Številčnost sama še ne dela Dolenjsko—posavski posvet o delovanju komunistov znotraj drugih organizacij — Sodelovala je tudi Ivanka Vrhovčak, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS Občinski komiteji bi morali samoiniciativno in večkrat, ne samo občasno, obravnavati, kako delujejo in se uveljavljajo komunisti v SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih zborih in društvih, še posebej pa spregovoriti o aktivnosti mladih komunistov. Kot je poudarila Ivanka Vrhovčak, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, 20. oktobra na dolenjsko-posavskem posvetu v Novem mestu, to niso nikakršna drugorazredna, obrobna vprašanja ali morebiti zadeve za pod točko razno, marveč naloge, ki jih je potrebno reševati prav tako resno, poglobljeno in tekoče. Izvršna sekretarka, kije tudi vodila omenjeni posvet, je dodala, da postajajo ta vprašanja še zlasti aktualna pred bližnjimi volitvami in partijskimi kongresi, njih reševanje pa zahtevajo tudlsklepi 10. seje CK ZKS. V razpravi so sekretarji in člani občinskih komitejev iz dolenjske in posavske regije poskušali s številkami, najrazličnejšimi drugimi podatki in primeri prikazati, da so komunisti povsod še kar ustrezno zastopani in da je s statističnega vidika stanje zadovoljivo. Brž ko so se dotaknili same aktivnosti komunistov v uvodoma navedenih okoljih, pa so morali priznati, da še ni ustreznih rezultatov. Odsotnost pravega dela se pozna predvsem v frontni SZDL in malone vseh oblikah njenega delovanja. Očitno je, da številčnost sama od sebe še ne zagotavlja uspehov, torej ne zadošča samo formalna vključenost. Razpravljale! so posebno pozornost posvetili mladim komunistom. Ugotovili so, da je za vse dolenjske ' in posavske občine značilen tale pojav: ko postane mladinec član ZK, se nekako izloči iz vrst ZSMS in noče več delati kot mladinec. Zakaj je tako, je veliko razlogov. Na novo- meškem posvetu so med drugim podčrtali, da mladi komunisti niso deležni skoraj nikakršne pomoči od starejših članov, če pa so med njimi že vzpostavljeni stiki, se starejši vedejo pokroviteljsko. 1. Z. Po nestalnem vremenu v prvi polovici tedna se bo vreme ob koncu tedna zboljšalo. UREDNIŠTVO V GOSTEH Novinarji Dolenjskega lista bomo tokrat pripravili uredništvo v gosteh spet v krški občini, in sicer bomo 3. novembra ob 17. uri obiskali krajane krajevne skupnosti VELIKI TRN Pričakujemo, da nam bodo vaščani v tamkajšnjem prosvetnem domu zaupali vse težave in uspehe, s tem pa tudi želje za hitrejši razvoj KS. J***********-**********' | Občini Brežice | fin Novo mesto j f praznujeta f »Vrsta novih pridobitev J J ' Z včerajšnjim dnem so se iz- » »tekle prireditve v počastitev 28. ★ »oktobra, praznika brežiške obči- J f"e. . Z Brezičani so včeraj slavili * »tudi predstavniki treh pobrate- J knih občin; Zeline, Velike Plane * »in (jevgelije. Prisostovali so sve- ★ ■ »čani seji občinske skupščine, J . »otvoritvi novih prostorov otro- * £škega vrtca in zdravstvenega do- ★ ^ma v Brežicah, igrišč ob osnovni £ k šoli ter filatelistične in likovne ^ JTazstave v domu JLA. V soboto ★ tso praznovali krajani KS Cerklje. * ‘■7q .letošnji praznik so dobili » MIHA MARINKO ČASTNI OBČAN Na seji vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so v torek potrdili imenovanje revolucionarja Mihe Marinka za častnega občana. Listino mu bodo najverjetneje izročili na slavnostni seji ob občinskem prazniku na Bučki. Letošnji dobitniki občinskih priznanj bodo': dolgoletni predsednik sveta šentjanške KS Alojz Flajs, upokojenec Marjan Gabrič iz Sevnice in Kultur-no-umetniško društvo Anton Umek—Okiški iz Boštanja. Najviše občinsko priznanje, grb občine, bo prejela .tozd Tovarna konstrukcij Sevnica, ki dela v sestavu trbovljske Strojne tovarne. k Za' r.________________________________ Jastalt na dveh cestnih odsekih: ★ kOd Gornje Pirošice do Izvira in kod Vrhovske vasi. do Vinjega J vrha. Mladina, člani Zveze tabor-»nikov, Planinske zveze ter druž- ★ benopolitičnih organizacij z bor-Jci in Socialistično.zvezo na čelu »so se v nedeljo udeležili dveh podhodov: orientacijskega pohoda Jin pohoda po poteh Brežiške če-*te. izpred spomenika' padlim v m » Sromljah. Na istem mestu je tisti » ?dan zapriseglo tudi 120 vojakov * »iz cerkljanske garnizije. V pone- J' ★deljek so v Globokem odprli po- * ^večano zgradbo osnovne šole. j t ★ Danes so v Novem mestu * ^osrednje prireditve za praznični J »dan novomeške občine. Tovarna » ★ Krka je prizorišče slavnostnih » J dogajanj, kjer bo slavnostna seja * »občinske skupščine in vodstev* ★ družbenopolitičnih organizacij, ★ 'na kateri bodo podeljene tradi- * » cionatne Trdinove nagrade in na- * • grade občine Novo mesto. J Zatem bodo počastili 25-let- * nico obstoja tovarne zdravil na J »Krkini svečanosti, kjer bo.govo- k ★ril Viktor Avheli nredsednik ★ * * ★ ★ * * ★ SNIDENJE PO 40 LETIH — Na Frati je bilo zadnjo nedeljo dobro obiskano snidenje borcev novomeške čete, kije bila ustanovljena v bližini pred 40 leti. Osrednje politične manifestacije v počastitev občinskega praznika Novega mesta so se udeležili tudi nekateri narodni heroji, generali in častni občani Novega mesta, vsa pozornost pa je veljala sedmim od osmih še živečih borcev novome&e čete (na sliki). (Foto: R. Bačer) V SPOMIN PRVIH KRŠKIH ŽRTEV Ob 40-letnici usmrtitve prvih krških borcev in dneva mrtvih bo v soboto ob 15. uri na pokopališču v Krškem izveden kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole ,.Jurij 'Dalmatin” ter godba na pihala. Partizanska Frata je oživela Ob 40-letnici ustanovitve novomeške čete snidenje na Frati, kjer je bil slavnostni govornik Niko Šilih — Sedmim od osmih še živečih borcev čete podelili priznanja 24. oktobra je bilo v okviru letošnjega praznovanja novomeškega občinskega praznika osrednje politično in manifestativno zborovanje borcev novomeške čete ter aktivistov novomeškega okrožja OF na Frati. Hkrati je bila proslava snidenje borcev z mladino novomeških srednjih šol in pionirji ter krajani. . Nekateri peš, drugi z avtobusi so jaso pred obnovljeno zgodovinsko j ril Viktor Avbelj, predsednik .predsedstva SRS. Tovarna Krka »bo ta dan predala namenu vrsto J novih objektov. ★ Slavnosti za občinski praznik ★ Novega mesta so se vrstile že J pred prazničnim dnem in bodo »še po njem. Osrednji družbeno-* ★ politični in borčevski dogodek ★ *je bil zadnjo nedeljo na Frati. V ★ *sklopu praznika so doslej že od- * SPrli novo vzgOjnovarstveno usta- ★ »hovo v Ločni za 200 malčkov, ★ »bila je otvoritev prizidka eko- » ★nomsko administrativnega šolske- » »ga centra in šole v Stopičah, no- J ★ ve vrtnarije in novih zmogljivosti * ★Ribogojnice na Dvoru. Poleg te- ★ »ga je bila še vrsta pomembnih J ★kulturnih in športnih dogodkov. * J. T. in R.B. * se v zadnjem nedeljskem hladnem jutru napotili na Frato, kije okrašena pričakala udeležence proslave. Borci in lovci ter mladina so prišli s prapori m dodobra napolnili gozdno NIKO ŠILIH, slavnostni govornik na nedeljski proslavi na /Frati, je bil prvi komandir novomeške čete. lovsko kočo, ki je pred 40 leti dajala zavetje prvim ilegalcem komunistom in partizanom. Udeležence proslave je najprej pozdravil Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, ki je izročil sedmim navzočim od osmih še živečih borcev novomeške čete posebna občinska priznanja. Slavnostni govornik Niko Šilih, ki je tudi častni občan občine Novo mesto, je v svojem govoru obujal spomine na čase, ko so se začeli na Brezovi rebri zbirati prvi partizanih Od tam so krenili v napad na Bučko, kjer je večina doživela prvi ognjeni krst. Napad na Bučko je med drugim tudi dogodek, ki si ga je novomeška občina izbrala za svoj praznik. Komandir novomeške čete Niko Šilih je nato opisal zgodovino nastanka čete in njeno ustanovitev vse do takrat, .ko se je pridružila 5. bataljonu. Govornik je omenil tudi današnje razmere in se dotaknil izkrivljanj, ki se 'javljajo v vsakdanjem življenju kot bolezen neskromnosti, grando-manija in podobno, nato pa dejal: Naša dolžnost je, da sc upremo vsakemu 'poizkusu zlorabe in razvrednotenja samoupravljanja.” Borci in aktivisti še nadalje ostajajo v prvih vrstah tvorcev novega časa. Proslavo so s kulturnim programom popestrili novomeška godba, folklorna skupina Kres in recitator Silvo Polak, nato pa se je snidenje nadaljevalo v prijetnih pomenkih med ljudmi, ki se že dolga leta niso videli. R. B. Tovarna papirja in celuloze ne sme obstati Delegacija krške občine v soboto pri Janezu Zemljariču Omejena devizna sredstva so resna grožnja nemoteni, redni izdelavi rotopapirja v krški tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj”, saj so pretežno vezani na uvoz iglavcev, ker jih pač ni moč dobiti dovolj doma. S težavami pri zagotavljanju repro-materiala je v soboto seznanila pred-' sednika republiškega izvršnega, sveta Janeza Zemljariča in njegove sodelavce delegacija krške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, v kateri so bili Jože Pe-terkoč, Vinko Bah, Igor Dobrovnik in Jože Habinc. Po besedah podpredsednika IS SO Krško Nika Zibreta so se dogovorili, ■ da zaradi teh težav 2.000-članski delovni kolektiv ne sme stati. Vsak dah neobratovanja „Djura Salaja” bi namreč pomenil izpad do 200.000 dolarjev, ki jih prislužijo s proizvodnjo papirnega stroja 3. Po zagotovilu predsednika Zemljariča bodo probleme sproti reševali. KOROŠCI GOSTUJEJO NA MIRNI Dijaki- slovenske gimnazije iz Celovca, ki se zbirajo v gledališki skupini ,,Oder mladje”, bodo daries gostovali na Mirni Z igrico „Štirje fantje muzikantje” se bodo predsta-. vili šolarjem z Mirne. S tem bodo vrnili obisk KUD Svoboda z Mirne, ki je letos gostovalo na avstrijskem Koroškem z lutkovno predstavo „Rdeča kapica” in nastopom mešanega pevskega zbora. NA VOZIČKIH ZADEVALI KOŠE - V počastitev občinskega praznika je Društvo paraplegikov dolenjske regije zadnjo soboto pripravilo v novomeški športni dvorani medrepubliško srečanje paraplegikov v košarki na vozičkih. Prireditelj je pripravil vrsto pokalov, ki sojih prejeli najboljši posamezniki in ekipe. Najboljšo igro je pokazala ekipa Ljubljane, na ostala mesta pa so se razvrstili: Krka (Novo mesto), Triglav (Kranj), Pohorje (Maribor), Zagreb in Kraljeviča. Najboljši igralec domače vrste je bil Jože Okoren. Žal pa so kljub odlični organizaciji vsa srečanja potekala brez gledalcev. (Foto: J. Pavlin) MEDALJE ZASLUŽNIM -Predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik je starešini Savi Neško-viču in najzaslužnejšim vojakom ter predsedniku bo-štanjske KS Francu Povšetu podelil medaljo heroja Dušana Kvedra-Tomaža. Le-to je prejel tudi vojak (sedaj že v civilu) dipl. inž. Radovan Rlei-vveiss. (Foto: A. Železnik) igien’ ppetp nh Mirni liUvlU UH Ivlll III Sevnica: slovo od inže-nircey JLA, ki so tri leta gradili cesto Znano je, kakšna pajčevina se prede v blagajni republiške skupnosti za ceste. Razen za peščico neodložljivih in tudi mednarodno zavezanih del bo denarja komaj za vzdrževanje. Sevniška občina je bila v minulem srednjeročnem obdobju ena od trojice občin (poleg Laškega in Kočevja), ki ni imela asfaltiranih niti polovico republiških cest. Zadnja leta pa so posebno zaradi razumevanja ljubljanske armadne oblasti, predvsem pa inženirske enote starešine Save Neškoviča, domala predrli ožino vzdolž Mirne do Save. Od Jelovca sem ostajata še dva krajša odseka, kjer bodo Slovenija ceste - Tehnika imele opravka predvsem z opornimi zidovi nad strugo Mirne. Prispevek JLA je neprecenljiv, je poudaril predsednik skupščine Janko Rebrnik v soboto ob slovesu. Udeležili so se ga tudi generalpodpolkovnik Branko Jerkič, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in predstavniki in-vestirorja z inž. Alojzem Blenku-šem na čelu. Kot je poudaril starešina Neškovič je bila gradnja ceste in vodovoda pomembna šola okrog 400 vojakom, usposobilo se je 120 upravljalcev raznih težkih gradbenih strojev in nad 100 voznikov tovornjakov. Samo v sevniški vodovod so vojaki vložili 20.000 delovnih ur. Najzaslužnejši so prejeli medalje heroja Dušana Kvedra-Tomaža. V kulturnem delu slovesa o sodelovali sevniška godba, oktet deklet in folkora boštanj-ske osnovne šole. A Ž. Št. 44(1681) Leto XXXII IMOVO MESTO četrtek, 29. oktobra 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI * NAMI SO - V nedeljo bodo utihnili po vsej naši slovenski domovini tovarniški stroji, zamrlo bo delo v pisarnah, na gradbiščih in na Imenskih poljih, vendar ne zaradi rednega tedenskega počitka niti He v znamenje veselega praznovanja; tok vsakdanjega življenja bo-upočasnili, da se posvetimo spominu na mrtve. Svet, v katerem živimo, je bil in je še tudi njihov; današnji še posebno, saj so ga Pfejšnje generacije plačale s sto tisoč življenji, s krvjo in trplejnjem, 2a cijo' kroži po republiškem izvr-| šnem svetu in da pristojni re-! publiški upravni organi o vlogi ’ razpravljajo. ..Telefoniral sem," l pravi tov. Unetič, „na republiški > komite za kmetijstvo, gozdar-J stvo in prehrano, kjer so ini pO-» vedali, da pismenega odgovora > niso mogli dati, povedali so pa, [ da tečejo med Beogradom in > Ljubljano razgovori o spre- > membi pravilnika in da bodo za- > devo uredili. Odgovorna delavka t z republiškega komiteja za kme-* tijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Cilka Anžičeva je predsedni- -ku društva povedala, da ni še nič 1 rešeno, vendar je rekla, da se je treba držati republiških predpisov (pomeni, da se ni treba ozirati na kritizirani pravilnik). Predsednik društva je poleg tega 15. oktobra govoril s tajnikom splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane Gospodarske zbornice Slovenije inž. Kukovcem, ki je rekel, da Društvo vinogradnikov na vlogo za spremembo pravilnika o kakovosti vina ne bo dobilo pismenega odgovora, ustno pa preko predsednika društva obvešča vinogradnike, da pravilnika trenutno ni treba upoštevati. Do spremembe pravilnika bo prišlo, toda v razdobju enega leta. Član UO društva vinogradnikov in predsednik skupščine delegatov društva Stane Prijatelj iz Trebnjega je člane UO društva informiral, da mu je vodja slovenskih delegatov v zboru republik in pokrajin inž. Marko Bulc rekel, da je takoj, ko je prejel vlogo društva vinogradnikov z dokumentacijo stopil v stik s predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivom Marenkom. Inž. Bulc in predsednik komiteja inž. Marenk v celoti sprejemata dokumentacijo društva in se je že začela skupna akcija, da se kritizirani pravilnik spremeni. Zato se obema zdi skoraj nepotrebno, da bi posebna delegacija društva svojo vlogo še ustno utemeljevala. Po sodbi inž. Bulca in tov. Prijatelja nastaja pri tem ustavno vprašanje, če je zvezni upravni organ (v tem primeru direktor Zavoda za standardizacijo) pristojen negirati republiško zakonodajo in ali je pravilnik presegel svoje pristojnosti. Inž. Bulc je tov. Prijatelju naročil, naj o tem stališču obvesti vinogradnike. Zastopnik Agrokombinata Krško inž. Darko Marjetič je na navedeni seji UO Društva vinogradnikov povedaL da pravilnik o kakovosti vina ni prizadel le zasebnih vinogradnikov, ampak tudi družbene organizacije. Družbene organizacije so o tem pravilniku imele sestanek v kmetijskem inštitutu, poslovnf skupnosti za vinogradništvo, kateri smo poslali svoje pripombe na pravilnik, na poslovni skupnosti za vinogradništvo smo obravnavali celotni tekst pravilnika. Dali smo svoje pripombe na pravilnik republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, svoje pripombe na pravilnik smo poslali tudi direktno zveznemu zavodu za standardizacijo. Na osnutek pravilnika, ki smo ga prejeli pred petimi leti, smo dali svoje pripombe, vendar pri končnem besedilu pravilnika niso bile upoštevane. DT Kam pripelje neodgovornost Nedokončane investicije škodujejo kolektivu in družbi — Slab zgled Salonita Težav v brežiški Opekarni še ni konec, čeprav ni več pod družbenim varstvom. Začasni kolektivni organ je razrešen dolžnosti in zbori občinske skupščine so mu na skupni seji minuli četrtek izrekli priznale za opravljeno delo. Njegova zasluga je, da je tozd ob polletju in ob tri-četrtletju posloval brez izgube. Takšen izid gospodaijenja napovedujejo tudi za konec leta. Na seji skupščine je bilo med drugim jasno povedano, da izvirajo vse proizvodne motnje iz nedokončane investicije. To je oviralo normalen tehnološki proces, zato si česa takega v prihodnje ne bi smeli več dovoliti. Ni namreč pomembno le to, da je tovarna zgrajena, pomembnejše je, kako je zgrajena. Delegati so podprli ugotovitve in predloge izvršnega sveta občinske skupščine, iz katerih lahko povzamemo, da tehnološko-organizacijski odnosi med TOZD Opekarna in DO Salonit Anhovo še vedno niso taki, kot bi morali biti. Salonit ni pravočasno zagotovil rezervnih delov za tehnološko postrojenje v Opekarni, čeprav so bila bančna sredstva v devizah na razpolago. Zato občinska Skupščina zahteva, da delovna organizacija in vodstvo Opekarne čim-prej pripeljeta investicijo do konca. Da bi se Opekarna in Rudnik Globoko tudi samoupravno najbolj racionalno organizirala, je skupščina imenovala za pomoč delovno skupino, v kateri bodo predstavniki obeh tozdov (Opekarne in Rudnika), DO NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil spet za spoznanje živahnejši. Kupci so lahko izibrali roed 335 pujski in 12 prašiči starimi °d treh do pet mesecev. Kupili so jih 178; za pujske so dali 1.800 do 3.000 din, za starejše prašiče pa 3.100 do 3.900 din. BREŽICE: V soboto je bilo naprodaj 423 pujskov in 18 nad tri niesece starih prašičev. Lastnike je menjalo 266 pujskov po 110 in 120 din ter 11 prašičev po 75 do 80 din kilogram žive teže. Kdaj konjereja na konju? Traktor je v neverjetno kratkem času zadal konju odločilen J udarec. Kakor naglo se je večalo števlo strojev na slovenskih 4 kmetijah, tako hitro je nazadovala konjereja. V pičlih desetih j letih se je število živali zmanjšalo kar za 60 odstotkov, na vsega 4 18.700 v letu 1980. Napoveduje to konec slovenske reje konj? £ Še je čas, da se propadanje ustavi. Konj ostaja nenado- J utestljiva žival za mnoga dela v gozdu, pa tudi na polju v hribo- / vitih predelih; v tujini pa tudi pri nas je vse večje povpraševanje £ po konjskem mesu; narašča športni pomen konj, pa tudi iz 0 obrabnih razlogov je konjereja še potrebna. Dovolj razlogov to- J rej, da z načrtnim rejskim delom ter spodbujanjem vzreje konj 0 rešimo, kar se še rešiti da. r £ Slovenski izvršni svet je sprejel poseben program za pospe- 0 Sevanje konjereje, ki naj bi se vnovič okrepila predvsem v hri- £ bovitejših krajih Slovenije. S premijami naj bi spodbujali vzrejo 4 Podmladka tistih pasem konj, ki so najbolj primerne. V nekaj £ letih naj bi ustvarili dvakrat večjo čredo čistopasemskih kobil 4 °d dosedanje, to pa bi bila dobra osnova za nadaljnji razplod,- 0 Najvažnejši pasmi ostaja ta pri nas že močno uveljavljeni hla- £ dnokrvni konj in noričan, po novem pa močno priporočajo 0 konja haflingeija, v alpskih deželah zelo priljubljeno in upora- £ bno pasmo konj, ki lahko dobro služi tudi vojaškim, obrabnim 4 uamenom. V Krumperku pri Domžalah ima ljubljanska bioteh- £ niška fakulteta kobilarno, ki ima v svojih vzrejnih načrtih na- 4 men zelo povečati število teh konj. £ Zanimivo za nas je, da je v programu pospeševanja konjereje £ predvideno tudi vzrejno središče v Kočevju, od koder naj bi 0 Sirili stalež plemenskih živali na kmetije. Nasploh bo težišče £ razvoja na kmečki reji. Seveda bo potrebna ustrezna pozornost 0 tudi vzreji konj v športne in turistične namene, saj tovrstno £ zanimanje že oživlja. £ SVEČANA ZAOBLJUBA - 24. oktobra so v vojašnici Mirko Bračič v Ribnici mladi vojaki izrekli svečano zaobljubo. Poleg staršev, vojaških starešin in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz ribniške in kočevdee občine so ob tem dogodku vojakom čestitali tudi pioniiji. (Foto; France Brus) PO POTEH BREŽIŠKE ČETE - Preden so mladinci, taborniki, planinci, borci in drugi udeleženci v nedeljo zjutraj krenili na množični pohod po partizanskih stezah, so se pri spomeniku NOB poklonili padlim borcem brežiške čete. Na slovesnosti je govoril Tone Jesenko. (Foto: J. Teppey) NA IGRIŠČU BO TUDI POUK - Ob stari stavbi kočevske osnovne šole starejši pioniiji in mladinci marljivo urejajo igrišče za učence prvega in drugega razreda. Že so zravnali tla, na robu zasadili breze, spomladi pa bo na igrišču moč imeti tudi pouk. (Foto: France Brus) Prihranek pri energiji BEGUNJE, petek (Mirko Kuniič, »pecUlni telefoto x» Verltae) — Toplo vreme je gorenjske neposredne proizvajalce kmetijske stroke spodbudilo, da so z veliko vnemo začeli orati svoja polja. Za razliko od prejšnjih let pa so traktorje zaradi dragega goriva zamenjali ljudje, kar je z ozirom na prihranjeno energijo hvale vredno, saj bomo tako prihranili dragocene devize, ki jih bomo lahko porabili za potrebnejše stvari. Delavci molčijo — Kmeta bo bolelo, a kdo bo kriv? NOVA POSTAJALIŠČA - Pri tovarni zdravil Krka v Ločni so te dni dokončali prve primerke pokritih avtobusnih postajališč. Načrte zanje je izdelal Novomeščan Peter Simič. Zaradi enostavne montaže in prijetnega videza jih bodo verjetno postavili še kje v občini in zunaj nje. (Foto: J. P.) Sestanki »gluhih” Traktorskih gum ni mogoče dobiti V prodajalni Agrokombinata Krško manjka zlasti delov za uvožene stroje ,,Prejšnja leta smo prodali na leto 500 do 1000 gum, letos pa jih že dva meseca nimamo,” je potarnal poslovodja Agrokombinatove prodajalne kmetijske mehanizacije Slavko Kiler minuli petek. Zlasti so velike težave za vse uvožene stroje, od motornih škropilnic do kosilnic in raznih moto-kultivatorjev, največje pa so z deli za motorne žage. Kupci prihajajo iz Novega mesta, Brežic, Savinsjke doline, celo iz sosednje republike. Vsi ti cenijo sorazmerno dobro založenost prodajalne, ki načrtuje letos 120 milijonov dinarjev skupnega prihodka, predvsem pa strokovnost trgovcev, ki pokažejo kupcem, kako deluje stroj, in povedo o vzdrževanju. „Več kot polovica OZD nima osnovne zamisli, kaj mora vsak narediti Niti ne vedo, kaj in kako do konca leta!”je med drugim poudaril v odmevni razpravi na zadnji občinski partijski konferenci v Krškem predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc. Predsednikove besede dajo misliti, zlasti tistim, ki so se predajali nekakšnemu prepričanju, da v krškem gospodarstvu vse lepo teče, in so si hkrati zatiskali oči pred problemi. Kako bi si lahko razložili drugače nedavno zasedanje zbora združenega dela občinske skupščine, kjer delegati o gospodaijenju sploh niso razpravljali V občini je nekaj takih OZD, kjer bi lahko uvedli tretjo izmeno, saj jim gredo izdelki dobro v izvoz, vendar se obnašajo, kakor da je prazna fraza trditev, da je treba pogledati, kje in kako bi lahko zaslužili sleherni dolar ali marko. Če so že prišli v „modo” taki sestanki gluhih, se ni čuditi, da celo komunisti iz Agrokombinata (kaj šele iz drugih ozdov!) niso imeli doslej nobenih konkretnih pobud, kako spremeniti kmetijsko zakonodajo, kljub temu da so za to pripravljeni na republiki. Pozneje pa bomo zopet ugotavljali, da zakoni niso življenjski in da kmeta nihče ni vprašal za mnenje. P. P. IZ PAVLIHE Salonit, zbora združenega dela, izvršnega sveta, občinskega sveta ZS in komiteja občinske konference ZK. Predlog za bodočo organiziranost bo skupina pripravila do sredine decembra in ga predložila centralnemu DS ter izvršnemu svetu občine. J. TEPPEY Za prihodnje leto že sklepajo pogodbe z IMT, pri tem pa je pomembno, da uspevajo s klavzulo -ista cena kot v Beogradu, kar pomeni, da se bodo izognili posrednikom. Manj prodanih traktorjev kot lani je posledica neugodnih kreditnih pogojev. Posojila so posebno draga preko banke; bolje za kmeta je nedvomno posojilo pri hranilno-kreditnih službah. Po besedah Slavka Kilerja pa je razveseljivo, da ni več vezane trgovine. P. PERC Po poteh 'Brežiške Sete Izrekli opomine in tovariško kritiko Vzgojni ukrepi ZK osmim odgovornim tovarišem v občini Ribnica, ki so vedeli, da je A. Za-volovšek vrgel Titovo sliko na tla, pa niso pravilno ukrepali Pred kratkim smo poročali o partijski kazni, izrečeni direktorju tozda ZKGP .Jelenov žleb” Ribnica, inž. Alojzu Zavolovšku, ker je močno pijan vigel na tla v gostilni sliko tovariša Tita. Na seji občinske konference ZK Ribnica, ki je bila v ponedeljek, 26. oktobra, so izrekli še partijske kazni odgovornim tovarišem, ki so za Zavolovškov prekršek vedeli, pa niso že takrat, to je pred okoli tremi leti, ustrezno ukrepali. Z opominom so bili kaznovani France Grivec, tedanji sekretar občinskega, komiteja ZK; Viktor Pogorelec, predsednik IS občinske skupščine, Janez Gradič, namestnik sekretarja OK ZK in Janez Lapajne, tedanji sekretar OO ZK tozd .Jelenov žleb". Tovariško kritiko je konferenca izrekla Stanetu Kromarju, predsedniku občinske skupščine, Ivanu Petriču, sekretarju OK SZDL; Karlu Oražmu, sekretarju OSZS in Albinu Mikuliču, tedanjemu predsedniku OK ZSMS. Za te vzgojno politične ukrepe so glasovali vsi udeleženci seje konference razen dveh, ki sta se glasovanja vzdržala. V obrazložitvi komisije, ki je zadevo raziskovala in predlagala vzgojno politične ukrepe, in v razpravi na seji konference je bilo poudarjeno, da so predlagani in nato tudi izrečeni ukrepi mili, ker so pri izreku upoštevali tudi zasluge kaznovanih tovarišev, saj je pod njihovim vodstvom dosegla ribniška občina velike uspehe. Več razpravljalcev je tudi poudarilo, da gre za nekakšne obračune znotraj ZK in da je bila ta stara zadeva zelo verjetno namerno spravljena v javnost zdaj, ko potekajo priprave na nove volitve. Obstaja bojazen, da se bo taka ..podtalna” dejavnost še nadaljevala. Ena glavnih nalog ZK pa je, da tako dejavnost onemogoči. Kljub vsem temu pa navedni tovariši le nisodovolj odgovorno ocenili Zavolovškega dejanja in niso pravilno ukrepali, zato so jim tudi izrekli kazni. JOŽE PRIMC Spomenik padlim Dvanajste Komandant Dvanajste Vid Jerič odkril na Vel. Cirniku spomenik 12 padlim partizanom — Praznik KS Šentjanž V SPOMIN IN OPOMIN -Komandant Dvanajste Vid Jerič je v nedeljo na Velikem Cirniku odkril spomenik 12. padlim partizanom. (Foto: A. Železnik) „Čez dva dni bomo svoje konje napojili v Savi,“ je komandant Dvanajste Vid Jerič navajal komisarjev govor z mitinga pri Gabrijelah pred 38 leti, v govoru ob odkrivanju spomenika dvanajstim padlim partizanom v nedeljo, 25. oktobra, na pokopališču na Velikem Cirniku. Borci so komisarju odgovorili z gromkim: „Bomo!“ Tja, na breg Save, pa so prispeli še prej. Vmes so prehajkali Šentjanž, Boštanj, Dobje, obstreljevali progo med Radečami in Sevnico. V zrak jim ni uspelo spustiti edino sevniškega mostu, ki so ga Nemci branili kot obsedeni. Tiste oktobrske dni pred 38 leti je tako oslabljena enota ob okupatorski ofenzivi proti osvobojenemu ozemlju pri Ceniku žrtvovala življenje 12 borcev. Komandant Jerič je ob obujanju spominov na te partizane potegnil vzporednioo z bojem za ustalitev gospodarstva. Menil je, kako boli borce, ko ob hkratnih dobrih sklepih marsikdaj danes izostane prava akcija. Ob odkritju spomenika so sodelovali sevniška godba, zbor krmeljske Svobode, mladi z Velikega Cirnika in iz šentjanške šole. Sentjanška krajevna skupnost je ob tej priliki praznovala svoj krajevni praznik. Le-tega slavijo vsako leto v spomin na nečloveški zadnji boj herojev Milana Majcna in Jančija Mevžlja naMurnicah. Na slavnostni seji sveta KS in vseh družbenopolitičnih organizacij v še ne do kraja zgrajeni kulturni dvorani je prizadevni predsednik Alojz Vajs orisal pomen praznika in nekatere uspehe v minulem letu. Lepa proslava samega praznika KS je bila podobno kot že desetkrat prej pred Batičevim spomenikom obema herojema sredi vasi. A. ŽELEZNIK 5. tradicionalni pohod Priprave na volitve po načrtu Črnomelj: predsedstvo OK SZDL o evidentiranju delegatov — Več samostojnih delegatskih mest — O težavnem materialnem položaju Dolenjskega lista, glasila SZDL 25. oktobra je v okviru ZTKO Brežice brežiško planinsko društvo skupaj z občinsko strelsko zvezo in RK Brežice izvedlo pohod po poteh Brežiške čete. Tekmovalnega dela seje udeležilo 72 tričlanskih ekip iz brežiške občine, Litije, Celja in PD Jape-tič iz Samobora. Množičnega pohoda se je udeležilo 320 občanov. Poseben poudarek je bil dan svečani zaobljubi 120 vojakov iz vojašnice Cerklje. V tekmovalnem delu so najboljša mesta osvojili; med pionirji obrambni krožek OŠ Brežice, med mladinci gimnazija Brežice in med člani AK Brežice. Prehodni pokal za najboljšo krajevno skupnost so osvojile ekipe KS Krška vas, med ekipami ZRVS pa se je najbolje uvrstilo zastopstvo Velike Doline. ANTON AJSTER Ko je na zadnji seji predsedstva OK SZDL v Črnomlju tekla beseda o pripravah na volitve v prihodnjem letu, so ugotovili, da v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela aktivnosti v zvezi s tem poteklo v skladu s stališči SZDL in rokovnikom. V zaključni fazi je tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate in ostale funkcije v občini. Pri tem so na predsedstvu poudarili, da je še vedno premalo evidentiranih mladih in žensk, zato so pozvali vse krajevne konference in sindikalne organizacije, naj tem vprašanjem posvetijo več pozornosti. Sprejeli so predlog dogovora o merilih za oblikovanje družbenopolitičnega zbora skupščine občine, ki bo štel 21 delegatov, in izoblikovali stališče do sprememb odloka, ki določa število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Poslej bo za zbor združenega dela manj konferenc delegacij, saj so se dosedanje velike konference delegacij izkazale kot manj učinkovite, zato bo več samostojnih delegatskih mest za posamezne delegacije. Predsedstvo je razpravljalo tudi o finančnem položaju Dolenjskega Okoliši kamen spotike V Posavju menijo, da so preživeli pri delegatskem odločanju — Se bolj krivično dopolnilo zakona V zadnji številki smo na kratko že poročali o pomislekih Posavcev zoper osnutek dopolnitve zakona o določitvi okolišev za skupine delegatov zbora združenega dela republiške skupščine. Zakonski osnutek, objavljen v delegatskem Poročevalcu, razdružuje nekatere sedanje skupine (posavske občine so doslej pri nekaterih de- ALARM IN PRIZNANJA — Ob zaključku tedna požarne varnosti so številna društva v novomeški občini pripravila vaje svojih desetin. V petek ponoči so bili poklicani reševat škocjanski gasilci. Dež in mraz ni oviral udeležbe, saj se je na mestu uprizoijenega požara v najkrajšem času zbralo nad 30 članov društva (slika zgoraj). K zaključku tedna požarne varnosti je sodil tudi nedeljski zbor gasilcev novomeške občine pred gasilnim domom na Cesti herojev v Novem mestu. Podelili so 12 pokalov in priznanja vsem ekipam udeleženkam tradicionalnega gasilskega rallyja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja vsem delovnim organizacijam, ki kakorkoli sodelujejo z gasilci v občini. (Foto: J. Pavlin) javnostih skupaj z Dolenjci oziroma Belokranjci) in jih navezuje na Celje. Na posvetu, ki ga je v petek 23. oktobra pripravil medobčinski svet SZDL za Posavje v Krškem, so opozarjali na še hujše vsebinske pomanjkljivosti. Dosedanje analize dela delegatske republiške skupščine so nedvoumno pokazale številne pomanjkljivosti dela skupin, ki so od prebivališč delegatov toliko oddaljene, da porabijo delegati do njih že po cel dan vožnje z avtomobilom. Besedilo novega zakonskega osnutka je še bolj neživljenjsko. Le občina Ljubljana -Center bi po njem imela samostojno skupino delegatov, 18 drugih slovenskih občin pa tvori eno, da navedemo drugo skrajnost. V Posavju menijo, da so take skupine in okoliši povsem odveč. Podpirajo rešitev, da bi vsaka občina imela v zboru združenega dela republiške skupščine po dva delegata, na nadaljnjih 20.000 zaposlenih pa naj bi dodali še po enega. Ko bi republiška skupščina razpravljala o posameznih delokrogih samoupravnih interesnih skupnosti, pa naj bi le-ta zasedal kot posebni zbor. Po hitrih izračunih tak „parlament“ niti ne bi bil preveč številen. V Posavju menijo, da bodo tudi v drugih občinah našli zagovornike za tako spremembo. A.ŽELEZNIK ŠTIPENDIJE IZPLAČALI Na volilni seji občinske konference ZSMS v Sevnici je 23. oktobra predstavnica Kluba posavskih študentov grajala, da zamujajo z izplačilom štipendije. Na strokovni službi pri skupnosti za zaposlovanje, ki opravlja tudi vse naloge v zvezi s štipendijami za vse tri posavske občine s Sevnici, so nam zadevo rade volje pojasnili. Štipendije so študentom v tej regiji v preteklosti izplačevali celo preje kot v ostalih. Redno so jih namreč dobivali za tekoči mesec. Sedaj so jih morali uskladiti z novimi določili. V začetku oktobra so opravili poglavitno delo, sezname štipendistov so poleg komisij krajevnih skupnosti prejela vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij, tudi ZSMS. Po zagotovilu Pavle Vačovnikove so izplačila po računalniški obdelavi bila v ponedeljek razposlana. Več o posavski politiki štipendiranja prihodnjič. lista, poudarilo, da je ta položaj zaskrbljujoč, in podprlo stališče medobčinskega sveta SZDL; predsedstvo je skupščini občine predlagalo, naj tudi tam razpravljajo o gmotnem položaju Dolenjskega lista in za prihodnje teto za izhajanje pokrajinskega glasila zagotovijo več sredstev kot letos. Predsedstvo ugotavlja, da je Dolenjski list kot edino redno sredstvo informiranja v občini potreben, da opravlja pomembno vlogo pri obveščanju, vzgoji, izobraževanju in dvigu kulturne zavesti delovnih yudi in občanov, saj seže tako rekoč v vsako hišo. USPEH ŠKOCJANSKIH GASILCEV Nedavnega republiškega tekmovanja pioniijev-gasilcev v Bohinjski Bistrici se je udeležila tudi Škocjanska desetina, ki je v konkurenci 49 društev zasedla četrto mesto. Škocjansko ekipo so sestavljali Boštjan Luzar, Toni Bobič, Robert Povše in Dušan Mlakar. CESTA JE VELIKA ZMAGA — „Če ceste ne bi modernizirali letos, bi v Češnjice vozili po makadamu še nekaj let,” povesta najprizadevnejša, Martin Gorenc in Stanko Zupančič, o cesti, kije sicer dolga le 1260 m,pa je bila za vaščane škoragda pretrd oreh. (Foto: J. P.) Cesta treh predsednikov Vaščani Jelš in češnjic trideset let čakali na modernizacijo — Danes pelje v vas asfaltirana cesta Cesta, kakršna je še do nedavnega vodila v vas Jelše in Češnjice v krajevni skupnosti Otočec, ni zaslužila tega imena. V zadnjih nekaj mesečih so se vaščani nekajkrat zbrali na delovnih akcijah, ki pa so bore malo prispevale k boljši vožnji. Najbolj zagreti so pričeli razmišljati o asfaltu. ,Jaz nimam avta, kaj bo meni, stari ženici, asfalt? Če je bilo sto let, naj bo še sedaj,” so se izgovatjali nekateri. Ne malo zaslug gre sedaj, ko je cesta že črna, pripisati neutrudnima agitatoijema in delavcema Martinu Gorencu in Stanku Zupančiču, ki ob takih in podobnih izgovorih nista vrgla puške v koruzo. Priprave, negotovost in ugibanja so tekla dve leti, tako da so se v tem času zamenjali kar trije predsedniki v krajevni skupnosti. Zadnji, Slavko Junc, je kljub številnim krajevnim problemom dodal še največjega v tem letu. Predračun je pokazal, da bodo dela veljala 3 milijone. Ko so vaščani in vikendarji zbrali svoj delež 600.000 din, so se dela začela. Najbolj pridni so dopoldanski „šiht” potegnili v krajevnem peskokopu, saj je bilo potrebno za navoz podlage izvrtati nad 400 vrtin in zaminirati nekaj nad deset skal na trasi. Danes imajo vaščani Jelš, Češnjic in nekaj deset vikendarjev na bližnjih gričkih asfalt, kar je po letu 1950, ko so v tc vasi napeljevali elektriko, edina, a velika zmaga. Po takem uspehu vedo, kaj sloga velja, zato bodo nadaljevali z delom, saj si želijo v naslednjih letih v domove napeljati tudi vodovod in telefon. J PAVLIN VINICA JE SLAVILA V soboto so na Vinici praznovali krajevni praznik v spomin na hud boj s sovražnikom, ko je bilo požganih veliko hiš in gospodarskih poslopij. V kulturnem programu so sodelovali folklorna skupina z Vinice, osnovna šola Vinica in mladinci iz Novoteksa. Slavnostni govornik je bil sekretar OO ZK Jože Stegne. Ob tej priložnosti so podelili osem priznanj OF. Prejeli so jih: Bogumil Hudak, Marica Mravinec, Gasilsko društvo Zilje, Jože Čadenič, mešani pevski zbor Vinica, Novoteks Vinica, Ruža Malič in Ivan Mohar. Podeljenih je bilo tudi II Galusovih značk pevskemu zboru in 50 značk bivšim aktivistom OF. KOČEVJE: DVE KOMEMORACIJI Na dan mrtvih, 1. novembra, bosta v Kočevju dve komemoraciji, ki ju organizira občinsko vodstvo Zveze združenj borcev. Ob 9. uri bo komemoracija pri spomeniku padlim rudarjem ob roški cesti, ob 10. uri pa pri grobnici padlih borcev na novem pokopališču. Na obeh žalnih svečanostih bodo nastopili pevci, recitatorji in godba, vojaška enota pa bo izstrelila častno salvo. Občinski odbor ZZB vabi na svčenosti svojce padlih in vse občane. REŠENA DREVESA Letos smo zibrali star pap® oktobra meseca. Zbrali smo ga veliko: 1.500 kg. Tako smo ohia*® življenje 30 drevesom, kajti za iz®-lavo 50 kg papirja mora pasti drevo Denar, ki smo ga iztržili za pap®1 smo namenili šolski kuhinji. MARUA VIDE OŠ Šentjern«J DOBILI SMO POHVALO 2. srečanja mladih gasilcev, ki/ bilo 9. oktobra v Bohinjski Bistri* so se udeležili tudi elani GD z nar šole. Dobili so priznanje za sodek' vanje na srečanju in pohvalo za1*' delano maketo gasilskega dot® Črnomelj. NATAŠA ŠPEHA? OŠ Črnotndl ŠOLA POSTALA PROSTORNA Naša šola še ni tako stara. Ven®* tako hitrega porasta prebivalstva’ Sevnici niso pričakovali. Šola .* kmalu postala pretesna. Pouk stn° imeli v dveh ‘izmenah. Vsi smo si zf leli velike in prostorne šole, kjer imeli pouk samo dopoldne. Ta že se nam je naposled uresničila. Sjtf močjo samoprispevka so našo šok povečali. Sedaj imamo lepe, svet* in prostorne učilnice, kjer se dob!® počutimo in pridno učimo. Hvf ležni smo vsem, ki so pomagali, d* imamo tako lepo šolo. BOŽI SIMONČIČ, 8. OŠ SAVO KLADNIK, SEVNlO BILI SMO - ČETRTI Gasilsko društvo smo na naši šol ustanovili lani, letos pa smo se ž< pripravljali za republiško tekmo vanje v Bohinjski Bistrici in se sre Čanja tudi udeležili. Najprej smo re ševali teste, nato smo tekmovali 1 vedrovko. Uspelo nam je, da smo st uvrstili v finale. Na koncu smo z» sedli 4. mesto. Prejeli smo priznanji in nagrade. BOŠTJAN LUZAR OŠ Škocjan NA ŠPORTNEM DNEVU Komaj smo dočakali prvi šolš športni dan. Učenci nižjih razredov so tekmovali v spretnostih z žogo, štafetnem teku, teku v vrečah in \ pohodih na bližnje točke, učenci višjih razredov pa. so morali opraviti orientacijo v naravi z različnimi nalogami. Pot v neznano smo končali utrujeni, ker smo tudi tekli. Nekatere skupine so zašle in niso opravile vseh nalog. BRIGITA FURAB OŠ Jurij Dalmatin Krško ISKAN STAR PAPIR Tovarni papirja in celuloze v. Krškem je začelo primanjkovati surovin za izdelavo papirja. V začetku, ko je imela tovarna še dovolj surovin, so nam za star papir malo plače; vali. Zato se tudi nismo trudili, da bi ga veliko zbrali. Sedaj pa, ko jim primanjkuje vsega in jim, kot rečemo, teče voda v grlo, obljubljajo pohvale in celo visoko ceno, samo da bi do-l bili surovine. Velika škoda je tudi sekati gozdove, če je tu dovolj starega papirja. META KOŠOROK, 8. d NOVINARSKI KROŽEK OŠ SAVA KLADNIKA, SEVNICA MISLI OB SPOMENIKU NOB Na sprehodu sem se ustavila pred spomenikom. Počasi, drugo za drugim, sem brala rdeče vklesana imen* tistih, ki so dali življenje za svobodo. In kakšni so bili ti ljudje? Mor; da je bilo med njimi mlado dekle, k1 je sanjalo o ljubezni, svobodi in fantu, pa ji je krogla uničila sanje. Mo; goče je bil med njimi fant, še skoraj otrok; ni trepetal pred smrtjo, ker j* vedel, za kaj umira. In mati, ki je doma pustila otroke ter umrla z* naš lepši dan. Nešteto jih je bilo trdno odločenih, da bodo branil* domovino. Le kakšni bomo mi, mladi, če bo kdaj treba braniti domovino? Bomo tudi mi tako pogumni? Bomo! Moramo biti, saj smo to dolžni tudi njim, ki so padli za naša svobodo. S sprehoda sem prišla domov z lepim spoznanjem v srcu. IRENA PONIKVAR OŠ Škocjan SPOZNAVAMO AJDO Na Pionirjev razpis raziskovalne naloge ,.Spoznavajmo ajdo” smo se prijavili tudi člani artiškega naravoslovnega krožka. Od sredine leto; šnjega aprila do zdaj smo opravili vse naloge in rezultate poslali n* uredništvo Pionitja. Poizkuse srn® opravili na z ajdo posejani njivi kmeta Žerjava. Na dveh krajih smo ajde1 sami poželi, snope spravili v vreče, pri krožku pa jih bomo omlatili-. izračunali bomo hektarski donos. SABINA KUKOVIČA DOLENJSKI LIST »Franja” navdušila upokojence Najraje po poteh borcev Brestaniški upokojenci naredimo vsako leto po več izletov, predvsem v zgodovinske kraje iz časov NOV. Lansko leto smo obiskali Sv. Urha, Begunje in Drago, letos pa ,,Titov most” ter partizanske kraje zgornje Savinjske doline. Vsi ti kraji nam bodo ostali še dolgo' v lepem spominu. Najbolj navdušeni smo bili udeleženci letošnjega oktobrskega izleta v Dražgoše in bolnišnico „Franjo.” Doživetja tega dne nam bodo ostala v neizbrisnem spominu. Peljali smo se skozi Ljubljano, Škofjo Loko, Železnike in se ustavili v Dražgošah pred Cankarjevim domom, kjer smo si ogledali zanimiv muzej bitke Cankarjevega bataljona in občudovali veličasten spomenik, delo treh slovenskih umetnikov: Kobeta, Batiča in Šubica. Spomenik hrani bronasto skrinjo s kostmi borcev, katerih grobovi so bili raztreseni po Jelovici. Iz Dražgoš smo se odpeljali v Cerkno, nato pa do bolnišnice »Franje”. Naši izletniki so bili sami starejši ljudje, nad 70 let, vendar se niso ustrašili naporne hoje po strmih lesenih mostičkih ob utesnjenem, skritem hudourniku. Najstarejša med nami je bila 86-letna Ana Kos iz Armeš-kega, ki se je kljub svojim letom pogumno povzpela na gornji most. Z velikim občudovanjem in hvaležno mislijo smo se spominjali vseh tistih ranjenih borcev, ki so iskali zdravniško pomoč, hkrati pa tudi vseh zdravstvenih delavcev, ki so med temi pečinami nesebično razdajali svoje znanje in svoja srca borcem za svobodo. MIŠKO ŽMAVC pisma in odmevi OB PRAZNIKU BREŽIŠKE OBČINE Ob prazniku brežiške občine so člani artiškega novinarskega krožka zapisali naslednji izjavi: Jožica Levar, mentorica šolske pionirske organizacije, jim je povedala, da se šolarji z zgodovinskim ozadjem praznika spoznavajo pri pouku. »Predlagam, naj delegati posameznih razredov položijo cvetje pri Kunejevem hramu in tako počastijo spomin na Brežiško četo. Ravnateljica šole Helena Vogrinc pa je dejala, da bodo učenci uredili spominska obeležja, se udeležili množičnega pohoda po poteh Brežiške čete, tekli po brežiških ulicah in si v Posavskem muzeju ogledali razstavo »Posavje v letošnjem letu". KOČEVSKI ŠTUDENTI SO SPOZNAVALI SVET « Klub kočevskih študentov deluje že drugo leto. V njem študentje uresničujejo raznovrstne interese, ne nazadnje tudi spoznavajo dajjnje dežele. Seznanjanje s slednjimi jim je ' sredi oktobra omogočil Zvone Šeruga, študent novinarstva na ljubljanski FSPN. Ta mladi možje prepotoval že dokaj sveta, kočevskim študentom pa je govoril o svojem potepanju po afriških državah, Indiji in po državah Južne Amerike. Prikazal ni le živopisnosti dežel, v katerih se je mudil, temveč je razčlenil tudi bedo tamkajšnjega življa, ki se še zmeraj otepa jarma neokolonializma, trpi lakoto in se nikakor ne more izvleči iz revščine. ANDREJ LEVSTEK In še: Grajani za delo Odgovor na odgovor na prispevek, objavljen 1. oktobra V 42. številki Dolenjskega lista je novinar Alfred Železnik polemiziral z mojim odgovorom na njegov članek z naslovom »Grajani za delo”, in to na način, ki po mojem mnenju ne služi objektivnemu obveščanju javnosti in zato ni v skladu s socialistično novinarsko etiko. Zato sem dolžan dati dodaten odgovor. Dejstvo je, da je bil pred prekopom ceste proti domu upokojencev o prekopu osebno obveščen odgovorni predstavnik Elektra Krško tov. Kranjc, ki je kakšen dan pred izko- ^lu ceste vstaviti v tako imenovane polcevi. To dejstvo lahko potrdijo tudi odgovorni predstavniki KS Sevnica, ki izvaja dela. Iz tega jasno sledi, da ni šlo za nobeno samovoljno premikanje električnega kabla, kot trdi novinar. Njemu oči-too tudi ni bistveno, če je bil električni kabel pod opeko ali ne. Če-mu je bila potem sploh položena? Očitno so mislili, da ie nepotrebna, tudi tisti, ki so jo polagali, saj bi sicer svoje delo opravili bolj vestno. Prav tako vprašujem novinarja, kje je vzel lažno trditev, da sem v odgovoru trdil, da ni prišlo do prekinitve električnega toka, ker je slehernemu, ki je članek prebral, jasno, da tega ne omenjam. Trdil pa sem, da je bila prekinitev električnega toka posledica poškodbe z grederjem, in n? s krampom. Novinar se ni potrudil, da bi dobil objektivno stro- kovno mnenje, kar je njegova dolžnost, ne pa, da se poslužuje izjav prizadetih. Zakaj se v prid objektivnega poročanja ni obrnil na območno zavarovalno skupnost v Krškem, ki bo morala ugotoviti dejanske vzroke prekinitve električnega toka, kar pa ne bo težko, saj so na kritičnem mestu vidni sledovi poškodbe, pa tudi poškodovani ostanki kabla so dosegljivi. Glede prevozov strokovnjakov Elektra Krško, ki so popravljali kabel, pa je očitno, da je pisec vigel v isti koš potrebne in nepotrebne obiske, ker tega dne očitno ni bilo na traso niti vodje izpostave tov. Pavkoviča niti tov. Kačičnika z aparaturo, s čimer hoče noviar opravičiti družbeno režijo Elektra Krško, ki jo drago plačuje uporabnik. To dejstvo lahko potrdi več stanovalcev, ki so kritičnega dne kamera odkriva - Vandalizem in malomarnost brez primere. Kaj bi, na sevni-&em gradu je nad vhodom nemški napis, ki pravi da potrpežljivost premaga vse. Jo bodo imeli umetelno izdelani Kamni iz nekdanjega vhoda na grajski park dovolj, da bodo dočakali dan, ko bodo spet zloženi v nekdanji steber? Sicer pa, poglavitno je, da ima grad z edinstvenimi freskami novo streho, kaj bi z malenkostjo, kot je takšenle vhod? (Foto: A. Železnik) delali na cesti. Novinar in tovariši z Elektra Krško, so se izognili bistvu graje, ki se je nanašala na neučinkovitost in na nedelo delavcev pri'odpravi napake, za kar sem navedel tudi podatke. Tudi pri Elektru Krško morajo imeti na voljo podatke o »učinku” omenjene delovne skupine. Javno sprašujem, zakaj niso postregli s podatki o tem, v kolikšnem odstotku so omenjeni delavci kritičnega dne dosegli normo. Je to mar podatek »zaupne” narave za uporabnike? Bi morda to povzročilo vznemirjenost? In na koncu še: Zakaj se tovariš Železnik ne potrudi in tudi širše ne obvesti javnosti o prizadevanjih kolektiva Elektro Krško, ker sem trdno prepričan, pa tudi sevniški občani to vedo, da ne gre metati vseh delavcev v isti koš. JOŽE JEKE Sevnica PRIPIS - Ne novinar ne tov. Jeke z morebitnimi novimi (tretjimi!) odgovori najbrž ne bosta bistveno razčistila nejasnosti okoli spornega poškodovanega električnega kabla. Smiselno se nam zdi s pisanjem nadaljevati le, če se oglasijo še delavci krškega Elektra. Časopis torej ne onemogoča »enakopravnega in demokratičnega dialoga m argu-metirane kritike,” kar nam v pripisu h gornjemu sestavku neupravičeno očita tov. Jeke. Naše »uredniške škarje" so se v polemiko vmešale le toliko, da so, ne da bi okrnile vsebino, precej skrajšale oba pregostobe-sedna sestavka tov. Jeketa, ker sta bila spisana mestoma po nepo trebnem poučujoče, predvsem pa tako, da bi nam objava izvirnikov grozila s posegom jezikovnega razso dišča. Uredniški odbor Dolenjskega lista PROSLAVA Prvo učno uro smo proslavili 41-letnico OZN in 20-letnico neuvrščenosti. Učenci smo se zbrali v jedilnici in prisluhnili recitacijam in petju učencev višjih razredov. DAMJANA JEVSCEK OS Črnomelj PRESEDLANJE OB POLLETJU Učenci prvih letnikov srednjih šol usmerjenega izobraževanja so po dveh mesecih že imeli priložnost spoznati marsikatero »sladkost” in »tegobo” take šole. Tisti, ki ne zmorejo dale in zahtev, bodo lahko že med šolskim letom (ob polletju) presedlali na izobraževanje po skrajšanem programu, ki je vsekakor lažje. Na to možnost je šole opozoril pristojni republiški komite te dni in jim sklenil svetovati, dajo tudi uporabijo. Menijo, daje tako bolje za učenca, kot pa da bi taval od šole do šole in bil povsod neuspešen. Brežice so pripravljene Za dolenjsko—posavsko gostovanjsko kulturno izmenjavo pod geslom »Spoznajmo se" so pripravili tri programe Novo predsedstvo občinske konference Zveze kulturnih organizacij v Brežicah je na svoji prvi seji podprlo pobudo o skupni akciji dolenj&ih in posavskih ljubiteljskih kulturnih delavcev pod znanim naslovom »Spoznajmo se“ ter prirediteljem že posredovalo tri predloge za gosto vanjdce programe. — Prvi program naj bi bil »artiški”, v okviru njega pa bi predstavili ce- Posavje v letu 1941 Zanimiva razstava v Posavskem muzeju v Brežicah V počastitev 40-letnice vstaje in občinskega praznika so v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah v ponedeljek zvečer odprli razstavo »Posavje v letu 1941”. Na otvoritveni slovesnosti je slovenski dramski igralec Jurij Souček izvedel monodramo »Balada o trobenti in oblaku” pisatelja Cirila Kosmača. Razstava je pričevanje o dramatičnih dogodkih, ki so se na območju posavskih občin vrstili v letu vstaje. Pripoveduje o izganjanju zavednih Slovencev, streljanju prvih talcev, splošnem nacističnem izgonu slovenskih rodoljubov in drugem. Pretresljiv je podatek, da je moralo v izgnanstvo kar 37.000 rodoljubov iz Posavja in Posotelja. Partizanska aktivnost je zgodaj zajela to območje, na njem je tragično končala partizanska enota, znana kot Brežiška četa. Razstava bo odprta do 30. novembra. DETAJL IZ MUZEJA - Del Kunejevega hrama in pu&e borcev Breži&e čete, ki jih hrani Posavski muzej v Brežicah. lotno dejavnost kulturnega društva iz Artič, ki je letos slavilo pomemben jubilej. Predlagani program je pester, saj obsega pevski zbor, plesalce, tamburaše, gledališčnike, filmaije in mlade bobnarje. Drugi program »ponuja” moški pevski zbor, pihalno godbo iz Kapel, izrazni ples in domače godce, tretji pa recital dramatizirane ,3alade o trobenti in oblaku” Cirila Kosmača. Predsedstvo je poteg tega dopolnilo delovni program za sezono 1981/82. Vanj so vnesli izvedbo seminarja za kulturne animatorje in dokončno oblikovali pobudo, da bi tudi na osnovnih šolah ustanovili kulturna društva. Posebej velja omeniti sklep predsedstva, da bo poslej na vsaki seji eno točko dnevnega reda posvetilo obravnavanju vsebine in problematike ljubiteljskega kulturnega dela. Razreševanje bo zajemalo vse od prostorskih stisk do kadrovskih zagat. V. P. »Dolenjski list« v vsako družino ABONMA JE STEKEL V Novem mestu se je nova gledališča sezona začela prejšnji teden z gostovanjem Mestnega gledališča ljubljanskega. Gostje so uprizorili dramo »Razpotje” sodobnega srbskega pisca Dragana Tomiča. V dveh dneh so nastopili trikrat, in sicer za oba reda abonmaja za odrasle in za mladinski abonma, saj je nastop tega znanega gledališča štel tudi za začetek gledališkega abonmaja v sezoni 1981/82. Do konca abonmajske sezone se bo zvrstilo še osem takih gostovanj in 20 predstav nastopajočih na novomeškem odru. Za pišoče delavce od drugod Decembra bo v Novem mestu 3. srečanje literatov začetnikov, predstavnikov drugih jugoslovanskih narodov, ki živijo in delajo v Sloveniji Tretje srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, bo sredi decembra, predvidoma pa v Novem mestu. Tako so med drugim navedli v razpisu, s katerim ZKO in ZS Slovenije vabita k sodelovanju delavce iz drugih republik, ki so v prostem času literati, izpovedujejo pa se v svoji materinščini. Srečanje bo podobno tistemu, ki Priredite ji pričakujejo, da bo na ga ZKO Slovenije vsako leto priredi tretjem, novomeškem srečanju od- za slovenske začetnike. Tako se bo- ziv vsaj tako dober kot na prvih do sodelujoči avtorji lahko pogo- dveh. valjali za tako imenovano okroglo mizo s člani žirije, ki bo pretehtala njihova literarna besedila, beseda pa naj bi stekla tudi o možnostih za objavljanje, javno nastopanje in podobnem. Okrogli mizi bo sledil literarni večer, na katerem bodo predstavljena najboljša dela udeležencev. Prireditelji navajajo v razpisu, da bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike, seveda če jih bodo pravočasno dobili v roke. Ustrezno opremljene prispevke (z navedbo starosti, poklica, bivališča, narodnosti itd.) je treba poslati do 25. novembra na naslov: ZKO Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana, in pripisati, da gre za omenjeno srečanje. Preizkus z igro Novomeščani kot gostitelji pa bi bili zadovoljni, če bi lahko prisluhnili vsaj tolikšnemu številu pišočih kot spomladi, ko so se v Dolenjski galeriji predstavili literati - gradbinci in med njimi nemalo avtorjev iz drugih republik. Še posebej bi pozdravili nastop tistih, ki so udomlje-ni v samem Novem mestu in sploh v dolenjskih občinah - od, denimo, Kočevja do Brežic. Nekateri med njimi (npr. Nebojša Ignjatovič iz Kočevja in Jadranka Matič iz Novega mesta) so prebili led anonimnosti že na dosedanjih srečanjih ali ob drugih priložnostih. IZ. BELOKRANJSKE VEZENINE V Likovnem salonu v Kočevju je od petka, 23. oktobra, odrpta razstava belokranjskih vezenin. Vezenine so delo Miroslave Ritonja iz Vinice pri Črnomlju. Avtorica se z vezenjem ukvarja že dvajset let. Eksponati so izdelani v treh tehni: kah belokranjskega vezenja: v tkani-čenju, raličenju in stepanju. Razstava, katere pokrovitelj je Obrtno združenje v Kočevju, bo na ogled do 8. novembra. Posavski lutkarji na nadaljevalnem seminarju Posavski odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije izpolnjuje te dni te zadnjo nalogo iz letošnjega delovnega programa. Potem ko so v Krškem izvedli uspešen posvet o izbiri del za postavitev na odru, se je pred kratkim v Sevnici začel nadaljevalni seminar za posavske lutkarje. Ze na prvih srečanjih se je zbralo kar 35 slušateljev, med drugim več vzgojiteljic iz vrtcev v brežiški, krški in sevniški občini. Republiški strokovni sodelavci Jože Vozny, Štef Potočnik, Marjan Belina in Saša Kump bodo tokratnim udeležencem štiri tedne ob petkih in sobotah posredovali vrsto teoretičnih in praktičnih napotkov za organizacijo in pripravo lutkovne predstave, S praktičnim delom, ki zajema vse,od izdelave lutk do tako imenovane animacije, so seminaristi spet začeli 23. in 24. oktobra. Zaključek seminarja bo nadvse zanimiv in poučen, saj bodo slušatelji z igro o zajčku Dideldaj-čku, ki jo bodo sami uprizorili, pokazali, česa so se naučili, oziroma kako se taki stvari streže. Prvi »terenski” zagovor Absolventka etnologije zagovarjala svojo diplomsko nalogo o Drašičih v Belokranjskem muzeju v Metliki V Belokranjskem muzeju v Metliki smo lahko 12. oktobra slišali prvi zagovor etnološke diplomske naloge na terenik v Sloveniji. To je novost, ki jo je Pedagoško znanstvena enota za etnologijo na Filozofski fakul-Jeti v Ljubljani to leto pričela uvajati v sv°j študijski program. Potem ko sije 75 študentov etnologije in njihovih profesorjev dopoldne ogledalo Drašiče, jim je absolventka etnologije Andreja Brancelj popoldne v muzeju prikazala svojo diplomsko nalogo z naslovom »Drašiči — spreminjanje podobe belokranjske vasi”. V nalogi je Brancljeva predstavila svoje preučevanje arhitekture v vasi Drašiči z etnološkega in spomeniškovarstvenega vidika. Skušala je prikazati vzroke sprememb v stanovanjski kulturi, zlasti pa je posvetila pozornost vprašanjem, ki zadevajo varovanje kulturne dediščine na terenu. V ugotovitvah je poudarila, da se morajo stroke, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in varovanjem kulturne dediščine, bolj povezovati med seboj. Diplomsko nalogo je smiselno dopolnila razstava o sedanji arhitekutrni podobi Drašič, ki bo v muzeju odprta do 2. novembra. ad UMETNIKI IN SPREMLJEVALCI V Moderni galeriji v Ljubljani je od 22. oktobra odprta razstava »Umetniki in spremljevalci” s podnaslovom »Slovensko umetnostno življenje 20. stoletja v ogledalu portretov in portretnih karikatur.” RIBNIŠKI OKTET NA GOSTOVANJIH Ribniški oktet, katerega jedro so nekdanji člani Slovenskega okteta, je pripravil za prihodnji mesec bogat program: 6. novembra bo nastopil v Beogradu, 8. novembra v Avditoriju v Gorici, 15. novembra pa bo imel dva koncerta na Koroškem. Poleg tega bodo pevci sodelovali na prireditvah počastitev dneva republike in nastopili za predvajanje na televiziji. Pred kratkim je beograjska televizija izdala okte-tovo veliko ploščo. Zakon gre v wa mm m življenje Skupščine kulturnih skupnosti bodo preosno-vane — Izvršnih odborov ne bo več Kaže, da je naposled zasvetila zelena luč za uresničevanje zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, sprejetega pred meseci. Kot je bilo moč zvedeti, so to jesen stekle temeljite priprave na republiški ravni in v posameznih občinah. Se posebej skrbno se lotevajo določil o ustreznejših poteh in načinih delegatskega dogovarjanja, usklajevanja in odločanja. Slednje bo poslej izključno v rokah skupščin, še vedno sestavljenih po dvodomnem načelu (iz zborov izvajalcev in zborov uporabnikov), ki pa ne bodo več imele izvršnih odborov. Te organe, ki niso samo izvajali sklepe, marveč so neredko krojili svojo politiko in s tem postali odločujoči centri moči, bodo zamenjala nova iz vrst delegatov sestavljena telesa (odbori, komisije). Njihova naloga bo bistveno drugačna od nalog izvršnih odborov, saj bodo neposredno v službi skupščin oziroma njenih zborov kot svetovalna ali morda strokovna telesa. To pa ni edina, rekli bi kvalitetna novost, ki se napoveduje v obdobju vladavine omenjenega zakona. Število delegatskih sedežev skupščinah bo manjše, s tem pa naj bi se med drugim že vnaprej zavarovali pred nesklepčnostjo, ki je do zdaj zlasti v občinah tolikokrat ogrožala veljavnost zasedanja, najčešče pa prekinjala seje in terjala ponovne sklice. Glede na krčenje skupščin bo seveda nujno preoblikovati mrežo delegacij in konferenc delegacij, ob novih volitvah pa izbrati za delegate ljudi, ki bodo funkcijo opravljali s srcem in odgovorno. Omenimo naj le še to, da bodo v republiškem zboru izvajalcev tudi tako imenovana tematska zasedanja delegatov. Čeprav iz gra div, ki so že poslana v raz pravo, ni posebej opredeljena vloga takega zasedanja, je moč predvidevati, da bo na njih .sodelovali delegati poznavalci dejavnosti oziroma področij, o katerih naj bi bila beseda. Delegate za tematska zasedanja bodo izvajalci izvolili posebej. I. Z AKTIVNI . KULTURNIKI V Domu Majde Sile je kulturno društvo posebno aktivno, saj delujejo dobro vsi krožki: dramski, reci-tacijski, novinarski in literarni folklorni ter dekliški pevski zbor in knjižnica. Na občnem zboru društva so v sredo, 14. oktobra, sprejeli delovni program za tekoče šolsko leto. MARINKA SOTER V CIRKOVCIH: ZBOR TAMBURIC V Cirkovcih, srednje v ,.xi vasi pri Ptuju, je bilo ob koncu n nulega tedna 2. srečanje tamburaških skupin Slovenije. Na prireditvi, ki bo bržkone tradicionalna, saj med drugim pripravljajo tudi Združenje tamburaških skupin Slovenije, so sodelovali slovenski tamburaški orkestri iz Cirkovcev, Beltincev, Artič, Metlike, Ptuja, Prevalj, Reteč, Vučje vasi, Jepe ob Baškem jezeru, Središča ob Dravi in Celja. »MESTECE” V OBJEMU GOZDOV Ivo Dražetič Uredništvo v gosteh: DRAGA Anton Tuik »Krajevna skupnost Draga sodi s 650 »dušami" po prebivalstvu med manjše v kočevski občini, po ozemlju, bogatem z gozdovi, pa med večje,” je povedal Lojze Pantar, predsednik sveta krajevne skupnosti, ko je novinarjem Marjanu Bauerju, Milanu Marklju in -Jožetu Primcu v imenu sovaščanov, ki so se polnoštevilno zbrali na uredništvu v gosteh v gostilni Antona Turka v Dragi, predstavil kraj. Draga po kočevskem urbarju iz leta 1574 še ni bila naseljena. Prvi Dragarci so bili oglarji in drvarji. Slovenci so se z mešanjem z Nemci deloma poko-čevili. Šolo je Draga dobila 1855. Pred vojno so odhajali Dragarci na sezonsko delo v slavonske in ogrske gozdove. Po odselitvi Kočevarjev novembra 1941 so se preostali Slovenci povezali s partizani. V izpraznjene kočevske hiše se je leta 1942 priselilo nekaj hrvaških in slovenskih družin. Italijani so poleti tega leta del Drage požgali. Nekaj časa so imeli v Dragi celo posadko, kije ob preselitvi v Travo odvedla s seboj vse ljudi, kolikor jih ni prej internirala. Po kapitulaciji Italije so se domačini vrnili. Od osvoboditve pripada Draga Sloveniji, leta 1930 je bila namreč vas pri-deljena okraju Čabar in s tem vključena v savsko banovino. Kot je povedala staroselka Marija Stupica, kraj zvesto nadaljuje tradicijo (roko na srce) marljivih Kočevarjev. „Vas, ki je imela pred vojno 4 gostilne, mesarijo, pekarijo, 3 trgovine in šolo, se danes lahko pohvali z vodovodom, pošto, kakršne ne premore prenekatero slovensko mestece, dobro založeno trgovino, najnovejša pridobitev pa je zdravstvena postaja, v kateri bo za začetek enkrat na teden ordiniral zdravnik. Kar dovolj za vas na 779 metrih nadmorske višine," je povedala Marija. Gostilničarka Kristina Turk je omenila, da se bodo dragar-ske mlade matere skušale prikopati celo do vrtca. Uredili naj bi ga v hiši nekega zdomca, skrb za otroke pa bo prevzela domačinka s končano gimnazijo, ki je tudi mlada mamica. Kristinin mož in gostilničar Anton Turk je naprej nizal dragarske Uspehe in želje. Med dejstvi, ki jih drugod v takšnih hribih ni sušati, je pojav, da mladina iz Drage že nekaj let skorajda ne odhaja s trebuhom za kruhom. Ostaja doma, nekateri pa se bi radi celo vrnili domov - in to iz mest. „Zdi se, da jim je malo nerodno, da se bodo vrnili na primer iz Ljubljane, a kaj, ko je ekonomija močnejša od vsakega, kaj šele od odvečnega sramu," je rekel Turk. 2IVE OD LESA »Dragarci žive v glavnem od lesa,“ je rekel • Lojze Pantar. ,JDobri pogoji so tudi za živinorejo; upajmo, da se je bomo v sedanjih gospodarskih razmerah bolj lotili. Je že res, da imamo vodovod, treba pa bo zgraditi boljšega, ker ta poleti ne zadostuje. Za prebivalce naše krajevne skupnosti, ki obsega poleg Drage še Novi in Stari Kot, Lazeč, Podpresko, Srednjo vas, Travo, Podplanino, Pungert in Črni potok, je namreč značilno, da dinarje, ki jih dobe od družbe, bistveno obogate s prostovoljnim delom in samoprispevki. Ravno zato smo bili deležni tudi pomoči mladinskih delovnih brigad, JLA ter domačih in sosednjih podjetij. Pred nami so še velike naloge. Asfalt na cesti je sicer dolgoročna naloga, to je vsem jasno, nekoliko bolj blizu je morda boljši televizijski sprejem. Za televizijski pretvornik smo, seveda, pripravljeni tudi sami prispevati, Ljubljančanov pa ni, žal, niti na lokacijski ogled. Razmišljamo tudi o kakšnem industrijskem obratu, številni domačini hodijo v šole predvsem kovinske stroke. Jih ne bi morda zaposlili kar doma? ” Franc Tušek in Ivan Križ imata oba opravka z lesom, kruhom, teh krajev. Prvi vozi viličarja v LIK, drugi pa je bil nekoč sekač, zdaj pa zaradi invalidnosti ne zmore več toliko kot prej. Oba se strinjata, da je delo z lesom zanesljivo delo, naporno sicer, vendar tudi lepo, saj je domačinom v krvi. Tudi zaslužek ni slab. Ivo Dražetič, ki je prišel v ..Drago pred sedmimi leti iz Skender Vakufa, zdaj pa se z ženo in otrokoma šteje med domačine, pove, da povprečen sekač lahko z normalnim delom v sezoni zasluži tudi več kot 20.000 din na mesec. Ivo ni edini, ki je prišel v Drago iz drugih republik, še sedem takšnih družin je tukaj. Z Dragarci se dobro razumejo. Sicer pa; kdo je v Dragi sploh staroselec? Anton Štimac je govoril kot predsednik borčevske organizacije, ki skrbi za 5 obeležij iz NOB. »Pravzaprav skrbimo zanje bolj mladina in starine, ki nas je kakšnih 25. Letna 1947 so v teh krajih našteli 130 borcev, zdaj pa jih je kar 200, čeprav jih je od tistih začetnih 130 že veliko pomrlo. To nekatere od nas boli, a kaj, papirji so papirji. Sicer pa o tem razpravljajo in se razbuijajo tudi odgovornejši od nas," si je olajšal dušo Štimac. V takih krajih seveda ne moremo mimo lovcev in gasilcev. Sovražnikov ognja je 52 in imajo kar solidno opremo, intervencij pa na srečo bolj malo. Lovci, ki jih je 42, pa gospodarijo kar s 3300 hektarji gozdov in senožeti, gradijo lovski dom — lovsko kočo že imajo — pobrateni so z lovci iz Dekanov. Pobratimi so z dragarsko navezo zelene bratovščine najbrž zadovoljni, saj v Dragi vsako leto odkažejo medveda, pol stotnije srnjadi in nekaj manj jelen- jadi. Da s kmeti ni večjih prepirov zaradi škode na pridelkih, skrbi kar 6 električnih pastirjev. MANJKA ZDRAVNIK „Nujno potrebujemo vrtec, šolo in telovadnico,” je povedala učiteljica Neda Klun iz Drage, ki uči na šoli v Podpreski, katero obiskuje letos 31 učencev. »Imamo varuško, prijavljenih je 6 otrok, ki so potrebni varstva, primernega prostora za otroško varstvo pa nimamo. Telovadnica je potrebna šolarjem pa tudi mladini in zaposlenim za rekreacijo. Uporabljali bi jo tudi člani kultumo-športnega društva. Za šolo pa je splošno znano, da je v stari in dotrajani stavbi.” Nato pa je še dodala, da imajo, lepo novo zdravstveno postajo, zdravnika pa še ne. Ko je zbolel njen oče, ni mogla dobiti nobenega zdravnika. Menila je, da število prebivalcev ne sme biti glavno merilo, če naj bi neko območje imelo bolj ali manj stalnega zdravnika, ampak daje treba upoštevati tudi prostranost območja. S tem se je strinjal tudi šofer avtobusa Jože Žagar iz Srednje vasi pri Dragi, ki vozi na progi Trava-Ljubljana. Povedal je, da so bili ti kraji minulo zimo več dni brez avtobusnih in drugih zvez s svetom in da so bili tudi bolniki prepuščeni sami sebi. Zdaj imajo ti redko naseljeni in oddaljeni kraji le dve avtobusni zvezi na dan s svetom, se pravi z Žlebičem, od koder se nato potniki lahko odpeljejo tudi z drugimi avtobusi proti Ribnici in Kočevju ali pa proti Ljubljani. Včasih je bilo avtobusnih zvez več, pa^0 jih zaradi ne-rentabilnosti ukinili. Potnikov od tu res ni veliko, jih je pa iz drugih krajev ob progi več in bi proga kot celota le morala biti donosna. Predlagal je, naj bi uvedli iz teh krajev tudi posebno delavsko avtobusno progo, saj se veliko krajanov vozi vsak dan na delo v Ribnico, Kočevje in Ljubljano. Zdaj so zaradi dela zdoma tudi i i po 14 ur, če bi bila uvedena delavska proga, pa bi bili manj. To progo bi lahko uvedli, če bi pokazale za nje- no odprtje več zanimanja organizacije združenega dela. Nujno bi bilo posodobiti in asfaltirati še makadamske odseke ceste od Trave do Žlebiča, ponekod pa popraviti dotrajani asfalt. »Za odmaknjene kraje bi morali bolj skrbeti, saj imamo zdaj občutek, kot da kočevska občina sega le od Stare cerkve preko Kočevja do Livolda, se pravi, da zajema le Kočevsko kotlino.” S to ugotovitvijo je že nameraval zaključiti izjavo, a se je v zadnjem trenutku spomnil, da bi območje potrebovalo še kakšen obrat. Mladina, ki se izšola, se nima kje zaposliti. V domače kraje pa bi se radi vrnili tudi vsaj nekateri, če že ne precejšen del, tistih, ki so zdaj zaposleni v drugih krajih in se vsak dan vozijo na delo ali pa so se iz domačih krajev že izselili. Da je s prevozi na delo res križ, je potrdil Alojz Benčina s Hriba. Dela v Podpreski in mora vsak dan prevoziti kakih osem kilometrov v vsako smer. »Govorili ,-in obljubljali so delavski avtobus, pa ni nič iz tega. Ko bi vsaj redni avtobus vozil ob primernem času!” je potožil Benčina. DELAJO V HUDEM MRAZU Vsaj eno rešitev za zaposlovanje je nakazal direktor tozda LIK Kočevje „Jelka” v Podpreski Franc Kalič mlajši. Kakih 6 ah 7 ljudi bi dobilo lahko delo na „Jelkini” žagi, vendar jo je treba prej temeljito preurediti oziroma zgraditi kar novo. Sedanja žaga je bila zgrajena leta 1920 in do danes so jo le vzdrževali in ne obnavljali. Pogoji dela v njej so obupni, saj morajo delati delavci tudi pri 20 do 25 stopinjah pod ničlo. Ni treba posebej poudarjati, da je zato veliko bolniške in tudi delovni učinek je slab, zato pa so nizki še osebni dohodki zaposlenih. Zanimivo je, da večino potrebnih novih strojev že imajo, a jih nimajo kam postaviti, ker nimajo primerne zgradbe. Tudi denar za zgradbo imajo zagotovljen, se pravi podpisane sporazume za finansiranje. Tako so se sporazumeli, da bo »Jelovica” iz Škofje Loke prispevala kar polovico za to investicijo potrebnega denarja, ker si hoče zagotoviti potrebno surovino. Nekaj bi prispeval tozd Gozdnega gospodarstva Kočevje v Dragi, ker bi na žagi predelali na leto 3.000 kubikov drobnega lesa iglavcev v jamski les. Razen tega bi pozimi, ko ni dela v gozdu, zaposlili nekaj gozdnih delavcev v tozdu »Jelka” v Podpreski in si tako med seboj pomagali. Preostali potrebni denar za žago pa bi prispevala tozd »Jelka” in delovna organizacija LIK Kočevje. Kljub vsemu temu pa na odgovornih mestih ni pravega razumevanja za to investicijo. Če bi razumevanje bilo, bi jo gotovo lahko že uresničili, saj o temeljiti prenovitvi sedanje žage ali o gradnji nove razpravljajo v okviru LEK in drugod že vse od leta 1978. O kmetovanju je povedal nekaj besed upokojeni kmet in nekdanji voznik Rudolf Turk iz Podpreske. .Kmetovati ni slabo, res pa je, da smo bili kmetje prej zapostavljeni, in to se še danes pozna, ker se mladina ne vnema preveč za delo na zemlji. Tu živim že 50 let in razmere dobro poznam, zato pravim, da bi na naši zemlji lahko pridelali precej žita, ki tu dobro obrodi. Včasih smo ga veliko sejali, potem pa pridelovanje žita opustili. Zdaj opažam, da je med kmeti nekaj več zanimanja, treba bi bilo le urediti nabavo umetnih gnojil, da bi jih bilo zadosti, kadar je treba. In pa odškodnine za škodo, ki jo povzroči divjad, bi bile lahko višje. Zaradi divjadi kmetje več ne sejejo ovsa, saj ga medvedje vsega uničijo. Oves pa je žitarica, ki tudi lepo uspeva v teh krajih.” Rudolf Turk je še povedal, da v njegovi družini - kar 12 otrok šteje - še znajo sami narediti žlice in drugo suhorobarsko kramo. Štiriin-sedemdesetletni Rudolf Turk se je te ljudske spretnosti naučil od očeta, njegovi otroci pa od njega. Franc Okoren Jože Žagar Alojz Benčina Andrej Mohar Rudolf Turk Neda Klun Anton Štimac Marija Stupica OŽIVELI ZAPUŠČENI HLEVI Svojevrsten zgled, da se kmetovanje vsemu navkljub le splača, če se ga lotijo prave roke in s pravo mero pameti, je Franc Okoren. Šestindvajsetletni mladenič je doma iz Pirnič pri Medvodah, upa pa, da bo zdaj njegov dom v Dragi. V najem je vzel zapuščene državne hleve in nekaj pašnikov. Redi 40 bikov in 4 jahalne konje; prve iz gospodarskih razlogov, druge pa iz ljubezni in tudi iz upanja, da mu bo nekoč uspelo spraviti na noge kmečki turizem, povezan z jahanjem po lepi okolici Dra-ge' »Kraj mi je zelo všeč in ljudje so me lepo sprejeli medse. Ce mi bo uspelo urediti stanovanjsko vprašanje, bom z ženo ostal tukaj,” je zatrdil podjetni Franc Okoren. Ostali možakarji pri omizju pa so dejali, da mu gre živinoreja lepo od rok. Ker so se mladi vsa leta nazaj iz dragarske krajevne skupnosti izseljevali, je razumljivo, daje v vaseh njihova dejavnost zamrla. Tanja Turk »Razen gostilne mladi nimamo prostora, kjer bi se lahko zbirali,” je povedal Andrej Mohar iz Podpreske. Omenil je, daje zdaj več mladine po vaseh, ker imajo zaposlitev v krajevni skupnosti, vendar pa so slabo povezani. »Manjka nam človeka, ki bi nas prebudil, organiziral. Sicer je res, da je prostega časa malo ob delu v tovarni in še doma na zemlji, a nekaj ga je le,” je zaključil Andrej Mohar, nato pa še dodal, da mladi skrbijo za spomenik na Debelem vrhu, kjer sta v prvem letu vojne padla dva partizana. Takšno je torej življenje v krajevni skupnosti Draga. Ljudje so se malo pohvalili, malo so potarnali, a če bi pod vse, kar smo slišali v tistem deževnem večeru v Turkovi gostilni, potegnili črto in naredili nekakšen izračun, bi se izšel na dobro. Ljudje se zavedajo, da so naredili velike korake naprej. Zato so na domače kraje ponosni, radijih imajo in zanje so pripravljeni še delati. Iz takšne delovne zavzetosti pa se zanesljivo rojevajo lepši dnevi. Kristina T urk DOLENJSKI LIST BOGASTVO, KI GA JE TREBA IZTRGATI GOZDO Gozd je kmetova hranilnica, pravi slovenski progovor. In res se v naših gozdovih skriva precejšnje bogastvo, ki pa ga je treba spraviti na piano, do žag, lesnopredelovalne industrije, tujih kupcev, kjer je moč zanj dobiti v tem trenutku neprecenljive devize. Prav pri spravilu lesa iz gozdov pa se je slovenskim gozdarjem zataknilo, tako da je marsikatera tovarna ostala brez osnovne surovine. Zato so v republiškem odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva sprejeli ukrepe, s katerimi naj bi se količine posekanega lesa povečale, s tem pa tudi izvoz. Ukrepi, zlasti pa pozivi za večjo sečnjo lesa so padli na plodna tla tudi na Dolenjskem. Tako vsaj nam kažejo poročila, ki smo jih zbrali pri Gozdnih gospodarstvih in v lesni industriji na Dolenjskem in v Posavju. Direktor Gozdnega gospodarstva v Brežicah inž. Teodor Oršanič pravi, da so bili gozdarji vedno pripravljeni pomagati skupnosti v težkih razmerah. Tudi tokrat se z vso odgovornostjo zavedajo nalog, ki jih je prednje postavila skupnost. V njihovem Gozdnem gospodarstvu so za letos planirali 97.700 kubikov lesa, v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja pa že 121.000 kubikov. Zaradi izjemne situacije v gospodarstvu pa bodo omejeno količino dosegli že letos. Kako bo s posekom lesa v prihodnosti, še ni mogoče reči. Resda je slovensko gozdarstvo sprejelo nalogo, da letni posek lesa, ki je bil predviden za leto 1985, doseže konec naslednjega leta. Težave pa bodo nastopile pri sekanju i lesa v zasebnih gozdovih. Povečano sekanje terja tudi naložbe: zgraditi je treba gozdne ceste, vlake, obnoviti je treba 115 hektarov gozdov, meliorirati 400 hektarov zemljišč, pripraviti 30 hektarov topolovih plantaž. Za te naložbe bi bili potrebni krediti, banka pa nima na voljo dovolj denarja. Vendar tovrstne naložbe niso | edina ovira pri uresničevanju zastavljenih nalog. Ne bo namreč dovolj, če bodo delavci delali tudi ob prostih sobotah. Za delo v gozdu potrebujejo mehanizacijo, ki pa jo bodo morali dobiti iz uvoza. Vprašanje je, kako bo z njim, čeprav je Gozdno gospodarstvo tudi mo-dan izvoznik. Kar 13 do 15 odstotkov prihodka je ustvarjenega na tujih trgih. ZAČASNO BREZ DOPUSTOV Kot je povedal pomočnik direktorja črnomaljskega Toka Jože Rode, sta spravilo lesa v letošnjem Jetu močno oteževala zima in žled, kije polomil blizu 4 tisoč kubičnih metrov lesa. Dodatne težave imajo tudi z delovno silo. Tudi taki ukrepi, kot je začasna prepoved odhajanja na dopuste, niso prinesli uspehov, saj so delavci začeli pogosteje odhajati na bolniški dopust, česar ne morejo preprečiti niti z ostrejšimi disciplinskimi kaznimi. Prav tako jim povzroča težave pomanjkljiva mehani-' zacija. Nekaj so je namreč poso-| dili za čiščenje brkinskih goz-dov, kjer je žled napravila kata-?trofalno škodo, precej vozil pa Je obstalo, ker jim je zmanjkalo rezervnih delov zanje. Tako je uresničitev letnega plana slej ko Prej vprašljiva, vsaj kar se tiče ‘Slavcev, medtem ko bodo za gospodinjstva pripravili dovolj drv. Torej se Belokranjcem vsaj | niraza v stanovanjih ni bati. ŽAGA KOČEVSKEGA LIKA JE STALA MESEC IN POL Kočevski gozdarji niso opravili vsega, kar so si zastavili. Zato je žaga kočevskega Lika stala mesec in pol. Posledica tega je precej manjši izvoz, kot je bil načrtovan. V prvih osmih mesecih so namreč izvozili za nekaj več kot dva in pol milijona dolarjev. Najuspešnejši so bili v tozdu šolskega pohištva, manj Pa v tovarni masivnega pohištva. Zato so v tej tovarni uvedli delo tudi ob prostih sobotah, delavcem v proizvodnji pa so priskočili na pomoč pisarniški delavci, ki ob prostih dneh pomagajo pri zlaganju desk in vzdrževalnih delih. Pri manjših izvoznih rezultatih imajo svoj delež tudi težave pri uvozu reprodukcijskega materiala. Manjka jim brusnega papaja, laka rezkaijev in podobnega. Vzrok ni v premajhnem pridelku deviz, saj jih nekaj odstopijo tudi drugim tozdom v SOZD Slovenija les. V kočevskem Gozdnem gospodarstvu so sprejeli več ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili z načrti določen posek. Delavci sekači bodo izkoristili proste sobote, predvideni so tudi ukrepi za boljše izkoriščanje delavnega časa. Tako računajo, da bodo v družbenem sektorju lahko posekali nekaj več kot 200 tisoč kubikov lesa ali za 7 tisoč več, kot so nameravali sprva. V zasebnem sektorju so težave precej večje. V zadnjih desetletjih načrt poseka ni bil nikoli uresničen, prav tako so v prvih devetih mesecih posekali le okoli 53 odstotkov vsega lesa v zasebnem sektorju. Za manjši posek lesa v zasebnih gozdovih pa ntso krivi kmetje — lastniki gozdov, ampak drugi posestni- ki. Bržkone bo vprašanje, kako doseči pri teh posestnikih večji posek, ostalo še odprto. CE NE BO LESA, TUDI PAPIRJA NE BO Med največje porabnike lesa šteje tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj” iz Krškega, saj bodo za nemoteno obratovanje rabili 765 tisoč kubikov lesa, od tega le 255 tisoč kubikov listavcev. Teh je pri nas dovolj, težje pa bodo zagotovili 510 kubikov iglavcev. Prav zato bi morali posekati precej več, kot so gozdarji predvidevali. Temu je namenjen tudi sestanek treh splošnih združenj, gozdarstva, lesne in papirne industrije, ki naj bi nakazal ukrepe, s katerimi bi za papirnico zagotovili več lesa. Končno papirnica lahko pričakuje večjo ponudbo lesa, saj je samo lani vložila v obnovo gozdov več kot 23 milijonov dinarjev. Gre namreč za to, da se zmanjša uvoz iglavcev in se poveča ponudba domače smreke. V tem smislu so se popravili predvsem Mariborčani, ki so precej povečali dobavljene količine lesa, ni pa tako z ostalimi v Sloveniji. Zato bodo mo- rali dobiti več lesa iz ostalih republik, kjer je častna izjema le Hrvaška, ki ga prispeva 15 tisoč kubikov. Slovenija pa porabi le slabo petino rotacijskega papirja. Zato bodo morali za prihodnost oskrbeti več lesa iz drugih republik. Novomeško Gozdno gospodarstvo s petimi tozdi družbenega sektorja in tremi kooperacije ima kar precejšnje obveznosti. Les dobavlja namreč za No-voles, IMV, Pionir, papirnico v Krškem, skupaj okoli 96 tisoč kubikov. Seveda bodo imeli težave, če bodo hoteli uresničiti vse plane. Generalni direktor Gozdnega gospodarstva inž. Jože Petrič je povedal, da nameravajo letos posekati za 11.000 kubikov lesa več, kot so načrtovali. Vendar so kljub ukrepom, ki jih je sprejel delavski svet — delavci sekačr bodo morah delati tudi ob prostih sobotah in v podaljšanem delovnem času — dosegli dokaj klavrne rezultate. V septembru jim je nagajalo vreme, težave pa imajo tudi z mehanizacijo. Zato bodo nabavili nekaj novih traktorjev, uvedli tečaje za nove gozdne delavce in pospeševali sečnjo lesa v zasebnem sektorju. Kljub vsem težavam pa upajo, da bodo do konca posekali 197 tisoč kubikov lesa, kolikor so se odločili. V NOVOLESU DOSEGLI 87 ODSTOTKOV IZVOZA Kako so se odrezali v Straškem Novolesu, je povedal Miha Blažič, pomočnik direktorja v tozdu Blagovni promet: „Priznati moram, da smo letni plan izvoza tako napeli, da imamo zdaj težave, kako ga uresničiti ob zaostrenih pogojih prodaje doma in na tujem. Predvideli smo namreč kar za 30 odstotkov več izvoza kot v minulem letu. Avgusta yno prvotni plan malce spremenili, toda po devetmesečnem obračunu so rezultati naslednji: morali bi iztržiti 14,376 milijona dolarjev na tujih tržiščih, vendar smo dobavili in prodali le za 12,504 milijone dolarjev izdelkov, kar pomeni 87 odst- plana. Vzroki za zaostajanje so naslednji: bila je dolga in ostra zima, ki je onemogočala spravilo lesa iz gozdov, zato je prišlo do motenj v dobavi te surovine. Zaradi dolge zime so bili daljši postopki za sušenje lesa, občutili smo pomanjkanje repromateria-la iz uvoza in od domačih doba- viteljev in pri planiranju smo računali na izpopolnitev strojne opreme, ki pa je še danes ni. Vrh vsega manjka delovne sile v tozdnih, ki izvažajo. Glede na take ugotovitve smo začeli ukrepati že avgusta in septembra. Od septembra dalje smo v vseh tozdih, kjer za planom zaostajajo, preklicali proste sobote. Ce je nujno, delamo tudi ob nedeljah. Naslednji ukrep je vključevanje zaposlenih z režijskih delovnih mest v proizvodnjo, bodisi ob popol-dnevnih ah ob sicer prostih sobotah. Vodilni v podjetju so dolžni tedensko spremljati rezultate, na vsakem zasedanju delavskega sveta pa morajo o tem poročati. Kaže, da se po vsem tem izvoz izboljšuje, saj smo septembra povsem dosegli planirali izvoz. Kljub vsemu ocenjujemo, da letnega plana izvoza 19,167 milijonov dolarjev ne bomo povsem dosegli, ampak le 96-odstotno. Omenil bi, da smo tudi pri uvozu uvedli izredne ukrepe. Trikrat smo že letos zmanjševali uvozne plane tozdov, tako da do konca leta ne bomo uvozili več kot za 6,6 milijona dolarjev repromateria-la. To pomeni, da bomo po zdajšnjih predvidevanjih letos imeli za okrog 12 milijonov dolarjev več izvoza kot uvoza. Taka pozitivna bilanca pa je vsekakor uspeh, ki ga ne gre podcenjevati.” TUDI DOHODKOVNI ODNOSI SE NISO UREJENI Ker je izvoz slabšega žaganega lesa v letošnjem letu v ribniškem Inlesu izpadel — po njem je bilo na zunanjih trgih manjše povraševanje, odprlo se jim je šele v zadnjih dveh mesecih — ne bodo dosegli predvidenega plana. Zato bodo napore za večji izvoz okrepili v naslednjem letu. Ustanovili so sklad za povečevanje izvoza, iz katerega bodo dajali denar najbolj uspešnim med tozdi. Ker pa v Inlesu menijo, da s stavbnim pohištvom ne morejo biti konkurenčni na zunanjih trgih, razmišljajo o dodatnih programih. Doslej so že uvedli program la-meliranih bukovih plbšč za kuhinjske in delovne mize, pripravljajo pa še program elementov za okna, ki jih bodo tudi izvažali. K tem ukrepom šteje še vrsta razgovorov in sestankov, na katerih seznanjajo zaposlene z nujnostjo večjega izvoza. Medtem ko se v ostalih gozdarskih delovnih organizacijah niso toliko pritoževali nad posledicami žleda v lanski zimi, pa je ta posekala v območju sevniškega tozda Gozdnega gospodarstva okoli 4.000 kubikov lesa. Zato je prva naloga, kot je rekel direktor inž. Milko Miljkovič, ta les spraviti iz gozdov. Kljub vsem težavam so že dosegli precejšnje rezultate pri izvozu. Od predvidenih 1.370 kubikov lesa za tuje trge so jih izvozili 300 več. Seveda bi lahko dosegli še večje uspehe na zunanjih trgih, če bi ne bilo treba oskrbovati tudi domačih kupcev. Med njimi so žaga, Kopitarna in krška Celuloza, ki pa za les plačajo manj, kot bi dobili zanj na tujem trgu. * Tako. Izvedeli smo,da so se gozdaiji in lesarji dobro odzvali na pozive republi&ega odbora. Žal pa nihče med njimi ni rekel nič o skupnem planiranju, o dohodkovnih odnosih med proizvajalci in porabniki, še posebej pa o poslovnih odnosih med gozdarji in kmeti. Načeti za posek lesa v zasebnem sek-toiju namreč š_ vedno niso izpolnjeni, Sii! pa sc prodaja ako imenovanega n črno posel sn „ ga lesa. Kd:j l 'iv tej • ,8-:.:i začeli uuj v..‘i 1 zadeve ost;-ne prej' • i. ! ga z. r:> hodnc S sodelovar.j : > novinarjev Rje Bačer, Jožeta Primca, Pavla Peca, Draga Rustje, Jožice Teppey i„ Alfreda Železnika za objavo pripravil Jože Simčiča (TELEVIZIJSKI spored^ 4. XI. sreda 30. X. petek 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, Slovenščina 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 CEBELKO HLACEK, japon- elzp ricanlča 17.45 ANSAMBEL VILIJA PETRIČA 18.15 OBZORNIK 18.25 SRBI V TRSTU, dokumen- tarna oddaja 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IZSILJEVANJE NA ATLANTIKU 21.45 V ZNAMENJU 22.00 NOČNI KINO: SIBIR1ADA Film z gornjim naslovom je tako dolg, daga bodo televizijci predvajali v dveh delih. Gre za epopejo treh pokolenj dveh ruskih družin v dalj-nji Sibiriji. Junake začne film kazati na začetku tega stoletja, spremlja jih prek revolucijskih in medvojnih let do dogodkov med zadnjo vojno in po njej do šestdesetih let, ko je odkritje nafte v tako rekoč pozabljene kraje prineslo nebrzdan razvoj, ki lomi tradicionalne navade in dodobra spremeni vsakršno podobo Sibirije. Film je zrežiral Andrej Mihalkov, igrajo pa Evgenij Petrov, Sergej Ca-kurov, Leonid Plešakov, Aleksander Potapov, Natalija Andrejčenko in drugi. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Sunookrili - 18.15 Koraki - 18.45 Kabaret Klub M - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naš čas - 20.30 Zagrebška panorama - 20.55 Narodna glasba : Taneč - 21.25 Kulturni mozaik 31. X. sobota 8.00 POROČILA 8.05 GLASBA ZA CICIBANE: NAŠA Četica koraka 8.20 LOLEK IN BOLEK, poljska ri- 8.30 NIHČE KAKOR JAZ 9.00 JELENČEK 9.30 ŠESTI KROG, športna oddaja 9.55 ŠAH V SVETU Ce hočeš dobro igrati šah, ni dovolj, da si do podrobnosti seznanjen s skrivnostmi šahovske igre, imeti moraš tudi dokašnjo telesno vzdržljivost, saj gre za naporna tekmovanja, za boj za točke. Šahisti imajo svojo organizacijo, ligaški način tekmovanj, pravila itd. O tovrst- nih, t. i. zunanjih posebnostih šaha bo govorila današnja oddaja, ki smo jo pred časom že lahko videli na malih zaslonih. 10.00 ŽUPAN V CASTERBRID-GEU 11.15 POROČILA .. . DINAMO : RADNlCKI, prenos nogometne tekme . . . ISKRA OLIMPIJA - ZADAR, prenos košarkarske tekme . . . POROČILA . . . POTOVANJE CHARLESA DARWINA ...NAŠ KRAJ 19.05 ZLATA PTICA: KMET ZVEZDOGLED 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠE SREČANJE Po izteku prvega niza oddaj, ki jih vodi Mito Trefalt, so televizijci pripravili nove. Nekolikanj bodo spremenjene, od ustaljenih rubrik bo ostala samo tista o portretirancu, sicer pa bo vsako oddajo sestavljalo dvanajst prispevkov, zvečine razvedrilnega značaja. 21.40 MODNI UTRINKI 21.45 SIBIRIADA Na sporedu bo drugi del sovjetskega filma. 23.25 KAŽIPOT 23.45 POROČILA 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album — 18.00 Tekmovanje glasbene mladine Rovinj 81 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Svete gore - 20.55 Poročila - 21.05 Vidiki - 21.35 Športna sobota — 21.55 Glasbena dediščina ■ 1. XI. nedelja 1 10.25 POROČILA 10.30 A. Dolenc: RESNIČNA PRAVLJICA, lutkovna oddaja 11.10 KAŽIPOT 11.30 IGRA VAM GODBA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 JUGOSLAVIJA, . DOBER DAN 13.35 in 15.50 POROČILA 15.55 Čudoviti prah, slovenski film Mlada partizana izgubita stik s svojo enoto, in četudi sta slabo oborožena, jima ne manjka volje in poguma, da se ne bi prebijala skozi raznovrstne nevarnosti in iskala tovariše. Pot ju vodi mimo požganih vasi, sovražnikovih zased, pridruži se jima mlado dekle in skupaj jim uspe najti partizane. Taka je vsebina slovenskega filma, ki ga je 1974 posnel Milan Ljubič, in sicer po istonaslovnem romanu Vekoslava Kaleba. Igrajo Lju-biša Samardžič, Silvo Božič, Jože Zupan, Ivanka Mežan, Marinko Še-bez in drugi. 17.15 CEZ TRI GORE: SLOVENSKI OKTET 17.40 ŠPORTNA POROČILA 17.50 IZGNANCI, dokumentarni film Ob 40-letnici izgona številnih Slovencev v Srbijo, na Hrvaško ali na tuje je Milan Ljubič za ljubljanske televizijce posnel dokumentarni film po spominski knjigi Franca Šetinca. Ob Šentinčevih spominih na otroštvo v izgnanstvu bo o takratnih težkih časih govorilo še dvajset izgnancev iz Krškega, Dobove, Velike doline, Mihalovca, Mosteca, Sel, Artič, Koritnega in drugih krajev. Uvodno razmišljanje ob filmu je pripravil dr. Tone Ferenc. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SEDEM SEKRETARJEV SKOJ 21.00 ZANIMA ME 21.35 ŠPORTNI PREGLED 22.20 V ZNAMENJU 9.00 Oddaje za JLA - 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Maščevalci (ameriški film) - 19.00 Risanke -19.30 Dnevnik - 20.00 Hoffmanove pripovedke (reportaža o baletni predstavi) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Hvala za pozornost 2. XI. ponedeljek 1 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Geometrija, Kultura branja, Sodobna afriška književnost 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOLI: S. Pavlovič: Strašni volk, Geometrija, Matematika, Biologija 17.10 POROČILA 17.15 CICIBAN, DOBER DAN: KAKO PRAVLJICA OŽIVI Pravljica se da brati, poslušati pa ne samo ob branju, temveč tudi. ako nam jo kdo zaigra. Igranja pravljice so se lotili malčki vevškega vrtca. 17.30 NOBELOVC: MARIE CURIE, zadnja oddaja iz dokumentarne nanizanke 18.05 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 18.15 IGRAJVA SE Na sporedu bo prva od dveh oddaj z naslovom Otrok in igra, ki bosta pokazali značilnosti igre kot osnovne dejavnosti predšolskega otroka. 18.35 OBZRONK 18.45 KONTRA RITEM, oddaja za mladino 19,15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Ivan Mrak: BLAGOR PREMAGANCEV, drama 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 V ZNAMENJU A Al 1 AT 3. XI. torek 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, G. Vitez: Zrcalce, Rišemo, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute 16.00 ŠOLSKA TV: Vstaja, Živa bitja so odvisna drug od drugega 17.30 POROČILA 17.35 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka 17.45 SREČANJE KOROŠKIH VI-Ž AR J SV Gleuali bomo oddajo, ki so jo televizijci nekega julijskega nedeljskega Dopoldneva posneli pod lipo pri Maleju v Selah na Koroškem, kjer •o zbrali Slovenci iz vseh treh dolin. Roža, Podjune in Zile. Mnogi so igrali in peli, i več pa jih je gledalo n. poslušalo. 18.10 PISANI SVET: RIBOLOV 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Učenci v samoupravni družbi, LR Kitajska, Zanimivo potovanje 10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Ruščina, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.25 POROČILA 17.30 CIRKUS 17.55 ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU, dokumentarna oddaja 18.25 OBZRONIK 18.40 KAKO SO REŠILI BALET, glasbena oddaja 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Pot okoli sveta - 18.00 Miti in legende -18.15 Izobraževlna oddaja - 18.45 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Skag 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ŠTUDENT NAJ BO Oddaja ne bo govorila samo o uvedbi usmerjenega izobraževanja, ampak bo težišče razpravljanja na ugotavljanju, ali je s takim načinom izobaževanja zadoščeno osnovnemu razlogu za preoblikovanje šolstva, to je zahtevam in potrebam združenega' dela. Zdajšnje stanje, bodisi zaposlitvena sestava, poklicna usmerjenost brezposelnih, predvideni obseg izobraževanje, kaže, da- smo od uresničitve osnovnega načela usmer- jenega izobraževanja še daleč. 20.55 A. S. Puškin: MALE TRAGEDIJE^ Na sporedu bo prva od treh oddaj sovjetske nadaljevanke, posnete po Puškinovih delih Male tragedije. Preživeli smo večer na dači, Gostje so so odpeljali na dačo pa Faust in Mefisto. Nadaljevanko je zrežiral Mi-hail Švejcer, igrajo pa I. Smoktunov-ski, V. Zlotuhin, V. Visocki, N. Belohvostikova, S. Pereladova in drugi. 22.15 V ZNAMENJU 22.30 ZA LAHKO NOC Z MAR- TIALOM SOLALOM 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Suncokriji - 18.15 Življenje knjige — 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Bing Crosby, življenje in legenda — 20.55 Trgatev v Župi — 21.25 Zagrebška panorama --21.50 Tadž Mahal (indijski dokumentarni film) 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK '19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: PRIJATELJ IZ AMERIKE Izdelovalec iz Hamburga ve, da je neozdravljivo bolan. Že tako in tako kratek preostanek življenja mu dodobra začinijo gangsteiji, ki zahtevajo od njega, naj ubije nekoga iz nasprotne bande. Možaka pritegne visoka vsota, ki mu jo obljubljajo, za-t o pristane, da postane zločinec. Sam se ne znajde, zato mu priskoči na pomoč človek, ki je vešč takih početij. Možaka se spoprijateljita. .. Kako se konča ta zahodno-nemški film, ki obravnava pojav nasilja v dandanašnjih velemestih, ne bomo povedali. Po scenariju, oprtem, na roman Patricie Highsmith, ga je zrežiral Wim WeB' ders, glavne vloge pa igrajo Bruno panz, Dennis Hopper in Li# Kreuzer. 22.00 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Neven 18.15 Reportaža - 18.45 Amaterji -- 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda — 22.00 Dnevnik 5. XI. četrtek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Mesto, v katerem živim, Tours, Mehkužci 10.00 TV V ŠOLI: Risanka, OZN, Risanka, Pravljica, Zadnje minute 15.50 ŠOLSKA TV: Vstaja, Živa bitja so odvisna drugo od drugega 17.20 POROČILA 17.25 JELENČEK 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: CIPRSKA POROKA, ciprski film 18.30 OBZRONIK 18.40 MLADI ZA MLADE: MORNAR NAJ BO Slovenski mornarji imajo sedež v Piranu, tamkajšnja Splošna plovba ima 28 prekooceanskih ladij, v tem mestu pa je tudi šola za pomorščake. Ta poklic je nenavaden, zanimiv, zato bo oddaja govorila o njem. Pripovedovali bodo fantje in dekleta, ki so se pred kratkim vrnili s popotovanja po morjih sveta, zdaj pa spet sedijo v šolskih klopeh. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 STUDIO 2 Tokratna kulturna oddaja bo najprej predstavila prevod znamenitega Rabelaisovega romana Gargantua in Pantagruel. To ključno delo svetovne književnosti je poslovenil Branko Madžarevič. V oddaji bo govor še o težavah založništva, japonska študentka Kaja Haiki pa bo pripovedovala, kako pri nas zbira in študira narodne pesmi. 21.30 ORGELSKI KONCERT HUBERTA BERGANTA Nastop znanega slovenskega orga-nista so televizijci posneli v ljubljanski stolni cerkvi, kjer je izvedel pre' ludij, fugo in ciaccono v C-duru Buxtehudeja, dva korala J. S. Bacha, Vivaldijev koncert za dve trobenti pa sta ob Bergantu izvajala še trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold. 21.50 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini " 17.30 Dnevnik - 17.45 Mi srn« smešna družina - 18.15 Znanost 18.45 Evrogol — 19.30 Dnevnik ' 20.00 Teleskopija - 21.00 Po izbir - 23.00 24 ur RADIO LJUBLJANA PETEK, 30. X. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Moto perpetuo. 14.25 Naši roslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Vita Ahačiča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomoršča-Be............................ ansambli. 12.10 Opoldanski cocktail melodij. 12.45 Zborovska glasba. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Z velikimi revijskimi orkestri. 14.05 Navje, slovenski Panteon. 14.25 Pesem jeseni. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Z našimi opernimi solisti. 17.50 Radijska igra (M. Djur-djevič: Metulj). 18.36 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedelo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij. 0.05-4.30 Nočni program. ansambli JRT. 21.05 Radijska igr3 22.30 Tipke in godala. 23.05 Liričfl utrinki 23.10 S popevkami po Ja goslaviji. 0.05-4.30 Nočni program SREDA, 4. XI. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Velik zabavni orkestri. 12.30 Kmetijsk nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudski glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 NaS kih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 2. XI. foslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.30 Zabavna glasba. 18.00 Zbo- 6 IS SOBOTA, 3 l .X. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Pojo amaterski zbori. 10.30 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ve- 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci rovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost. 18.30 Radijsko teki 'ihpia nute z ansamblom Dobri znanci. movanje mladih pianistov. 19.45 Mr 20.00 Naj narodi pojo. 21.05 Odlomki iz W. A. Mozarta opere Beg iz Seraja. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo-0.05-4.30 Nočni program. čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Za-Ta. 18.00 Na ljudsko te- seli domači,napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Zborovska pesem mladih. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prjjetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkF mi notami po domovini. 0.05-4.30 Nočni program. bavna glasba, mo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 MF nute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velika- nov. 22.30 Popevke iz jugoslovan skih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 3. XI. NEDELJA, l.XI. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (A. Maro-dič: Smeh in solze). 8.48 Mladinski zbor RTV Ljubljana. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Ob dnevu spominov. 11.30 S slovenskimi malimi 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.05 Z našimi opernimi umetnF ki. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Sotočje. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ČETRTEK, 5. XI. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno-12.10 Znane melodjje. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi-14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaj« se vključujejo. 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i* napevov. 21.05 Literarni večer (Slovenski roman). 21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugo slo; vanskih študijev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. Majhen klub - veliki rezultati Iz obiska zveznih atletskih kapetanov, Daneta Korice in Ivice Matijeviča v Novem mesto — Cujnik v ekipi za naslednje letne olimpijske igre 23. oktobra sta novomeške atletske delavce obiskala zvezna atletska kapetana, znana bivša vrhunska atleta Dane Korica in Ivica Matijevič. Pogovora s športniki so se udeležili tudi strokovni selektor Atletske zveze Slovenije Jure Novak in nje: ajnik Franc Mikec ter zvezni in republiški trener za mete Matjan Kolarič. Pogovarjali so se o dolenjski atle-in pripravah naših atletov na olim-jske igre in mladinsko evropsko pijsk tekmovanje, ki bo letos v Mariboru. Atletska strokovnjaka sta se zanimala zlasti za delo in razmere državnega rekorderja v metu kopja Darka Cujnika, kije kandidat za olimpijske igre, in mlade perspektive atlete Igorja Primca, Borisa Okleščena, Igorja Lapanjeta in Greti Hren, ki med Novomeščankami edina lahko upa na mladinsko evropsko prvenstvo. Ugotovljeno je bilo, da bo atletiki v Novem mestu potrebno dati več. V zadnjih nekaj letih se nekatera po- nimajo možnosti. Nujno potrebno bi bilo novomeškim atletom zagotoviti vsaj dva profesionalna trenerja. Prvi bi razvijal množični šport, drugi pa vrhunskega. Atletika je v Novem mestu srcer uvrščena v prednosti11 šport in dobiva od TKS na let« 670.000 din, kar pa še daleč «e omogoča zaposlovanje profesionalnih trenerjev, kaj malo pa od te vsote ostane za nujna vzdrževalna del« na stadionu. Trenutno so se tam lotili urejanja zaletišč, kijih bodo prevlekli s tartanom, da bo omogočen* vadba skakalcev in metalcev tudi pozimi v slabem vremenu. J. PAVLIP dročja zanemarjajo, uspehi, ki jih dosegajo Cujnik, Okleščen, Lapanje, Hrenova in ostali so rezultat načrtnega dela s pionirji pred desetimi in več leti. Ce novomeški atletiki ne bomo zagotovili tagitivili trenerjev (nagrajevanih), bodo rezultati v bodočnosti zgolj slučanji. V občini se z atletiko bavi le deset osnovnih šol, nekatere med njimi za atletiko niti ZVEZNA KAPETANA V NOVEM MESTU - Od leve proti desni: Matjan Špilar, Jože Pečnik, Dane Korica, Zvezni kapetan mo&® reprezentance, Franc Mikec, Ivica Matijevič, selektor ženske t? prezentance, Jure Novak, Matjan Kolarič, Darko Cujnik in Jane* Penca. (Foto: J. Pavlin) Sodnika odločila tekmo II. zvezna košarkarska liga: Novo mesto — Libela 78:91 (39:48) — Zasluge za zmago gostov sodnikoma ATLETSKI POKAL MED ŠOLARJI V počastitev brežiškega občinskega praznika je domala vse leto potekalo občinsko atletsko tekmovanje osnovnih šol. V ekipnem vrstnem redu so zmagali šolaiji Brežic nad Bizeljskim, Globokim, Pišecami in Veliko Dolino. P.R. NASTOPILO 746 UČENČEV Kar 746 učencev se je pred dnevi udeležilo krosa, ki ga je pripravilo SSp OŠ Jože Slak-Silvo v Trebnjem. Starejši učenci so morali preteci 1.000 metrov dolgo progo, mlajši pa nekaj krajšo. GRIČAR OBČINSKI PRVAK V KROSU V Dolenji Nemški vasi je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo Trebnjega v krosu, na katerem je nastopilo 317 tekmovalcev. Med člani je zmagal Gričar iz Hrastovice. ZMAGA RIKA, PORAZ KOČEVJA V 16. kolu ljubljanske kegljaške lige je ekipa Rika s 4.828 proti 4.489 premagala ljubljanski ZRMK. V moštvu domačinov sta bila najboljša Radivojevič z 838 in Lovšin z 829 podrtimi keglji. V 3. kolu enotne kegljaške ljubljanske lig* pa je ekipa Kočevja nepričakovano izgubila točki z ekipo Hidro iz Medvod. Rezultat: 4.959 : 5.079. M. G-č. Sobotno srečanje 3. kola v II. zvezni košarkarski ligi v -novomeški športni dvorani bi lahko označili kot neenakovreden boj domačinov z gosti in ljubljanskima sodnikoma. Okoli 400 gledalcev, ki so, resnici na ljubo, pričakovali gladko zmago domačih košarkaijev, je bilo ogorčenih. Pa ne tolikanj zaradi izgube dveh dragocenih točk domače vrste, pač pa zaradi kriterijev, ki sta se jih v soboto posluževala sodnika. ZMAGAL ŠENTRUPERT Končano je letos prvič organizirano ligaško tekmovapje v nogometu v trebanjski občini, na katerem seje v desetih kolih pomerilo deset moštev. Prvo mesto je osvojil Šentrupert s 15 točkami (razmerje golov 52 - 27), 2. Mirna 13 (50 : 32), 3. V. P. Mokronog 11 (39 : 41), 4. Tržišče 11 (36 : 39), 5. Hrastovica 8 (35 : 43) in 9. Trebnje 2 (21 : 48). Prvi dve moštvi sta se uvrstili v medobčinsko ligo malega nogometa, ki bo pozimi na sporedu v novomeški športni dvorani. Najboljši strelci so bili Velikonja, M. Fugina (13 golov), D. Hasdovac, Horvat (11) itd. P. VELIKONJA STOPICANKE PRVE V počastitev občinskega praznika in ob otvoritvi prizidka osnovne šole v Stopičah je bil na tamkajšnjem športnem igrišču rokometni turnir, ki so se ga udeležile ekipe osnovnih šol iz Bršljina, Šmihela, Grma, Šentjerneja in domača ekipa iz Stopič, ki je pokazala največ znanja. Za njimi se je uvrstila združena ekipa (Bršliin, Šmihel, Grm), tretje pa so bile Šentjernejčanke. Ni še pretekla minuta srečanja, ko je bilo domači vrsti dosojenih že pet osebnih napak, do konca srečanja pa kar 47, česar ljubitelji košarke v Novem mestu doslej ne pomnijo. Ob tem je treba v isti sapi povedati, da je bilo srečanje povsem mirno in daleč od vsakih grobosti, kar bi po številu dosojenih osebnih napak pričakovali. Tako nič čudnega, da je morala že veliko pred zadnjim žvižgom na klop večina domačih košarkarjev, kar je gostom seveda veliko pripomoglo k nenadejani zmagi. Rezultat: 78:91 (39:48). Novo mesto: Cerkovnik 8, Bajc 10, Kovačevič 2, Ivandič 14, Golobič 6, Skobe 4, LaUč 11, Plantan 23. Po treh odigranih kolih so Novo-meščani z eno zmago na 8. mestu, v soboto pa potujejo v goste k Alkarjevi ekipi. USPEL KROS V BREŽICAH Prizadevni športni delavci AK Brežice so pred dnevi pripravili jesenski kros, na katerem je nastopilo kar 625 tekačev vseh starosti. Zmagovalec po posameznih kategorijah je kar preveč, da bi jih naštevali, zato zapišimo le, daje med člani slavil Žitko iz AK Brežic, med članicami pa njegova klubska kolegica Ži-čkarjeva. KOLO PRED KONCEM-SODRAŽICA V 17. kolu občinske lige v malem nogometu ribniške občine so bili doseženi naslednji rezultati: Vatreni poljubac-Union 0:3, Go-' ra-Grmada 3:4, Grčarica-Kadeti 3:0, Mladina-Veterani 7:3, Lončar-Sodražica 1:5. Kolo pred koncem vodi Sodražica pred Veterani in Grčarico. M. G-č. Vse rokometne točke na Dolenjsko Zmaga Ribničanov v derbiju II. ZRL — Podvig Novomeščank v Raičih — Kočevke še naprej na čelu v SRL — Rekordna zmaga Krčanov nad Rudarjem Sobotno rokometno kolo je bilo za dolenjske predstavnike tako v zveznih, kot v republiških konkurencah eno najuspešnejših doslej. Nasprotnikom ni bila oddana niti ena točka, najdragocenejši zmagi pa sta vsekakor zmagi novome&ih deklet v Raičih in Ribničanov v slovenskem derbiju proti Šoštanj! INLES - ŠOŠTANJ 27:23 (14:12) - Z zmago v derbiju II. ZRL so Ribničani ponovno našli korak z vrhom, še posebej, ker je vodilni Varteks klonil v Ljubljani pred Prulami. Zmaga Ribničanov v soboto nad Šoštanjčani je povsem zaslužena, saj so bili večidel tekme boljši, gostje pa so bili enakovreden nasprotnik le v delu prvega polčasa. Inles: Gelze, Križman 1, D. Ilc 3, J. Ilc 4, Stanko, Troha 5, Karpov 2, Mikulin 7, Ambrožič 4, Ando(jšek, ftitre 1, Rački. . S to zmago so Ribničani prehiteli Šoštanjčane in so tako po 7. kolu na 3. mestu, v soboto pa jih čaka težak obračun z neposrednim konkurentom za vrh lestvice v Zagrebu. Dl TROKUT - NOVO MESTO 22:23 (12:10) - Potem ko je po Prvem delu kazalo, da bodo Novo-tneščanke tudi v 7. kolu II. ZRL ostale praznih rok, so v nadaljevanju izkoristile nekaj zaporednih napak domače obrambe. Finiš srečanja je Bil dramatičen, kot že dolgo ne, gostje pa so z nekaj več športne sreče osvojile dragoceni točki. Novo mesto: Udovč, Mlakar 1, Štrukelj 5, Iličin 1, Sitar 4, Jakše 1, Kramar 1, Godler 3, Mrhar, Mršnik 7, Šlajkovec. Po 7. kolu so Novomeščanke z 8 točkami četrte, v naslednjem kolu pa bodo imele v gosteh ekipo Koke. V SRL SAME ZMAGE KRŠKO - RUDAR 31:22 (15:11) - Z dobro igro so Krčani zabeležili doslej najvišjo zmago in se tako z nekaj zaporednimi uspehi preselili pod sam vrh prvenstvene razpredelnice. Po 8. kolu so namreč z 10 točkami tretji, v naslednjem kolu po potujejo v goste k drugouvrščenemu Koicrcu. DRAVA - ITAS KOČEVJE 19:28 (9:15) - Z novo prepričljivo zmago so se Kočevke še utrdile na prvem mestu in tako tudi po 8. kolu ostajajo doslej še edina neporažena ekipa v ligi. ISKRA ŠENTJERNEJ - POLANA 26:22 (16:10) - Tudi Šentjer- nejčanke igrajo od kola do kola bolje in so vse bliže vrhu. Lestvica SRL za ženske: 1. Itas Kočevje' 15, 2. Burja 14, 3. Iskra Šentjernej 12, itd. V naslednjem kolu gostijo Kočevke vrsto nevarnega Branika, medtem ko Šentjernejčanke potujejo v Andraž, kjer bi si morale zagotoviti novi točki. Zmaga Mokronoga v gosteh Odigrano 2. kolo v republiških odbojkarskih ligah — V nadaljevanju II. ZOL Novomeščani zaman potovali v Bo- vec V soboto je bilo odigrano tudi 2. kolo v slovenskih odbojkarskih ligah. Pri moških je Mokronog v gosteh ugnal Salonit z 0:3, pri dekletih pa so Kočevke izgubile doma s Partizanom Tabor gladko s 3:0. SALONIT-MOKRONOG 0:3 (-13, -11, -14) - Poročila iz Kanala govore o izredno izenačeni igri, • V II. kolu Zol — zahod bi se moral novome&i Pionir v Bovcu srečati s tamkajšnjim odbojkarskim moštvom. Ker deli-girana sodnika Stupan in Kraner iz Maribora nista dopotovala, je tekma za nedoločen čas preložena. Pač pa se obeta novomeški odbojkarski publiki lep športni dogodek v soboto ob 19. uri v športni dvorani, ko se bo Pionir pomeril z Novim Zagrebom. v kateri so bili gostje za odtenek boljši in tako slavili prepričljivo, a zasluženo zmago. KOČEVJE - PARTIZAN TABOR 0:3 (-3, -14, -9) - Kočevke, novinke v ligi, so v drugem srečanju pokazale dobro igro in bile proti favoritinjam na papirju nekajkrat celo blizu presenečenja. Še najbliže temu, da osvoje vsaj set, so bile v drugem nizu, ki so ga izgubile na razliko. Mokronožani so pri moških po dveh kolih na 4. mestu z eno zmago, Kočevke pa s prav tako dvema točkama pri dekletih sedme. V naslednjem kolu igrajo: Mokronog—Sava in Fužinar (ml) — Kočevje. ŠORLI V VODSTVU Na oktobrskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK ,,Milan Majcen” iz Sevnice je zmagal Milan Šorli iz Radeč, kije osvojil 6 točk. Drugo do četrto mesto so si delili Jože Maurer, Marjan Furlan in Janko Blas, ki so osvojili po 5,5 točke. Po desetih doslej odigranih turnirjih je vrstni red naslednji: 1. Šorli 72 točk, Maurer in Blas po 68 točk itd. V okviru praznika sevniške občine bo klub pod pokroviteljstvom Jutranjke organiziral tretji hitropotezni šahovski turnir posameznikov iz vse Slovenije v spomin na prezgodaj umrlega družbenopolitičnega delavca in šahista Dušana Breliha. Turnir bo v dvorani Lisce v nedeljo, 8. novembra; pričetek ob 9. uri. KOŠARKA: IZŽREBANE ŠTEVILKE Na nedavnem sestanku zastopnikov slovenskih košarkarskih klubov so med drugim izžrebali številke ekip v vseh tekmovanjih. Vrsta Ko-četja, ki bo igrala v 1. članski ligi, ima številko šest, dolenjske ekipe v II. vzhodni ligi pa: 2. Podbočje, 3. Brežice in 7. Straža. Ženska vrsta novomeškega Novolesa ima številko ena in bo prvi dve prvenstveni tekmi odigrala doma. Tekmovanje v slovenskih košarkarskih ligah se bo začelo 7. novembra, končalo pa za moške 3. aprila, za košarkarice pa 24. aprila. ŽELJEZNICAR - NOVO-LES 34:59 (21:20) Sredi tedna so novomeške košarkarice v Karlovcu odigrale prijateljsko tekmo. Prvo v Novem mestu so izgubile, v gosteh pa so po dobri igri v obrambi in hitrih protinapadih povsem nadigrale domačinke in zasluženo zmagale. Novoles: Srebrnjak 6, Gal 1, Žnidaršič 14, Avguštin 10, Jarc 10, Žura 7, M. Tomšič 1 in Bunc 10. Elan doma premagan Presenečenja v 8. kolu SNL Ce smo še po prejšnjem kolu govorili o tem, da sta za vrh lestvice v slovenski nogometni ligi-zahod dva kandidata (Tabor in Elan), potem je nedeljsko kolo naše napovedi postavilo na glavo. Poglejmo rezultate: Pi-ran-Kočevje 0:1 (0:0), Elan- Usnjar 1:2 (1:1), Jesenice-Bela krajina 0:3 (0:1). Novomeščani so s hudim spodrsljajem doma proti Usnjarju resda še zmeraj na 2. mestu, vendar jih sedaj do Tabor Jadrana loči že 5 točk, na drugem mestu pa so jih doleteli še nogometaši Vozil in Bele krajine. Slednji so v nedeljo prijetno presenetili na Jesenicah, saj so ugnali favorizirane domačine, enako tudi Kočevci v Piranu. Lestvica: Tabor Jadran 14, Elan, Vozila in Bela krajina 9,... 7. Kočevje 4. V naslednjem kolu igrajo: Bela krajina-Elan, Kočevje-Tabor Jadran. V vzhodni skupini so Brežičani doživeli že sedmi poraz, tokrat s Proletarcem z 0:1, in'so pred zadnjim jesenskim kolom, v katerem se bodo pomerili doma s Pragerskim, z eno točko prepričljivo zadnji. dežurni motijo Cakaje na inventuro - v noči na 19. oktober je bilo na Mirni vlomljeno v Mercatorjevo galanterijo. Po prvem ogledu kaže, da je nepridiprav odnesel za 100 din drobiža. Ce je vzel še kaj, bo pokazala inventura. PO ORODJE — Na gradbišču Begrada v Semiču so ugotovili, daje tat iz priročnega skladišča izmaknil nekaj orodja, ročni vrtalni in brusilni stroj ter 25 metrov električnega kabla. Vse skupaj je bilo vredno okoli 17.000 din. OB MOTORNO ŽAGO - V noči na 22. oktober je nekdo vlomil v priročno Pionirjevo skladišče pri tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Odnesel je motorno žago, vredno 20.000 din. DO IZTREZNITVE *- Novomeški miličniki so 22. oktobra dali na hladno 19-letnega Štefana Mitroviča iz Novega mesta, ki se je pretepal v Trdinovem hramu. Dan kasneje so imeli opravka še z 29-letnim Brankom Murnom iz Novega mesta, kije izzival k pretepu v Koštialovi ulici. NAD STEKLENINO - V soboto so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve Rifata Šabanoviča iz Črnomlja, ki je razgrajal in razbijal steklenino v restavraciji Grad. NOV AVTOBUS V JARKU — Tole je prizor iz Brežine pri Brežicah. Avtobus beograjskega Dcarusa je naprodaj in so ga vozili po Jugoslaviji na ogled avtobusnim podjetjem zaradi morebitnega nakupa. V soboto se je z voznikoma Ikarusa podal na poskusno vožnjo predstavnik SAP Rudi Amšek. Pri srečanju s tovornjakom je avtobus zapeljal preveč na rob ceste brez bankin in po razmočeni zemlji zdrsnil v jarek. Ranjen ni bil nihče, gmotne škode pa je precej, saj so pri vseh okenskih steklih na desnem boku pogled ah v notranjost vozila betonski stebri vrtne ograje (Foto: Jožica Teppey) Kožo nam kar uspešno odirajo Inšpektorji ugotavljali nepravilnosti v novomeških trgovinah z živili — Pri pol kg salame ..samo" 40 din pomote — Djeladini vpije, kuharica pa joka V soboto so tržni in sanitarni inšpektoiji Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto opravili nenaden pregled nekaterih živilskih trgovin v Novem mestu. Akcija, ki seveda ni zadnja te vrste v Novem mestu in drugih dolenjskih središčih, je pokazala, da trgovci skorajda brez izjeme kupcem kar uspešno odirajo kožo, da o čistoči v trgovinah niti ne govorimo. Pa pojdimo po vrsti. V prodajalni Dom KZ Krka v Bršljinu so inšpektorji stehtali dve malici, ki ju je pripravila prodajalka Marta Bobnar. Prvi kupec je bil prikrajšan za 3,5 dinarja, drugi pa za 50 par. Bobnarjeva se je zmotila tako, da je računala, kot bi postregla z boljšo salamo. Sledila je mandatna kazen 500 din. S sodnikom za prekrške pa bo imel opraviti zasebni obrtnik Rudej Čimer, kije imel prodajalno zaprto, čeprav tega ne bi smel. Svetla točka pregleda je bil Market v Bršljinu, edina prodajalna, v kateri inšpektorji omenjeno soboto niso ugotovili nepravilnosti. SVOBODA, DOLGA EN DAN Novomeški miličniki so 21. oktobra popoldne v Novem mestu prijeli Davorina K., ki je brnel naokoli s tujin avtom. Sploh si je dal fant v Novem mestu kar precej opravka z avtomobili. Najprej je vzel fička s parkirišča pred tovarno zdravil Krka. V avtu je bilo samo nekaj kapelj bencina in je odpovedal pokorščino že na Zagrebški cesti. Mladenič si je ob Ljubljanski cesti izposodil novega fička, vendar se je vožnja kmalu končala, miličniki so ga zalotili na Glavnem trgu. Davorina so nato z marico odpeljali v vzgojni dom v Radečah, od koder se je fant dan poprej odpravil na izlet. NECUJECNA ČISTOČA V Pionirjevem domu za samske delavce je bil v soboto na delu tat. Ko se je Huso B. v kopalnici kopal, mu je dolgoprstnež vzel iz suknjiča, ki je bil v spalnici, 2.000 din gotovi- Posebno poglavje v Bršljinu je kiosk PIK iz Vinkovcev. Niti eno blago ni bilo označeno s ceno, za' blago niso imeli niti enega papiija. Prodajalec Begaj Bedri je razumel samo to, daje treba plačati mandatno kazen 500 dinarjev. Strahovito seje namreč branil in otepal. V Dolenjki-nem marketu na Cesti herojev se je mesar Ferdo Kočar pri pol kilograma čajne salame zmotil ,,samo” za 40 din. Ko so inšpektoiji prišli na tržnico, so zelenjavarja Nehata Djeladini-ja zalotili med prepirom s stranko. Inšpektorjem dobro znani Djeladini jo je prepričeval, da ima spet enkrat prav. Pa so ugotivili, da ni tako, stranko je hotel pretentati za natanko 80 din (!). V blagovnici KZ Krka v Žabji vasi imajo težave z označevanjem cen. Kazni niso plačali prvič. V Dolenjkinem marketu na Ragovski je plačal 500 din kazni Alojz Šketi, čeprav je prekršek zakrivila prodajalka, kije servirala premalo salame na napačnem papirju, pa še ena tehtnic je vztrajno kazala 1 dekagram manj. Precej dela so imeli tudi sanitarni inšpektorji. Njihova mandatna kaznovalna moč je žal manjša, samo 100 din, kar je za nered in svinjarijo, ki ju morajo gledati in ugotavljati, naravnost smešna kazen. V tem delu sobotne zgodbe se še enkrat srečamo s' starimi znanci. Prodajalna Dom KZ Krka v Bršljinu skrbi za snago tako, da včasih samo pomete po tleh, za opremo pa se kopičijo smeti, v Pikovem kiosku je prodajalec Begaj Bedri spet v hipu pozabil slovenščino in srbohrvaščino, bife in delikatesa KZ Krka na Koštialovi sta se proslavila z umazano delovno obleko osebja, Djeladini na tržnici je pustil odpadke ležati tako, kot so mu padli iz rok - zaradi hujše kršitve bo moral k sodniku za prekrške; v blagovnici KZ Krka v Žabji vasi je bilo vse v redu, slabše pa sta TOVORNJAK PO LEVI - Alojz Musar iz Šentjanža je 19. oktobra dopoldne vozil z avtomobilom od Zbur proti Mokronogu. V Spodnjih Laknicah mu je 'nasproti izza ovinka po levi pripeljal s tovornjakom Zlatko Jančar iz Crmošnjic. Kljub zaviranju sta vozili trčili, pri čemer je bil Musar laže ranjen. Škode je za 30.000 din. ZAPRLA POT - Ivanka Pirc iz DoL Vrhpolja je 20. oktobra dopoldne v domači vasi zapeljala z osebnim avtom s stranske poti na prednostno in tako zaprla pot avtu, ki ga je vozil Jože Zagorc iz Cerovega Loga. Prask ni bilo, gmotne škode pa je za 50.000 din. POD AVTO - V petek zvečer je Franc Kraševec iz Jelš pri Otočcu peljal z osebnim avtom t« Ljubljanski cesti proti Bršljinu. Pri Dolenjki-ni samopostrežnici je pred njim nenadoma nameravala prečkati cesto* Mara Grubačevič iz Grobelj. Kraševec jo je kljub zaviranju zadel in zbil. Grubačevičevo so obvezali v novomeški bolnišnici. OPLAZIL TOVORNJAK - Aziz Trešnjo iz Buničkega Potoka je 23. oktobra zvečer vozil z osebnim avtom sarajevske registracije od Zagreba proti Ljubljani. Pri Mokricah je zapeljal v levo in- oplazil tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Bolgar Petre Donchev Ivanov. V osebnem avtu je bila poleg voznika ranjena sopotnica, gmotne škode pa je za 35.000 din. se odrezala bližnji bife in tamkajšnja kuhinja. Kuharica je sicer jokala, kar pa ni razdvojilo stepene smetane in umazanih cunj, da o delovni obleki ne govorimo. Velik nered je bil tudi v skladišču Mercatorjevega potrošniškega centra na Zagrebški, Dolenjki-na samopostrežba na Kristanovi se je „odrezala” z nevzdrževanim skladiščem in smetmi na zelenicah, Do-lenjkin bife na Ragovski je imel strahotno stranišče; po skladišču so ležale cunje, okrog smetnjakov je bilo vse razmetano. Kar dobro se je v začetku odrezal Dolenjkin market na Drski, ko pa so inšpektoiji prišli v skladišče, so morali spremeniti mnenje. V sožitju umazanih skodelic, čistil, razlitega mleka in cunj so mirno tehtali dve stegni mesa. M. B. V DVE BOLNIŠNICI Ljubljančan Jože Premk je 20. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru so na magistrali zaradi manjšega trčenja stala vozila. Ustavil je tudi Premk. Za njim je z osebnim avtom pripeljal Italijan Maurizio De-gan, ki zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ni mogel pravi čas ustaviti in je trčil v Ljubljančanov avto. Ranjena sta bila oba voznika in sopotnika v Ljubljanskem avtu. Italijana so odpeljali na zdravljenje v novomeško, Ljubljančana pa v ljubljansko bolnišnico. Škode je kar za 230.000 din. ZDOMEC V LEVO V soboto je Dragomir Bajič iz Sanskega Mosta, ki začasno dela v ŠVici, peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Poljanah je zapeljal v levo in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Jože Bol-tes iz Gabrja. Huje ranjeni so bili Boltes ter sopotnika Alojzija Gal iz Novega mesta in Jože Gal z Dolža, laže pa voznik Bajič; Škode je za 130.000 din. KDO SI JE ZAŽELEL PISANJA? V petek popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Cvete Martinčič v Ulici Milke Šobar v Novem mestu. Nepridiprav je prišel v hišo skozi garažna vrata. Preiskal je vso hišo, omare in predale pa je razmetal. Domači so morali najprej vse pospraviti in šele nato ugotavljati, kaj manjka. In manjkalo je samo nalivno pero, vredno 2.000 din. POTA Ii\ S TU? '7k DOLENJSKI LIST TOVARIŠ KAPELNIK, MENI SE ZDI, DA NISMO OBLEKLI PRAVIH UNIFORM. DOLENJSKI UST P red 20 let Da, treba je varčevati i ■ Vse bi radi imeli — Tudi občine so nekaj krive — Nespodobna obnašanja pri kulturnih prireditvah KADARKOLI se ustavimo pred trgovinsko izložbo z novimi predmeti, si želimo: „Ko bi tudi jaz lahko kupil to in-onO!“ Toda nimamo denarja. Nekaj bi pač lahko dali že zdaj, vsega ne. • In tisto v izložbi bi kljub temu radi imeli. Največkrat si denar izposodimo, samo da imamo, kar smo sj zaželeli: Pa so tu dolgovi in kaj vse pride z njimi! Zakaj ne bi počakali in kupili za svoj denar? Za svoj? Da-varčevati je treba. Vsak dober gospodar ve, kaj to pomeni. Cesar ne more kupiti danes, bo lahko dobil jutri, pojutrišnjem. Namesto da bi del plače pognal, shranil zdaj tisočaka, zdaj petstotak pa tudi vsak dinar. ZAKAJ je komunalna dejavnost cokla v splošnem ravzoju? Poglejmo resnici v oči! Še vedno gre za to gospodarstvo, „na drobno" le 1,1-7 odst. narodnega dohodka. Zanj skoraj „ni“ investicij, ker smo jih porabili v druge'namene. Spričo industrijske rasti bi, razumljivo,.pričakovali, da bi komunalna dejavnost le našla ustrezno mesto v celotnem gospodarskem razvoju. Morda so za njen počasni razvoj krive tudi občine, ki niso napravile vsega. KULTURNO - PROSVETNO delo bi bilo bržčas živahnejše, ko bi imeli dovolj prostorov. Nemalo je primerov, da kulturniki gostujejo v zasebnih hišah ali v prostorih gospodarskih organizacij. Včasih pride celo tako daleč, da imajo v teh prostorih • veselice in druge prireditve. Zdi pa se,’ da kulturne prireditve skoraj dosledno odrivajo. Posledice tega so, da pride do nespodobnih obnašanj pri dramskih predstavah in glasbenih večerih. Nedvomno je to znamenje majhne srčne kulture. ČEPRAV JE nemalokrat • slišati, da je občina Brežice ena izmed najrevnejših v novomeškem okraju, ima najbolj razvite družbene službe. (Iž DOLENJSKEGA LISTA 26. oktobra 196J) SVETU OKOLI UBOGLJIVA - Na smrtni postelji je mož zaupal ženi, da jo je nekajkrat varal, ter jo za- ’ prosil, naj mu nezvestobo oprosti in naj najde način, kako bi ji koristil še po smrti. Vdova Joan Moyse iz West Ealinga na Angleškem — tam se je vse skupaj dogodilo — je ubogljivo izpolnila moževo poslednjo voljo. Njegovo truplo je dala upepeliti, pepel pokojnika pa vdelati v peščeno uro. Tako ji njen dragi meri čas, kadar se domisli njegovih nezvestob. RAZSIPNOST - Za neumnosti trošijo denar tudi drugje, ne samo pri nas. O tem nas prepričuje odkritje ameriškega senatorja W. Proxmira, kije prišel do zanesljivih podatkov o razsipavanju denarja za lažne znanstvene ražiskave. Ugotovil je,-da je neka raziskovalna ekipa proučevala spolno življenje perujskih Indijancev in za te raziskave potrošila 200.000. dolarjev; od tega je šlo kar 97.000 dolaijev za obisk dveh javnih hiš. Rezultati menda niso bili nič boljši, kot bi jih lahko pravil vsak za kupljeno ljubezen bolj navdušen laik. KRALJEVSKE POTREBE - Preveč varčna tudi ni kraljevska družina v Saudovi Arabiji. Kralj Kaleda je nujno potreboval oklopni avtobus za svoje čuvarje, Naročil ga je v ZDA in plačal za' avtobus 45.000 dolaijev, ' za prevoz z letalom pa 127.000 dolarjev. - DRAGA RAZVADA - Avstralsko sodišče v Brisbanu je dosodilo dva meseca zapora, 18-letnemu Darrenu Simpsonu, ker je med poletom v Sidney uščipnil stevardeso v zadnjico. Fant zanesljivo ne bo več ščipal stevardes, dokler so v Avstraliji tako hudi sodniki. \ POMOTA - Po kabelski te-' le vizij i šo naročnikom v Cocoi na Floridi pomotoma posredovali desetminutni pornografski film namesto koncerta cerkve-. nih peycev. Razen enega se ni noben od 125,000 naročnikov zaradi zamenjave pritožil. Morda pa so mislili, da gledajo film o biblijski zgodbi o Adamu in Evi v raju. • Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. be poznam (Nobena) zahteva ni tako opravičena, kakor ta, da ima biti v vsaki vasi ali vsaj fari poleg splošne ljudske knjižnice tudi posebna kmetijska ali vsaj poseben oddelek za to, zahteva, ki jo ima v prvi vrsti uresničiti država, kateri mora biti vendar najbolj ležeče na povzdigi in razvoju kmetijstva. Ker pa se predobro poznamo s to čudovito državo, kako počasen stroj da je to,zato morajo kmetovalci sami vzeti to stvar v roko v zvezi z učiteljstvom. (Kmetijska) šola. na Grmu priredi v dvorani gosp. Windischerjeve gostilne v Kandiji razstavo faznih vrst krompirja. Na to razstavo pošljejo lahko tudi drugi gospodarji svoje pridelke , in sicer od vsake vrste najmanj kilo. Sola na Grmu bo razstavila 24 vrst krompirja in priredila pri tej priliki poduk o vrednosti novih vrst krompirja. (Kuga) je nastala v mestu Neapolju na Italijanskem. 500 pristaniških delavcev je dala zdravstvena oblast spraviti v posebno hišo in jih (Trupi o) sestre v Smif Tablete iz nosorogovega roga so prava dragocenost, ker imajo baje posebno ljubezensko moč. Naša gozdna praprot naj bi, nabrana na kresno noč, s svojimi semeni pomagala osvajati nežna srca. Kako si skuhati ljubezen vročo Kaj vse so ljudje cmarili in uporabljali, da bi si pridobili ljubljeno srce — Od dlake iz volčjega repa do mandragore — Potemnela ljubezenska krompirjeva slava Če se je mladenič v stari Grčiji odpravil na sprehod s posušenim vimenom hijene okoli leve roke, je bil trdno prepričan, da bodo dekleta kar me-dlela od silnih ljubezenskih čustev, ki jih bo prebudil v njih. A pri tem ni stavil na svoje adute, na milino, mladost in lepoto;- bolj je verjel posušenemu ostanku hijene na roki. Če pa se je le dogodilo, da se deklica, po kateri je hrepenel, ni hotela vžgati v sladkem planemu ljubezni, mu je bilo na voljo še veliko sredstev. Tisti čas so pri- • * segli še na tele ljubezen vnema- ' joče stvari: telečje možgane, dlako lz volčjega repa, kačje kosti, sovje pero in celo na delce človeškega trupla. Prosvetljeni.sodobnik se seveda nasmiha ubogemu starogrškemu mladeniču, ki je slepo verjel v čarobno moč reči. A. nasmeh mu- lahko kar zastane na licu, saj se je tovrstno vraževerje ohranilo vse do današnjih dni tudi med najbolj civilizirani-.mi narodi. Ljubezenski napoji - so sicer bolj ,,znanstveni”, prodajajo se v obliki tablet ali močnih rastlinskih izvlečkov, vendar pa je njihova naloga po- dobna nalogi posušenega hijeni-nega vimena, pa če zadevo gledamo še s tako prizanesljivim očesom. Dandanašnji so na vrhu lestvice ljubezenskih napitkov tablete iz rogov severnega jelena • in iz nosorogovega roga. Ne samo da zbude zaspane ljubezen-‘ske želje v moških, tudi na ženske učinkujejo podobno. Pod prividom takih ' čudovitih lastnosti gredo tabletke dobro v prodajo, še predobro, saj zaradi njih grozi nosorogom, da jih bodo v nekaj desetletjih iztrebili. Za slepilo čutnega zadovoljstva torej nezadržno izginja lepa in edinstvena žival, čeprav teče že šestdeseto leto, odkar je’ nosorog zavarovan in zaščiten kot redka žival. V magično ljubezensko moč nosorogovega roga verjamejo predvsem Azijci, posnemovalcev pa ne manjka na razvitem Zahodu. Revni si tega razkošja ne morejo privoščiti, saj so čudežne tabletke predra; ge, odtehtati jih je treba z zlatom. Sicer pa je pomanjkanje ljubezni bolj bolezen bogatih kot revnih. Stari narodi so poznali še mnogo več ljubezen budečih Kalifornijski kondor je zapisan izginotju. Na sliki je Topa Topa, edini ptič te vrste, ki živi v ujetništvu. Jim res ni več rešitve? Zaradi zakonske zvestobe in vmešavanja človeka je simbol Amerike obsojen na propad — Občutljiva ptica Država je počasen stroj — Razstava krompirja na Grmu — V Neaplju straši kuga — Šolske sestre oskrbele truplo sv. Feliksa z novimi oblačili.in okrasjem. ločiti od vsakega občevanja z drugimi ljudmi. V bolnišnici je 24 za kugo obolelih ljudi. Kugo so najbrž zanesli pristaniški delavci v mesto na la-dijah, ki so pripeljale kože v Neapolj, kjer so tudi našli mnogo mrtvih podgan, poginolih za kugo. Italijanska vladaje poslala tje vse zdravni-i ke, ki so preučevali kugo v Indiji. sv. Feliksa, kateremu čč. šolske Imihelu ravnoka; oskrbujejo novtr oblačilo in okrasje, prepeljalo se bode 24. t. m. po 5. uri popoldne s primerno slovesnostjo nazaj in položilo pod novi veliki altar na svoj stari prostor. (Človek) ima na tvoritev vremena le malo vpliva, razven onega, ki ga doseže izsekavanjem gozdov in zopetnim pogozdovanjem; mej to malo spada tudi skoro le varstvo proti nočnim zmrzlinam s pomočjo dima. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1901) ,,Ptica je po zunanjosti tako grda, da se vanjo lahko zaljubi le enako neprivlačen stvor. Povsem gologlava'je, rumenooka, koža je pomarančasta, perje pa vranje črno.” S temi besedami je eden od biologov opisal kalifornijskega kondorja, izumirajočo ptičjo ■ vrsto, katero bi na.vsak način rešili pogine, saj je simbol Arne-. rike. Tako spreminjajoče se • okolje kot kondorjeve lastne življenjske navade strahotno hitro krčijo število teh mrhovinarjev. Danes jih od nekdanjih tisočev leta po divjinah zahod; nih ZDA in Mehike le še kakih 30. Človek kalifornijskih kondorjev ni nikoli streljal iz prave potrebe. Indijanci so jih" ubijali žaradi perja, rudokopi so iz kondorjevih letalnih peres delali tulce za shranitev zlatega prahu, med zbiratelji pa' veljajo kondorjeva jajca za dokaj dragocen primerek, saj so pripravljeni za eno jajce odšteti tudi po 12.000 dinarjev. Celo po letu 1963, ko so kalifornijskega kondorja zaščitili z zakonom, so ga še na črno lqvili. In bolj ko je bil redek, večje bil vreden. Ptica ima malo možnosti, da preživi, tudi zaradi lastnih navad. Kondor je monogamna ži: val, kar pomeni, da en par živi skupaj za vse življenje. Samica zleže le po eno jajce vsaki dve leti, mladič pa je celo leto. odvisen od staršev. Edini primerek ptice, ki že dlje živi v živalskem vrtu, je Topa Topa. Zanj so ornitologi ujeli samičko in upajo, da bosta imela kaj potomstva. Le tako bodo morda število teh redkih ptic ohranili, morda pa celo povečali. Poskusi, ki so jih opravili doslej, so pokazali, da je kalifornijski-kondor izjemno občutljiva ptica. Človekove prisotnosti ne prenaša. Ko so ornitologi nazadnje poskušali stehtati kondorjevega mladiča, je živalca doživela tak šok, da ji je odpovedalo srce. Poslej se ne upajo več posegati v silno redka gnezdišča. Kondorje opazujejo z najmanj štiristometrske razdalje, ker le tako oddaljen opazovalec ptic ne moti. Jasno da je opazovanje na tako daljavo precej otežkočeno. Zaradi teh življenjskih navad redke ptice bo težko izvesti akcijo, v kateri bi nekaj ptic poskušali v ujetništvu spariti in vzgojiti potomstvo. Če poskus ne bo uspel, potem se kalifornijskim kondorjem zares slabo piše. napojev. Za sestavo mnogih ne bomo nikoli zvedeli, ker s® ostali skrivnost vse do današnjih dni, kar pa res ni nobena škoda-Rimske matrone so poznale precej takšnih receptov, njihovi ljubezenski napoji pa so bil| menda tako močni, da so bili uradno prepovedani. Kot pričajo nekateri pisni- spomeniki, J® bil slavni rimski pesnik Lukrecij žrtev takšnega močnega ljubezenskega napoja, Zaradi zaužitega magičnega sredstva je skoraj ponorel za neko deklico-Zgodovinar Suetonius pa poroča, da je bil žrtev podobnega zvarka tudi cesar Kaligula. Zvarek je pripravila njegova lastna ■žena. V bizantinskem cesarstvu so bili ljubezenski- kolački manj skrivnostni. Po izročilu; ki so ga • pripisovali samemu slavnemu očetu zdravilstva Hipokratu, j® treba kolačke za prebujanje, ljubezenskih čustev narediti iz moke, osličinega mleka in medu. Še posebno o medu je dolgo šel glas, da je dober afrodiziak, vendar pa znanost tega ne more potrditi. Res škoda, saj smo Slovenci znani kot marljivi in sposobni čebelarji in.bi nam tovrstnega ljubezenskega napoja nikoli ne primanjkovalo. •Mnoge napoje so cmarili iz najrazličnejših rastlin. Ni bilo; pomembno le, katere rastline je potrebno zbrati,’ marveč tudi, ’ na kakšnem kraju in kdaj. Naj; večkrat so recepti priporočali polnočno uro in kresno noč, med kraji pa so se radi pojavljali „britofi žegnani” pa obešališča ih drugi neprijetni prostori, ki nimajo nobene prave zveze s tako lepo stvarjo, kot je ljubezen -in ljubezenski užitek. Posebno čast je med rastlinami uživala mandragora, strupena sredozemska rastlina z značilno odebeljeno korenino. To rastlino • za ljubezensko pijačo priporoča tudi biblija. Naši dolenjski gozdovi -so polni skritih ljubezenskih moči-Kdor verjame vražam, ki so cvetele še v 16. stoletju, naj gre na kresno noč v gozd in si naber® ciklam ter praprotnega semena-Oboje naj poteni zapeče v kolačkih, te pa ponudi tistemu, katerega srce bi rad vnel-Ciklam in praproti je dovolj, pa je res čudno, da je ob vsem tern toliko od ljubezni strtih src in nasploh tako malo ljubezni med ljudmi. Pa ne, da so preleni za nabiranje ciklam in praprotnega semena? Nekdaj je krompir slovel veliko bolj kot danes. Ne samo da je polnil lačne in prazne trebu-*■ he, imel je tudi moč, daje vnel ljubezen v še tako zakrknjeneh1 srcu. Da so se te moči iz kroni-piija izgubile, krompir sam najbrž ni kriv. Med običajnimi predmeti vsakdanje kuhinje so svoj čas uživali sloves spodbujevalce'' .ljubezni še: jajca, paradižnik, zlato jabolko, školjke, sipe in seveda, najrazličnejše začimb® od popra do klinčkov. Nasploh je kuhinja ostala pomembno torišče, kjer se domiselno poustvarjajo nekdanje sanje o ljubezenskih napojih na bolj prozaičen, a vsaj za želodec, če z® drugo ne, uporaben način: Pri’ merna hrana morda res deluj® dražilno, vendar pa nikakor n® more zanetiti ljubezenskega’ču-stva, seveda dokler se pojma ljubezen drži še nekaj več kot samo spolnost. foto slišal: Milan Markelj Rešitev iz prejšnje številke sifcj R- E> T1A; j aa; a a; E>0:m O T I Mi AT > IAi fcIK. KIJI A VI KI A 1 A 'N Sp K k A prgišče M- misli Kadar delamo samo zaradi tvar-ne koristi, si gradimo ječo in se zapiramo vanjo. P. SAINT-EXUPERY ljubezen ni najzanesljivejša pot do človeka. A. TRSTENJAK Težavno in naporno je živeti preprosto. A.GONČAROV d I del vrat aneste- vrsta tekač n kratke proge vrh v kamniš- kletvi« kihalpat Kavoderjp irldij d I plošč« iz skrilavca slov. mesto predsto ■ nik samostana razpre- delnica d I mladič rim. cesar evstikov junak nem. pisatelj podzem Oipreho« d I sl. režiser sonci mednfeh-zveza sod.fr. dopolnile dramatil k zatoni dišeča rastlin^ a« trenje angl? pesnik tatarski vladar sol citronsh i kisline izrael. luka vrsta kune carinar naša avtomott. tovarna krilo rim teajje pripadal naroaa bezlaj ijaoilo ■J11- dui^ umrlih glasbe niksoss os. zaimek Delovnim Mama Pacha rodi Proti lakoti in revščini s petsto let starim namakalnim sistemom — Od prednikov se da marsikaj naučiti Arheologi niso samo raziskovalci preteklosti in njihovi izsledki niso vedno uporabni le kot . snov zzgodovinske učbenike. Preteklost je lahko 'tudi šola za današnje rodove, kot kaže, pa tudi šola za gospodarstvenike. Britanska arheologinja Ann Kendah je namreč predlagala zanimiv gospodarski načrt, s katerim bi se omilila strahotna revščina perujskega gorskega prebivalstva. Ravnati bi morali le tako, kot so pred 500 leti ravnali pripadniki kraljestva Inkov. Ann Kendall je 13 let preživela na pobočj jh Andov, kjer so nekdaj cvetela inkovska mesta Cuzco, Machu Picchu-in Pataha-cta. Poskušala je odkriti, kako so se lahko' takrat cvetoča mesta iij zaselki preživeli. Ugotovila je, da so na skopi gorski zem-, lji pridelali zadosti hrane za svoje potrebe. Danes pa na isti zemlji ne zraste nič. Razlog je eden sam: Inki so namakali terasasta polja s sistemom vodnih kanalov, vklesanih v kamen ah zgrajenih iz kamna. Namakalni sistem je ob redni negi lepo deloval. Ko pa so konkvistadorji uničili cvetočo civilizacijo, so . začeli propadati tudi namakalni kanali, polja so se osušila, pridelek se je zmanjševal in končno usahnil. Danes vita revščina in lakota. Ob teh ugotovitvah je Ken-dahova prišla na misel, da bi po- . novno usposobili stare inkovske namakalne kanale: Daje to mogoče, je dokazala z mednarodno skupino prostovoljcev. Očistili so del kanalov in letos pridelali prve poljščine na doslej 'nerodovitni zemlji. Poskus je dokazal praktično uporabnost arheoloških odkritij. Če drugega ne se današnji Peruanec od svojih prednikov lahko nauči vsaj spoštovanja od. Mame Pache, matere Zemlje. Zdravilni gumb Precej je ljudi, ki slabo prenašajo daljše vožpje v avtu, na ladji ali v letalu,- le malo pa jih zdrži brez slabosti na razburkanem morju. Proti tej neprijetnosti sicer poznamo tabletke, imajo pa to pomanjkljivost, da jih je treba vzeti pol dneva pred predvidenim potovanjem. In še ne pomagajo vsakomur. S podobnimi težavami se srečuje--jo tudi astronavti. Visoko nad Zemljo je bruhanje in slabost ne samo neprijetna, marveč tudi nevarna. Zato so se strokovnjaki potrudili in iz« delali majhno napravico, ki naj odvrne nadležno počutje. Gre za nekakšen gumb, ki se pričvrsti na kožo za ušesom. V njem je scopolamin, ki se v natančno odmerjenih količinah preko kože prenaša v telo. Kot sporoča NASA, bodo na prihodnjem poletu vesoljskega' taksija astronavti že imeli novo zdravilo s seboj. Se večje koristi novega izuma pa so v njegovi uporabnosti za natančno dnevno doziranje drugih zdravil, kot so zdravila proti sladkorni, visokemu krvnemu pritisku, angini ipd. Jeza škodi srcu čustva lahko nevarno vplivajo na delovanje srca Da je med čustvi in srcem nekakšna zveza, je jasno vsakomur, saj je v vsakdanjem govoru množina fraz, ki kažejo nanjo. Srce boli od žalosti, od nesrečne ljubezni poči, vzdrhti od veselja ipd. Medicinski raziskovalci pa to povezavo jemljejo resneje in iščejo znanstvene potrditve o medsebojnem učinkovanju čustev in srca. Skupina bostonskih raziskovalcev je pred kratkim objavila študijo o. povezavi med življenjsko nevarnimi srčnimi aritmijami in čustvenimi motnjami. Natančneje so pregledali 117 srčnih bolnikov, ki so poiskali pomoč v bolnišnici zaradi hudih motenj v srčnem utripu. Ugotovili so, da je 25 bolnikov doživelo močne čustvene pretrese 24 ur pred nastankom nevarne aritmije. Vendar pri teh bolnikih niso našli organskih okvar,.ki bi lahko privedle do motenj v delovanju srca. In katera čustva so povzročila življenjsko nevarne nepravilnosti v srčnem utripu? Kar v 17 primerih je bila povzročitelj jeza, za njo pa so se zvtstili: strah, žalost, igralska napetost in tekmovalna zagrizenost. Kako čustveni viharji preko živčevja 'ponagajajo srcu, bo treba še raziskati. Povezava pa je dokazana. PRGIŠČE MISLI V ljubezni ni izgube ne poraza ne sramu. J. MENART Ljubezen je najgloblja sužnost. M. ROŽANC Že pred rojstvom „topli bratci’’? Najnovejše Kinseyevo poročilo o homoseksualnosti Se dandanašnji znanosti ni uspelo zadovoljivo pojasniti, zakaj se nekateri ljudje v svojih .spolnih nagnjenjih obračajo k istemu spolu. Psihoanalitiki, 'sociologi, 'pripadniki obna-šanjske psihologije idr. dajejo različne- odgovore. Psihologi Kinseye-vega inštituta, za raziskavo spolnosti so ponudili, najnovejši odgovor v poročilu, ki bo izšlo prihodnji mesec in bo gotovo dvignilo na noge strokovnjake za raziskavo spolnosti.' Poročilo podaja ugotovitve raziskave, v katero so. zajeli 979 ho-• moseksualcev in 477 ljudi z normalnimi spolnimi nagnjenji. Nekatere ugotovitve zavračajo dosedanje mišljenje, o tem vprašanju. Najbolj presenetljiva je ugotovitev, da na razvoj homoseksualnih nagnjenj odločilno ne vplivajo dogodki v otroštvu ali. prevladujoča vloga enega od roditeljev v družini, temveč da je homo; seksualno nagnjenje globlje zakoreninjeno v posamezniku. Celo več, v nekaterih primerih naj bi nagnjenje ■ k istemu spolu nastalo že pred rojstvom. Osnovna naravnanost k homoseksualnosti, ki naj bi temeljila v bi-o loških procesih, se lahko okrepi in razvije pod različnimi vplivi, med' katerimi Kinseyevo poročilo navaja: pomanjkanje stikov z nasprotnim ' spolom, osamitev od sovrstnikov v otroštvu, travmatična spolna doživetja v mladosti, homoseksualno zapeljevanje ipd. Življenje je poezija, ljudje pa jo kvarijo. I. A. GONČAROV Ljudje se dandanašnji bojijo sami sebe. O. VVILDE VAŠA ZBDDBAI KONTESA Neko sončno nedeljo smo sedeli pred zidanico mojega nečaka na Trški gori, pili trškogorca in se zalagali z dobrotami, ko je mimo prišel starejši možakar. Povabili smo ga na pijačo. Rad se je odzval in nekaj'kozarcev mu je razvezalo jezik. Ko ga je gostitelj pobaral, naj kaj pove o starih časih , se ni dal dolgo prositi. Odkašljal se je, pljunil v dolino, potisnil star, preznojen klobuk nazaj, in ko mu je pogled zataval proti Staremu gradu, je dejal: „Poglejte gal Se vedno stoji, ta prekleti grad.” Pomenljivo se je ozrl po prisotnih, spil še kozarec vina in nadaljeval: „Tudi v letih po prvi vojni smo še hodili na starograjske njive delat tlako, pravzprav delat za voz vrhovine ali poljščine. Drugod dela ni bilo dobiti, zemlja doma pa ni dajala dovolj kruha. Kadar smo delali, je starograjska kontresa stala pred nami in nas priganjala. Kopači smo komaj zmagovali delo. Kontesa nam je zagrozila, da bomo dobili piti šele, ko bomo skopali do konca vinograda. Pravili smo ji stara opica. Za hrbtom, seveda. Bila je tujka, kar je izdajala tudi njena govorica. Pogrkovala je, slovenske besede je stežka izgovarjala in še smešno sklanjala. Vedno jo je spremljal pes Špici. Zvesto ji je stal ob strani in ji lizal prste. Ta pes živi bolje kot mi, smo si mislili kopači. Po tihem se 'je govorilo, da pes spi pri kontesi. Ostuda in svinjarija! Psa sploh nismo marali, in če se je le dalo, ga je kdo spodkrepei ld. Janez Kozjanski gaje nekoč zadel z okleščkom. Špici je ves slinast in cvileč pritekel h gospodarici. Tolažila gaje kot človeka in mu brisala slinasti gobec s svojim belim vezanim robčkom. Kopačem se je ta prizor zelo gabil. ,Kdo si je drznil moja Špici podkrepeliti? Če ne poveste, kdo- to bil, ne dobite' za malico nič-pijača!’je vpila kontesa. A grožnja ni nič zalegla. Kopači so se ji posmehovali. Na koncu kopanja pa so le dobili vsak nekaj kozarcev slabega vina. In še ene zgodbe o kontesi se spominjam. Svoj čas je pri nas delal Nečimer, delavec, doma nekje od'Rake. Kopal je pesek v grajskem peskokopu. Kot ostale je tudi njega kontesa hodila nadzorovat pa tečnarit, da nakoplje premalo peska. Nekega dne se je možakar pri 'delu ogrel. Šlekel se je in gol kopal. Tedaj je prišla mimo kontesa. Ko zagleda nagega Ne-čimra, se prestraši in začne vpiti z visokim glasom: ,Kučer, kučer! Pridi brž sem, ta človek je stekel!” Tako je pripovedoval mož, mi pa smo se nasmejali starim zgodbam. Zazrli smo se v dolino proti Novemu mestu. Industrijski giganti se dvigajo izza mesta. Danes ti dajejo kruh tisočim delavcev in njihovim družinam. V dolini so nova naselja, skrbno obdelana polja in vinogradi. Vse to so poroki, da ne bomo več lačni in žejni čakali skorjice kruha z graščakove mize. VINKO BOBIČ Ljubljana MARJAN BREGAR IX m 31. Vsa srenja je občudovala strumno rimsko četo. Zagorelo, uglajeno, disciplinirano. Posebno je padel v oči njen poveljnik Ursus. Trd in močan častnik, bržkone keltske krvi, kajti govoril je v tem jeziku dokaj gladko. Živahno je pozvanjal z našitki, z mečem, se kar preveč zvedavo sprehajal z očmi po utrdbah pa po možeh, ki sojih varovali. S črnimi očmi 9e je slednjič zavrtal v Udurika. „Udurik!” je spregovoril komaj slišno, ko sta se znašla dovolj blizu. Plemiču so mravljinci stekli po hrbtu „Želijo? ” je zardel. „Nam pokažete bližnjico? ” je Rimljan povabil Kelta s seboj. Peketali so iz Gradišča. Pod obzidjem je Ursus spustil svoje naprej. Ostal je sam z Udurikom in zmenila sta se brez ovinkov ... Udurik je razložil Rimljanu, kje spi knez in kje vojska, ki jo je treba ,.pospraviti”. Povedal je, kje najdejo orožje in kod se vrnejo po najkrajši poti. Ursus pa je Udurika poučil: „Bodite na obzidju to noč in pazita na tale klic!” Rimljan je posnel sovino ukanje. ..Opravite s stražami in odprite glavna vrata! Potem pridite semkaj, na to mesto. Mi vas počakamo...” Judežev posel je bil opravljen in Udurik se je vrnil h knezu. ..Miroljubni se kažejo!” je pleteničil, „A kdo bi jim zaupal? To noč prevzamem sam nadzor nad stražami!” Dan se je nagjo nagibal v mrak in nemir v Gradišču se ni in ni hotel poleči. Tuje in neznano, nekaj, kar ni imelo imena, je davi vstopilo z Rimljani v tabor in prebivalci so čutili, daje še vedno tu... In da bi bila mera polna: pred nočjo je na pragu stala čudna starka. ČETRTKOV INTERVJU ji Tako zahtevali uporabniki < ►----------------------------------------— Bolnišnica mora po republiškem sporazumu zmanj-<► šati število postelj za 102, zato ukinitev rehabilitacije 15. oktobra je bil ukinjen rehabilitacijski oddelek novomeške bolnišnice z 32 posteljami, občani pa ne vedo, zakaj je bilo to potrebno, in glede tega postavljajo tudi javna vprašanja na sestankih. Za pojasnilo smo prosili prim. dr. Toneta Šavlja iz Zdravstvenega centra Dolenjske, kije dejal: ,,Skupščina republiške zdravstvene skupnosti je sprejela samoupravni sporazum o delitvi dela med zdravstvenimi delovni- I I Prim. dr. Tone Savelj: »Bolnišnica je samo ukrepala v smislu sporazuma in na zahtevo uporabnikov.” mi organizacijami in v tem sporazumu piše, da mora novomeška bolnišnica zmanjšati število postejj za 102 in da se v okviru tega povsem ukine oddelek za fizioterapijo in rehabilitacijo. Smatra se, da je regijska bolnišnica prevelika in da bi del njene dejavnosti lahko prevzela osnovna zdravstvena služba.” - Ali je po vašem tako določilo sporazuma smotrno za naše razmere! »Zdravstveni center je k predlaganemu sporazumu dvakrat poslal pripombe, meneč, da ukinitev rehabilitacijskega oddelka v naših razmerah ta hip ne bi bila smotrna, pač pa da bi bilo bolje to odločitev spraviti v življenje v malo daljšem obdobju. Naša pripomba pa ni bila upoštevana. Na zadnji seji medobčinske zdravstvene skupščine so tudi delegati zahtevali, naj se rehabilitacijski oddelek takoj ukine, ker jim je zdravstvena skupnost SRS zagrozila, da jim bo v na- sprotnem primeru ukinila solidarnostna sredstva. To velja zlasti za občini Metlika in Črnomelj. Na tako zahtevo uporabnikov je torej bolnišnica 15. oktobra oddelek zaprla." - Kakšne utemeljitve ste navajali proti takojšnji ukinitvi fizioterapevtskega in rehabilitacij skega oddelka? „V tem oddelku se po dolgoletni praksi zdravi največ bolnikov s poškodbami, povzročenimi bodisi v prometnih nesrečah ali pri delu. Vemo namreč, da je naša bolnišnica v pasu najbolj nevarnega dela ceste Ljubljana-Zagreb, kjer se celo v jugoslovanskem merilu pripeti največ nesreč. Razen tega je naglo razvijajoča se industrija pripomogla k temu, da je tudi več nesreč pri delu. Predvidevali smo težave z bolniki, priklenjenimi na posteljo, ki so se zdaj zdravili na rehabilitaciji. Rečeno je sicer bilo, da jih bodo prevzeli v Šmarjeških in DoL Toplicah, vendar tu še niso usposobljeni, da bi lahko ustrezno negovali „nepokretne” paciente. Cateške Toplice imajo zelo majhne zmogljivosti za take bolnike, Laško in Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani pa sta običajno čisto zasedena.” - Kaj se je z bolniki, ki so ležali na rehabilitaciji, zgodilo ob zaprtju oddelka? »Nekaj smo jih poslali domov, dva smo napotili v Laško, a so jih zaradi pomanjkanja prostora zavrnili, nekaj pa smo jih sprejeli na kirurški oddelek, kjer je zdravljenje znatno dražje. Celo najdražje! Vedeti je treba namreč, da fizioterapevtska dejavnost v okviru novomeške bolnišnice ostane, da se ukinja le njen hospitalni del.” - Ali zmanjševanje števila postelj na ostalih oddelkih tudi povzroča težave? »Povsod drugod bi se manjše število postelj preneslo brez hujših problemov, težave pa bodo še na kirurškem oddelku, kjer se po omenjenem sporazumu ukinja 12 postelj; vemo pa, da bolniki že zdaj pogostokrat ležijo na zasilnih posteljah. Doslej je bolnišnica zmanjšala število postelj že za 73, do konca leta pa bodo odnesli iz bolniških sob še 29 postelj.” R.B. STOPIŠKA ŠOLA TUDI URADNO ODPRTA - Potem ko je Jože Tekstor v imenu pokrovitelja tovarne Labod prerezal trak, so si številni gostje ogledali prostore. Slovesnemu trenutku so postavile piko na i tudi podgorske žene, ki so za to priložnost pripravile pokušnjo pravih domačih specialitet. (Foto: Janez Pavlin) Na šolo čakali osemdeset let Slovesna otvoritev prizidka osnovne šole „Janez Trdina" v Stopičah — Gradnja se je podražila za 30 milijonov — Na rešitev starega poslopja še počakati Nekaj sto krajanov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto in krajevne skupnosti se je v nedeljo dopoldne zbralo v Stopičah na slovesni otvoritvi novih šolskih prostorov. Otvoritev prizidka je eden največjih trenutkov v zgodovini Podgorja. Šolskim poslopjem se v Stopičah od ustanovitve nikoli ni pisalo dobro. Prvi učenci so leta 1900 obiskovali dvorazrednico v leseni baraki. I>ve leti so na prostoru, kjer stoji današnje šolsko poslopje, zgradili novo dvorazrednico z dvema učilnicama, v katerih se je stiskalo 389 učencev. Tako je bilo do druge vojne, ko je bilo poslopje do tal porušeno. Pouk je po vojni potekal v posameznih hišah do leta 1957, ko je bilo z udarniškim delom sezidano današnje šolsko poslopje. Leta 1963 je stopiška šola postala centralna in dobila dve podružnici, na Dolžu in Podgradu. Zaradi preobrenjenosti in tedanjega načina gradnje je poslopje iz dneva v dan postajalo bolj nevarno (strope so morali podpreti s stebri), zato so se leta 1973 odločili za samoprispevek ih gradnjo. Danes je v novih prostorih prizidka 11 učilnic in modema kuhinja z večnamenskim prostorom. Novo poslopje je veljalo 80 milijonov dinarjev, kar je za skoraj 30 milijonov preseglo predračunsko vrednost dela, v kateri je bila všteta tudi telovadnica, kipa bo morala še nekaj časa počakati. Usodo stare stavbe naj bi rešili v naj- krajšem času, saj za prehod šole na celodnevni pouk manjka prostorov. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil predsednik izobraževalne skupnosti Novo mesto Štefan Galič, ki je poudaril pomen šole v hitro razvijajočem se kraju in o uresničevanje planov gradnje šol v občini. Novi ravnatelj šole Lado Brulc je goste seznanil z novimi možnostmi ob pridobitvi prostorov in z vključevanjem šole v širši družbeni prostor, v krajevno skupnost in organizacijo združenega dela. Ob slovesnosti za katero so izbran kulturni program pripravili pionirji šole in na novo ustanovljeni moški pevski zbor Stopiče, je novomeški kulturni delavec, književnik Severin Šali odkril kip Janeza Trdine, po katerem nosi šola svoje ime. Nove šolske prostore je v Navzlic vsemu med zadnjimi Svečana otvoritev vrtca sprva predvideno - v Ločni, ki z opremo vred velja skoro enkrat več kot je bilo - Otroško varstvo je zadnjih 15 let doseglo velik napredek V petek, 23. oktobra dopoldne, so v okviru svečanosti za letošnji občinski praznik Novega mesta svečano odprli novi ločenski vrtec za 200 otrok, ki pa sicer že od 1. septembra dela. Po prisrčnem programu cicibanov sta govorila Zvone Šušteršič v imenu skupnosti otroškega varstva in Dragica Rome kot predsednica gradbenega odbora. ^ pravljic, otroške prireditve in igro na zelenih igriščih ter za pridobivanje prve učenosti v mali šoli.” ŽALNE SVEČANOSTI KOT OBIČAJNO Občinski odbor ZZB NOV bo tudi letos za dan mrtvih organiziral žalne svečanosti na obeh mestnih pokopališčih, v Ločni in Šmihelu tar na Cviblju pri Žužemberku. Manjše komemoracije bodo tudi na vseh ostalih krajevnih ali vaških pokopališčih. Komemoracija na pokopališču v Šmihelu bo 1. novembra ob 8.30, v Ločni ob 9.30, na Cviblju pa ob 11. uri. Kljub izrednim naporom novomeške občine za izgradnjo večjih zmogljivosti v otroškem varstvu v zadnjih 15 letih ostaja dejstvo, da je po številu predšolskih otrok, zajetih v organizirano varstvo, novomeška občina še na 40. mestu v Sloveniji. Leta 1965 je bilo v novomeških vrtcih vsega 266 otrok, kar je predstavljalo komaj 4,3 odstotke vseh malčkov, letos pa je v 16 vrtcih v občini že 1820 otrok ali 31 odstotkov vseh predšolskih. Ločenski vrtec, za katerega je večji del zemljišča brezplačno odstopila tovarna Labod, tovarna Krka pa nudila strokovno pomoč pri radnji, je nastal po zamisli dipl. inž. Franca V KRKI SE PRIPRAVLJAJO Zadnje tedne so za tovarniško ograjo v tovarni Krka pospešeno končevali dela pred otvoritvijo novih zmogljivosti in svečanostjo, ki bo danes, 29. oktobra, v Krkinih prostorih. Do občinskega praznika pa so hiteli urejati še avtobusna postajališča in kolesarnico po načrtih in zamisli oblikovalca Petra Simiča. Če se bo tako postajališče, ki simbolizira novomeške bloke, obneslo, bo-lo tudi ostala postajališča v mestu zdelanaj>o tem načrtu. V Krki bodo avtobusna postajališča na istih mestih kot doslej, kolesarnica pa je na koncu parkirišča, med upravno stavbo in novo lekarno. Blažona iz Projektivnega biroja SGP Pionir. Dela je izvajal krški tozd Pionirja. V vrtcu je 1308 m2 bivalne površine, v njem je prostora za okrog 200 otrok, vsa dela z opremo vred pa so bila predvidena v znesku 25 milijonov dinarjev, a so do zdaj razne podražitve in več dela zahtevali že 48 milijonov din in končnega obračuna še ni. Na svečani otvoritvi so se javno zahvalili za ves trud in prizadevnost Dragici Rome, predsednici gradbenega odbora, ona pa je v svojem nagovoru posebej poudarjala nujnost po čimprejšnjem začetku gradnje jasli v novi soseski na Cesti herojev in po ureditvi sedanje makadamske ceste do nove ustanove. Tovarišica Rometova je dala tudi zanimivo pobudo, ko je med drugim rekla: »Naj novi vrtec postane Dom cicibanov ločenske krajevne skupnosti za ure AMBULANTA V ISTIH PROSTORIH Po nedavni ukinitvi in reorganizaciji rehabilitacijskega oddelka novomeške bolnišnice ambulanta za fizikalno medicino in terapijo še vedno dela. Ambulanta posluje v istih prostorih, in sicer za zunanje bolnike vsak dan od 11. do 14. ure, razen sobote in nedelje. Vrstni red vpisujejo od 10. ure dalje. OB OTVORITVI LOČENSKEGA VRTCA - Za slavnostno odprtje nove otroškovarstvene ustanove, ki sicer že dober mesec dni posluje, ni bilo potrebne posebne dekoracije. Zelo učinkoviti so bili malčki, ki so s terase mahali z zastavicami, napis »Hvala za vrtec”, pa tudi vse pove. Otvoritev se je poleg gostov udeležilo še precej staršev otrok, ki so ob tej priložnosti priredili program. (Foto: R. Bačer) imenu pokrovitelja, delovne organizacije Labod, slovesno odprl njen predstavnik Jože Tekstor. J. PAVLIN NE POZABITE PREDLAGATI Občinska raziskovalna skupnost bo tudi letos podelila diplome in nagrade najuspešnejšim inovatorjem, racionallzatorjem in izumiteljem z območja domače občine. Za nagrade, ki bodo podeljene pred dnevom republike in bodo znašale po 2.000 dinarjev, potrebujejo predloge. Domača raziskovalna skupnost zato poziva delovne in družbenopolitične organizacije, naj po-š^ejo predloge kandidatov s kratko utemeljitvijo vsaj do 10. novembra. Že tradicionalna podelitev diplom in nagrad zaslužim inovatorjem pa ima bolj kot materialno priznanje namen moralno spodbuditi ljudi, ki se s tako dejavnostjo ukvarjajo, k še zavzetejšemu delu. O STAT UTU JAVNA RAZPRAVA Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov novomeške občinske skupščine so 24. oktobra obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev občinskega statuta, ki ga je pripravila občinska statutarna komisija. Delegati so osnutek teh sprememb potrdili kot primerno gradivo za javno razpravo, ki bo trajala do konca januarja 1982. V tem času bo možno ob občinskem statutu vnesti potrebne spremembe še v statute krajevnih skupnosti in organizirati na terenu skupno razpravo. Priporočili so, naj bi v ta namen izkoristili sestanke v okviru predvolilnih dejavnosti SZDL in sindikatov. Od ugotovitev k dejanjem Čimprej skupnost za preskrbo, hkrati pa delovni program 26. oktobra so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine obravnavali poročilo o uresničevanju zasnove ljudske obrambe in družbene samozaščite, zatem pa obširneje razpravljali o problematiki preskrbe prebivalstva in zagotavljanju blagovnih rezerv. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta sejo še nadaljevala z osrednjo točko: reševanje romske problematike. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov so delegati največ pozornosti posvetili obravnavi problematične preskrbe prebivalstva, predvsem z zornega kota ustanavljanja blagovnih rezrv, kjer Novomeščani v'primeri z drugimi občinami hudo zaostajajo. Vzroki so znani, poglavitna pa sta v pomanjkanju skladišč, da bi rezerve sploh lahko imeli, in pa v pičlih sredstvih, s katerimi bi lahko nabavili dvomesečno zalogo najpotrebnejših izdelkov za preskrbo. Skupščina je po daljši razpravi sprejela sklep, ki nalaga izvršnemu svetu čimprejšnje imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev občinske skupnosti za preskrbo. Sprva je bilo predvideno, da bo taka skupnost ustanovljena za celotno regijo, vendar se je izkazalo, da so po občinah različne težave in možnosti, zato kaže v vsaki od dolenjskih družbenopolitičnih skupnosti po svoje reševati ta vprašanja. Hkrati naj bi pripravili tudi delovne programe oz. program reševanje več let starih težav, pri čemer bi morali predvsem stremeti za uresničitev tistega dela srednjeročnega plana, ki govori o gradnji hladilnice in obrata za predelavo mesa, medtem ko naj bi s klavnico še počakali. Poverjen je tudi Zavod za družbeno planiranje,da do začetka decembra pripravi potrebne podatke o tem, koliko bi tak objekt veljal, da bi lahko zanj začeli združevati sredstva v delovnih organizacijah. Ko je bil lani o tej gradnji govor, je bila orientacijska cena objekta 50 milijonov dinarjev, danes pa so stroški gotovo že znatno večji, toda če se ne ve, kolikšni, tudi ni možno začeti postopka za združevanje sredstev. Pomembno je tudi pojasnilo, ki so ga delegati dobili na seji, da novoustanovljena skupnost za preskrbo ne bi zahtevala profesionalnih delavcev, ampak da gre predvsem za združevanje sil in dejavnosti, ki bi pri-—■ pomogle k temu, da bi od ponavljajočih se ugotovitev nagleje prešli k dejanjem. R.B. NA OBISKU V BEOGRADU Osnovna šola Vlada Ribnikarja, ki je največja v Beogradu, je že dlje časa pobratena z osnovnimi šolami iz Novega mesta. Vsako leto ob obletnici osvoboditve jugoslovanskega glavnega mesta delegacija Novo-meščanov obišče Beograd. Letos je ta čas doletela tudi 4 učence naše šole. V Beogradu smo si ogledali šolo, bili na proslavah, obiskali smo hišo cvetja in se poklonili Titovemu spominu. POLONA KEKEC OS XII SNOUB Bršljin Novomeška kronika VEČKRAT S POPUSTOM - V trgovinici s tekstilom zraven Dolenj-kine samopostrežnice v Bršljinu imajo večkrat na prodaj cenene izdelke. Iz tovarn dobivajo blago s popustom in ga prodajajo s precejšnjim uspehom. Morda zaslužek res ni velik, so pa stranke zadovoljne. AVTO NA PLOČNIK, PEŠEC NA CESTO - Vzdolž Ceste herojev od Jugobanke do trgovine Lovec in še dlje večkrat parkirajo osebni avtomobili na pločniku, pešci pa morajo zato na cesto, ki je ena naj-bdlj prometnih in nevarnih v vsem mestu. Ta narobe razporeditev bi utegnila kdaj imeti hude posledice, posebno še zato, ker sodi v ožji predel šol. TRIJE FANTIČKI, DVE DE-KLETCI - Minuli teden je v novomeški porodnišnici dal 5 dojenčkov z območja mesta. Rodile so: Viktorija Catič s Ceste herojev 38 — dečka, Ana Graberski z Glavnega trga 29^ Jaka, Stana Banovič iz Segove 6 - Vesno, Vida Simčič iz Dilanče-ve 1 — Gregoija in Zvezdana Banjac s Partizanske 29 - Anko. ROŽE IN SVEČE - Novomeška tržnica je zadnji ponedeljek dajala pravo vzdušje pred bližnjim dnevom mrtvih. Vsakovrstnega cvetja je bilo na pretek, prav tako pa so šle dobro v promet razne sveče domačih obrtnikov. Založenost s sadjem in zelenjavo je bila kar dobra, cene pa približno iste kot teden dni poprej. Ena gospa je rekla, da se peki na svoj, pekovski način borijo za vsakdanji kruh. Belega kruha napečejo dovolj, črnega, pri katerem manj zaslužijo, pa jim zmanjka že zgodaj zjutraj ... TREBNJE — Konec tedna je bila zaključena javna razgrnitev zazidalnega načrta „centra” Trebnjega. Kar naj bi bilo novega, je na sliki belo. To je v prvi vrsti novi kulturni dom, avtobusna postaja z bifejem, da o prizidku k znani Oparovi in Špringeijevi gostilni ne govorimo. Stabilizacijski časi niso tudi nič kaj mili poslovno— upravnemu objektu in še čemu. Je že prav, da je tu načrt, sicer bi kaj hitro utegnili nenamensko zazidati lep prostor. NEKAJ KEGLJAŠKIH • Članica trebanjskega Mercatorja Milena Veber je nedavno tega dosegla izreden uspeh z uvrstitvijo na državno prvenstvo, ki je bilo v Koprivnici. S 793 podrtimi keglji je svoj nastop povsem upravičila. • Na tekmovanju v počastitev novomeškega občinskega praznika te dni so zmagali kegljači črnomaljskega Rudarja pred Novim mestom in Mercatorjem. • Par Bratož-Turk je zmagovalec letošnjega prvenstva Dolenjske v dvojicah in si je tako pridobil pravico do nastopa na republiškem prvenstvu. • Pri ženskah sta na enakem tekmovanju slavili Dalmacija in Baškovčeva pred trebanjskim patom Vencelj-Veber. N.GOLEŠ BREŽIŠKE VESTI KRŠKI TEDNIK 20. oktobra so v dvorani sevniškega gasilskega doma skupno zasedali delegati občinske konference ZK in sindikalnega sveta. Skupno delo je narekovala obravnava socialne politjke v luči sedaj na februar prihodnje leto prestavljene 3. konference slovenskih sindikatov o istem vprašanju. obravnave. Prsti ene roke so preveč, če bi hoteli prešteti tiste, ki so doma ta vprašanja obravnavali. Gradivo za to konferenco so vsekakor vestno predelali v Jutranjki. Slavica Gospodaričeva iz te tovarne je načela problematiko, ki še zasluži pozornost. „Kako sc bomo izkopali iz kroga revščine, ko je znano, da s to osnovo porajamo le nove probleme, brez možnosti, da bi lahko ustvarili denar za njihovo rešcva- Po razpravi sodeč, so se po osnovnih organizacijah različno lotili SEVNIŠKI PABERKI OBISK 500 OTROK - V tednu požarne varnosti se je v sevniškem gasilskem domu zvrstilo najmanj 500 šolarjev. Gasilci so jim pokazali dvoje filmov: „Požari na vasi” in „Človek, zakaj tako? ” Slednje bi lahko vprašali tudi starejše, ki ob Emanueiah, nunah v seksi pozah in še čem niso imeli možnosti, da bi videli takšen vzgojni film niti za predfilm. Bi imel kino zategadelj še večjo izgubo? NA GRAD Z METLO? - Prene-kateri popotnik vzdolž Save postoji na drugem bregu in občuduje mogočni sevniški grad nad mestom. Se dobro,da se mu z avtom mudi dalje. Zakaj če bi krenil po cesti, da bi grad videl od blizu, bi ga zanesljivo, če le ni prehud spomeniški zanesenjak, vse minilo. Cesta je namreč slabša kot prenekateri hribovski kolovoz. - „Bojim se, da bo po vsem tem kakšen izpiralec zlata z Divjega zahoda slišal za pesek, ki se pretaka po ceveh sevniškega vodovoda. Na tekmovanju enot civilne zaščite v soboto jim je zabil ročnike trikrat, v celoti so ga vrli gasilci iz hidranta pri Lisci spravili na svetlo za dve lopati. ” SbVKI&KI VKST.VH nje? ” je dejala in zahtevala, da se v Sloveniji dodela sistem solidarnosti. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik jc to lepo ponazoril s podatkom, kije bil v četrtek tudi na dnevnem redu občinske zdravstvene skupnosti. Le ta je „prigospodari-la" v polletju kar za 20 milijonov dinarjev izgube. Dnevno je v bolniški ali kako drugače izostane z dela za lepo tovarno delavcev. Bi stanje izboljšali z obratnimi ambulantami ali kaže zopet začeti z medicino dela, ki je svoje čase v Sevnici že bila? Niso pozabili tudi na delavce iz drugih republik, ki živijo v težavnih razmerah, da o možnostih kulturnega udejstvovanja ali razvedrila sploh ne pišemo. Od zadnje skupne seje konference ZK in SZDL. o kmetijstvu, kjer je bil govor o težavah kmetov, kako le-ti nimajo možnosti stanovanjske gradnje, je bilo pojas- NOVO VODSTVO MLADIH Na volilni seji občinske konference ZSMS v Sevnici 23. oktobra so izvolili novo vodstvo občinske organizacije. Nova poklicna sekretarka bo poslej Estera Savič iz Sevnice. Tudi predsednica je dekle. Soglasno je bila izvoljena Slavica Kumar iz Jutranjke, doma iz Krmelja. Predsedstvo so okrepili z devetimi novimi člani, iz starega sestava je ostalo le šest Članov. Trebanjaci strelci niso od muh. Zadnje tedne jim uspehi kar dežujejo. Na tekmovanju z običajno pehotno oborožitvijo, avtomatsko puško (AP), polavtomatsko (PAP) in pištolo (Pl) so se v Ljubljani uvrstili med favorizirane ekipe. Si je šestčlanska trebanjska ekipa pristreljala zavidljivo tretje mesto v Ljubljani po nekakšni sreči? Kaj še! Franc Maraš je bil z rafalnim streljanjem v omejenem času borih 30 sekund s 179 krogi od 200 možnih krepko prvi. Da je bil to res lep dosežek, pove primerjava z zadetki lanskega zmagovalca. Taje zadej le 172 krogov. S PAP so bili Trebanjci tretji, celotna ekipa pa je dosegla lepo deveto mesto. Isto nedeljo se je štiričlanska ekipa ZRVS pomerila na odprtem prvenstvu v Novem mestu in zasedla tretje mesto. Na memorialu Jožeta Klanjška v Postojni so se spet srečali izbrani strelci. Drago Godnjavec in Borut Zalar sta bila druga. Ekipa trebanjskih strelcev je bila na tekmovanju strelske zveze Jugoslavije četrta. Tudi stari strelci so še vedno v formi. Jernej Pavlin iz Trebnjega, Mirko Hrovat in njegov sin Mirko, IZ KRAJA V KRAJ SINDIKAT IN ALARMNI ZNAKI - V stavbi občinske zgradbe premorejo lepo oglasno desko tam-kajšne osnovne sindikalne organizacije. Očitno je s to organizacijo vse v najlepšem redu, le alarmni znaki in drugi ukrepi v izrednih razmerah jim očitno niso jasni. Na vsej lepi tabli namreč ni nobenega obvestila. Izjema so omenjena obvestila. VSAK PO SVOJE - V šentruper-ški krajevni skupnosti so že pred leti postavili lične avtobusne čakalnice. V nobeni pa še niso dočakali, da bi avtobusna podjetja izobesila vozni red. Kaj še! V samem centru avtobus ustavlja še vedno v ovinku in ne pri postaji. OBZIRNI SEJALCI - Skupščina socialnega varstva je bila te dni komajda sklepčna. Pa se je zgodilo, da je eden izmed delegatov zaspal, kar samo po sebi ni nič posebnega, zanimivo pa je, da ni nihče prekinjal njegovega sna in da ga je šele glasovanje vrnilo v realni, ta naš sestankarski svet. oba iz Mokronoga, ter Ignac Hribar iz Vavpče vasi so bili v Novem mestu ekipno tretji. Starosta trebanjskih strelcev major Jernej Pavlin ima veliko zaslug za dobre zadetke večine trebanjskih strelcev. Fante navaja k skromnosti, predvsem pa k vestnemu in rednemu treningu. A. ŽELEZNIK V SPOMIN PADLIM Ob dnevu mrtvih pripravljajo' organizacije' Združenj borcev NOV v trebanjski občini vrsto žalnih komemoracij posvečenih spominu padlih in umrlih borcev. Žalne svečanosti bodo na pokopališčih in spomenikih, vse v nedeljo, 1. novembra. Občani in borci se bodo zbrali: ob 8. uri v Velikem Gabru, ob 8,30 pred spomenikom v Šentrupertu, ob 9,30 na mokronoškem pokopališču, ob 10.30 pri spomeniku na Rojah nad Mirno, ob 14. uri pa v spominskem parku in na pokopališču v Trebnjem. V tretje rado Kako zagotoviti kvorum članov konference ZK? Zadnja seja občinske konference ZK je bila nesklepčna po komaj petminutnem odmoru, ko naj bi obravnavali pomembne zaključke 21. seje predsedstva ZKJ o gospodarski stabilizaciji in tudi odgovornosti. Nesklepčnost se zadnje čase drži v Sevnici nekaterih sej kot popkovina. Jc krivda v nezanimivih dnevnih redih, rokih sklicev ali kaj? Obravnava sklepov predsedstva ZKJ je bilaresda dodatna točka, vendar kdo gre lahko meni nič tebi nič - mimo? Enostavno ne pride po odmoru? ! Prof. Jože Bogovič je ob neslavnem razhodu še tistih članov konference, ki so ostali in se pravzaprav jezni razhajali, terjal, da osnovne organizacije naposled že obravnavajo te člane konference, ki članstva očitno ne zaslužijo. Kako bi lahko tudi drugače menili: tisti, kijih ni bilo, se večinoma sploh niso niti opravičili, oni drugi, ki so pobegnili komaj po uri in pol dela, kaj si lahko mislimo o njih? Navsezadnje mora sleherna osnovna organizacija proučiti sklepe seje predsedstva ZK v luči lastnih razmer. Ce bodo - dvakrat so bili že opozorjeni - rekli katero tudi o članih konference, bo zato že res skrajni čas. Sicer pa bodo nesklepčni v nekaj mesecih še v tretje. S presežki pokrita izguba Varčevanje na vsakem koraku čeprav je poraba na zavarovanca najmanjša v Sloveniji Sklepi za prakso, ne za zgodovino Komunisti kritično o obiskih osnovnih organizacij in njihovi aktivnosti Trebanjski strelci v samem republiškem vrhu — Uspeh ekipe občinskega štaba TO Iz začaranega kroga revščine? Znaten napredek v socialni politiki — Kako spodbuditi ljudi za boljše delo, da ne bodo le preračunavali koristi — V Sloveniji dodelati sistem solidarnosti 34. seja, na kateri so za se-kretaija MS ZKS Posavje evidentirali Jožeta Peteikoča, za člana OK ZKS pa Jožeta Habin-ca, je izzvenela v ugotovitev, da bo za premagovanje težavnega gospodarskega položaja in večjo akcij&o učinkovitost ZK v občini potrebno precej večjo skrb v OO ZK posvetiti zlasti idejno-političnemu usposabljanju članov. Dušan Dornik je sodil, daje poročilo premalo konkretno za operativno delo, Albin Božič pa seje zavzel za opredelitev rokov in nosilcev. Dornik, predsednik statutarne komisije, je še dejal, da 33. seja OK ZK ni bila sklepčna, opozoril pa je tudi, da nekateri ne priznavajo načela demokratičnega centralizma. Franc Rakar je poudaril, da bi morali biti pobudniki in usmerjevalci raznoterih interesov predvsem komunisti, a se v fronti - SZDL in družbenem življenju nasploh premalo čuti njihova aktivnost. To se navsezadnje odraža v slabih rezultatih evidentiranja za KRŠKE NOVICE NAMESTO POPOTNICE - SOD NAFTE? V krškem Transportu šoferji po svoje občutijo energetske težave. Če se želijo zanesljivo vrniti po opravljeni vožnji v Črno goro tedaj ko bi sami želeli, morajo ob koristnem tovoru naložiti še dva soda nafte. V drugih repulikah je očitno še težje zagotoviti devize za uvoz nafte, zato goriva pogosto zmanjka. MLADI NISO SAMI KRIVI - Pogosto je slišati pripombe, da mladina ni dovolj delavna, še največkrat iz ust tistih, ki dela mladih sploh ne poznajo, ali ga celo zavestno spregledajo. Stane Dvoršek, predsednik krške občinske mladinske organizacije, jc na zadnji partijski konferenci pozval starejše, naj pomagajo mladim kot mentorji, kijih ta organizacija najbolj pogreša. Da je delo mladih prevečkrat odvisno od nekaj posameznikov, dokazuje primer Zdol, kjer mladi po odhodu nekaj mladincev, vse bolj zgubljajo tla pod nogami. Načrtno delo - zadetki v črno njeno, da je že prišlo do skupnega sestanka predstavnikov hranilno -kreditne službe kmetijcev in gozdarjev, zadevo pa proučuje tudi banka. Sledpje je lahko dokaz da je tudi s pobudami na taki konferenci mogoče spodbuditi koristno akcijo. ALFRED ŽELEZNIK Izguba v občinski zdravstveni skupnosti kmalu ne bo več bodla v oči. Krilijo bodo iz presežkov SIS, razen tega bodo program zdravstva za tekoče leto ponovno ovrednotili, upoštevajoč pri tem podatke o devetmesečnem gospodarjenju. Tudi za to povečanje stroškov bodo uporabili v glavnem presežke SIS, ki se bodo nabrali do izteka leta. Zbori občinske skupščine so na seji 22. oktobra pooblastili izvršni svet, naj za november in december določi novo prispevno stopnjo. Gre izključno za prerazporeditev prihodkov znotraj interesnih skupnosti, zato se skupna prispevna stopnja ne sme prav nič spremeniti. Tako rešitev podpirajo tudi družbenopolitične organizacije. Hkrati z občinsko skupščino zahtevajo dosledno spoštovanje varčevalnih ukrepov v bolnišnici, v zdravstvenem domu in lekarni. Te delovne organizacije so dolžne bolj kot doslej skrbeti za stalnejšo strokovno zasedbo. Fluktuacjja je velika zlasti med zdravniki in zdravniki specialisti. Naložb v zidove si brez zadostnih naložb v kadre dandanes ne bi smeli več privoščiti. Posavski študenti bodo radi ostali doma, če se jim bo ponudila priložnost za kadrovsko štipendijo, za zaposlitev in specializacijo. Na vprašanja, kolikšna je trenutna izguba v zdravstveni skupnosti, je delegatom odgovoril na seji občinske skupščine Franc Pacek. Pojasnil je, da so za zdaj na voljo le podatki za avgust in daje tedaj dosegla vsoto 18,3 milijona dinarjev. Sicer pa brežiška skupnost v Sloveniji ni izjema, saj jih je kar 44 poslovalo z izgubo. Bolniški stalež v občini pa je celo najnižji v Sloveniji in tudi poraba na zavarovanca je najmanjša. Torej ne gre za razmetavanje denarja, čeprav bi z varčevalnimi ukrepi lahko verjetno še kaj prihranili. Tudi izterjava prispevkov od kmetov in obrtnikov zdaj normalno poteka. J. TEPPEY Če nimaš, kupiš Nasveti za zimsko vožnjo V sobotni akciji „Brezhibno vozilo, varno vozilo”, so v Brežicah pregledali blizu 400 avtomobilov in spomnili voznike, naj se pripravijo na zahtevnejšo vožnjo v zimskih razmerah. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Marjan Vu-čanjk ter tajnik Karl Pinterič sta pohvalila izredno dober odziv članov AMD, ZSAM, postaje milice, Petrola in kontrolorjev za pregled vozil s Prevoza in Agra-rie. Ko je ekipa pregledala vozilo in dodatno opremo, so vozniki pri predstavniku Petrola lahko takoj kupili rezervne žarnice, gume, varnostne trikotnike in torbice prve pomoči. Vsak voznik je dobil strokovne napotke, kodeks etike v cestnem prometu, brošurico Pešec v cestnem prometu in še nasvet za varčevanje z gorivom. Večina voznikov je sprejela akcijo z razumevanjem, saj strokovna pomoč ali nasvet ni nikoli odveč. KONTROLA EN POMOČ — V Brežicah so v soboto, 24. oktobra dopoldne, letos že tretjič organizirali akcijo ..Brezhibno vozilo je varno vozilo”. Ugotavljali so napake na zavorah in krmilnem mehanizmu, na signalnih napravah in gumah ter sproti odpravljali manjše pomanjkljivosti. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH KAJ PA PLIN? — Potrošniki so spet v skrbeh, odkar je zagrebška INA za polovico zmanjšala dobavo plina brežiški občini. Očani, ki kuhajo na plin ali se grejejo z njim, so seveda prikrajšani. Pošiljke Agrarii so tako majhne, da včasih že v pol ure poidejo, in mnogi kupci morajo domov s praznimi bombami. Manjkajoče količine plina naj bi s posredovanjem komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo v republiki zagotovili poslej od slovenskih oskrbovalcev s tovrstnim gorivom. Pomanjkanje se torej ne bo več nadaljevalo. PRISILNI „ODDIH” TRAKTORJA — Agrokombinatov servis na Drnovem ima največ dela pozimi, ko se kmetje odločajo za večja popravila traktoijev. Za manjše in najpogostejše ,Jbolezni” — okvare sklopke in menjalnika poskrbijo takoj, počasnejše traktorje pa popravijo kar doma. prihodnje skupščinske volitve. Evidentiranih je le 432 komunistov (na zadnjih volitvah 800!), zato bo potrebno poskrbeti, da bo v delo delegacij vključenih več komunistov. Silvo Gorenc je menil, da je preveč čakanja na pobude od zgoraj in da bi se ZK morala organizirati tako, da bo bolj mobilna. „Ne sprejemati zgodovinske sklepe, marveč praktične!" je pribil Gorenc. P. PERC VEČER ZA NABORNIKE - V petek sta OK ZSM in oddelek za ljudsko obrambo v delavskemu domu Edvarda Kardelja v Krškem pripravila prijeten kulturni spored za nabornike in njihove starše. Odprli so filatelistično razstavo, na odru so zapeli učenci OŠ „Jurij Dalmatin”, Molierovega Don Juana pa so uprizorili mladi gledališčniki iz Podbočja (na sliki). Še eni generaciji mladih, ki stopajo v službo naših branilcev, je govoril Slavko Kunej. (Foto: P. Perc) „V občini smo dosegli ustrezno število članov ZK, precej daleč pa smo še od prave kakovosti, je poudaril sekretar Jože Peteikoč na 34. seji OK ZK Krško 21. oktobra. V sicer živahni razpravi o poročilu o opravljenih obiskih delovnih skupin OK ZK v osnovnih organizacijah ZKS so, žal, spregovorili predvsem poklicni funkcionarji, tako prepričevanje pa je po mnenju Draga Šterbana odveč. Na zasedanje konference so bili namreč vabljeni tudi sekretarji vseh 79 osnovnih organizacij ZK; po sredini seji pa je občinska Zveza komunistov bogatejša še za eno: ustanovili sojo v Novo-lesovem tozdu Lipa v Kostanjevici. Zeleni Jurij še po štajersko Črnomaljska folklorna skupina lahko pripravi več kot enourni samostojen nastop Belokranjski ples in pesmi, po novem pa tudi štajerski in prekmurski Sobotni nastop črnomaljske folklorne skupine Zeleni Jurij na srečanju mladine jugoslovanskih cestnih podjetij v Ljubljani je bil že trideseti letošnji nastop plesalcev in tamburašev te skupine, kar že samo po sebi govori o priljubljenosti pa tudi kakovosti Zelenega Jurija. PRAZNIK KS SEMIČ IN VINICA V soboto so krajani KS Semič proslaviti svoj praznik, ki so si ga izbrali v spomin na 28. oktober 1941, ko so na Smuku nad Semičem ustanovili Prvo belokranjsko partizansko četo. V počastitev praznika so pripravili več kulturnih prireditev in športnih srečanj, na sobotni slavnostni seji pa so med drugim podelili devet krajevnih priznanj OF, aktivistom Osvobodilne fronte iz teh krajev pa so ob 40-letnici OF podelili značke. V nedeljo so krajevni praznik proslavili na Vinici. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole ter viniška mladina. Skupina šteje danes 12 tamburašev, ki jih vodi Silvester Mihelčič starejši, in 15 plesnih parov pod vodstvom Antona Planinca. Plesalci so razdeljeni v dve skupini: ena vadi belokranjske plese, druga pa štajerske, prekmurske in druge, saj namerava Zeleni Jurij svoj program precej razširiti. V današnjem sestavu so skupino ustanovili pred petimi leti in je naslednica mestne folklorne skupine, ki pa je gojila samo obred zelenega Jurija, mestno kolo in most, medtem ko nastopa sedanja skupina z vsemi belokranjskimi plesi, koli in pesmimi in je sposobna pripraviti več kot enourni samostojen nastop. Kot že rečeno, bodo svoj repertoar še razširili s štajerskimi in prekmurskimi plesi in glamočkim kolom. Med letošnjimi nastopi velja še posebej omeniti sodelovanje na prazničnih dnevih slovenske folklore v Piranu, kjer so dobili za izvedbo belokranjskih kol laskave ocene kritike in občinstva; prav tako je skupina Zeleni Jurij nastopala v okviru prireditve ..Spoznajmo se”, ob odkritju spomenika na Petrovi gori in seveda na vseh večjih občinskih prireditvah in prireditvah, ki so vezane na mesto Črnomelj. Jeseni so z Via-torjem sklenili pogodbo za nastope ob koncu tedna v črnomaljskem oz. semiškem hotelu, kamor 'pripelje Viator obiskovalce iz vse Slovenije. Teh nastopov bo sedem, denar pa bodo porabili za nakup štajerskih in prekmurskih noš. Že sedaj se skupina resno pripravlja na februarsko proslavo 35-letnice povojne folklore v Črnomlju in šeste obletnice delovanja skupine Zeleni Jurij. A.B. ČRNOMALJSKI DROBIR KAJ PA MOŽNARJI? - Ne samo da v Črnomlju ni kave, tudi če je ima kdo doma še kakšno zlato rezervo v zrnju, je ni moč zmleti. ljudi so izkušnje naučile, da moraš kavo kupiti takrat, ko jo imajo, kaže, da bo treba vso' tudi zmleti takrat, ko mlinčki v trgovinah delajo. Sedaj namreč v vsem Črnomlju v trgovinah ne dela niti en mlinček za kavo. Bo treba s podstrešij in kleti prinesti zaprašene možnaije? _ SPALNICA V SEJNI SOBI - Po Črnomlju se vztrajno širijo govorice, da je ena od sejnih sob v mestu spremenjena v spalnico. Menda na ta način v tisti ustanovi zaposleni človek izsiljuje drugo stanovanje, češ da s sedanjim enoinpolsobnim, čeprav je brez družine, ni zadovoljen. Pa je možak pograbil posteljo in jo prenesel v sejno sobo ustanove, v kateri je zaposlen ... VRHUNSKA OBVEŠČENOST -Pred kratkim je občinska mladinska organizacija sklicala posvet z informatorji iz mladinskih osnovnih organizacij. Od 63 osnovnih organizacij so na posvet prišli iz štirih. Očitno imajo v ostalih 59 Organizacijah informiranje tako urejeno, da ga ni moč izboljšati, ali pa je tako na psu, da so ostali neprizadeti tudi ob tej informaciji . . . OTROCI GA NABEREJO NAJVEČ - Prejšnjo sredo je bilo po vsem Črnomlju videti šolaije osnovne šole Mirana Jarca, ki so z vozički ali kar kaijolami hodili od hiše do hiše in pobirali star papir, ki so ga pripravili stanovalci ali v raznih pisarnah. V vseh dosedanjih akcijah se je pokazalo, da največ starega papiija naberejo ravno otroci. Načrtno in sporazumno do kadrov Kdor nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, si jo mora pridobiti — Starejšim zagotoviti socialno varnost — Za odgovorne dolžnosti evidentirati le najboljše Osnutek dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje je te dni v široki javni razpravi. Ker smo sredi evidentiranja za možne kandidate za delegate, pa tudi za najodgovornejše dolžnosti v občini, vam posredujemo nekaj misli iz poglavja »Načela in merila kadrovanja za najodgovornejše funkcije, dela in naloge". Udeleženci dogovora se bodo zavzemali za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje za najodgovor- FOLKLORA VABI PLESALCE Folklorna skupina centra poklicnih šol in gimnazije Kočevje vabi v svoje vrste vse mlade, ki imajo veselje do ljudskih plesov. Prijave sprejemajo na vajah, ki so vsak torek od 17. do 19. ure v prostorih gimnazije. Tudi vse ostale informacije dobite na vajah. ZDRAVNIKI IN BOLNIKI V kočevski občini pride en zdravnik na 619 prebivalcev. Za zdravstveno varstvo so lani namenili kar 5,17 odst. družbenega proizvoda. Bolniški stalež pa kijub temu nenehno narašča in je trenutno kočevska občina po bolniški prva v Sloveniji To seveda močno znižuje dohodek v organizacijah združenega dela. ncjše dolžnosti. Pri izbiri kandidatov bodo upoštevani tisti, ki so za socialistični samoupravni socializem, ki delajo na podlagi ustave, zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoč vpliv delavskega razreda v družbi, ki uveljavljajo pridobitve NOV in socialistične revolucije ter zasnovo SLO in družbene samozaščite, ki krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovan- občan vprašuje dgovarja - Zakaj si si začel delati Noetovo barko? - Da bom na varnem, ko bo voda zalila Kočevje. Deset za eno dolžnost Kdo so tovariši in tovarišice, ki so najprimernejši za družbenega pravobranilca samoupravljanja? V občinah Kočevje in Ribnica je potekalo do pred kratkim ločeno evidentiranje možnih kandidatov za izvolitev novega družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki dela za obe občini, ker gre sedali, Janez Picek, s 1. decembrom letos v pokoj. V občini Kočevje so za možne kandidate evidentirali Marjana Bastarja, Alojza Petka, Jano Uran, Miha Majerleta, Matija Jerbiča, Miri-co Dimitrijevič, Cveta Lipovca, Danila Škulja in Vinka Drobniča. V ribniški občini so evidentirali Staneta Kromarja in Vinka Drobniča. Od evidentiranja dalje pa potekajo vsi nadaljnji postopki skupno za obe občini. Na nedavnem prvem skupnem sestanku so ugotovili, da je vseh deset evidentiranih primerih za opravljanje te dolžnosti. Kandidacijski postopek bo trajal do 2. novembra. Če Ido potrebno, bodo izpeljali nato še usklajevalni postopek. Vsa predvolilna opravila in tudi volitve novega/ družbenega pravobranilca samoupravljanja (volijo ga delegati na sejah zborov občinskih skupščin) morajo biti opravljeni že v novembru. Seveda bo izmed vseh evidentiranih možnih kandidatov izvoljen le eden. Preostali pa bodo gotovo ostali v evidenci za druge odgovorne dolžnosti, saj so pred nami tudi splošne volitve. J. P. skih narodov in narodnosti, politiko miroljubnega sodelovanja držav in narodov ter politiko neuvrščenosti, ki dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost in ki uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. Nadalje je predvideno vodenje kadrovske evidence o sposobnih kadrih, predvsem mlajših. Pri sozdih, poslovnih združenjih, poslovnih skupnostih in podobnem so predvF deni kolegijski poslovodni organi. V osnutku je še več zanimivih členov (skupno jih je 81), ki zadevajo vsakega zaposlenega, bolj ali manj pa tudi slehernega občana. J. PRIMC OROBNE IZ KOČEVJA VLOM V IZLOŽBO - Poseben podvig si je privoščil ponočnjak, ki je izkoristil varčevanje s cestno razsvetljavo. V središču mesta, na krF žišču treh cest je vlomil v izložbo trgovine Železnina in odnesel motorno tračno žago, vredno 20.000 din. Morda bo uporabljen spet izgovor, da je mesto dobro varno in nadzorovano ter da se je zgodilo spet redko naključje. PRED DNEVOM MRTVIH -Urejanje pločnika proti pokopališču lepo napreduje. Asfalt je položen, okolica poravnana, postavljene so klopi in zdaj sadijo drevesa, da bo do dneva mrtvih vse postorjeno. Žal pa so na nekaterihklopeh brezvestneži že preizkusili nože. Stari pregovor „Kjer osel leži, dlako pusti’ torej še drži, dodali pa bi mu v tem primeru lahko le Se, da škodo trpi družba. Tudi pokopališče je že očiščeno in urejeno, potke pa posute z novim peskom. SPET POBALINSTVO - Nekdo sije „duhovito” privoščil tudi tablo, kiki kaže smer za Pokrajinski muzej. Na njej je zbrisal nekaj črk, da piše zdaj »Pokrajinski muzej oče”. Besedica ,,oče” je ostala od »Kočevja”. Pa naj še kdo trdi, da nimamo duhovitih pobalinov, saj starejši človek gotovo ni plezal po drogu table! KOČEVSKE Odveč bojazen, da ne bo posode Pridelek grozdja je bil v Beli krajini za 40 odst., odkup pa le 20 odst, manjši Pametneje gospodariti z zemljo Ohranjati kmetijska zemljišča in dosegati načrtovano kmetijsko proizvodnjo Še tik pred trgatvijo je kazalo, da bo letošnji pridelek grozdja v Beli krajini tudi po količini nad povprečjem, vendar je videz varal: letina je za okoli 40 odstotkov manjša kot lani, po kakovosti pa je nadpovprečna. Čeprav so se pred trgatvijo bali, da metliška Vinska klet zaradi pomanjkanja vinskih posod ne bo mogla prevzeti vsega ponujenega grozdja, se to zaradi manjšega pridelka ni uresničilo. Medtem ko je bil pridelek, kot rečeno, za 40 odst. manjši kot lani, je klet dobila le za 20 odst. manj grozdja kot v lanskem le- BREZPLACNI TEHNIČNI PREGLEDI V Novotehninem servisu v Metliki bodo v soboto, 31. oktobra, v okviru akcije „Le brezhibno vozilo je varno vozilo!” tyezp!ačni tehnični pregledi motornih vozil. Gotovo ni malo takih, ki bi se radi prepričali o tehnični popolnosti svojih vozil. Vsekakor je bolje napako odkriti, preden lahko * povzroči okvaro ali celo nesrečo. tu, kar pomeni, da so vinogradniki glede na pridelek dali kleti več kot leto poprej. „Vse ponujeno grozdje smo odkupili, predelali in vkletili," pravi vodja Vinske kleti inž. Julij Nemanič. Prihodnjo trgatev pa lahko klet pričakuje bolj mirno, kajti mariborska Hidromontaža bo v kratkem montirala za 420.000 litrov vinskih posod. Najslabše je letos obrodila žametna črnina, kar je posledica lanske zgodnje zime, zaradi česar les ni dozorel in je prišlo do zimske pozebe lesa. Za slabši pridelek drugih sort pa strokovnjaki vidijo glavni vzrok v tem: zaradi lanskega izredno rodnega leta trte nismo mogle nastaviti dovo(j rodnih očes. Da bi dobili čimveč kvalitetnega grozdja, je Kmetijska zadruga letos za posebno kvalitetno grozdje plačevala še 2 din več za kilogram. Kljub temu pa tega grozdja niso dobili toliko, kot so pričakovali. Ljudje so spet hiteli s trgatvijo in se jih je bolj malo odločilo, da bi z dozorevanjem dosegli posebno kvaliteto grozdja. Vsekakor pa je letošnja letina kakovostno zelo dobra, kar velja še posebej za modro frankinjo, in bo Vinska klet brez dvoma pri delu pridelka dosegla pogoje za vrhunsko metliško črnino. A. BARTELJ Razumno gospodaijenje z zemljo je osnovni cilj, ki naj bi ga dosegli s sprejetjem »Dogovora o prostorskem vidiku družbenega plana občine Ribnica za razdobje 1981—1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika razvoja do leta 2000”. Osnutek tega plana je že dan vjavno razpravo. ŽALNE SLOVESNOSTI Osrednja občinska žalna slo-vensnost pred dnevom mrtvih bo v soboto, 31. oktobra, ob 10. uri pred spomenikom na metliškem Trgu svobode. Prireditelji pozivajo občane, da se komemeracije udeleže v čimvečjem številu. Žalne slovesnosti bodo pripravili tudi v večjih krajevnih središčih. ZA PRAZNIK NOVA GALERIJA - Za občinski praznik naj bi Metlika dobila novo galerijo oziroma razstavni salon. Za to preurejajo prostore v metliškem gradu. V novih prostorih bodo najprej na ogled slike, ki sojih poleti ustvarili slikaiji na prvi metliški slikarski koloniji. SPREHOD PO METLIKI NA NEDAVNEM SESTANKU izvršnega odbora metliškega turističnega društva so člani ugotovili, da je bil za leto 1981 zastavljeni načrt doslej realiziran sedemdesetodstotno. Članstvo še zdaleč ni zadovoljno z doseženim, ampak seje dogovorilo za še učinkovitejše delo v prihodnje. Množico svoje energije bodo usmerili v ureditev avtokampa, nenazadnje pa tudi v adaptacijo grajskega dvorišča, na katerem naj bi že drugo leto potekale belokranjske poletne igre. SEKSTET VITLS JE KUPIL nove obleke in prvič so nastopili fantje v njih na svečani prireditvi ob petletnici ustanovitve društva invalidov Metlika, 25. oktobra. Gledalci so bili vsi mnenja, da so fantje poleg dobrega petja prijetni tudi ?a oko. MATURANTKE POKLICNE ŠOLE BETI so priredile v restavraciji delovne organizacije ples, ki so ga popestrile z licitacijo ter s srčkov-nim plesom. Na plesu je bilo videti v glavnem mlade ljudi, a tudi nekaj napol sivih glav se je motalo vmes. metliški tednik S prostorskim načrtom so opredeljene nove zazidalne površine za naselja Ribnica, Prigorica, Rakitnica, Dolenja vas, Lipovec, Slatnik, Sajevec, Kot pri Ribnici, Globel, Žlebič, Hrib-Loški potok, Retje, Travnik, Šegova vas in Srednja vas. Zdaj obsegajo ta naselja 390 ha in bodo razširjena še za 140 ha. Za gradnjo vikendov so namenjena območja ob naseljih Žimarice, Velike Poljane, Sodražica in na Travni gori. Za širitev industrije so predvidene površine pri sedanjih lokacijah v Prigorici, Sodražici (pri Inlesu in Donitu) in v Loškem potoku (ob Inlesu). Nove industrijske cone pa so predvidene v Ribnici (od Lepovč proti Goriči vasi med železniško progo in po- bočjem Male gore), v Lipovcu (med naseljem in pobočjem Male gore), Dolenji vasi (južno od naselja) in Malem Logu. Skupka površina vseh sedanjih in bodočih industrijskih površin bo znašala 70 ha. Poseben poudarek bo dan tudi izgradnji elektroenergetskega omrežja, območnega vodovoda Kočevje-Ribnica, kanalizacije s čistilnimi napravami (za naselja Ribnica, Sodražica, Travnik, Dolenja vas in Jurjeviča), varovanju vodnih virov in urejanju površinskih vodotokov. Za zaščito so predvidena ožja vodozbirna območja zajetij območnega vodovoda v Blatah, Izberju, Podstenah in Loškem potoku ter zajetje LipovšČi-ca. Za rezervat bo opredeljeno tudi območje suhega zadrževalnika Prigorica. Gozdov je v občini okoli 15.500 ha, kmetijskih površin pa 10.800 ha. V prvi coni je zajetih 4.363 ha kmetijskih zemljišč, ki leže v nižinskem območju občine in na Slemenih. Lastniki teh zemljišč bodo lahko le kmetje oz. družbene kmetijske organizacije. J. PRIMC Kovinarji z roko v roki Ribniška kovinska industrija želi sodelovati med seboj in s sorodno industrijo v državi in izven nje Že takoj je možno tesnejše sodelovaiije med RIKO Ribnica in Žičnico Ribnica, ki je tozd Slovenijalesa, na nekaterih področjih pa tudi z ITPP Ribnica in Pletilnico Sodražica, ki je tozd Donita. To je osnovna ugotovitev dosedanjih razprav in analiz o povezovanju ribniške kovinarske industrije. V ribniški občini menijo, naj bi najprej tesneje sodelovala domača kovinska industrija, nato pa bi to sodelovanje razširili še na sosednjo kočevsko občino, bolj ali manj trdne* stike sodelovanja in povezovanja pa ima ribniška kovinska industrija vpeljane tudi s sorodno industrijo po Sloveniji, Jugoslaviji pa tudi izven državnih meja. Ugotovili so,’da je tako sodelovanje doma možno in celo nujno na področju izobraževanja kadrov, saj brez dobrih kadrov ne bo uspeha. Zdaj imajo izobraževanje še najbolje urejeno v RIKO, kjer imajo svoj izobraževalni ceter, ki bi lahko vzgajal nekatere kadre tudi za potrebe ostale industrije. Vsa kovinska industrija ima v načrtu ureditev svoje skupne orodjarne. Dogovoriti pa se je treba, kje bo stala, kako velika bo, pa tudi, koliko denarja in kakšni kadri so zanjo potrebni. V dosedanjih razpravah so ugotovili še več drugih vzrokov, ki ne le dopuščajo, ampak celo terjajo tesnejše sodelovanje kovinske industrije v občini in izven nje. Pri tem so tudi poudarili, da »stolčki” ne smejo biti ovira za povezovanje. • J. PRIMC - Zakaj ne varčuješ dir jev? — Ker imam kljub sodobn varnim bančnim trezoijem < čutek, kot da mi nekdo dei krade, saj je vedno manj vredi OGLAŠUJTE V DL! RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ‘zavarovati spomenike in KIPE — V ribniški občini se pripravljajo, da bodo ob nastopu zime zavarovali tudi lesene kipe in spomenike. Dva taka spomenika sta'pri osnovni šoli, največ lesenih kipov pa je znotraj obzidja ribniškega gradu, ustvarili pa so jih udeleženci dosedanjih ribniških likovnih kolonij. En kip, delo kiparja Draga Koširja, stoji tudi v Sodražici. Morda je še kje drugje kakšen. Vprašanje pa je, kdo bo kipe zavaroval: lastniki kipov, lastniki parcel, na katerih stojijo ali kulturna skupnost oz. krajevne kulturne ustanove. Upamo, da za to ne bo treba podpisati kakšnega novega družbenega dogovora. REŠETO Pošteno delo za ljudi v stiski Skupščina socialnega skrbstva ugodno ocenila delo strokovne službe — Nov statut Delegati skupščine socialnega skrbstva so imeli za sejo 21. oktobra pripravljeno dvoje zanimivih gradiv, informacijo o izvajanju programa v minulem polletju in analizo stanja. Občina, ki se zadnja leta pospešeno izvija iz kroga manj razvitih, ima razumljivo, obilico socialnih problemov. Strokovna služba je iskala tudi solidarnostno pomoč v republiki. Kot je dejal predsednik skupščine Stane Hribar, pa je bilo, lahko bi rekli, kot dobljeno, tako izgubljeno. Od nekaj nad 300 tisočakov takšne zadnje pomoči je bilo npr. treba odšteti za izvozne stimulacije nad 200 tisočakov. Starostna sestava prebivalstva trebanjske občine je hudo nezavidljiva: 2.100 prebivalcev (vseh je bilo aprila letos 17.269) je starih nad 65 let, veliko takih je povrhu še osamelih. Naselja so med seboj izredno oddaljena in razdrobljena, tu je 170 Romov znana Suha krajina. Obilo dela je celo s tistimi, ki jih na območju občine sploh več ni, so pa v domovih širom po Sloveniji; takih je kar 80. Med temi zavodi sta edina povsem upoštevala izhodišča trebanjske službe le Dom počitka Impoljca in Metlika. Novost je predzakonsko svetovanje. Po številu obiskov bi lahko trdili, da to sploh ni več novost, obisk trebanjske predzakonske sve- tovalnice je namreč nadvse zadovoljiv. Od 159 parov, ki so prišli na prvi razgovor, jih je kar 105 izkoristilo pravico do razširjenega sveto- I vanja. Da znajo po človeško reševati vprašanja, pove tudi to, (sklep velja pravzaprav za nazaj), da je sedaj skupščina tudi formalno potrdila izplačila. Stalne družbene denarne pomoči za osebe, katerim pomeni to edini vir, so dvignili od prvotnih 2.900 dinarjev rta 3.200, pri tistih, katerim je to dopolnilni vir, pa do 1.450 na 1.600 dinarjev, vse od letošnjega prvega aprila dalje. A.ŽELEZNIK Nova „žila” za Mirno Franc Kuselj koplje za mirenski telefonski kabel LEPO DELO HVALI MOJSTRA — V šentruperški okolici ne manjka umetelno izdelanih kozolcev. Pri Prijateljevih v Ra-kovinku se je kot običajno izkazal tesar Gregorčič iz Slovenske vasi. Gank na licu proti glavni cesti je tudi lepo založen z novo oličkano koruzo. (Foto: A. Ž.) Mirna ima kot drugi industrijski center trebanjske občine neustrezno telefonijo, vendar so ji zdaj dnevi šteti. Od Trebnjega sem namreč kopljejo za nov telefonski kabel. Franc Kuselj iz Kaipnja pri Šentrupertu je ob svojem živo rumenem feigusonu 50 B v sredo, 21. oktobra, ob železniškem prehodu pri Zvijavnici pogumno trdil, da bo v 14 dneh z rovom na Mirni. Ta dan ni imel ravno sreče. Od Starega trga sem je zasebni rovokopač pobiral metre jarka kot za stavo. Slabše je bilo skozi hosto do železnice. Francev stroj pa ima spredaj tako desko, da s posebej prirejeno čeljustjo lahko iz zemlje trga tudi štore No, pred progo je vseeno bilo tudi nekaj smole: rečeno je bilo,da je železniški telefonski kabel vsaj še nekaj metrov dlje, bil pa je prej. Jeklena žlica je opravila svoje, skupil jo je pač konkurenčni kabel. Če izvzamemo to smolo, je Franc kar vesel, da je dal svojemu keso-narju s trokrako zvezdo slovo, pikoli nisem bil res doma," se spominja šoferskih časov. Z rovokopačem je več reda; čeprav jih je že kar Več da ovca kot bik!” »» Jože Gregorčič z Gomile ima čredo 40 ovac Pred časom se je na lepo urejenih čredinkah na prisojnih pobočjih pred Gomilo zadovoljno paslo le po nekaj ovac. Sedaj pa je tu že pravcata čreda. So mar prispeli sem nomadski pastriji iz drugih republik, ki so pred leti vzbujali toliko nejevolje med našimi kmeti? Dvome razblini od daleč vidna skrbno zbita ograda. Ko pride človek bliže, vidi vzorno urejeno stajo. „Lepša kot za gospodarja," se dobrodušno nasmeje lastnik Jože Gregorčič ob kosi pod hišo, kije še gradbišče. Hvali svoje ovce. Pravi, da je z njimi mnogo bolj zadovoljen kot z zadružnimi biki. „Pri bikih pravzaprav nikoli nisi vedel, pri čem si. Klavnost sem, klavnost tja, krmila itd. Saj ne rečem, tudi ovcam je treba pokladati dobro krmo," obrne 'spet besedo nanje. In kako je Jože sploh prišel do njih, saj delujejo v sicer mehki dolenjski pokrajini vsem prizadevanjem kmetijcev, da bi vendarle vzbudili zanimanje tudi za ovčerejo, le nekako tuje? „Dvakrat sem bil na Jezerskem pred nekako tremi leti. Kupil sem po pet odraslih samic in vsakič tudi po štiri mladiče. Ovca ima mladiče dvakrat na leto, tako je rasla čreda," pripoveduje. Ni vse tako preprosto, kot kaže na prvi pogled. Pri Jožetu imajo ovce vsekakor boljšo pašo kot po gorenjskih gorskih pašnikih. So tudi temu primerno rejene. Gospodarja trenutno muči to, da zaporedoma primeketa na svet tudi po 10 samčkov. Ni redko, da ovca poleže tudi po dva jagenjčka. Običajno se za drugega kaj malo zmeni. Tu se nato začno rejčeve skrbi. Sicer pa bližina ceste Trebnje - Mirna in gostinci z razžnji v dolini zahtevajo svoje. A. ŽELEZNIK VOLNA, KOŽUHI, MESO IN ŠE KAJ - Jože Gregorčič z Gomile 5 ima v tem delu Slovenje nedvomno najštevilnejšo čredo ovac. Na ovčerejo se je tako navezal, da ima v sicer novem hlevu le štiri glave govedi. TREBANJSKE NOVICE precej, se vendrale vsi zvrstijo tako, da z delom ni težav. A. Ž. /H Franc Kuselj: „Raje delam z rovokopačem, kot pa da bi še kdaj vozil tovornjak!“ NAŠ PRAZNIK 22. oktobra, na naš krajevni praznik, smo na šolo povabili Milko Senčar, Anko Vovk in Maro Šircelj Papež, ki so kot deklice preživljale vojno vihro v Krmelju. Pripovedovale so nam o dnevu, ko so Nemci odgnali Krmeljčane v Sevnico. Istega dne, 22. oktobra 1943, so v Hinjcah ustrelili 13 talcev. Pionirske delegacije so po razgovoru odnesle cvetje in sveče k spominikom padlim, ogledali pa smo si tudi film , Krmelj pred vojno”. TOMO SLAPŠAK OŠ Krmelj Režija na uzdi Občinski izvršni svet in vodstva DPO podali predlog za skupne službe sisov Znana so prizadevanja v družbi za zmanjšanje zaposlovanja tako imenovanih administrativniih kadrov ali družbene režije, kot pravimo. V Trebnjem je minuli teden zagledala luč sveta pobuda, ki se je porajala dalj časa. Pod enotnim okriljem naj bi združili vse strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Ni bistveno, ali bo v njih 32 delavcev, kakšen več ali manj. Načelnica oddelka za družbene službe in občo upravo Milena Zalarjeva ob tem pravi, da bo življenje samo pokazalo najboljšo pot. Predlog občinskega izvršnega sveta ni zveličaven, zadevo morajo v našem delegatskem sistemu navsezadnje sprejeti vse skupščine teh skupnosti. Ta ko ni manjkalo dilem, kaj denimo, s socialnimi delavkami. Za samostojni center jih je premalo, da bi se priključili kam drugam, imajo boleče izkušnje iz vrste podobnih „možitev“, od ka terih so praviloma še vedno pitegnili najkrajšo ravno uporabniki. Zgrešeno bi tudi bilo, če bi vrat na nos zaposlovali nove, da bi zadostili magični številki sedem delavcev, nad katero drži roko družbeni pravobranilec sa moupravljanja, če se hoče kakšen kolekt registrirati: Pobuda za kar najpri-kladnejšo organizacijo skupnih služb sisov je torej podana. V vse težavnejših razmerah gospodarjenja ni dvoma, da se bodo prav odločili. A. Ž. 28-KRAT DAROVAL KRI — Na slavnostni seji sveta KS ob šentjanškem krajevnem prazniku so podelili priznanja zglednim krvodajalcem. Kako pomanjkljiva je statistika, pove primer Vinka Starine (na levi) iz Gaja: pred leti je že prejel priznanje za 20—kratno krvodajalstvo, tokrat pa za 15—kratno! n 11 mm i, NOVA PREOBLEKA SAMOSTANA - Zvonik kapucinske cerkve v Krškem so obdali z zidarskimi odri. Nova zunanjost bo lepo zaokrožila podobo notranjosti, kjer bodo s pomočjo občinske kulturne skupnosti poskrbeli za restavracijo 25 slik in uredili knjižnico. (Foto: P. Perc) Nekateri dvakrat, drugi nič V občini 10 upokojencev še dodatno pogodbeno dela, 248 sicer že zaposlenih občanov pa opravlja razna pogodbena dela — Po drugi strani narašča nezaposlenost Nedavno narejena analiza v novomeškem združenem delu, ki je zajela 101 delovno organizacijo ali 84 odstotke vseh, ki so jim poslali vprašalnik, kaže, da so pri možnostih za zaposlovanje še rezerve. Ugotovljeno je namreč, da v novomeški občini še 105 upokojencev opravlja razna pogodbena dela pri čiščenju poslovnih prostorov, na področju SLO, v čuvajski službi, pri administrativnih in nadzornih opravilih, so svetovalci na različnih področjih, pouču-j jqo na šoli, ter oprav^ajo strokovna dela pri reorganizacijah, projektih in planih. Razen teh upokojencev, ki dodatno delajo, je v občini še 248 sicer zaposlenih občanov, ki opravljajo razna dela po pogodbi; 51 pbčanov pa je še redno zaposlenih, čeprav imajo že pogoje za starostno upokojitev, in 53 je takih, ki bodo do konca letošnjega leta izpolnili pogoje za upokojitev s polno pokojninsko dobo. O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA V vseh krajevnih konferencah SZDL v metliški občini potekajo priprave na redne programske konference, na katerih bodo posebno, pozornost posvetili delovanju .delegatskega sistema in dosedanji aktivnosti v pripravah na volitve ter uresničevanju stabilizacijskih nalog. V polovici krajevnih konferenc bodo volili tudi nove predsednike in sekretarje, ker je sedanjim ali potekel mandat ali pa so bili v svojem delu premalo učinkoviti. Ker po drugi strani narašča število iskalcev zaposlitve, predvsem mlajših ljudi, tudi šolanih, bo v kratkem o omenjeni analizi, reči resno besedo in priti do stališč. Prvi podatki namreč kažejo, da so nekateri, čeprav zelo redki upokojenci in zaposleni, ki opravljajo še dodatna dela po pogodbi, res ..nepogrešljivi”, več pa jih opravlja tudi taka dela, ki bi jih povsem enakovredno lahko opravljal nezaposlen mlad človek. PROGRAMSKE USMERITVE MLADINSKE ORGANIZACIJE Na jutrišnji seji OK ZSMS Metlika bodo med drugim sprejeli programske usmeritve za delo mladinske organizacije v prihodnjem letu. Na dnevnem redu so še volitve novega predsednika OK ZSMS in nekaterih članov predsedstva. Za novega predsednika mladinske organizacije je predlagan Janez Žele iz „Beti”. ZAHVALA Na osnovi podatkov o opravljenih urah vseh upokojencev in delavcev s pogodbenimi deli so izračunali, da bi ob bistveno neizpremenjenem številu opravljenih ur do konca leta namesto njih lahko zaposlili 130 drugih ljudi. R B SEMINAR ZA REŽISERJE V Črnomlju poteka seminar za režiserje gledaliških skupin, ki se ga udeležuje 13 slušateljev iz obeh belokranjskih skupin. Seminar poteka vsako drugo sobdto, vodijo ga strokovnjaki iz Ljubljane in se odvija v obliki študija predstave ,.Pravijo, da smeh ni greh”, pri kateri sodelujeta gledališka skupina Mirana Jarca in gledališka skupina KUD Jasa iz centra srednjih šol. KAR TAKO ZAVIL V LEVO Jože Fabjan iz Ledeče vasi je 17. oktobra zvečer peljal z osebnim avtom od 'Kostanjevice proti Šentjerneju. Za njim je prav tako z osebnim avtom vozil Božidar Butara iz Cerkelj. Pri odcepu za Ledečo vas je Fabjan zavrl, Butara pa gaja začel prehitevati. Tedaj je Fabjan, ne da bi nakazal smer, zavil v levo. Pri trčenju je bilo za 40.000 din škode. Mineva že drugi mesec, odkar se je ustavilo utrujeno srce naše zlate, nepozabne matere. TEREZIJE MIRTIČ Zaro z njenimi posmrtnimi ostanki smo pokopali dne 10. septembra 1981. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali ali ji kako drugače pomagali v času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo dr. Starcu za dolgoletno zdravljenje. Enako zahvalo smo dolžni tov. Lenčki Knaflič za vso njeno pomoč. Žalujoči: hčerka Vera z možem Cenetom, vnuka Vasja z Melito, Slave z Leo, pravnuki Sabina, Vesna in Rok ^ ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra draga mama in stara mama MARIJA SLOBODNIK iz Vidošičev 9 Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za podarjeno wetje, izrečeno sožalje m spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo KZ Vinska klet Metlika, ZZB NOV Drašiči ter tov. Jožetu Plescu za ganljive besede slovesa pred domačo hišo, kakor tudi duhovniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi v življenju, posebno pa v času bolezni tolažili in spodbujali. Žalujoči: sinova Slavo in Jože z družinama, hčere Terezija, Ana in Marga z deužinama ter ostalo sorodstvo Vidošiči, Kanada, Drašiči, 18. oktobra 1981 ©yp emona globtour " novo mesto KRKA Paketni nakup-prihranek za nave knjiga! DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 5 Predstavljamo vam drugi in tretji paket družboslovnih knjig, katere lahko kupite z dvejset odstotnim popustom. Drugi paket «__ Tretji paket Ana Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA Stevan Bezdanov: ZDRUŽENO DELO IN IZOBRAŽEVANJE Ana Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Emil Rojc: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE — 20 % popust 220 din 190 din 260 din 360 din 1.030 din 206 din 824 din Drugi paket vsebuje knjige s področja izobraževanja, in bodo v vsakodnevno pomoč pedagoškim delavcem, zaposlenim za njihovo lastno izobraževanje, ter po mnenju' strokovnjakov s spoznanji in usmeritvami prispevajo k uveljavljanju in izpeljavi usmerjenega izobraževanja, v tem trenutku najaktualnejše naloge na področju vzgojno-izobra-ževalnih dejavnosti. Več avtoijev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU Gabrijel Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA — 20 % popust 150 din 550 din 360 din 390 din 250 din 1.700 din 340 din 1.360 din Knjige tretjega paketa so v obdobju naj večjih naporov za stabilizacijo gospodarstva nepogrešljiv pripomoček za pravilno informiranost in usmeijenost vseh subjektov. Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali knjigarno DE v Ljubljani, Tavčaijeva 5, ter druge knjigarne po Sloveniji. VIO TREBNJE TOZD CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ♦ razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka strokovna ter pedagoško - andragoška izobrazba, — pet let do lovnih izkušenj, — moralnopolitična neoporečnost Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na Center za izobraževanje in kulturo Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh. AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 Licitacija bo dne 2. 11. 1981 ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8/b. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10—odst. varščino. »Dolenjski liste v vsako družino GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, £SSR, POLJSKA, ITALIJA, AVSTRIJA HOTELT - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek ...................................... Naslov .............................................. Zaposlen(a) ......................................... Številka os. izkaznice izdana od SOB se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v v času od .. do Kraj in datum .. (podpis) NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBAI Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1981 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourovih poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, V. Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; NOVA GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9; PORTOROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! DOLENJSKI LIST /© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana - Poslovna enota Kočevje s svojimi poslovno—organizacijskimi enotami v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku. Fari in Kočevski Reki čestita ob dnevu varčevanja 31. oktobru vsem varčevalcem poslovne enote, posebno najmlajšim, ki varčujejo v naši mladinski hranilnici, 13 šolskih hranilnicah in 17 skupinah v vzgojno varstvenih zavodih. ZGODBA O ZELENI BUKVI, ARHEOLOGU IN AVTOMOBILU /O Živi varčno, tla boi Uvel bolje Vtis*'*0 f «1*; i $ \ % <^5nHaoM3 v#, . '»pofii tloq ojr, qu® ***! HVfsfln ouAeoq *>»' .M** Skupne potrebna energija ta enodružinsko hiio je vsota energije za ogrevanj, pripravo tople vode. gospodinjske aparate in razsvetljavo. Izračun je izdelan za enoetanovanjsko hiio z maksimat. toplot, izgubami 20 KW in skupno letno porabo 42820 KWh ali 36701 kurilnega olja. ♦ Pri uporabi toplotne črpalke je upoitevena tudi poraba električne energije. Znižanj* temperature ža 1 *C v prostoru pod 20 "C je 6 % prihranka pri ogrevanju. i In Im liv Iv Ivi Ivu 1VUI | IX |x |XI |XI Hladno Normalno Vroče 12 |t3 |14 115 116 117 18 |tS {20 |21 |22 23 IM 125 126 |27 128 |29 |30 “C L/ -\ IZDELKE IN USLUGE TER ČESTITA OBČA- NOM OBČINE NOVO MESTO ZA PRAZNIK. TOZD PEKARNA DOLENJSKA NOVO MESTO LOČNA 21 Z DELOVNIMA ENOTAMA PEKARNA V NOVEM MESTU IN ČRNOMLJU TER OBRATOM V METLIKI PRIPOROČA SVOJE PEKARNA NOVO MESTO - peka kruha Hišo gradimo le enkrat! Gradnjo spremlja vrsta tažav, ki sa prič no ie z nabavo in izbiro gradbenih materialov. ZAUPAJTE NAM SVOJE ŽELJE Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst vadbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov. Organiziramo dostavo na gradbišče. VSE 00 TEMEUEV 00 STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG - S NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 ČESTITAMO ZA PRAZNIK ORČINE Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/76, 14/77 in 16/80), po sklepu z dne 21. 10.1981 OBJAVLJA predlog prednostne liste prosilcev solidarnostnih stanovanj, ki so se prijavili na 3. razpis za stanovanja v TREBNJEM 1. Pogoje za uvrstitev na prednostno listo izpolnjujejo in se uvrščajo na listo naslednji prosilci: Zap. št. Prosilec Sedanje bivališče Število Ste- Površina Mesto družin. vilo stanova- glede članov zbra- nja, do na nih kakršne- zbrano točk ga je štev. upravičen točk a) DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI 1. TRBOVC Marija Hrastovica 12 3 572 56 m2 1 2. SLAK Cveta na Gor. Ponikve 4 4 560 68 m2 2 3. HRIBAR Martina Trebnje, Cesta Gubčeve br. 2 3 543 56 m2 3 4. KOSEM Jože Trebnje, Rimska cesta 20 3 502 56 m2 4 5. SMERKE Branka D. Medvedje s. 8 3 453 56 m2 5 6. NOVAK Mira Jezero 7 2 451 40 m2 6 7. OMAHEN Rozalija Trebnje, Ulica • heroja Slaka 34 2 439 40 m2 7 8. HRIB Terezija Dol. Nemška vas 27 2 362 40 m2 8 9. ROSTOHAR Jožica Ul. talcev 7 2 351 40 m2 9 M UPOKOJENI OBČANI 10. REŽEK Božidar Trebnje, ti Tomšičeva 9 4 342 68 m2 10 2. Zoper uvrstitev prosilcev iz tč. 1 imajo vsi prizadeti in drugi občani pravico ugovora v roku 15 dni po objavi. Morebitne ugovore je treba poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje, Goliev trg 9, Trebnje. O ugovorih in dokončni razvrstitvi po prednostni listi bo odločal zbor uporabnikov Skupščine SSS Trebnje. 3. Prosilcem, ki so se prijavili na 3. razpis za uvrstitev na prednostno listo, pa je zanje ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev, bo izdan poseben sklep. 4. Prosilci stanovanj v Trebnjem se razvrstijo po doseženem vrstnem redu za kandidati, ki so se na prednostne liste že uvrstili na podlagi prijav po prejšnjih natečajih. Številka: 106/80 Datum: 21.10. 1981 PREDSEDNIK izvršnega odbora SSS Trebnje JANEZ MIHEVC, I. r. 808/44-81 Krajani Metlike! alpizia* Tovarna obutve Žiri vas obvešča, da je odprla svojo prodajalno v Metliki, na Partizanskem trgu 13. Prodajalna nudi veliko izbiro: - ženske, moške in otroške obutve obutve za smučanje in po smučanju, -planinsko obutev, športne in trim obutve ter copat. Priporočamo se za obisk! \ REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE vabi k sodelovanju mladince in mladinke, ki jih zanima poklic miličnika in se želijo zanj usposobiti. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da niso starejši od 27 let; — da imajo končano poklicno šolo ali uspešno zaključene najmanj tri razrede srednje šole; — da popolnoma obvladajo slovenski jezik; — da imajo ustrezne psihofizične lastnosti; — da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbne ureditve in varnost SFRJ, zoper človečnost in mednarodno pravo ali zoper uradno dolžnost; — da so zavzeti in družbeno aktivni pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema; — da imajo odslužen vojaški rok. Kandidati opravijo tudi zdravniški pregled in preizkus znanja iz slovenskega jezika, družbenopolitične ureditve SFRJ ter telesnih zmogljivosti. Sprejeti kandidati sklenejo delovno razmerje v republiškem, sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije in pričnejo z delom v milici kot pripravniki. Pridobljeno znanje v šoli za miličnike je šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Z nadaljnjim izobraževanjem, ki ga nudi in organizira republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, pa lahko vsakdo svoje znanje razširi tudi na druga področja dela organov za notranje zadeve. Vloge z dokazili o izobrazbi kandidatov vložijo na pristojni postaj: ali oddelku milice, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE 811/44-81 DELAVSKI SVET KOMUNALNEGA PODJETJA ..KOMUNALA” RIBNICA razpisuje na podlagi 37. člena statuta OZN ,,Komunala" Ribnica naslednje prosto delovno mesto. 1. POSLOVODNI ORGAN OZD - reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo in najmanj 3 leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima nižješolsko izobrazbo in nad 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v komunalni dejavnosti, — da ima družbenopolitične in moralne vrline, — da ima organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo svoje vloge hkrati z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu s pripisom „Za razpis". 801/44-81 ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO NOVO MESTO objavlja JAVNO LICITACIJO Za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - AVTOLESTVE FIAT 620 B, LETNIK 1962; IZKLICNA CENA 70.000,00 din - KOMBI IMV 1600 R, LETNIK 1975; IZKLICNA CENA 25.000,00 din. Javne licitacije, ki bo v ponedeljek, 2. 11.1981 ob 14. uri pri delavnicah Elektra v Bršljinu, se lahko udeleži vsak, kdor pred pričetkom vplača 10% od. izklicne cene na blagajni Elektra v Novem mestu. Ljubljanska 7. Izklicna cena je brez prometnega davka. 805/44-81 OBVESTILO 0 DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občini Metlika Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini METLIKA (Skupščinski Dolenjski list št. 15/72) bo Zavod z'a socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, SUHOR in GRADAC v dneh od 2/XI-81 do 5/XI—81. Točna navodila in opozorila bodo objavljena povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto Mej vrti 5 — telef. 21—253 807/44-81 IGM „SAVA" KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje: 1. DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG S PODROČJA KADROVSKIH IN SAMOUPRAVNIH ZADEV. Pogoj: višja šola upravne, organizacijske — kadrovsko izobraževalne smeri ali druga višja šola ustrezne smeri; tri leta ustreznih delovnih izkušenj; poskusno delo traja tri mesece. 2. DELAVCA ZA OPRAVLJANJE ZAHTEVNEGA VZDRŽEVANJA. NALOG Pogoj: KV obratni električar, KV elektromehanik ali KV elektro-inštalater; eno leto ustreznih delovnih izkušenj; poskusno' delo traja dva meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazali o'izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objai na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, CKZ 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 810/44-81 Št. 44 (1681) 29. oktobra 1981 DOLENJSKI UST d DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO M NOVO MESTO ,SOKOLSKA 1 b URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, < IM^CMIDIlur' INŽENIRING tedensK6led I Četrtek, 29. oktobra - Ida Petek, 30. oktobra - Marcel Sobota, 31. oktobra - Bolfenk Nedelja, 1. novembra - Dan mrtvih Ponedeljek, 2. novembra - Dušanka Torek, 3. novembra - Silva Sreda, 4. novembra - Drago Četrtek, 5. novembra - Zahar LUNINE MENE 5. novembra ob 2.0.9 - prvi krajec BREŽICE: 30. in 31. 10. ameriški barvni film Vojščaki podzemlja. 1. in 2. 11. ameriški barvni film Apokalipsa danes. 3. in 4. 11. danski barvni film Romantika v postelji. ČRNOMELJ: 30. 10. in 1. 11. nemški film Španske olive. 31. 10. in 1. 11. ameriški film Smer Mehika. KOSTANJEVICA: 31. 10. italijanski film Vroča bolničarka. 1. 11. ameriški film Ime mi je Gator. 4. 11. ameriški film Ta vražji jazz. KRŠKO: 31. 10. italijanski film Misterij v Neaplju. 4. 11. ameriški film Stekleni zvon. 5. 11. nemški film Muenchhausenove avanture. NOVO MESTO - KINO KRKA: 30. in 31. 10. ter 1. 11. ameriški barvni film Letališče '80 Concorde. 2. in 3. 11. domači barvni film Sanjski dnevi. 4. in 5. 11. japonski barvni film Kagemusha - senca bojevni-k**— - -- nam v naj dr. Strmi ajtežjih trei cevi in dr. Boriču. Hvala trani in jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala za zdravniško pomoč kolektivu Sob Črnomelj, krajevni organizaciji ZB Vinica, govorniku Janku Flajniku za poslovnilne besede ob domači hiši, ženskemu zboru Vinica za zapete žalostninke ter župniku farne cerkve za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni je umrl naš dragi mož in oče t IVAN SITAR Zahvaljujemo se sosedom in vsem ostalim za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo za pomoč GOP Mirna, OOS Metalna, OOS Lisca in OŠ Krmelj za darovane vence, PGD Veliki Cirnik za poslovilne besede ob odprtem grobu in vso ostalo pomoč, prav tako GD iz Tržišča, Jesenic in Beli Grič. Lepa hvala župniku za obred in poslovilne besede ter pevcem iz Krmelja za zapete pesmi, ki so ga spremile v prerani grob. Žalujoči: žena Pepca, otroci in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage MAJDE JERELE iz Podgrada se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah, še posebej pa sovaščanom Stopič in Podgrada, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Urološkega oddelka Novo mesto, kolektivu in DPO OS Stopiče s podružnicama, kolektivoma ISKRA-TOZD ELA in TOZD Napajalne naprave, DPO Stopiče in Podgrada, pevcem ter otrokom, ki sojo spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat ANTON KEBELJ iz Dol. Karteljevega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter pokojniku darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala vaščanom, sosedom, delovnemu kolektivu Krka Novo mesto, Novoteks-tozd Trgovina, Cestnemu podjetju Bučna vas, Soli za prodajalce - 2. f., Brežice, mladinskemu aktivu Karteljevo, ZZB Bučna vas za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, tov. Hrastarju za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Rozalija, sinova Jože in Tone, hčeiki Zali in Anica, sestre Mici, Pepca in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 90. letu starosti je umrl naš oče, brat, stric, dedek in pradedek FRANC ZORAN iz Gabija 5 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem, družbenim organizacijam in društvom iz Gabrja in od drugod, ki so nam v teh dneh nesebično pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo tov. Ivanki Boltes, ki je z govorom počastila pokojnikov spomin. Vsi njegovi Gabije, oktobra 1981 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka FRANCA ŠPORERJA izTrstenika 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje. Posebna zahvala sodelavcem kolektiva Dana Mirna za vsestransko pomoč, podarjene vence in tov. Patetu za poslovilne besede. Hvala pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani z otroki - Tatjana, Janko in Metka, mama, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo IJSCA SE JE IZKAZALA — Na tekmovanju enot civilne zaščite je nastopilo največ ekip iz te tovarne: ženska in moška ekipa iz sevni-^tih tozdov ter ženska iz Krmelja. Ženska ekipa sevniške Lisce je tndi zmagala med industrijskimi, med moštvi krajevnih skupnosti Pa je bila najboljša tista z Blance. Na sliki: delo z gasilnim aparatom. ZAHVALA V 39. letu nas je zapustila naša draga mama TEREZIJA M ATI JE V AC iz Šalke vasi pri Kočevju Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo drago mamo, ženo in hčerko na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji TEKSTI LANA, vsem prijateljem in sovaščanom, ki so nam v teh težkih urah pomagali. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Vesna in Nevenka, mama, tašča in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša skrbna žena in zlata mamica ANTONIJA BENČINA roj. Levstek Gorenje 15 Naj lepše se zahvaljujemo sosedi Mariji Petek, Nuški Žuk za vsestransko pomoč, vaščanom za pomoč in podarjeni venec, dr. Božidarju Tomiču, ZD Kočevje za lajšanje bolezni, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: mož Anton, hčerka Mihaela, Marjan in Olga z družino, nečakinje Dana, Tončka, Vida z družinami SEDEM POSTAJALIŠČ V krajevni skupnosti Veliki Trn se krajani, ki se vozijo z avtobusi bodisi na delo ali v šolo, veselijo, ker bodo lahko čez slab mesec čakali na avtobus že pod streho novih avtobusnih postajališč. Od poletja sem je krajevna skupnost primaknila k sredstvom samoprispevka še okrog star milijonček, in tako se v deževnih jesenskih dnevih potniki lahko zadržujejo v treh postajališčih: Nemška vas, Kalce in Lomno-Arto. KRATKE VESTI IZ OŠ GLOBOKO Člani literarnega krožka 0§ Globoko na kratko sporočajo o življenju na šoli: Učenci višjih razredov so septembra' obirali hruške, in sicer v glo-boškem nasadu ^rarie. Zasluženi denar bodo porabili za izlete, nakup športne opreme in še česa. - Člani šolskega športnega društva so se sredi oktobra udeležili občinskega tekmovanja v atletiki in za osvojeno tretje mesto dobili pokal. - 13. oktobra so se učenci 7. in 8. razreda odpravili na izlet, obiskali so Spo-ifnje Retje, Velike Lašče, Podsmreko, Rašico, Praproče pri Grosupljem in Muljavo. - Vsi šolarji so zbirali odpadli tekstil, skupaj z artiškimi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tašče BARBARE JAKLIČ roj. Kambič iz Gribelj 23 se najlepše zahvaljujemo sosedom iz Gribelj, posebej pa sosedom iz Metlike za pomoč v težkih trenutkih. Hvala zdravnikom Zdravstvenega doma Metlika, pevcem iz Gribelj, delovnim kolektivom in župniku za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojne in ji prinesli toliko cvetja. Žalujoči: vsi njeni AMD RIBNICA organizira javno licitacijo osnovnih sredstev: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, LETNIK 1979. Licitacija bo dne 30. 10. 198Tob 15. uri v prostorih AMD Ribnica. Ogled in vplačilo kavcije eno uro pred licitacijo. učenci ga bodo poslali v tovarno, ki ga potrebuje za surovine. - 17. oktobra so člani šolskega kolektiva in starši učencev urejali okolico šole. OSMOŠOLCI POSPRAVLJALI KORUZO Osmošolci iz Dobove smo pred kratkim pomagali kmetici Merslavi-čevi iz Kapel pospravljati koruzo. Na kmetito so se z nami odpeljali štirje uč Koruzo smo trgali v treh vrs>- .ato smo jo nalagali na prikolico, po malici pa smo jo zložili v kozolec. Kmetica-je bila nadvse vesela naše pomoči, mi pa smo se vrnili domov s prijetnim občutkom, da smo opravili koristno delo. IGOR ILJAS Topličani imajo novinarski krožek Povzemamo njihova pisma in jih vabimo na ogled uredništva Dolenjskega lista Na osnovni šoli Baza 20 so v tem šolskem letu ustanovili novinarski krožek, v katerem deluje dvajset učencev. Krožkarji so nam pred kratkim poslali vrsto prispevkov, v spremnem pismu pa nas prosijo, naj jim omogočimo ogled dela v uredništvu Dolenjskega lista. Tej prošnji bomo kajpak ustregli, obiščejo nas lahko katerokoli sredo dopoldne, iz njihovih prispevkov pa tokrat povzemamo tole. Malce zapoznelo (a vseeno ne prepozno) Greta MLINAR in Mojca NAHTIGAL sporočata, da so konec septembra topliški šolarji izvedli konferenco pionirskega odreda. Za novo predsednico so izvolili učenko Jožico Zupančič, zastavili pa so si tudi vrsto delovnih nalog, tudi tekmovanje v t. i. veseli šoli in sodelovanje na jugoslovanskih pionirskih igrah je pred njimi Maja in Renata sta popisali, kako sta se dve učenki prerekali, kateri živali vidita. Prva je trdila, da srni, druga pa da srnjaka. Morebiti bi se še zlasali, ako ne bi prišel mimo učitelj in jima je pojasnil, da gre za domača pujska. Če bi mladi več hodili po naravi, do takih zadreg ne bi prihajalo. Dolenjske Toplice niso daleč od host, zato so se učenci 20. oktobra odpravili na pohod do roške vasi PodstenF ee. Nižješolci so šli le do Občic, starejše pa je pot vodila navkreber po gozdni cesti. Namesto gozdnih živali so srečali le dva tovornjaka, do vrha naložena s hlodi. V Podstenicah so se pri vaškem vodnjaku odžejali, fantje so igrali nogomet, dekleta pa med dvema ognjema. Nato so se odpravili še k partizanski bolnišnici Jelendol, od Lukovega doma pa so se domov odpeljali z avtobusi. »Dolenjski list« v vsako družino m si I SR w\ Mehka duša, odločen glas Kaže ■ zmeraj prijazen obraz in najde pravšnjo besedo za vsakogar. Taka je Lojzka Potrč, upravnica Doma počitka v Novem mestu za - stranke in ljudi, s katerimi ima poklicno opraviti -Ampak tej ženski tudi odločnosti ne manjka. Še kako se zna postaviti za stvar, o katere opravičnosti in resničnosti je prepričana! Pozna jo zelo širok krog ljudi, bodisi zaradi različnih službenih dolžnosti, ki jih je opravljala v Novem mestu vse od leta 1960, ko se je tu pojavila kot absolventka šole za otroške negovalke, ali kot družbenopolitično delavko. Bila je štipendistka Zveze borcev, ker so ji leta 1942 na domačiji v Zajčjem vrhu pod Gorjanci belogardisti ubili očeta. Že na šoli v Ljubljani se je začela udejstvovati v družbenopolitičnem življenju, njena kasnejša življenjska pot pa kaže, da mu je zapisana za vselej. Že leta 1960 je postala komunistka in je ena tistih, ki zares uresničujejo načelo, £ da mora komunist delovati med ljudmi v svojem okolju. In nikdar ni pozabila na osebni vzgled. Prva zaposlitev Lojzke Potrčeve je bila v novomeški bolnišnici, potem je po enoletni politični šoli v Ljubljani postala predsednica občinske organizacije mladih, bila direktorica vrtca v Kandiji, si medtem ustvarila družino in z dvema majhnima otrokoma lotila študija na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani, kjer je leta 1969 diplomirala. Več let je bila potem v kolektivu novomeškega Laboda, leta 1979 pa jo je skupnost socialnega skrbstva imenovala za direktorico Doma počitka v ustanavljanju, a to. dolžnost zaradi uspešnosti pri delu še vedno opravlja. Njen izraziti čut do sočloveka je kot nalašč za to mesto. Sama pravi: „Resnično rada delani z .ostarelimi ljudmi, saj potrebujejo največkrat predvsem dobro besedo in potrpljenje, da prisluhneš njihovim težavam. ’ Tovarišica Lojzka je med letošnjimi dobitniki občinske nagrade Novega mesta, ki jo prejme za dolgoletno in uspešno delo na področju socialne. Funkcij v javnem življenju je imela vsa leta toliko. Trenutno je predsednica občinske skupnosti za socialno varstvo in predsednica zbora uporabnikov v istovrstni republiški skupščini. Je vodja delegacije v krajevni skupnosti Kan-dija-Grm, ima več funkcij v sindikatu in je predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri skupnosti dolenjskih občin. Več let pa je bila tudi predsednica izdajateljskega sveta Dolenjskega' lista. Ob vsem tem ji ni bilo lahko spraviti tri otroke od plenic do šole. Življenjski sen se tovari-' šici Lojzki ni uresničil. Od nekdaj jo je zanimala in privlačila psihologija. Misel na nadaljnji študij je zdaj opustila. „ Življenje me je trlo in klestilo, vselej sem morala veliko delati. Zdaj si želim le še otroke spraviti h kruhu in priznam, da me čedalje bolj vleče k zemlji Kot kmečki otrok sem nekaj časa garanje na zemlji sovražila, zdaj se mu v prostem času posvečam z največjim veseljem. V domači vasi imam njivo - to mi je šport in rekreacija in me dobesedno drži pokonci RIA BAČER čisto nova žena dovolilajtupiti čisto nove copatke, je strogo kaznoval štajersko objestnost. Komaj smo izenačili, že je naš vratar Dušan Lazar, ki ženske zadeve sicer spretno lovi in obrača, čisto pozabil, da je tudi žoga ženskega spola. Bilo je 3:2 za Večer in polčas, začinjen z moštom. Druga polovica tekme je imela več znamenitih posameznikov. Med njimi naj omenimo • našega Iztoka Gačnika, mladeniča, znanega po prožnih delih telesa; ki je dal kar dva- gola; Marjan Legan, ki je vsak četrtek glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista, je vztrajal na igrišču skoraj 3 'mnute, ne da bi ga žoga opazila; neprecenljiv v dolenjskih vrstah je bil Bojan Budja. S trebuhom je podrl v povprečju kar dva Mariborčana' hkrati, nato pa s 120 kilopondi padel vsaj na enega. §e Tradicionalna nogometna tekma med Večerom in Dolenjskim listom — 5:5, ker se mariborskemu črnemu fondu že vidi dno - Neodločeno tudi v Krkinem hramu Tradicionalna nogometna tekma-med novinarji in grafiki Dolenjskega lista ter mariborskega Večera se je končala z rezultatom 5:5. V mariborskem taboru se je pred srečanjem šušljalo, da Novomeščani vsaj tokrat ne smejo nadaljevati niza nenehnih zmag, sicer tekem in predvsem njihovega tretjega polčasa, ki se vrši v gostinskih prostorih, ne bo več. Znani mariborski črni fondi da so zaradi samih .porazov že čisto prazni. Žejna dolenjska duša je, sklicujoč se seveda na dobroto, pač popustila in bilo je neodločeno. Povedli 'so Mariborčani in nato zvišali na 2:0. Vlado Henigman, glavni urednik Večera, sicer pa gledalec, je. od navdušenja prižgal pipo, ki jo menda kadi samo doma in na Dolenjskem. Pa se mu je onesnaževana naprava hitro zataknila ,v sappiku — naš tudi v trebuh elegantni Dušan PezeIj-Dule, ki mu je najmanj živahen v naši ekipi je bil Darko Ribarič - zoper rojake vendar ne moreš preveč zares. Sicer pa je Štajerce rešil pred strahotnim porazom njihov golman, lahko mu takoj postavijo spomenik. Na koncu 5:5. Tako imenovani tretji polčas je bil v Krkinem hramu na Trški gori. Mariborčani, ki jih je bilo nenadoma 13 in še en Poljak povrhu, so z našo pomočjo do kosti obrali nekaj slastnih primerkov dolenjske kulinarike, nato pa smo vse skupaj bratsko zalili s pravcatim jezerom cvička in metliške črnine. Slabih posledic ni bilo, Večer in Dolenjski list, kot vidite, še izhajata, čeprav so tudi taki, ki najraje tega ne vidijo. M. B. DINAMO PRIDE V NOVO MESTO 'Zagrebški Dinamo bo 3. novembra ob -14.30 igral v Novem mestu prijateljsko tekmo- z Elanom. Tekma.je bila, kot smo napovedali, najprej predvidena za 19. oktober, vendar je bila na željo -Dinama prestavljena na 3. november. Risi padajo V Gorskem kotaru odstreljenih sedem, na Kočevskem so zaščiteni Lovec Andrija Bolf iz vasi Lučiča je pred kratkim odstrelil mladega risa, težkega 4,5 kg. Le nekaj dni prej je njegov sin Zlatko na istem območju odstrelil samico risa. Že takrat so domnevali, da so ostali za samico štirje mladiči, se pravi, da so-avi še trije mladiči te samice. Lovci Gorskega kotara se vse bolj zanimajo za odstrel risov, saj je to redka trofeja. Tudi lovec Željko Štimac je odstrelil samico risa na območju Dragomlja. Po nepopolnih podatkih je doslej na območju Gorskega kotara padlo že 7 risov. O risih v Gorskem kotaru pravi lovski referent Gozdnega' gospodarstva Delnice Boris Krašovec: „V naše gozdove so bili leta 1973 izpuščeni iz Slovenije trije pari risov, ki so se hitro razmnožili. Samica skoti na leto 2 do 4' mladiče, zato ni čudno, da je število risov v sedmih letih tako naraslo. Prisotni so že po vsem Gorskem kotaru, saj se ris, podobno kot volk, sprehaja po zelo velikem čbmočju. V sedanjem zakonu o lovu SR Hrvaške odstrel risov ni prepovedan. S pojavom risov pa je dan predlog za spremembo zakona, v katerem je predlagano, da bi risa lahko lovili le od 1. novembra do 28. februarja. S ponovno naselitvijo risa v gozdove Gorskega kotara je dobila krotka divjad, posebno srnjad, velikega sovžranika. To dokazujejo podatki, da so v drobovju odstreljenih risov našli meso, dlako in kosti srnjadi.” J. P. ŽIVA PO VSEM TEM KUPU ZDRAVIL - Strogo po navodilih zdravnikov je Marija Žabek iz Zabukovja zaužila zdravila iz vseh teh škatlic in stekleničk. Dvanajst vreč za zdravje Marija Zabek iz Zabukovja pri Sevnici je v 14 letih pojedla za 12 vreč zdravil — Vseeno nikoli na dopustu Če pesimist zagleda človeka z vrečko zdravil pod pazduho, kaj rad zamahne z roko, češ tega bo pa kmalu pobralo. Kaj bi porekel, če bi videl gromozanski kup embalaže zdravil upokojene trgovske poslovodkinje Marije Žabek iz Zabukovja pri Sevnici, ki hrani škatlice in stekleničke vseh zdravil, ki jih je zaužila od leta 1967. Shranjene ima v danajstih zajetnih vrečah. Invalida je težko in večkrat prav netaktno spraševati po zdravju. Marija sama pove, kakšne bolezni in tegobe so jo in jo še pestijo: ledvične težave, sladkorna bolezen, srce ... V živem spominu ima pokojnega dr. Pungerčiča iz Sevnice, ki ji je pomagal, kolikor je mogel. Nosil ji je zdravila, ki jilt sicer ni bilo moč dobiti ali pa so bila tako draga, da tudi ena plača zanje ni bila dovolj. Zanimivo je, da Marija kljub svojim zdravstvenim nadlogam nikoli ni izkoristila letnega dopusta Podano je skrbela za zabukovško trgovinico nekdanjega sevniškega trgovskega podjetja. „Če bi tudi za en sam teden odšla na dopust, bi bilo v trgovini pač treba narediti inventuro, iz mesta bi morali poslati trgovca v zamenjavo in še druge nevšečnosti bi lahko bile," obrazloži Marija, zakaj so se takrat pri podjetju strinjali za njen plačan dopust, ki ga pravzapra ni bilo. Marija Žabek je znana daleč naokoli po mnogih lepih kvačkanih izdelkih, zlasti živopisnih posteljnih pregrinjalih. V kotu njenega doma zdaj žal že lep čas sameva pletilni stroj, ker je zanjo kot invalida prve kategorije pretežko z njim ravnati. Vendar se vseeno noče ločiti od njega. Preveč spominov jo veže nanj. A.ŽELEZNIK V Kočevju še do 8. novembra razstava belokranjskih vezenin, ki jih je ustvarila Miroslava Ritonja O traktorjih in mercedesih Razstavo „Belokranjske vezenine” so odprli v petek, 23. oktobra, v Kočevju, trajala pa bo do 8. novembra. Pokrovitelj razstave je Združenje obrtnikov Kočevje. Na otvoritvi sta nastopila harmonikarja glasbene šole. Razstavo je odprl Jože Ule, predstavnik Združenja obrtnikov. Avtorica razstavljenih del Miroslava Ritonja iz Črnomlja je na kratko spregovorila o svojem delu, s katerim se ob prostem času ukvarja že 20 let. Vezenine je oblikovala v treh tehnikah belokranjskega vezenja: tkaničenju, raličenju in štepanju. Osrednji del razstave so belokranjske vezenine od najmanjših prtičkov do narodnih noš. Kot dopolnilo razstavi pa je Miroslava Ritonja prikazala še svoje izredno dovršene tapiserije in gobeline.. Miroslava Ritonja, kije bila pred PRESENEČENJE IZKLJUČENO V tednu požarne varnosti so v 'sevniški občini preizkušali med drugim tudi budnost vaških prostovoljnih gasilskih društev. Da bi bilo vse videti bolj zaresno, so v Zabukovju zakurili Očitno pa je gorelo preblizu Pajkove gostilne. Zakaj preden so „diverzanti" lahko sploh sprožili sireno, je Martin Pajk ogenj že pogasil z aparatom dvajsetimi leti zaposlena na pošti v Novem mestu, je začela razštavljati svoje vezenine v letih 1976, 1977 in 1978, predvsem ob raznih jubilejih PTT in v krajih rojstne Bele krajine, leta 1978 in kasneje pa tudi na sejmih malega gospodarstva, domače obrti in drugih prireditvah po Sloveniji in celo v tujini. Sodelovala je tudi na sejmu v Pordenonah v Italiji. J. PRIMC Bila je lepa sončna nedelja. Zbasali smo se v avto in krenili proti mestu Z., da bi povečali množico ljudi, ki se je zbirala k odkritju spomenika. Prva bencinska črpalka. Prijatelj Branko je naštel sedemnajst traktorjev, obloženih s pločevinastimi sodi, enajst avtobusov, polnih zdolgočasenih in jeznih potnikov, dvaindvajset krajanov, ki so imeli v rokah pločevinaste posode za gorivo, in dva napisa NAFTE NEMA. Ob cesti so plapolale zastave, na parkirnem prostoru je vesela druščina pekla kostanj. Zavore so zacvilile, kajti cesto nam je prečkalo krdelo ovac. Druga bencinska črpalka. Slika, podobna prejšnji, le da je bila kača čakajočih nekoliko daljša od prejšnje, napis. NAFTE NEMA pa je bil tokrat v cirilici. „Če se ne motim, bi morali biti zdaj traktorji na njivah, ne pa da stoje na asfaltu!“ je ugotovil prijatelj Branko in si prižgal ,Jugoslavijo*1. „Naj orjejo s pomočjo sonca? “ je poskušala biti duhovita sopotnica. Tretja bencinska črpalka. Že od daleč smo videli, da tudi tukaj ,/iafte nema“, kajti prve stoječe traktorje, avtobuse in ljudi, ki niso dajali znakov smeha, smo opazili že nekaj sto metrov pred sodobnim napajališčem. Nič drugače ni bilo na četrti, peti, šesti in sedmi bencinski črpalki. _______________________________ Na prireditvenem prostoru je bilo nekaj tisoč ljudi iz vseh koncev naše lepe domovine. Igrala je godba. Proslava bi se morala že začeti, a sem zvedel od ljudi, stoječih okrog mene,' da čakamo na tiste iz Belega mesta. Pripeljali so se s polurno zamudo. Sedem jih je bijo in vsakega je posebej pripeljal šofer, sedeč za volanom črnega mercedesa. „To su kola, diesel, na naftu!“ je vzhičeno vzkliknil nekdo za mojim hrbtom. -Ko smo se vračali domov, I so na sedmih bencinskih I črpalkah še zmeraj viseli napi- I si: NAFTE NEMA. s TONIGAŠPERIČ I ___________________________ A\ j*. % ZANIMANJE ZA LJUDSKO UMETNOST - Razstava belokranjske vezenine” je že prvi dan pritegnila precej obiskovalcev, predvsem žensk iz Kočevja. (Foto: Primc) Vezenine v Likovnem salonu NA KOČEVSKEM PRVI SNEG V noči s petka na soboto prejšnji teden je zapadel v zahodni Dolenjski prvi sneg. Kočevska in ribniška Velika gora sta bili do tretjine oz. polovice pokriti s snegom. Tudi v Dra-garski dolini ga je zapadlo kake 3 cm. Največ snega pa je bilo v Vagov-ki nad Sodražico in Travni gori, in sicer okoli 10 cm. Sneg je na območju od Žlebiča do Ortneka zapadel do nižine, a se ni obdržal. KRALJICA KOLERAB? - Na njivi Štefke Eržen v Pavli vasi je med korenjem zrasla tudi tale koleraba, ki je na tehtnici potegnila več kot 10 kilogramov. V svoji obilnosti ni bila osamlje-* na, okoli nje se je šopirilo še več sedem in osemkilogramskih sester. Steklina je vdrla Steklo lisico ubil lovec 2. oktobra' na Malem| Kamnu 2. oktobra okoli 14. ure sc je prjtepla v bližino domačije Jožeta Kinka na Malem Kaninu. 20 lisica. Ker se je zvitorepka nenavadno obnašala, je kmet pri pril poklical lovce. Lisico je ustrelil Ivan Ferlin 'z Malega Kamna, in ko so 21. oktobra prišli z oddelka za veterinarstvo ljubljanske biotehniške fakultete rezultati preiskav ustreljene lisice,'seje i; kazalo, da je bilo samozaščitno ravnanje kmeta Kinka pravilno - lisica je bila stekla. To.je hkrati prvi primer stekline v Posavju. Miro Mikeln, veterinarski ii špektor iz Medobčinskega inšpektorata v Krškem, je povedal, da se je lisica'najverjetneje priklatila iz šmarske občine in da po dosedanjih, ugotovitvah na srečo ni imela stika z ljudmi in živalmi. Po prvem primeru stekline v Posavju pričakujejo večje število živali, obolelih od te nevarne bolezni, zlasti v sevniški občini, kjer so strokovnjaki predvidevali prvi ,.udarec". V krški občini je stopila v veljavo odredba o okuženosti, ki odreja, da je treba brez milosti pokončati potepuške pse in mačke, obvezno je cepljenje vseh nad 4 mesece starih psov. Pohiteli pa bodo tudi s preventivnim 'cepljenjem vseh, ki pridejo v stik s kužnimi živalmi. S podrobnejšim navodilom, kako ravnati ob grožnji stekline, bodo seznanili vsa gospodinjstva. P.P. BREŽIŠKI MLADINCI VABIJO VIS Jesen in OK ZSMS Brežice pozivata mlade kulturne ustvarjalce posavskih občin k sodelovanju na tradicionalnih kulturno zabavnih prireditvah „Mla-di Posavja pojejo '81” in „Mladi za mlade" v počastitev dneva republike. Mladi pevci in kant-avtorji naj pošljejo’ pismene pri- j jave, v poštev pa pridejo le skladbe domačih avtorjev v jezikih narodov in narodnosti SFRJ. Avdicija bo v soboto, 7. novembra, ob 15. uri v domu JLA v Brežicah. Za prireditev „Mladi za mlade" pa pozivamo k sodelovanju mlade literate. Svoja dela in osebne podatke naj pošljejo do 2. novembra na naslov: OK ZSMS Brežice; Cesta Prvih borcev 24. mmm PRIZIDEK OSNOVNE ŠOLE STOPIČE — Zgrajen je tudi s samoprispevkom občanov in sredstvi za razvoj šolstva v občini Novo mesto. Hkrati je to velika pridobitev za Stopiče in okolico. NOVI OTROŠKI VRTEC V LOČNI - Z njim bo precej zmanjšana stiska v vrtcih, vendar problem otroškega varstva s tem še ni v celoti rešen. Urejanju otroškega varstva bo potrebno posvečati še veliko pozornosti, saj je od urejenega varstva odvisna tudi večja angažiranost mater na delovnih mestih. RAZVOJ, NA KATEREGA SMO LAHKO PONOSNI NOVA VRTNARIJA V ŠMIHELU - Novo mesto in okolica sta s sodobno urejeno vrtnarijo pridobila Povečane proizvodne zmogljivosti, ki so bile na starem prostoru omejene. 36 let povojne izgradnje je korenito spremenilo podobo Novega mesta in dvignilo družbeno in osebno raven občanov 40 let mineva od ustanovitve novomeške čete, to je od dogodka, po katerem praznujemo svoj občinski praznik. Ceta je takoj po ustanovitvi odšla v napad na nemško zasedbeno ozemlje, da bi skupaj z ostalimi partizanskimi enotami preprečila izseljevanje Slovencev iz njihovih domov. Že vrsto let praznujemo svoj praznik ponosno in spoštljivo, saj nas spominja na slavne dni naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije, na mnoga herojstva in številne žrtve. Jubilejno praznovanje pa nas spominja tudi na razvoj po vojni, na čas, ko smo svoj praznik slavili v miru in svobodi in ustvarjali boljše materialne pogoje ter nove družbene odnose. Razvoj naše občine je bil skokovit, skoraj .neverjeten. Z odpovedovanjem, z velikimi napori in vztrajnostjo smo dosegli razvoj, na katerega smo lahko Ponosni. Razvili smo pomembne proizvodne kapacitete, ustvarili zavidljiv socialni položaj, izboljšali stanovanjske razmere prehrano in drugo. Veliko pa smo storili tudi pri razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov. Tudi ob letošnjem prazniku I. slavimo nekatere pomembne uspehe. Zgradili smo nove kilometre vodovodov, asfaltirali nove kilometre cest. Odprli smo novo trgovino, otroški vrtec, odpiramo nove šolske prostore v Stopičah in v Novem mestu, nove proizvodne zmogljivosti ribogojnice na Dvoru in novo vrtnarijo v Novem mestu. Tovarna zdravil „Krka" pa ob svojem jubileju, to je 25 letnici, slavi pomembno delovno zma- go, saj zaključuje pomembno investicijo v bazični proizvodnji. Kljub doseženim uspehom, na katere smo lahko ponosni, pa nas predvsem v zadnjem času tare tudi več resnih problemov in težav. Analiza izvajanja resolucije o razvoju občine nam na podlagi petletnih rezultatov kaže, da ne dosegamo vseh ciljev, zapisanih v resoluciji, in da rezultati gospodarjenja niso naj- ugodnejši. V praksi se spoprijemamo z nekaterimi razvojnimi neskladji gospodarske strukture, v zaostajanju razvoja družbene, komunalne in prometne infrastrukture za željami in večkrat tudi za potrebami. Obstajajo odprta pereče vprašanja preskrbe ter komunalne opremljenosti in urejenosti. V organizacijah združenega dela pa se v zadnjem času srečujemo tudi z velikimi problemi nelikvidnosti. nerentabilnosti, s pojavi velikih izgub itd. Čeprav je za del teh pojavov iskati vzroke v dogajanjih svetovnega gospodarstva in ustreznih ekonomskih vplivih ter spremembah pri nas, pa je večina vzrokov tu pri naš in jih bo potrebno tudi z lastnimi napori reševati. Spoznati moramo, da smo tudi mi večkrat živeli od nerealnih rezultatov, slabega deta in hude konjukture in si ustvarjali nekatere lažne iluzije. Rešitev teh problemov je odvisna predvsem od nas samih in lastnih naporov, da dosežemo boljšo organiziranost, boljše izkoriščanje kapacitet, realnejše programe, posodabljanje proizvodnje, ločitev dela od nedela, itd. Odgovorno pa bo potrebno uskladiti tudi nekatere velike želje in potrebe na področju skupne porabe z možnostmi in s tem omogočiti hitrejšo rast gospodarstva in nadaljnji vsestranski razvoj. Ob teh ekonomskih težavah ne bomo smeli pozabiti tudi na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in delegatskega sistema ter kolektivnega dela. Ravno razvoj demokratičnih odnosov nam bo namreč omogočil lažje reševanje težav, s katerimi se srečujemo. Prepričan'sem, da smo voljni in sposobni uspešno premagati trenutne težave, v katerih se nahajamo, in nadaljevati pot celovitega razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti. Vsem občanom in delovnim ljudem ob prazniku iskrene čestitke, obilo uspehov ter zdravja in zadovoljstva! PREDSEDNIK skupščine občine Novo m. UROŠ DULAR jr-le*«* ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ★ ¥ * * * KOLESARSKA DIRKA PO PARTIZANSKI MAGISTRALI - Ta in druge množične športne prireditve, ki jih je v naši občini iz leta v leto več, krepijo duha in telo ter pripomorejo k večji fizični in psihični odpornosti ter povečujejo sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog. n •**. ’>r- ' ta v leto. Izvažajo antibiotike, za katere imajo FDA registracijo, s katero si zagotavljajo prodajo na najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Poleg antibiotikov, ki jih izvažajo predvsem na tržišča s konvertibilno valuto in so Krkin glavni devizni vir, izvažajo še farmacevtske in kemične surovine in izdelke, zdravilna zelišča in kozmetične izdelke. V zadnjih petih letih je znašala povprečna rast izvoza 30 odstotkov, v letu 1981 pa načrtujejo za več kot 1,7 milijarde dinarjev izvoza. Krka izvaža v 56 držav sveta, predvsem na tržišče s konvertibilno valuto, vse večji pa je tudi izvoz v dežele v razvoju. Z razvojno—raziskovalnim delom, ki je že petnajst let združeno v lastnem institutu, se v Krki ukvarja 243 delavcev. Do danes so ustvarili 120 izumov, 133 tehničnih izboljšav in 34 koristnih predlogov. Krka je vložila 385 patentnih prijav v Jugoslaviji in tujini in ima podeljenih ,221 patentov. Na osnovi lastnih tehnologij so pričeli v Krki graditi zmogljivosti za proizvodnjo bazičnih fermentativnih surovin — antibiotikov. Za proizvodnjo uporabljajo pretežno domače surovine. V nekaj zadnjih letih so pričeli v Krki izkoriščati tudi odpadne surovine pri proizvodnji antibiotikov (encimi), s či- mer so izboljšali donosnost fer-mentacijske proizvodnje, zmanjšali stroške za čiščenje odpadnih voda in s tem tudi 1 onesnaženost reke Krke. Kontrola kvalitete proizvodov v Krki je stekla.vzporedno s proizvodnjo prve serije zdravil. Danes skrbi v Krki za kvaliteto proizvodov analitski sektor s 140 delavci, ki pregledajo vsak proizvod, saj mora le--ta priti do uporabnika neoporečen. S srednjeročnim načrtom razvoja za obSobje 1981—1985 so delavci Krke opredelili svoj nadaljnji razvoj, ki ga bodo sku- j šali uresničiti s hitrejšim razvojem družbenoekonomskih odnosov, pospeševanjem razvoja kapitalno intenzivnih investicij, I razvojno—raziskovalnim delom, j hitrejšim povečanjem izvoza, racionalnejšim izkoriščanjem vseh, proizvodnih sil, z večjo produk- , tivnostjo, ekonomičnostjo in I rentabilnostjo poslovanja. Svoj razvoj bodo usmerili v izgradnjo bazične proizvodnje, povečanje zmogljivosti farmacevtske pro- ; izvodnje, razširitev dejavnosti temeljnih organizacij Zelišča in Kozmetika in povečanje zmogljivosti v zdraviliških in gostin- j sko—turističnih objektih., Krkini načrti so optimistični, ven- j dar delavci upajo, da jih bodo s svojim delom in širšo družbeno pomočjo uresničili. * sa Krkina proizvodnja poteka po GMP normah, kar pomeni, s proizvodni proces od vstopa surovin do končnih izdelkov. je strogo nadzorovan Za proizvodnjo antibiotikov uporabljajo v Krki pretežno domače surovine v velikih količinah. Zato so z novo naložbo zgradili silose, v katerih bodo shranjevali surovine. Za praznik občine Novo mesto, 29. oktobra bo Krka, tovarna zdravil, odprla nove gotova zdravila in skladišča. Poleg tega so zgradili še nove čistilne naprave, objekte za obiskovalce od 12. do 17. ure. Delovni ljudje in občani si jo bodo lahko ogledali pod obrate: obrat za proizvodnjo antibiotikov, obrat za predelavo farmacevtskih surovin v energetske povezave in nekatere druge manjše objekte. Tega dne bo tovarna odprta za strokovnim vodstvom Krk m m delavcev. 25 LET KRKE 3lavni izvozni artikel v Krki so antibiotiki. Z novo naložbo, ki jo Krka odpira danes, bo iovečala proizvodnjo antibiotikov in svoj izvoz na tržišča s konvertibilno valuto. Krka, tovarna zdravil, spada danes med največje farmacevtske tovarne v Jugbslaviji. Zaposluje 3200 delavcev, ki bodo v letu 1981 ustvarili več kot 6 milijard dinarjev celotnega prihodka. Sestavlja jo deset temeljnih organizacij in delovna skupnost. Krkina proizvodnja poteka večji del v Novem mestu. Temeljno organizacijo za proizvodnjo posebnih vrst zdravil ima Krka v Ljutomeru, v Svrlji gu v Srbiji pa obrat za dokup in predelavo zdravilnih zelišč. Zdraviliška in gostinsko—turistična dejavnost, v kateri je zaposlenih 483 delavcev, sta združeni v dveh temeljnih organizacijah: Zdravilišča in Hotel Grad Otočec. Temeljna organizacija Zdravilišča ima zdraviliške objekte v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, gostinsko—turistične pa v Novem mestu. Temeljna organizacija Hotel Grad Otočec ima na Otočcu 359 postelj in gostinske objekte v Novem mestu. Krka proizvaja 160 različnih vrst zdravil za skoraj vsa indi-kacijska področja. Poleg zdravil izdeluje tudi veterinarske in kozmetične izdelke, izdelke ža široko porabo, farmacevtske in kemične surovine. Delavci Krke se vedno bolj vključujejo v mednarodno delitev dela, njihov izvoz raste iz le- V Krki se z razvojno raziskovalnim delom ukvarja več kot 240 strokovnjakov. Sodobno opremljeni laboratoriji jim omogočajo natančne in kvalitetne raziskave. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLJIN 63, telefon: 068/21 - 050 PROIZVAJAMO: — Napajalne naprave za večnamensko uporabo — Polnilnike baterij za viličarje — Napajalne naprave in sisteme za telekomunikacije: — za napajanje hišnih telefonskih central — za napajanje javnih telefonskih central — Napajalne naprave in sisteme za elektrokemične procese — Napajalne naprave in sisteme za elektroenergetiko — Napajalne naprave za opremo delavnic — Stabilizatorje napetosti — Napajalne naprave za rezervno napajanje — Napajalne naprave za ladjedelništvo — Napajalne naprave za posebne namene ELEKTRIČNI PAŠNI APARAT „KEKEC" napaja ograjo z impulzno visoko napetostjo in ie uporaben za ograditev pašnikov in lovskih rezervatov, za zavarovanje plantaž, sadovnjakov in vrtov pred divjadjo, za električna vrata v odorih in odprtih hlevih itd. Naprava ustreza predpisom VOE 0668. Vgrajena 9-voltna baterija omogoča samostojno obratovanje približno 2000 ur. Vgrajen je v sodobno oblikovan in pred vremenskimi neprilikami zaščiten krov. „ Kekec" tehta 6 kilogramov. Z električnim pastirjem „Kekec" je paša za živino povsem varna in nadomesti najmanj enega človeka. VSEM OBČANOM ČESTITAMO 00 PRAZNIKU ! OBČINE NOVO MESTO POKO 1. POKO 1/L, POKO 3 so polnilci, ki so namenjeni za polnjenje in dopolnjevanje 6 V, 12 V; 24 V svinčenih akumulatorjev kapacitete do 60 Ah (POKO 1, POKO 1/L) ter 100 Ah (POKO 3). Lah ko pa služijo kot izvori enosmerne nepetosti 4 5 V-9,5 ali 19 V. UPORABA: POKO 1; POKO 1/L uporabljamo v avtomobilih, motornih čolnih, manjših traktorjih, lahko pa tudi za napajanje električnih igrač, špiral (grelcev) za ob-žiganje lesa, svetilke v avtokampih in šolskih kabinetih Kot učni pripomoček. POKO 3 uporabljamo v mehaničnih delavnicah, remontnih delavnicah, garažah, servisnih postajah, prevozniških podjetjih, na bencinskih črpalkah. U vhodna U izhodna I izh. POKO 1 220 V - 6 V; 12 V; 6 A POKO 1/L 220 V 6 V; 12 V; 6 A POKO 3 220 V 6 V; 12 V; 24 V 10 A ISKRA TNN Uporaba korektorjev: KOREKTOR TV COLOR — (TV sprejemniki) KOREKTOR UNIVERZAL — (za potrošnike, kjer moč ne presega 0,6 KVA) KOREKTOR 3 in 6 — (vikend hiše ter manjše inštalacije) inousTRUR moionniH vozil novo idesto KOREKTOR TV COLOR, KOREKTOR UNI VERZAL, KOREKTOR 3. KOREKTOR 6 popravljajo omrežno napetost 220 V. Korektorji pričnejo delovati, ko pade omrežna napetost na 192 V, ter dvignejo napetost za 30 V. Normalno obratovanje potrošnikov s pomočjo korektorjev je možno do znižanja omrežne napetosti celo do 160 V. V primeru, da omrežna napetost zopet naraste na vrednost približno 200 V, se korektorji avtomatično priključijo na omrežno napetost. V primeru, da je napetost večja kot 240 V, korektorji ne ščitijo potrošnikov. Moč Uvh Uizh 0,4 KVA 220 V; +10%-28% 220 V; +10%-15% 0,6 KVA 220 V; +10%-28% 220 V; +10%-15% 3 KVA 220 V; +10%-28% 220 V; +10%-15% 6 KVA 220 V; +10%-28% 220 V; +10%-15% KOREKTOR KOREKTOR TV COLOR KOREKTOR UNIVERZAL KOREKTOR 3 KOREKTOR 6 Delovni kolektivi vseh tozdov IMV čestitajo občanom občin Brežice in Novo mesto za praznik in jim želijo še veliko delovnih zmag novo les NOVO MESTO Čestitamo za praznik občine Novo mesto ■" t . - % in se priporočamo za obisk v našem prodajnem salonu pohištva v Novem mestu, C. kom. Staneta 38 tel.: (068) 25-091 tovarna oblačil labod novo Stolpnica A-3 v Fužinah Razvojna pot SGP Grosuplje kaže, da prizadevanje obrodi bogate sadove Šolski center usmetjenega izobraževanja Stična—Ivančna gorica IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE 35 LET OBSTOJA IN DELOVANJA 31 LET SAMOUPRAVLJANJA 2707 delavcev in preko 250 učencev v gospodarstvu — to je Splošno gradbeno podjetje — Grosuplje, znano na širšem področju Dolenjske, v Grosupljem, Ljubljani, Sloveniji in v I. 1981 tudi v ZR Nemčiji. Na območju takratnega OLQ Grosuplje je ministrstvo za gradnje ustanovilo t. i. tehnično bazo, ki je bila v avgustu 1946 ukinjena. Ob njeni ukinitvi je bilo na pobudo takratnega šefa baze ustanovljeno gradbeno podjetje s sedežem v Grosupljem in z nazivom: gradbeno podjetje in tehnični biro Dolenjgrad Grosuplje. Za ravnatelja podjetja je bil imenovan Alojz Ne-bec, ki je celih 32-let vodil podjetje. Že v letu 1947 je za mladi kolektiv pomenil veliko priznanje prevzem gradnje tovarne usnja v Šmartnem pri Litiji. V letu 1948 je bila podjetju zaupana tudi gradnja objektov za JLA v Ribnici, ki se je nada- bljani^ in njeni neposredni okolici. Že v letu 1957 je podjetje največ del izvajalo v sami Ljubljani. Odpadel je pokrajinski značaj v imenu podjetja in tako podjetje od leta 1961, to je več kot 20-let, uporablja splošno znano in priznano ime: Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Leta 1962 je podjetje pričelo kot prvo v Sloveniji z gradnjo za neznanega kupca — za trg, predvsem na področju stanovanjske gradnje. V obdobju od leta 1964 do vključno 1980 je podjetje zgradilo 7605 stanovanj v skupni površini 420.831 m2, kar ga vključuje v največjega proizvajalca najbolj kvalitetnih stanovanj v Ljubljani. Plodno 35-letno pot označujejo velike stanovanjske soseske v Ljubljani (VS—6, VS—3, VS—4 in kompleks Murgel na Viču), soseska BS—7 — Ruski car za Bežigradom, Štepanjsko naselje, Poljanska cesta, Vodovodna'ulica, stanovanjski objekti v Grosupljem, Ivančni go- Ijevala kar pet let. Čeprav je bilo podjetje pod upravnim vodstvom, se je razvijalo dokaj samostojno, posebno po letu 1950, ko je bil izvoljen prvi delavski svet, na njegovem ustanovitvenem zasedanju pa tudi prvi upravni odbor podjetja. **++**+*********+*****+********************************************* ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE GROSUPLJE! j ♦ * * Po letu 1950 je podjetje pričelo izvajati dela na preostalem delu Dolenjske, kar je povzročilo potrebo po spremembi imena firme. Do nje je prišlo v letu 1952, ko se je podjetje preimenovalo v „Dotenjsko gradbeno podjetje Grosuplje". Leta 1953 je podjetje prvič, in to na javnem natečaju in ob močni konkurenci, pridobilo tudi dela za JLA v Črnomlju, Metliki in Novem mestu ter organiziralo svoj prvi operativni sektor v tem delu Dolenjske, konkretno v Črnomlju. Primanjkovanje del na Dolenjskem je zahtevalo iskanje investicijskih del na drugih področjih in tako je podjetje pričelo vse več del pridobivati v Lju- rici, Trebnjem in drugih krajih Dolenjske, številni šolski centri, zdravstveni, kulturni, trgovsko—poslovni in drugi objekti. Poseben čar daje gradnja pos-lovno-stanovanjskih objektov med Titovo, Linhartovo in Vojkovo ulico v Ljubljani. Celotni kompleks, skupaj 60.744 m2 izredno lepo oblikovanih objektov predstavlja edinstven primer uspešne realizacije v gradbeništvu, ko eno samo podjetje v kratkem času zgradi tako obsežen kompleks od urbanizacije do končne realizacije in oddaje objektov brez pritiskov na druga finančna sredstva. Razvoj podjetja in zahteve zakona o združenem delu so postavile zahtevo po reorgani- zaciji do tedaj enovite delovne organizacije. SGP Grosuplje sestavlja danes 5 temeljnih organizacij združenega dela in dve delovni skupnosti skupnih služb. Kot peta temeljna organizacija se je v letu 1980 priključila delovna organizacija „lgrad" z Vrhnike. Podjetje je pomemben partner v sestavljeni organizaciji IMOS. Ko je v teh dneh SGP Grosuplje proslavljalo 35-letnico obstoja in uspešnega delovanja, je ponovno pregledovalo tudi naloge za tekoče srednjeročno obdobje. Tudi v tem obdobju ostaja delovnemu kolektivu podjetja v zavesti osnovni smoter, to je trajno zagotavljanje ustreznih količin stanovanj, gradbe- nih storitev in drugih potrebnih proizvodov v zadovoljivi kvaliteti. V obdobju po letu 1985 se planira, da bo centralno mesto v proizvodnji dobila prav stanovanjska izgradnja. Tudi 'obseg proizvodnje lastnih betonskih montažnih elementov se bo tako povečal, da bo moč kriti lastne potrebe in zadovoljevati potrebe ostalih uporabnikov v SOZD IMOS. V obdobju 1981 — 1985 ima podjetje v načrtu razširitev svojega poslovanja tudi na programe s področja kalupne in opažne tehnike preko svoje temeljne organizacije kovinsko—lesni obrati. Stanovanjske stolpnice ob vodovodni cesti v Ljubljani Bloki na Mimi Vertikalna Wl