih deportirali. Sam gauloiter Uberreiter je izjavil, da je bilo postreljenih 17.0U0 Slovencev a po taboriščih jih je pomrlo 10.000. Ko so Nemci mobilizirali naše fante se je beg v hribe spet pomnožil. Sodelovanje s partizani je bilo tedaj lepo in so nastopali skupno v obrambo zvonov in na bogoslužjih. Leta 1944 je prišlo do razdvojitve OF in četnikov, ki so si izprva razdelili teren. Nemci so po prvih krvavih poskusih pustili gošarje in partizane večinoma na miru in se je huda gonja začela šele, ko se je začela bližati ruska fronta. Tedaj $ph. , El 2 de dicierobre a las 10 h aelebrarti su Primera Miša el Rev. P. Mario Percat. ordenado sacerdote el 25 de noviembre. El nuevo sacerdote pertenece a la diöcesi de Vied-ma. S us paares viven en Villa Regina. NOVOMAŠNA SLOVESNOST č. g. Mario Perkat se bo vršila 2. dec. oo 1U v kapeli na Man. Estevez 630, riveltaneda. Ob 16 uri bo istotam popoldanska slovesnost. tiovomašnik je bil rojen v Vižnjanu v Istri in je zato primerno da mu kot rojaku priredimo siovesnost in smo z njim veseli njegovega velikega dne. BratovscmaZ. H. Venca je preskrnela za slavnostno kosilo, ki bo v prostorih Kramer-Laki. Kdor bi se želel vdeiežiti naj se priglasi. je bilo požganih več vasi v Savinjski dolini in v kozjanskem okraju, a izropana je bila vsa aezela. 200U slovenskih iantov je bilo pobitih, toliko odpeljanih. Večina vseh dotedanjih borcev je bila več ali manj unilormirana ilegalna jugoslovanska vojska, od katerih je preživelo le 15U0 do majniških dni letos. Ločena skupina od vsega početka je četa pod vodstvom Zmagoslava, bivšega uradnika SLS v Mariboru, ki je gospodarila po Slovenskih Goricah. Partizani so zavzeli svoje komunistično stališče šele zadnje mesece in je tedaj prišlo do krvavih spopadov tudi na Sta-jrskem in jo bilo tuai tam precej žrtev bratske borbe, vendar mnogo manj kot na Kranjskem. ZADRUŽNIŠTVO V SLOVENIJI je pod vodstvom dr. Lemeža, advokata, preje znanega pristaša kom. stranke, kateri ima nalogo da preuredi slovensko zadružništvo v novem pravcu. Delavsko in strokovne organizacije so razpuščene. Nabavne zadrugo so vse združene v eno zvezo. Tovarne so vse pod kontrolo, nekatere so bile razlaščene. V PREKMURJU, ki spada vso pod Jugoslavijo, je bil ustreljen Ivan Benko, trgovec v M ur. Soboti, bivši poslanec Kmet. stranke. Z njim je bil ustreljen tudi neki Josip Lipič. V TRSTU urejuje "Glas zaveznikov" sin Adolfa Ribnikarja, ki je bil preje urednik Mariborskega večernika. V Trstu je bil tudi na perhodu Bogumil Voš-njak, ki je pobegnil iz Belgrada. NARODNO SODIŠČE je obsodilo na smrt pisatelja Narte Velikonjo kot kolaboracionista, ker je prevzel vodstvo “So-cijalne in zimske pomoči". Isti dan je bil obsojen in ustreljen voditelj celjskih nem-čurjev dr. Juri Skoberne. (24. junfja). 15. julija je bila razprava proti nadzorstvu banke "Kreditni Zavod". Ustreljen je bil dr. Klinar, ravnatelj jeseniških tovoren, dr. Pestotnik. načelnik Sokola I, dr. Pirkmajer in August Westen so bili tudi obsojeni, a odsotni. Več let ječe so dobili August Volk, dr. WindiSor Pra-protnikova. Sarabonova, R. Turk, Karol Čeč, Mirko Božič. dr. Krivec, Karel Ve-rovšek, Rihard Sušnik in Franc Urbanc. Vsem je bilo zaplenjeno vse imetje. Dr. JURIJ ADLEŠIČ bivši ljubljanski župan se nahaja v Meranu na Tirolskem. IZ PRESERJA je precej domačinov pobegnilo na Koroško. Sodelovali so z domobranci. V kratkem upamo dobiti ime- rta tistih. Cerkev sv. Jožefa nad Preserjem je porušena. 12 nuvEGA MESTA Mrs. Josephine Levstik je poslala ka-biogram svoji hčeri Almi Zupanc v Novo mesto, od katere je že prejela odgovor, da so ona, Jonh Zupanc in otrok zdravi. Mrs. Albina Malavašič je 12. sept. prejela veselo sporočilo potom Rdečega križa, na katerega se je otirnila 27. avgusta, da je njena mati Marija Pirnat, ki je svoječasno živela v Clevelandu, še živa ter biva v Ljubljani. ZANIMIVO PISMO IZ NEMČIJE Pismo se glasi: "Jaz sem prišel v Francijo leta 1930. Po poklicu sem organist in pevovodja in kot tak som prišel sem med naše slovenske izseljence. Tukaj že nad 15 let vodim slovenski pevski zbor. obenem pa sluzim kot francoski organist v Aumetzu. Rodom sem Notranjec iz Košane pri St. Petru in sem prišel v Ambrus leta 1914 kot organist. Tam sem se oženil pri Kau-sovih (Godec). Moja žena ima v Clevelandu sestro Ivano poročeno Blatnik. Pri meni je tudi že več let brat moje žene Jožef Godec. Tudi jaz imam v Ameriki dva bratranca in sicer Jožef Bišček iz Buj pri Košani, po domače Hlebčev in Jožef Biščak, tudi iz Buj, po domače Jerakov. Moj sin Štefan, ki je star 23 let in pa moj svak Jožef Godec sta zdaj v službi pri ameriški armadi in nosita tudi ameriško uniformo. Neizrečeno moramo biti hvaležni ameriški armadi, ki nas je prišla rešit. Ako bi bili Amerikanci samo en mesec kasneje prišli, pa bi bili vsi Slovenci od tukaj poslani v nemško taborišče, ker smo bili proti Hitlerju. Slovenci tukaj v Aumetzu se nismo hoteli prodati Hitlerju in nacistom, zato so nas hoteli odgnati v nemški Tager" in lahko si mislite, kaj bi nas čakalo tam. Tukaj zdaj ni več tako dobro kot je bilo do leta 1940. Draginja jo velika. Za jesti so malo dobi, za obleči pa nič. Moj naslov je: Štefan Biščak, Aumetz, Reu de la Liberte 18, Moselel, Francija." V TOMAJU NA KRASU imajo zavod šolske sestre. Tudi nad ta zavod so se spravili Nemci v krvavih dneh leta 1943. Ravno tedaj je č. g. Sonc daroval ev. mašo. Vas ni bila razdejana in na posredovanje župnika Kjudra ni bila požgana vas Tomaj in so bile rešene tudi Dutovlje in Šepule. Župnika Kjudra so pozneje strašno preganjali in je bil ie postavljen za tarčo, da ga ustrele, a so ga nato vlačili več mesecev po tržaških zaporih. Krščanska socijalna načela KRŠČANSKE DELAVSKE ORGANIZACIJE NAJ SI OSVOJE SVET. S temi zakoni, seveda če bodo voljno sprejeti, bo zadosti poskrbljeno za koristi in blaginjo siromašnih. Udružcnja katoličanov pa bodo tako znatno doprinesla za blagor države. Iz preteklih dogodkov ni lahkomiselno sklepati na bodoče. Doba sicer pritiska na dobo, toda čudovite so sličnosti do godkov, ker jih vodi previdnost Boga, ki nadaljevanje in vr„: dogodkov urejuje n naravnava v oni namen, ki si ga ;c določil pri stvarjenju človeškega rodu. Slišali smo, da je bilo kristjanom v prvi, mladeniški dobi cerkve v sramoto šeeto, da je večina njih živela od negotovih milodarov ali od dela. Toda čeprav so bili brez premoženja in moč, so vendari popolnoma zmagali, tako da so pridobili naklonjenost bogathi in zaščito mogočnih. Videli so jih neutrudljive, delavne, kako so dajali zgled piavilnosti in zlasti ljubezni. Pri pogledu na tako življenje in nravnost je izginil vsak predsodek, obmolknilo je obrekovanje zlohotnih in umaknile so se polagoma izmišljotine praznoverja moti krščansk resinici. Dandanes sc vrši boj o delavskih razmerah. Naj sc poravna ta boj po pameti ali drugače, v vsakem slučaju je to največje važnosti za državo. Po pameti pa ga bodo lahko poravnali krščanski delavci, če bodo združeni v organizaciji in vodieni od pametnih voditeljev šli po isti poti, katere so se držali očetie in predniki v breznrimerno alstno in splošno blaginjo. Kakorkoli namreč je v človeku velika sila predsodkov in strasti, vendar bo. če ni zlobna volia otopila čuta za poštenje, dobrohotnost državljanov sama od sebe bolj naklonjena onim, katere so spoznali za delavne in skromne, o katerih bc znano, da višje cenijo pravičnost kakor dobiček, vestno sponovanie dolžnosti višje kakor vse uruge stvari. Iz tega bo sledila tudi korist, da s tem ne bo dano najmanjše upanje in možnost: ozdravljenja onim delavcem, ki so ali povsem zavrgli krščansko vero ali pa žive živlietve. ki veri nasprotuie. Oni namreč večinoma spozna-o, da §o bili varani po nanačnem upanju in potvorjenim videzom stvari, faitijo najo, da iih skoraj ne cenijo višie. kakor oo dobičku, kolikor namreč, da pohlepni gosnodarii zelo nečloveško ž niimi rav-ga (jim) z delom pridobe. V udružetvih pa, v katerih so včlanjeni, so namesto spoštovanja in ljubezni notranji spori, OTON ZUPANČIČ O SLOVENSKEM TRSTU Veliki pesnik in profesor na ljubljanski univerzi Oton Župančič je v Slovenskem poročevalcu letos 14. junija objavil talo članek: Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda, V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno. neutegoma odločilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu. Prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu strahovanju, kljub zapeljeva-vanju in mamljenju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega vojevanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med najimenitnejšimi pridobitvami je bilo zavzetje Trsta. V Trstu postavi slovensko-italijanska ki so stalni spremljevalci drznega in brezvernega uboštva. Po trti v duhu in izčrpani po telesu, kako radi bi se mnogi osvobodili z takoi ponižujoče sužnosti, vendar si ne upajo, ker jim to brani ali sramežljivost pred ljudmi ali strah pred pomanjkanje. Goovo morejot vsem tem čudovito mnogo k blaginji pomagati katoliške organizacije, če bi omahujoče pova-vabilv v svoje naročje v svrho odstranitve težkoč, in če bi zopet uvidcvajoče sprejele v svojo zaščito in varstvo. Krščanske delavske organizacije naj si osvoje cvet! To je kratka vsebina teh odstavkov delavske okrožnice Leona KIH. Kakor so si prvi kristjani osvojili vesoljni svet, enako nal go daje in nalaga veliki papež delvaskim krščanskim organizacijam. Zakaj baš delavskim? Tistih, ki ne delajo, sploh ne omenja, bodisi da jc njihovo število tako majhno med kristjani, da sploh ne pridejo v poštev, bodisi da jih ne prišteva med prave kristjane, ki naj se drže reka: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Če opazujemo zgodovino krščanstva zadnjih stoletij, moramo z žalostjo ugotovili, da je krščanstvo izgubilo vajeti iz rok, vsaj kar se tiče gospodarskega, oziroma socialnega vprašanja. Kote ali nehote so se kritjani dali voditi od liberalnega ali socia-listinčnega gospodarskega sistema in so iskali, česa bi se od teh sistemov smeli oprijeti kljub krščanstvu. Temu hoče Leon XIII. napraviti konec. Krščanstvo je poklicano, da rešuje gospodarska in družabna vprašanja v lastni režiji, s tem da kristjani osebno udejstvujejo svoje krščansko prenriccmje vseeno, če so delavci ali o->dietniki. Le preveč so so namreč kristjani navadili čakati na pomoč drucdh: Država naj nomaga itd. To namreč ni drgega, kakor če bi rekli: Drugi naj pomagajo, drugi naj bodo prisiljeni, da pomagajo, da se nam. urrrnim ne bo treba truditi. Nič čudnega ni zofo, da se še ni zandilo, kar tako kra=no onisuin Leon XFI, da bi namreč krščanske delavske organizacije privedle nazaj tudi zapeljane in omahljivce iz drugih tahorov. Prej nam kristjanom ne bodo verjeli, dokler ne bomo samo lenih ciljev postavljati in pustili, oziroma silili, da jih drugi izvedejo, ampak le tedaj, če lih bomo v svojem vsakdanjem življenju tudi sami izvedh. Z eno besedo: nihče ne bo verjel v lenoto in resničnost našeaa programa, dokler bomo delali samo z lepimi besedami, ne pa tudi z lepimi osebnimi dejanji. bojih, in samozavestno odkoraka iz Trsta, da prihrani svetu novo prelivanje krvi. Res, zgodilo se je: narod, ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil po štiriletnih nečloveških mukah za svoje zvesto in vdano zavezništvo od prav teh svojih zaveznikov prvi krepko pljusko kakor nalopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi. ki s'e ram to storili, kaj ste dali s pljusko sebi? Mod vsemi strahotami, ki so nas oblegale ta štiri leta, med divjanjem fašistične in nacistične drhali, med vlago zatohlih ječ. med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, . zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobode te hude more, ki nam ne da sopsti in nar hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva! AH si hočete res zapraviti lepo, sveto ime "osvoboditelji" in ga zabaran-tati? Ali ne mislite, da je to pomoč ti fronto v lepi slogi oblasti, ki io priznajo prinadjvki obeh narodnosti tega živo utriaaiočega mosta oh Jadranu: dono- vore se za bratsko sožitin v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno p-u-rča vprašania, skrbe za prehrano, za obnovo aosoodamkega življenja, skratka: v najt-rajšem času u«'va-riio v malem načrt In vzorec za tisto, kar naj bi se ustvarilo v velikem povsod, kier nai vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta in leta boril. V radestnem tekmovanju teče delo, juaesievan-i-e četo vzdr?u!e!o zgleden red, fS-die datpio d-'št-a svojemu zanosu v ve'ičo«fp:h manifestacijah. in človek bl mis’jj. da je ni zanre'-e za prost razmah amotneoa in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh. Toda ne! Taka jasna misel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudski množic, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi ne smeta izvajati demokrat?Tr.ih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih "SLOVENSKA KRAJINA" 10, novembra se je vršila veselica, ki je kljub slabemu vremenu lepo uspela, V decembru upamo, da bodo naši mladi kaj lepega pokazali. Zbirka za popravo harmonija na Avellanedi je dala doslej že: Nabiralna pola štev. 1.: P. in M. Horvat 5.—, K. in M. Krajcar 2.—. K. in K. Šimon 1__ Š. in F. Gomboc S.—, V. in M. Ropoša 1.—, J. Lajnščak 1,—, š. in M. Hozjan 1.—, Š. in A. Črnko 3.—, Š. in A. Ritoper 3.—, 1. in A. Bočkor 3.—, J. in A. Družina L—. M. in V. Samsa 1.—, Š. in M. Kurnjek 2.—, J. Ma-tuš L—. K. in M. Sapač 5.—, V. in M. Makan 2.—, j. Cipot 1.—, J. Bedek 2.—, K. Hajdinjak 2.—. (S 42.—). Nabiralna pola štev. 2: A. Šeruga S S.—, M. Gomboc 3.—, O. Jošar 2.—, M. Balažič 2.—, K. Hubar 2.—, K| Kustec 1__ M. Kreslin 1.—, M. Tkalec 3.—, R. Tavčar 1.—. )$ 20.—). Nabiralna pola štev. 3: L. in I. Fujs S 7.—, R. Benko 2.—. N. Arambašič 2.—, J. Drave c 3.—, A. Zokš 1,—, L. Berden 2.—, A. Pasičnjak 1.—. Š. Berden 2.—. (S 20.—). ► A M A & O J ; MONTE CUD1NE j \ A Z A r K A N < : MONTE C L DiN E i ► CALIDAD Y REND1MJLKNTO < I MONTE CUDINE S. R. Ltda. J ► o*ptt*i 1,000.000 *. BBLORANO 2230 \ I JUAN B0GAN1 | Suoeior de BOOANI HNOS. $ IMPOBTADOR DE TEJIDOS £ S 1 92 8 —ALSIN A —1 92 6 U. T. 47, Cuyo 6894 litnoi Aires $ i nam«W9BK <♦> •:♦>. <♦>: *»• :« . «es >»Š. DUHOVNO ŽIVLJENJE LA VIDA ESPIRITUAL Pasco 431, Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCZDA Sucursal 13 Conceeičn 2560 Nabiralna pola štev. 4ž J. Nemes $ 2.—, I. Osvald 2.—. N. Gorza 2.—, K. Ivanič 2.—, C. Andrejek 2.—. M. Časar 2.—, (S 12.—). Nabiralna pola štev. 5: A. Preininger $ 5.—. A. Šeruga 5.—. M. Kustec 1.—, š. Majcen I—. A. Gjörek 2.—. J. Zavec 2.—. J. Gelt 2.—, A. Črnko 1.—, J. Zumbukis 1.—, Š. Časar 2.—. A. Gaspar 2—, M. Laki 5— (S 29.—). — Skupno 123— $. Nadaljne prispevke objavimo prihodnjič. ŽENINI — NEVESTE — DRUŽI!. J Obmue se na SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA STEFAN L I P IČ A B eUTENBBRO 3360 J Avda. SAN MASTEN TeL 60-3038 Rccreo “EUROPA RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.60. . T. 749 - 0583 — TIGRE — FCCA. V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606 stim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, žimi lomili kosti, izbijali zobe, ki so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera? Vse to ni pravljica, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na dušo. Zato so po pravici izprašujemo: Kakšno bodočnost obetate nam, pa tudi sebi kakšen naziv s podaljševanjem tega pekla? Kako zmorete to? Kako vas bodo ocenjevali bodoči rodovi, ko bo odprta pred njimi knjiga današnje zgodovine? Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, so jim bodo tisti, katerim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne do, kljub temu jih govorim, kor bi ne storil svoje dolžnosti, ak» bi jih ne izkričal v svet. ako si ne bi razgalil prsi prav tja do tropotapočoga, krvavečega srca, ki je s slehernim via-kencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo. Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobe ostali živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači — da tudi sanjačev jo treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sani — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta, sveta resnice in pravice in svobodo in življenja, ki je tako lopo, da jo vredno umirati zanj. Ako bi vaši ljudje, ti moji daljni prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi so ne smejali; prisluhnili bi, zamislili bi so in povzdignili bi svojo besedo, ki vem da soglaša z mojo, n napravili bi tožbo in izrekli bi obtožbo, nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki. Zdaj pa, ko sem izlil iz sebo srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: neki o globoko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja lota vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnjo borbo za svojo pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in šo večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenja ta vso hudo. Drži so, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se bos, zakaj jasna jo tvoje misel, ravna je tvoja pot! “ČASA JUSTO” UMETNO STAVBENO MIZARSTVO FRANC KLAJNŠEK KONSTRUKTOR Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela. in . daje firmo. HABANA 4 3 2 1 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. Villa D e v o t o MARMOLERIA Construccion de Monumentos en los Cementcrios PLAČAŠ DE TVRONCE JUSTIN MARUŠIČ Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal KOVINSKA OKNA IN POLKNA PRANO BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, Izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INGAS 6021 Telet 61-6184.