OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstna tiskovine NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. cleveland, ohio, thursday (četrtek), MAY 14, 1953 ^'^Hanna skufca . ^0 večletnem rahlem zdravju ^ danes zjutraj preminila na ^°jemu domu na R. D. 1, ^rdon, O., Willoughby, O., Chi %an; Sta; na škufca, rojena Turk, fa je bila 80 let ter je bila iz Hinja pri Žužemberku, zapušča več sorodnikov. V 5®riki se je nahajala 56 let. Gill Stvi ^ je članica Oltarnega dru- Jai ^ pri fari Marije Vnebovzete. "fiikaj zapušča sedem otrok: Anne Perušek, Mrs_ John, Albert, Mrs. Alma Pio- ^°swicz, Mrs. Lillian Gent in ^iam, 22 vnukov, osem prav-^kov, sestrično reda Notre Sister Minette pri fari sv. '®fana in druge sorodnike. So. /4&Jokn je umrl leta 1930, hči ^8- Rose Hendricks leta 1926, Mrs. Mae Zivoder pa leta ^5. Pogreb se vrši v soboto 10.45 zj. iz pogrebnega zavo-^ Joseph žele in sinovi, 458 E. ^ St;, v cerkev Marije Vnebov-Ha Holmes Ave. ob 11. uri in ^to v družinsko grobnico na kopališče Calvary. bohinc . ^^raj popoldne ob 4.10^ nri ^ Pfemmil v Huron Rd. bolnieni-' JVanz Bohinc, stanujoč na E. 159 St. Doma je bil iz Va • Sveča na Koroškem, iz Ev-^ pa je prišel v Ameriko v v^Sustu 1951. Delal je pri Taylor rSgia Co. Bil je član podr. 6 SMZ. "^Ukaj zapušča soprogo Lud-oj > I'D jena Andolšek, in štiri ^'"oke: Mary, Anton, Anna in ^la. Pogreb se vrši v soboto )iei •"aj ob 9.45 uri iz pogreb- zavoda A. Grdina in sino-1053 E. 62 St., v cerkev Ma-Vnebovzete ob 10.30 uri in ° Aa pokopališče Calvary. ^^LLES V IZRAELU AVIV, 14. maja—Ame-Dulles in Stassen sta j^^Ma v judovsko državo ♦ ,^1, kjer bosta ostala le kra- cas. Varnostne mere sp bile Ij P^ne. Komunisti so pripravil ^ demonstracije, ki pa so bi-policiji zadušene. VOLILNA BORBA V NEMČIJI; SOCIALISTI HOČEJO V VLADO BONN, Nemčija, 13. maja—Splošne državnozborske volitve v Zapadni Nemčiji so razpisane za 6. september. Volilna agitacija je že v razmahu. Kakor kažejo prvi dnevi volilnih zborovanj, bo volilna borba huda, strankarsko zagrizena in bo posvečena v prvi vrsti zunanje političnim vprašanjem. Za bodočo vlado se potegujeta dva bloka: Blok kanclerja Adenauer j a na eni, socialisti na drugi strani. Blok kanclerja Adenauerja ni" enoten. Sestavljajo ga krščanski demokratje, liberalci in nemški nacionalci. Socialisti so enotni. Za razumevanje nemške volilne borbe moramo imeti pred očmi Nemca, ki je strankarsko dobro organiziran, ki plačuje članarino, ki stranko uboga. Strankin program se objavi do potankosti. Na ta program pristaš stranke priseže in o njem ne debatira več. Glavno je končno, koliko upravičenih volilcev gre na volišče. Vodstvo stranke je opravilo svojo dolžnost, če je izdelalo program in če je spravilo za ta program čim več svojih lastnih pristašev na volišče. Na notranje političnem polju bo šlo za običajno agitacijo za in proti enemu in drugemu programu stranke. Nemški socialisti so znani, da imajo svoj strankin program, da ga pa niso znali v praksi še nikoli izvesti, četudi so imeli priliko za to. Socializacija družabnega in državnega življenja je ostala v tej stranki lepa teocja. ijianjka pa ji prakse. To pot se nemški socialisti poskušajo s svojimi političnimi nasprotniki na zunanje političnem polju. Vprašanje združitve Nemčije ima itak vsaka stranka v svojem programu. Kaj bliža pot k tej zdrušitvi pa ni nemško notranje, marveč strogo zunanje politično vprašanje. Z drugimi besedami—o združeni Nemčiji bodo odločevali zmagovalci nad Hitlerjem, ne pa Nemci sami. V tem pa gresta oba bloka narazen. Socialisti so mnenja, da enostranska povezanost Zapadne Nemčije z zapad-nim blokom poglobljuje prepad med Vzhodno in Zapadno Nemčijo, med stališčem Moskve in zapadnih držav. Zato naj se Zapadna Nemčija ne veže enostransko na Zapad. Za socijalistično intcrnaci jonalo ? Kot nekaj načelnega v duhu programa stranke je nemškim ŠTEVILKA (NUMBER) 95 кко RAZSAJA TORNADO NA JUGU "Mlado, ki je zadnje dni raz-1)^2^ v državi Texas, je pustošil Ац ° po dveh mestih, San in Waco. Tornado se še ^^Oftiiril in poleg Texasa ogro-Ij ®*^sednjo Louisiano. Nastalo v kolikor jo je bilo mo- hitro oceniti, cenijo na $3.0,000,000. Koliko je žrtev, se še ne more Sg ' ^ ceni se, da ne manj kot podrtih poslopij je Wi *^đi javnih zgradb, ki so Т klubske pro-' Med podrtimi zgradbami ''ko 1. tudi šolska poslopja. Ko-% v ^^di je bilo v teh poslopjih tornada, se bo ugoto-ko bodo reševalna dela in zasuta trupla odko- je zahtevala veliko tistih, ki so mislili, da tornadom bolj varni, mesto Waco, je narastla in prestopila bregove. Tornadu so sledila neurja z velikimi plohami, vsled česar so narastle vode in je del' Texasa postal žrtev še druge vremenske katastrofe. Pri vsem t^m pa je najbolj značilno dejstvo, da so vremenske napovedi napovedovale nastop tornada in to pravočasno ter svarile prebivalstvo naj bo pripravljeno, ljudje pa se za te vesti niso zmenili. socialistom pred očmi socialistično gibanje drugod. Četudi je britanska delavska stranka bistveno nekaj drugega od nemške, nemški socialisti računajo na britanske socialiste. Tudi na norveške, če naj že pride do skupne obrambe zapadne Evrope, naj se k tej skupni armadi pritegne predvsem Velika Britanija. Toda nemški socialisti pozabijo, da so bili britanski socijalisti v vprašanjih britanske soudeležbe na skupnih evropskih problemih večkrat že na preskušnji, da pa so se vedno orientirali strogo angleško. Pod vlado laborista Clementa Attlee-ja se je n. pr. rodil Schumanov predlog o skupni }ipravi zapadno evropskega premoga in jekla. Povabljena je bila tudi Anglija, da da svoj premog in jeklo na razpolago enotni zapadno evropski organizaciji. Socialist Clement Attlee je odklonil dati britanski premog in jeklo komu na razpolago, ki bi bil izven Velike Britarii?.; Zakaj? Suverenost Velike Britanije in čast domovine tega ne dopuščata! Nemški socialisti, ki so sicer dobri doktrinarci, nadalje pozabijo, da ste šle obe glavni stranki v Veliki Britaniji, tista na vladi in tista v opoziciji, v vseh zunanje političnih vprašanjih Velike Britanije složno roko v roki, ker jim to veleva britanska korist. Zopet radi programa stranke, tako pravijo nemški socialisti, pa vnjihova stranka ne more biti za to, da se vključi nemški vojak v skupno zapadno evropsko obrambo. Stranka ima v programu tudi točko "enakost." Enakost v notranji in enakost v zunanji politiki. Kakor pa je sedaj predvidena skupna zapadno evropska obramba, nemški vojak v tej vojaški organizaciji ne bo popolnoma enakopraven recimo s Francozom, vsled česar stranka že iz načelnega stališča ne more glasovati za tako nemško soudeležbo .pri taki zapadno evropski obrambi. Blok kanclerja Adenauerja pa je za praktično politiko. Ta politika mu veleva, da gre z Za-padom in da s pomočjo Zapada pribori zopetno enotnost združene Nemčije. k poskrili po kleteh in jih Zgradba zasula. ^ Brazos, ki teče skozi KOLIKO DOLARJEV GRE V ZRAK NEW YORK, 13. maja—Kajenje v Ameriki, narašča. V prvih treh mesecih je ameriška industrija tobaka in cigaret prodala za $249,925,000. V primeri z lanskim letom se je prodalo več tobaka za isti čas, skoraj za devet milijonov. Sorazmerno s tem je zrastel tudi dohodek in dobiček ter so se povišali procenti na delnice. Nove uradnice Na letni seji Ameriško-sloven-skega kluba so bile izvoljene za tekoče leto sledeče uradnice: Predsednica Mrs. Rose Grmšek, podpredsednica Mrs. Bertha Walden, blaga jničarka Miss Jane Royce, korespondenčna tajnica Miss Emma Skoff in zapis-nikarica Mrs. Gene Drobnik. Klub, katerega tvorijo žene in dekleta slovenskega porekla, letos obhaja svojo 25. letnico, katero so proslavile s priredbo v prostorih Lake Shore Country kluba in katere se je udeležilo okrog 500 ljudi. Častni gost je bila Miss Maxine Steinitz, zdaj bivajoča v Tulsa, Okla., ki je bila med ustanoviteljicami kluba. KAJ NAJ PA TO POMENI? V Washingtonu ima svojo letno konvencijo Ameriška zveza hranilnic. Na zborovanju je nastopil tudi Randolph Burgess, ki je namestnik finančnega tajnika in je podal tole značilno izjavo: Finančno tajništvo in Federalna rezervna banka budno pazita na dogodke, ki znajo privesti do gospodarskega mrtvila. Študirajo se sredstva, kako naj se ta pojav prepreči. Vzeto na splošno, je inflacija še vedno gospodar na trgu. Govorice o morebitni depresiji pa so le ugibanja. . . . Nov poslanik v Pakistanu WASHINGTON, 13. maja — Senatni odbor za zunanje zadeve je potrdil imenovanje Hora-ca Hildretha za ameriškega poslanika v Pakistanu. Hildreth je bil že governer države Maine, nazadnje pa predsednik Buck-nell univerze v Lewisburgu, Pa. Pakistan je za Ameriko važen. Gre za britanski dominijon, ki pa je pravno samostojna država, ki leži v Indiji in ima 75,-000,000 ljudi. Za Pakistan se je redoma zanimala Velika Britanija, saj je bilo to ozemlje do predkratkim britanska kolonija. Zanj se zanimajo Sovjeti, ki hočejo Indijski polotok za ^ebe. V zadnjem času se zanj zanima Amerika. Pakistan /trenotno preživlja hudo gospodarsko krizo in se je obrnila na Ameriko za hrano, ki je bila od strani Amerike za znesek en milijon dolarjev že odobrena kot ameriška pomoč Pakistanu. "Kdo je mocnejsi-Eisenhower ali senator McCarthy?" vprašuje Attlee Poroka V soboto, 16. maja se bosta poročila Miss Olga Zakrajšek, hčerka Mr. in Mrs. Tony Mila-vec, 20954 Nauman Aye., in Robert J. Klancher, sin Mr. in Mrs. John Klancher, 23050 Tracy Ave. Poroka se vrši ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine, poročna slavnost bo pa zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Nevesta je uposlena v pisarni Fisher Body Co., ženin je pa uposlen pri Cleveland Trust banki. Oba sta dobra pevca in člana pevskega zbora Adrija v Eu-clidu. Po poroki se mladi par poda na potovanje v Florido. No-voporočencema čestitamo in jima želimo* vse najboljše v zakonskem življenju. Pevka iz Lat vije Na koncertni turi v 'Ameriki in Kanadi, se nahaja pevka Paula Brivkalne iz Latvije, ki bo pod pokroviteljstvom organizacije Latvijcev v Clevelandu podala svoj prvi koncert tu v soboto, 16. maja ob 8.30 uri zvečer v Avditoriju Baptistične cerkve na 1926 E. 18 St. Na klavirju jo bo spremlj&la pianistinja Miss Vera Leinvebere iz Toronto, ki bo tudi podala samostojno nekaj klasičnih skladb. Razprodaja lajerjev Avtomobnisti imajo izredno priliko, da si .nabavijo nove ta-jerje za svoje avtomobile po posebno nizkih cenah v poznani trgovini Century Tire and Service na 15300 Waterloo Rd., katere lastnik je Mr. Joseph Dovgan Pri nakupu novega tajerja, dobite primeren popust za vaš star tajer. Poleg znižane cene, imate še eno ugodnost—nabavite si jih lahko na lahka tedenska odplačila. REAKCIJA V WASHINGTON; RAZPRAVE V KONGRESU WASHINGTON, 13. maja—Vodja britanske opozicije Clement Attlee se je poslužil ostrih besed, ko je kritiziral ameriško zunanjo politiko. Znano je, da se je senator McCarthy v svojem odboru za raziskovanje podtalnega delovanja v Ameriki vmešal tudi v posle državnega tajništva, ko je sklenil z grškimi ladjami dogovor, da ne bodo več vozile na Kitajsko. Attlee se je značilno vprašal: "Večkrat se sprašujem, kdo je v ameriški zunanji politiki močnejši, ali predsednik Amerike, ali pa McCarthy." Clement Attlee se je jasno za-'*' v?el za to, da se pripusti komunistična Kitajska med Združene narode. Pri tem je ostro napadel Čiang Kajšeka in tiste ameriške kroge, ki v Washingtonu kot lobisti iščejo pomoč za Čiang Kajšeka. Attlee je nadalje zagovarjal sestanek predstavnikov treh velesil. Na tem sestanku pa naj se ne posvetuje, marveč tudi kaj sklene. Tisti, ki pa gre jo na ta sestanek, naj imajo s seboj potrebna pčoblastila. (Tudi v tem je Attlee ošvrknil ameriike senatorje, ki hočejo na čelu s senatorjem Brickerjem novo dopolnilo k ameriški ustavi, ki naj okrne pravico predsednika v vodstvu njegove zunanje politike.) Reakcija na Attleejeve nasvete je bila v prestolici hitra, pa tudi negativna. Kar se tiče Kitajske in njenega sprejema med Združene narode, se ponavljajo tile argumenti : Kitajska ne more biti sprejeta med Združene narode, ker s svojim režimom ne daje garancij, kakor jih zahteva ustanovna listina ZN od vsake članice, ki pristopi k t^j zvezi, namreč da bo pospeševala varnost, ne pa te varnosti rušila. Dne 1. februarja 1951 je glavna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, v kateri je označila Kitajsko kot napadalko na Koreji. Ista resolucija je dala Kitajski pečat, da vodi vojno zoper Združene narode, torej ne more biti članica iste zveze, zoper katero sama vodi vojno. Amerika odklanja Kitajsko v zvezo Združenih narodov. Tudi se čuje povdarek, da republikanska uprava ne bo več tako dostopna nasvetom iz Pariza, kakor tudi iz Londona, ko gre za Korejo. V tej zvezi se ponavlja trditev, da se zavezniška zmaga leta 1951 nad komunisti na Koreji ni izrabila, ker je takrat prišla intervencija iz Londona in iz Pariza, ki sta se zopet bala, da bi se vojna v Aziji razširila, s tem pa bi bili ogroženi interesi teh držav, neglede na to, da domače gospodarsko in finančno stanje ne bi preneslo kake razširjene vojne. Do Kitajske vodi Velike Britanija svojo, Amerika pa svojo politiko. Velika Britanija je priznala na Kitajskem komunistični režim in vlado, Amerika tega ni storila. Attlee je v svojem govoru med ostalim rekel, da obstoja vtis, da so v Ameriki krogi, ki nočejo, da bi se vojna na Koreji končala. Drugi senatorji pravijo, da bo posledica zadnjih dveh govorov Churchilla in Attleeja ta, da bo Amerika znižala pomoč Evropi. Državno tajništvo je izdalo sedaj uradno izjavo, da Amerika ni za sestanek treh velikih, torej z Malenkovim, dokler Rusija ne dokaže v praksi, da ji je za mir. To pa bi pokazala, če sprejme mir na Koreji in mirovno pogodbo z Avstrijo. Pogajanji Dullesa v Egiptu Po poročilih iz Caira v Egiptu, ameriški državni tajnik Dulles nadaljuje svoje razgovore z egiptsko vlado. Gre za vprašanje Sueza in katere čete naj bodo nastanjene vzdolž Sueza. London je grozil, da se bodo britanske čete branile, če bodo napadene, Egipt sam pa je ponovil svojo zahtevo, da se Angleži umaknejo. Egipt je odločen, da se znebi britanske okupacije. Poročila iz Caira nadalje javljajo, da egiptski tisk očita Dul-lesu, da je prišel v Egipt in imel s seboj neki že v naprej dogovorjen sporazum z Angleži. Povod temu pisanju je dala Dul-lesova izjava, da naj bo Sueški prekop na razpolago svobodoljubnim narodom, če bi izbruhnile sovražnosti. Potemtakem, tako piše ta tisk, naj bo nad egiptskim ozemljem ob Sueškem kanalu zopet neka kontrola. Ta kontrola pa bi bila kontrola tujih in ne egiptskih sil. Za časa bivanja Dullesa in Stassena v Egiptu so nastali novi nemiri ob Sueškem kanalu. Egiptčani so obtožili Angleže, da so v aprilu in maju ubili osem, ranili pa 17 Egiptčanov. Današnje jutranje poročilo iz zone Suez javlja, da je prišlo zopet do streljanja med obema taboroma. Dulles je ob odhodu iz Egipta izjavil, da je položaj v Egiptu resen in posebno še ker so Britanci poslali iz Malte mornariško ojačenje. Peron pripravlja— železno zaveso BUENOS AIRES, 13. maja— Danes se je sestal na prvo sejo posebni odbor argentinskega kongresa, ki naj začne preiskavo zoper ameriške časopisne agencije, ki so dajale svoje časopisne vesti na razpolago argentinskim listom. Peron je v svoji gonji zoper ameriške časopisne agencije, ki imajo v Buenos Airesu svoje urade in radijske sprejemne postaje, šel tako daleč, da je vsem glavnim ameriškim agencijam prepovedal ne samo oddajanje, marveč tudi sprejemanje vesti iz zunanjega sveta v njihovih uradih na ozemlju Argentine. Z drugimi besedami—Peron je potegnil nad argentinskimi mejami, kar se tiče ameriškega tiska, neke vrste železno zaveso. Peron zahteva, da poseben kongresni odbor izvede preiskavo, kako so ameriške agencije delovale zoper njegov režim in ga hotele vreči. Peron tudi zahteva, da naj se krivci kaznujejo. Morda se bo ponovil slučaj Oatisa v Pragi tudi v Buenos Airesu v Argentini in bodo zaprti doli na jugu—ameriški žur-nalisti. Senator McCarthy, ki je bil prizadet po govoru Attleeja, je dejal, da je bila izjava Attleeja najbolj nesramna kar si jih, je mogoče misliti. Žalostna vest Mrs. Josephine Simon iz 847 E. 236 St. je prejela iz Moravč žalostno vest, da je tam umrl njen ljubljeni oče Anton Cerar, star 82 let. Mrs. Simon se je nahajala tam lansko leto na obi sku, ter ji je v veliko tolažbo, da ga je še videla. Poleg nje zapušča tukaj sestro Mrs. Frances Grill, v stari domovini pa štiri hčere. Edini sin Jernej pa je umrl lansko leto ko je bila sestra Mrs. Simon tam. Bodi pokojniku lahka domača gruda Mlad. pev. zbor SDD Seja Odbora staršev Mladinskega pevskega zbora Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vrši v petek zvečer ob sedmih v navadnih prostorih. Prosi se vse starše, kakor tudi vse one, ki se zanimajo za zbor, da pridejo na sejo. Zbor demokratske akcije WASHINGTON, 13. maja — V dneh 22. do 24. maja se bo vršila v Washingtonu konvencija političnega gibanja' Amerikan-ci za demokratsko akcijo. Vodja tega gibanja je bivši zvezni ju-stični tajnik Francis Biddle, ki je smatral za potrebno, da se skliče konvencija, ker so na delu sile, ki hočejo izkoristiti volilno zmago Eisenhowerja kot osebe, v zmago reakcije, pritiska izolacionizma in imperializma na zunaj. Glavni govorniki bodo: senatorja Herbert Lehman in Hubert Humphrey, Francis Biddle ter predsednik unije C.I.O. Walter Reuther. V staro domovino Mr. in Mrs. Joseph in Johana Valant, bivajoča v Central City, Pa., se bosta v spremstvu svoje hčerke Mrs. Pauline Turšič, bivajoče na 610 E. 140 St., Cleveland, O., podala na obisk v staro domovino. Potovali bodo 2. junija iz Pennsylvanije v New York, kjer se bodo na 3. junija vkrcali na ladjo. Mr. in Mrs. Valent se vračata v rojstni kraj v Ribno pri Bledu, katerega sta zapustila pred 40. leti Tam ima Mrs. Valant še živečo mater Meto Mencinger, brate in sestre, Mr. Valant pa ima tam še živeče brate in sestre, za njih hčerko Mrs. Turšič pa bo to prvi obisk domovine njenih staršev. Tam se bo sestala s prijateljico Mrs. Josephine Ludwick iz Eu-clida, ki se je pred kratkim podala s svojimi malima sinčkoma na obisk sorodnikov v Gorico. Skupno boste obiskale razne kraje v Franciji in Italiji. V domovini bodo prebili dva meseca. Želimo vsem srečno pot, veselo snidenje z domačimi ter srečen povratek! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 9J Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ' SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) KRVNIK HIMMLERJA SE ZASTRUPIL For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo m druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) .112.00 _ 7.00 _ 4.50 For Six Months—{Za Sest mesecev)______ For Three Months—(Za tri mesece)____ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post ОШсе^! Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 NfeUGNANI CHURCHILL Angleži so končno pametni ljudje,—tako se navadno •zaključi naša sodba, ko gledamo na svetovne dogodke nazaj in naprej. Deloma moramo vzeti angleške poteze v mednarodni politiki kot strogo angleške interese, deloma pa se pokažejo tudi kot taki, ki zadevajo splošnost. Anglež ima raje mir kot vojno. Kot trgovsko industrijski narod mora imeti ta cilj. Trgovina zahteva urejene razmere, urejen promet, gotovo plačilo. V razburkanih časih vsega tega ni. Ta ideja gotovo je splošnosti v korist. Isto velja za industrijo, Anglež je poleg tega razgledan po svetu. Včasih se pokaže, kakor pravimo, za Kozmopolita, človeka, ki ni zalubljen v eno stran. To obzorje mu je dala njegova zgodovina v zvezi z razvojem njegovega svetovnega im-perija. I ^ ^ Se nekaj je značilno za Angleža. Poleg gospodarstvenika je diplomat in politik. Vse važne vojaške in gospodarske dogodke vsaj spremlja, če ne začne s politiko in diplomacijo. Tudi to je v skladu z njegovo zgodovino. Ogromni imperij je bilo treba variti, pa tudi obdržati s spretnimi političnimi akcijami, preneseno na razmerje držav do držav, z diplomacijo. V posledici tega zazremo v britanski zgodovini drug zelo karakteristični znak, da gledajo precej daleč v bodočnost, med tem časom pa izvajajo delne politične in diplomatske akcije, ki včasih so, včasih niso v skladu s končnim ciljem, vendar Angleži že vedo, da naj bi bilo končno vse prav, to je dosega zadnjega cilja. Radi tega so Angleži za naše pojme iznajdljivi in tudi daleko-vidni. Vzemimo samo Winston Churchilla. Danes smo pri ča dogodkom, ko se tudi ameriško javno mnenje zanima in mora zanimati za zapadno Evropo. Cilj ameriške zunanje politike v tem delu sveta je ta, da pride do sporazumov, do skupnosti, magari tudi do federativne zapadne Evrope, do skupne vojaške obrambe te zemlje; do sprave med Francozi in Nemci. Ta ideja je danes aktulana, recimo moderna. Priznamo jo vsi kot pravilno. Kdo pa jo je za počel? Bilo je neposredno po zadnji svetovni vojni, ko je sovražnost ponehala le na bojnem polju, ostala pa je v zraku in med narodi. Ozračje je bilo polno idej maščevanj in pro timaščevanj, odstopov ozemelj in plačila za storjene politične grehe, vojna odškodnina! Evo Churchilla! Iz Švice govori, da mora priti do združene Evrope, vrata v to poslopje pa so—sporazum med Francozi in Nemci! Ideja sa ma ne sebi ni bila popularna ne v Angliji, ne v Nemčiji in ne v Franciji. Churchill jo je iznesel, danes je postala uradna politika zapadnega demokratskega bloka! Churchill je znan po raznih predlogih med zadnjo svetovno vojno. Eden od teh je bil tudi ta, da naj se Nemčija in Avstrija, ko boste zasedeni, upravljata kot ena skupna zona, ne pa iz štirih zon, kot je stanje sedaj. Kaj je predvideval Churchill? Nasprotstvo s Sovjetsko zvezo radi njenega notranjega režima in njenega imperializma. V svoji zoni bo, bo uvajala svoj sistem, do drugih sistemov pa bo nespravljiva. Če bi bila n. pr. Nemčija le ena zona, bi bili Amerikanci, Angleži in Francozi vedno v večini, Rusi vedno v manjšini! Tako pa delajo v svoji zoni v Vzhodni Nemčiji kar hočejo. Churchill je predlagal konferenco treh velesil in njih predstavnikov, to je Velike Britanije, Amerike in Sovjetske zveze. Angleži nočejo takojšnjega uspeha. Angleži znajo tudi tipati. Imajo pa pred seboj nek bodoči veliki cilj, katerega pa točno nikdar ne pojasnijo. Churchill je tip tega Angleža, morda danes, ker je izredni talent in človek z ogromno politično prakso, celo najizrazitejši predstavnik tega Angleža. Amerikanec je proti njemu bolj za takojšnje praktične uspehe. Zato je Churchillov predlog hladno sprejel in si ni obetal kaj koristnega ne za Ameriko, ne za svet od dogodka, če bi do teh posvetovanj tudi prišlo. Vprašanje je le, če ne bo bodočnost pokazala, da je imel Winston Churchill zopet prav. Churchill, iznajdljivi v predlogih na vse strani, pa je razumljivo v prvi vrsti Anglež. Celo angleški nacionalec, konservativec in imperialist. Popušča, dokler se da. V temeljnih pravicah Velike Britanije, kakor si jih on zamišlja —nikdar. Churchill se skrbno drži poti "večne evolucije na svetu" in angleške tradicije, ki zopet v korist Veliki Britaniji popušča, kadar je treba, da se britanski interesi zaščitijo, vsaj v kolikor je v danih razmerah možno. Odtod tudi ideja dominjinov, ko so Angleži morali pripustiti bivšim kolonijam samostojnost, a držijo z Veliko Britanijo še vedno neko skupnost. Noben Churchillov predlog pa ni nikdar predlog navadnega človeka.... L.Č. Presenečenje za srebrno poroko CLEVELAND, Ohio—Običaj je že, da se za 25-letnico poroke sorodniki in prijatelji zberejo skupaj, da na slavnosten način presenetijo slavljenca. Tako torej ne bilo nič čudnega, da se je pripravilo nekaj takega tudi za zakonca Philip in Marie Močil-nikar, ki sta prošli mesec obhajala prvo četrtstoletje svojega srečnega zakona. Cela proslava je bila pripravljena skrbno in v veliki tajnosti, da sta bila počaščena gosta resnično iznenadena ko sta na večer 22. aprila vstopila v dvorano Ameriško jugoslovanskega centra na RecJjer Ave. Obe dvorani sta bili najeti za to priliko in krasno ter za tako priliko primerno okinčani, za kar sta skrbela cvetličarja Olga in Charles Slapnik. Povabljenih je bilo več sto prijateljev zakoncev, ki so prišli tudi iz drugih krajev na to srebrno poroko, saj sta Phil in Marie zelo priljubljena med vsemi, ki ju poznajo, in teh je mnogo. Cela prireditev je bila zasnovana in izpeljana kot prava svatba. Vsak gost je gri vstopu dobil cvetlico—za moške vrtnica, za ženske gkrdenia. Glavna miza je imela na sredi velikanski kek v obliki srca, obložena pa je bila tudi z vsakovrstnimi drugimi dobrotami, ki so jih kuharice pripravile. Mr. John Drenik, lastnik Dre-nik Beverage Co., je podaril krasen šopek—orhido s 25 srebrnimi dolarji. Mizo je krasila tudi lopa velika srebrna košarica, napolnjena s vrtnicami, na katerih jo bil 25 srebrnih dolarjev. Vsem gostom se je postreglo 3 fino kokošjo večerjo, igrala je ■zvrstna godba zgoraj in spodaj, vršila se je "poroka," pri kateri Je Norm Powers imel vlogo "duhovna," "Twin" Jerše je predstavljal tovarišico. Doc Lausche nevestinega očeta s puška na rami, mala Marcia Mocilnikar in Ronald Stakich sta pa bila "že-.lin in nevesta" pri tej "poroki." Councilman Јо1фпу Fakult je imsl lep govor, Steve Racher je pa vso proslavo slikal. Tudi krasnega slovenskega petja ni manjkalo in bila je to res tipično slovenska ohcet. Vse se je zabavalo pozno, oziroma do ranega jutra (nekateri pa še drugi dan). ' Za to priliko sta prišla Mr. in Mrs. Peter J. Stakich z letalom iz Miami Bdach, Fla., enako so prišli tudi sorodniki in prijatelji iz daljnega Elkart, Ind. Dekliško ime slavljenke je bilo Marie Stakich ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Stakich iz 16301 Waterloo Rd., :lavljenec pa izhaja iz poznane Močilnikarjeve družine. Sedaj ilanujsta na 17917 East Park Dr., preje pa sta več let vodila znano Močilnikarjevo gostilno na E. 185 St., katero sedaj vodi brat James Močilnikar. . Presen(|čenje sta pripravila brat "ženina" ^^mes Močilnikar in brat "neveste" James Stakich s pomočjo njunih žena Fay in Anne. Po tej proslavi sta se zakonca podala za par dni na obisk v New York. K čestitkam sorodnikov in ostalih 'prijateljev se pridružu-iem tudi jaz in slavljencema, Fhil in Marie želim, da bi zdrava in vesela ter v enako veselem razpoloženju obhajala tudi zlato poroko. Še enkrat hvala! CLEVELAND, Ohio—Zadnji teden sem omenila, da bom poročala, če bom dobila še kaj prispekov za Razdrško brizgal-no. Z veseljem sporočam, da sera zopet nekaj dobila in imam sedaj $71.00. Mr. in Mrs. Belaj sta mi dala $5., za kar jima prav iskrena hvala. Belajevim sem še posebno hvaležna, ker nista iz naših krajev, ampak iz Sodražice in Velikih Lašč, to je tam, kjer so doma sami pridni in podjetni ljudje. Dobila sem tudi pismo od Mrs. Josephine Janežič iz Euclida: tudi ona mi je poslala $5. Mrs. Janežič je doma iz Stran in tako imajo sedaj tudi Strane častno mesto v moji kampanji. Piše tudi, da se spominja ko je gorelo v Stranah in so prišli iz Razdrtega in jim pomagali gasit. Iz Stran se vidi celo Hrenov-ško faro, ker je vas v hribu na desni strani Nanosa. Malo na levo pa čepi Sv. Brič s svojo cerkvico, kamor smo hodili poleti če je bila suša prosit za dež. Včasih smo tako dobro molili, da je pa-da^ še predno smo prišli domov in smo se zmočili. Mrs. Janežič ima sestro, poročeno na Razdrtem. Pred leti sta bila z možem v Clevelandu. Sedaj je vdova na penziji in je večkrat prišla, da sva se kaj pogovorile, ko sem bila tamkaj na obisku. Mrs. Ja nežič pa prav lepa hvala za tako lep dar. Tudi Milka Kress mi je pisala in poslala $1. Ona je preje živela v Clevelandu, sedaj je na pokojnini in živi v Forest City, Pa. Tudi Milka ni iz naših krajev, je doma od Litije in je tudi bila lani tam na obisku šest mesecev. Dvakrat sva se tam srečala. Prvič v Ljubljani, ko smo imeli lep program na Rotovšu, in pozneje na "Kresiji," potem pa zopet na 4. julija v Postojni, ko je prišla s sorodniki in smo šli potem skupaj v jamo in imeli imenitno kosilo v jamski restavraciji. Tako sve s Milko skupaj praznovale 4. julij v Sloveniji. T pismu tudi omenja, da je bilo na 28. aprila ravno eno leto kar je prišla domov in se zopet videla s sestrami in bratom. Pravi tudi, da ji je vedno bolj dolg čas po domovini in nič se ne bom čudila če se ne bo Milka kmalu zopet naprav-Ijala na pot. Prav lepa hvala, Milka, za dar in srečno pot. Škoda pa, da se drugič ne bova srečali tam, boste pa vse prav lepo pozdravili. Naj omenim, da je bil moj namen zbrati $100.00, ker pa je šlo v začetku bolj počasi, bi si morali zadovoljiti tudi z manjšo vsoto. No, sedaj sem pa zopet dobila upanje in če je še kdo, ki bi hotel prispevati kak dolar, se mu priporočam. Prav lepa hvala vsem in enako tudi Enakopravnosti. Pozdravljeni vsi skupaj! Mrs. Anna Žagar 1052 E. 74 St. Možic okroglega obraza brez hlač je držal z eno roko spodnje hlače, z drugo pa odejo, v katero je bil zavit v trenutku, ko je stopil v glavnem stanu druge armade v Luneburgu iz avtomobila. Drhteč po vsem telesu je pomežiknil s kratkovidnimi očmi majorju, ki ga je zgrabil za roko in potegnil v hišo. To je bil zadnji prizor, ko so ljudje videli Heinricha Himmler-ja. Deset minut pozneje je ta zver v človeški podobi stisnila med zobmi pilulo cianida, skrito v ustih, in obešen za noge je Himmler izdihnil. Tako se konča zgodba o vrhovnem komandantu nemške rezervne armade in kolovodji nemške policije, ki jo je v obliki knjige napisal Willi Prischauer. Posamezne odlomke iz te knjige je objavil londonski "Sunday Graphic." Himmler je bil krvnik, ki je zakrivil smrt tolikih ljudi, da bi lahko z njimi napolnili polovico Londona. Po vsej Evropi so odmevali kriki njegovih žrtev in vendar Himmler, ki je sedel ko pajek v središču iz groze spletene mreže, ni bil nič drugega, ko podlež, strahopet-než, preveč boječ, da bi sam sodeloval v ubijanju. "Nikoli me ne bodo našli," je šepetal, kp je bil Hitler že mrtev in ko je tretji rajh razpadal. Že več mesecev prej je v gesta-povskem glavnem stanu v Berlinu vzel dokumente nekega ustreljenega nemškega policaja in zadovoljno rekel: "Odslej sem Heinrich Hitzinger." Takoj si je obril brke, si nalepil na oko črn obliž, ter pobegnil skupaj z dvema esesovskima krvnikoma Ma-cherjem in Grothmannom. Zatekel se je v hišo svoje priležnice in se skril v njeni sobi, dokler ni napopil čas, ko je mislil, da je varen in da se lahko napoti proti jugu. Toda prav policaju vzeta legitimacija je bila kriva, da so ga aretirali. Bilo je, ko da se je pravi Hitzinger, obsojen na smrt pred Himmlerjevim sodiščem, posmehoval, ko je videl, kako so Himmlerja na eni prvih angleških kontrolnih postaj v Bremerovoredu ustavili. "Vi ste policaj Heinrich Hitzinger?" ga je vprašal angleški podoficir. "Vstopite. Ukazano nam je zadržati vse uniformirane Nemce." Himmler bi bil še vedno lahko ušel, ko bi bil količkaj pogumen, pa je bil strahopetnež. "Kaj bi tajil," je zajecljal, "sem Heinrich Himmler." Sedel je v kot barake. Čez pičlo uro je prispel z avtomobilom šef obveščevalnega oddelka v ge-neralštabu feldmaršala Montgomery j a polkovnik Murphy. "Slecite ga" je ukazal, "pre-iščite ga, ali ima pri sebi strup. Nikar mu njegovih stvari ne vrnite." Himmler se je dal mirno preiskati. Ko so ga skušali vojaki obleči v angleško uniformo, se je začel krčevito braniti in histerično kričati; "Radi bi mu ujeli v angleški VESOLJSTVO JE ČASOVNO IN PROSTORNO OMEJENO Društveni koledar JUNIJA 28. junija, netjelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 12. juilja, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPj na farmi SNPJ. DECEMBRA (k decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. Oglašajte v - * Enakopravnosti Zvezdoslovci razmišljajo tudi o starosti vesoljstva. Prišli so do spoznanja, da je staro kvečjemu štiri do pet milijard let. Ko je ameriški zvezdoslovec Edwin Hubble proučeval spektre spiralnih meglovin, je dognal, da so spektralne linije sistematično pomaknjene proti rdečemu dolgovalovnemu delu spaktra, kar kaže, da se spiralne meglovine pomikajo od nas, in sicer tem hitreje, čim bolj so oddaljene Najbolj oddaljene meglovine, ki jih je opazoval, so imele "radial no hitrost" 40 tisoč kilometrov v sekundi. To pomeni, da ves sistem spiralnih meglovin leži narazen, kakor molekule eksplozivnih plinov v bombi po eksploziji. Iz tega sledi, da je gostota snovi v vesoljstvu čedalje večja: vesoljstvo se širi. To nadalje pomeni, da so bile narazen stremeče meglovine v pradavnih časih zbrane na enem kraju, od koder so se začele premikati na vse strani. Iz hitrosti meglovin ni težko izračunati, da se je to začelo kvečjemu pred petimi milijardami let. Vse vesoljstvo torej ni dosti starejše od naše Zemlje, katere starost cenijo dokaj zanesljivo na tri milijarde let. Ta dognanja kažejo, da se je moralo dogajanje v vesoljstvu nekoč začeti. Potemtakem bi torej lahko črtali iz slovarja pojma neskončnosti prostora in večnosti časa. Prostor ima svoj konec. Vse kaže, da je pred časovno omejenim obdobjem zrasel iz majhne celice. Kaj je bilo prej, pa ne sodi več v področje spoznavanja. Bistveno je, da spozna ve, ki so jih prinesla stoletja, ne izvirajo iz špekulativnih miselnih skokov, marveč so pridobitev eksaktnih opazovanj 7, eksaktno uporabo znanstvenega mišljenja. Ta dognanja bodo znanstveniki morda v prihodnje razširili, izpopolnili in izoblikovali, morda bodo tudi nekatere ovrgli, druge pa revidirali. Znanstveniki našega časa so prišli do njih na podlagi proučevanja stvarnosti. Nihče ne more znanosti očitati, da se krčevito oklepa starih, preživelih dogem, in da noče priznati novih dognanj. Podoba vesoljstva se je pred duhovnim obzorjem človeka spreminjala. Pred Kopernikom so znanstveniki mislili, da je ve- soljstvo prostorno omejena oble s sfero stalnic kot površino in i Zemljo kot središčem. V tej po dobi vesoljstva je bila astrologi ja naravni posredovalec mec človekom in vesoljstvom pozneje pa se je tako zamiš Ijena podoba vesoljstva spreminjala). Kopernik je premaknil Zemljo iz dozdevnega središča Sfera stalnic je razpadla. Zna nost je postavila teorijo, da so \ neskončnem prostoru in neskon čnem času nastali nešteti siste mi vesoljstva, planeti, sonca ir Mlečne poti. Naše stoletje je prineslo novi temeljito spremembo tega nazi ranja o prostoru, času in vesolj stvu. Pobudo za to je dala Ein steinova relativitetna teorija, k je prinesla med drugim novo na ziranje o bistvu težnosti, tistt skrivnostne naravne sile, ki j( kljubovala vsaki sprejemljiv, razlagi že odkar jo je Newtor. odkril, čeprav je, navezana ns jnov samo, najbolj splošna meč vsemi naravnimi silami. Relati vitetna teorija uči, da je sno\ oblika energije in da je z nje določena tudi struktura prostora in časa. (Po članku K. Strumpffa; Astronomija v našem stoletju.) MILIJONSKI ZASLUŽKI VEDEŽEVALCEV V ITALIJI V Italiji je znano, koliko kdo zasluži, ker zakon določa, da mora vsak državljan svoje dohodke prijaviti, da mu odmerijo davke. Seveda pa mnogi ljudje svoje dohodke utaje. To so pokazale tudi posebne preiskave. V Italiji je precej ljudi, ki zaslužijo na dan nad milijon lir.Takih ljudi je seveda mnogo manj, kakor gla-dujočih revežev, ki'niti črnega kruha nimajo. Največ zaslužijo v. Italiji hiromanti, astrologi, vedeževalci in podobni izkoriščevalci človeškega praznoverja. Takšnih ljudi je v Italiji na tisoče. Navadno imajo na vratih tablice z ustreznimi napisi in tudi davke plačujejo. V Milanu sta dva hiromanta prijavila davčnemu uradu, da imata kakih 5 milijonov lir mesečnih dohodkov. Davčne oblasti pa kljub temu domnevajo, da imata še več dohodkov in da plačujeta premalo davkov. uniformi, da bi me kot vohuna ubili," Sprejel je samo srajco, nje hlače, nogavice in čevlje, uniformo pa je odklonil. Od strahu in mraza se je tako tresel, da »lU je dal angleški polkovnik vojaško odejo, da se je vanjo zavil-In tako so ga kot smešno figu^ odpeljali nazaj v Luneburg. generalštabu ga je pričakoval Edwin Austin z vrečico peska v rokah. Bil je odgovoren za cistične jetnike na visokih žajih in Himmlerja je namerav onesvestiti, da bi ga lahko te meljito preiskali. Himmlerja s" potisnili v sobico s tapecirani® pohištvom. Tam so ga slekli preiskali, pa niso ničesar nas ' Tedaj je Himmler oblizal us^i ce, umaknil glavo od zdravni ki mu je hotel odpreti usta, griznil pilulo cianida, odsko in se začel zvijati v predsnai't'^ krčih, . Austin ga je zgrabil za ' polkovnik in zdravnik pa sta S postavila na glavo. Tolkli so po hrbtu ter pritiskali na njež ^ želodec, toda bilo je že prepoz"^^ Dva dni je Himmlerjevo truP ležalo v Luneburgu, potem P so ga zavili v plahte in po'^® 9 telefonsko žico. Major ga je odpeljal in zakopal-civilnem življenju sem bil s tar," je rekel pozneje. da je prav mene izbrala g, ia sem spravil s sveta to clo ško smet." Na Koreji zastoj PANMUNJOM, 14. Na komunistične predloge ® ^ menjavi vojnih ujetnikov premirju, so dali svoje predloge zavezniki. Ti P'] ^ predlogi so bili isestavlj®'^^ Washingtonu. Komunisti oroti-predloge v celoti odbi'^ jih označili za absolutno o^sP ^ jemljive. Položaj na Koreja postal zelo zamotan. POMOČ FARMARJEM ^ WASHINGTON, 13. Federalna vlada je v okviru P^^_ grama za pomoč ameriškii^ ^ marjem to leto pokupila $450,000,000 koruze. V tih je pokupila 9% od celo nega pridelka koruze, v bušli 306,147. V enem pogledu moč farmarjem nadaljuje tor so to zamislili demokr^ na drugi strani pa kmetijs^' nik Benson zagovarja staU vda naj bo tudi ameriški g, "samostojen" in sam nase zan. SONJA HENIE NJ KRIVA Y BALTIMORE, 13. marcu je umetnica na Sonja Henie priredila predsta^^^ ko so se še pred začetkom P stave podrla stojišča, ker lehali podporniki, ki so iedeže. Do 300 posetnikov lO-Џ' аФ taj' pri tem ranjenih. Eden za prr Jim so začeli pravde zoper reditelje, kakor tudi zopei V^ salko Henie samo. Skupn^.^^ zahtevali $6,000,000 odškodD Porota je odločila, da SoU]® :adene nobena krivda. DEŽELA napredka-^ IN ZAOSTALOSTI . ^ WASHINGTON, 13. 1»»^^ Pred gospodarskim odo spodnje zbornice je pr itoi »S # trebah in razvoju ame""' pošt tudi pomočnik tajn'^^ j) pošto John Allen. Priznal so v Uniji posamezne zvezH^j^^ žave, kot n. pr. Kentucky-se pošta še vedno raznaša, v starih časih, ko je poštar dil na konju daleč naokr" raznašal pošto. -i MED PETJEM JE PADOVA, Italija, 13- ^@1» Luigia Scaferlato je svoj stoti rojstni dan. V P vo tega dne so se zbrali ^ niki in prijatelji in so govorili, naj kaj zapoje-se je vdala in je zapela P guiU ki je bila posvečena V^' filmskemu igralcu lentinu. Sredi pesmi se P lato zgrudila, zadeta od in umrla. Stalnice krožijo okrog galaktičnega središča Na vprašanje, ali so vse stal-"'ce središče planetnih sistemov, ^anstvene, se ne more odgovo-Nekateri zvezdoslovci meni-da so planeti, ki krožijo okrog zelo redki. Da krožijo ^ezde v sistemu Rimske'ceste centralnega sonca, je na-^Tanje, ki ga je zagovarjal pred ^*•0 leto zvezdoslovec J. Madler, pa se je že preživelo. Pač za ^ezdoslovci zdaj menijo, da je ^fedišče Rimske ceste sestavlje-"o iz velikega zvezdnega oblaka ^ ozvezdju Sterlca. Holandski ^ezdoslovec Oot je leta 1927 do-^^2al, da, stalnice, med njimi tu-^ 'iaše Sonce, krožijo okrog te-galaktičnega središča. Sonce Potrebuje za to pot kakih 200 '^^lijonov let. ^aj pa je s Kantovim mne-da so spiralne meglovine ^^kakšno otoki v vesoljstvu in ^ je naša Galaksija sistem Rim-ali Mlečne ceste samo eden njih? Po Kantu je bilo le ""alo zvezdoslovcev, ki bi bili o prepričani. Nedavno je bilo '^Seno tudi nasprotno vpraša-ali ima naša Galaxis obliko spiralne meglovine. Pred zad-mednarodnim kongresom ^ezdoslovcev v Rimu v septem-1952 je prišla vest, da je že ^^enjeni zvezdoslovec Oot do-&2al spiralno strukturo Rimske ®este. Ko je bilo ugotovljeno so-^odstvo med spiralnimi meglovi-in Galaxis, je bilo nujno /eba odgovoriti na nova vpra-®^iija: Kako velike so spiralne 'Meglovine. Kako daleč so od Kako daleč se razprostira ®^stem spiralnih meglovin v pro-storu? Ali gre spet za končen pljučen sistem za novo stop- njo v Kantovi hierarhiji svetov, ali pa so meglovine v prostoru enakomerno porazdeljene ? 2e vprašanje same oddaljenosti najbližje meglovine mora v človeku vzbuditi dvome, če pomisli, s kolikšnim trudom je Bessel pred 115 leti izmeril oddaljenost najbližje stalnice. S trigonometrično metodo ne pridemo daleč, čeprav imajo zvezdoslovci pri tem za "bazo" na razpolago 300 milijonov kilometrov dolgi premer poti naše Zemlje. Oddaljenost stalnic je v primerjavi s to potjo neskončno velika in celo najnovejša merjenja te vrste ne pridejo čez 300 svetlobnih let in zajamejo od dobrih sto milijard zVezd v sistemu Mlečne poti komaj nekaj sto naših najbližjih sosedov. Tako pridemo do nekaj tisoč svetlobnih let, nikakor pa ne do meje sistema Mlečne poti. Vendar pa lahko pridemo na podlagi primerjave z drugimi spiralnimi meglovinami in njihove oddaljenosti do spoznanja, ^ so bližnje spiralne meglovine oddaljene od nas več milijonov, daljne pa več milijard svetlobnih let. (Po članku K. Stumpffa; Astronomija v našem stoletju.) YOU can be the woman of the year MUM pom NUMIN*— #№ «Ml nwfawltii tar . L. Ш * ^---' I I ## # I W