ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. januarja 2011 . Leto XXI, št. 3 DEJDEK POČIVLE DOMA, OČA V SKUPNOM GROBI STR. 5 »VSE SEM ZATO NEJ NA SENIKI NJALA« STR. 6 „Nekak nam je poslo glas” „Zazvenela je tüuča. / Prejk njene glažojnate kupole / nam je od daleč nekak poslo glas!« - te rejči iz pesmi Avgusta Pavla so moto cejloga leta 2011, gda se več organizacij na Madžarskom, v Sloveniji pa v Avstriji spomina na 125. oblejtnico rojstva prvoga poklicnoga čednjaka Slovencov na Vogrskom. Pavlovo leto so oprli 15. januara v Somboteli s programom, šteri se je malo po podnevom zač- no v salezijanskoj cerkvi, gde so na grob eričnoga slavista, etnologa, profesora in prevajalca polo- žili venec predstavniki Državne slovenske samouprave, Zveze Slovencev na Madžarskem, Slovencov v Somboteli pa Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel. Slovenci so vküper molili očanaš pa zdravamarijo v maternoj rejči Pavla, pevski zbor pa je zaspejvo lejpo cerkveno pesem. Svetešnje goste je pri iži Avgusta Pavla gorprijala držina nekdešnjega sombotelskoga kulturnoga delavca, gde je na spominsko tablo venec polo- žo generalni konzul RS mag. Drago Šiftar. Pred Muzejem Savaria se je zbralo dosta lüstva, ka bi se spominali na Avgus- ta Pavla. Pred njegvim kipom so se poklonili predstavniki njegve rojstne vesi Cankove, zastopniki Pavlove hiše iz Avstrije pa organizacij iz Sombotela pa Železne županije, štere dale pelajo Pavlovo delo. Mešani pevski zbor Avgust Pavel je navzaučim znaut- ra zaspejvo tri štiriglasne porabske pesmi. Po pozdravi direktora Direkcije muzejev Železne županije dr. Zoltána Nagya je o Avgusti Pavli pa o nauvoj razstavi gučala soavtorica razstave etnologinja Marija Kozar. Razstava nutpokaže žitek pa delo sombotelskoga slovenskoga profesora v kronološkom redi. Na tablaj leko dosta držinski kejpov vidimo, v vitrinaj pa so predmeti, štere je Pavel zbrau med svojim delom, ali so bili njegva osebna last. Največ od te je na pausado dala Judita Pavel, či Avgusta Pavla, štera je tisti zadvečerak pelala najgir lidi po razstavi s pripovejdanjom. Na odprejtje razstave so prišli vsi, šteri čütijo pomen delovanja Avgusta Pavla. Tak se je pokazalo, ka njegov spomin eške živé, v znamenji medkulturnoga dialoga pa do cejlo leto organizerali prog- rame v varašaj pa vesnicaj, gde je živo pa delo »zvesti sin dvej narodov.« (več od Pavlovoga leta te leko prešteli v naši naslejdnji novinaj) -dm- Soavtorica razstave Marija Kozar pri doprsnem kipu Avgusta Pavla Razstavo si je dosta lüstva poglednilo 2 Porabje, 20. januarja 2011 Nove publikacije STOPINJE 2011 Stopinje, ki jih je izdala Škofija Murska Sobota z letnico 2011, nosijo tudi XXXX-štiridesetletnico izhajanja, kar je ponazorjeno z naslovnicami vseh dosedanjih publikacij od leta 1972 do letošnje, jubilejne številke. Stopinje 2011 je uredil Lojze Kozar ml., v sodelovanju Roberta Bresta pri razdelku Moje in tvoje stopinje. Publikacija prinaša številne zanimive prispevke, ki se navezujejo na cerkveno in tudi posvetno življenje v Pomurju in Porabju. V uvodniku pod naslovom Po stopinjah solidarnosti piše mursosoboški škof dr. Peter Štumpf: »Ob branju se bomo spomnili dogodkov v mursosoboški škofiji in v tem prepoznali našo pot vere. Najpomembnejši dogodek na tej poti je prav gotovo evharistični kongres v Celju.« Pozornost bralca pritegnejo že fotografije in informacije ob posameznih mesecih, za januar, denimo, molitev mačke: Gos- pod, ljudje pravijo, da samo poležavamo in se igramo. Seveda, seveda. Nismo pa cele ure pred računalnikom in televizijo. Med Spominskimi dnevi je tudi 2. januar 1946, ko je umrl dr. Avgust Pavel. In tako vse do decembra, ko polž v molitvi zagotovi: Gospod, ljudje pravijo, da sem počasen. Ampak še ničesar nisem zamudil. Sicer pa je publikacija razdeljena v Stopinje svetih, Stopinje duha, Oddaljene stopinje, Stopinje za mejo, Stopinje k tebi, Stopinje mladih, Stopinje srca, Jubilejne stopinje, Odgojene stopinje, Tiskane stopinje ter Tvoje in moje stopinje. Med sodelavci Stopinj so duhovniki in tudi drugi avtorji. Največ prispevkov je napisal bogojinski rojak Jožefa Košiča, mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, urednik prvih Stopinj leta 1972. Iz članka izhaja, da so prekmurski duhovniki po vojni leta 1946 hoteli nadaljevati z izdajanjem Koledarja Srca Jezušovoga (1904 do 1944) in Marijinega lista, vendar so od tedanje oblasti dobili odgovor, da ni papirja za publikacijo. Tako se je zgodilo, da je začel leta 1952 zopet izhajati Evangeličanski koledar (prej od 1920 do 1942), v katerem so zapisali: »Bratje in sestre! Pustimo umazano politiko. Ona ni naše vsakdanje delo. Če se z njo ukvarjamo, zgubimo dragocen čas, obenem pa se izročamo duševnemu nemiru in razburjenosti. Zanesimo se na Boga!« Stopinje namenjajo vsako leto pozornost tudi Porabju. Hiša prihodnosti je naslov prispevka Lojzeta Kozarja ml. Avtor piše o župnišču na Gornjem Seniku, ki je bilo zgrajeno pred 200 leti. V njem je živelo več duhovnikov, med katerimi sta najbolj znana Jožef Košič in Janoš Kühar. Kot je znano, je župnišče od lani preurejeno v Küharjevo spominsko hišo. Pred blagoslovitvijo je imel murskosoboški škof dr. Peter Štumpf nagovor, ki je objavljen v Stopinjah, in v katerem je o nekdanjem župnišču, zlasti pa o vlogi Janoša Küharja, povedal: »V tej hiši so živeli mnogi župniki. Zidove so prepojili z molitvijo, delom, žrtvijo. Lahko rečemo s svetostjo. To gotovo najbolj velja za Janoša Küharja. Dolga desetletja je živel in delal v tem župnišču, skrbel za duhovno oskrbo vernikov, ko je igral na harmonij in učil slovenske pesmi; ko je na pisalni stroj natipkal tisoče listkov s slovenskimi molitvami in druga besedila. Oporo je imel le v števanovskem župniku Markoviču, sicer pa je bil pozabljen s strani matične domovine, oziroma moteč element s strani madžarske politike...« V Stopinjah so objavljene številne zgovorne fotografije, ki doponjujejo tekste, tako tudi na straneh, namenjenih Porabju oziroma lanskemu dogajanju na Gornjem Seniku. Posebej privlačna je naslovnica, sočni grozd in v zrelih jagodah z različnih strani fotografije župnijske cerkve v Gornji Radgoni. Ernest Ružič ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA – POSVEČEN IRENI ŠAVEL Petnajsti zbornik soboškega muzeja je posvečen arheologinji Ireni Šavel ob njeni upokojitvi in življenjskem jubileju. V zborniku sodeluje dvajset avtor- jev, med njimi tudi po eden iz Avstrije in Madžarske. Urednik publikacije, uveljavljen arheolog Branko Kerman, v uvodnem tekstu: »Bilo je daljnega leta 1974, ko se je Irena Šavel, pravkar diplomirana arheologinja, zaposlila v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Do takrat je bilo Prekmurje na arheološkem zemljevidu Slovenije velika neznanka in bela lisa. S prihodom strokovnjakinje, ki je bila v teh krajih doma, pa je prostrana, arheološko skorajda neraziskana pokrajina za mlado raziskovalko postala stalen in neizčrpen raziskovalni izziv. « K čemur lahko dodam, da za Ireno Šavel ta izziv še traja. Vodstvo muzeja ji omogoča nemoteno nadaljevanje strokovnega dela na istem mestu kot pred upokojitvijo. Kot vrhunec arheološke kariere Irene Šavel »pomeni aktivno sodelovanje pri terenskih pregledih in zaščitnih arheoloških izkopavanjih obsežnih najdišč pri gradnji avtocestnega odseka v Prekmurju, v obdobju med letoma 1997 in 2007.« Opravila je veliko terensko delo, obsežno in zgodovinsko pomembno arheološko gradivo pa uspešno in z veliko zavzetostjo objavlja v zbirki Arheologija na avtocestah Slovenije. Pripravila je tudi več razstav, poleg Olorisa še Pra- zgodovinske naselbine v Prekmurju, Šafarsko v prazgodovini, Antični pokop, Odkopane kulture Prekmurja, Neskončen dih in Pri Muri. Velik razstavni dogodek, na katerem je prvič predstavila dosežke arheološke raziskanosti Prekmurja, je bilo odprtje prve stalne arheološke zbirke leta 1992 v soboškem Pokrajinskem muzeju, ki ga je Irena Šavel kot ravnateljica vodila od tega leta do leta 2003. V ta čas sodi tudi postavitev stalne muzejske razstave leta 1997, razstave, ki je vredna ogleda in pritegne tudi tiste, ki niso pogosti obiskovalci muzejev; razstava, ki bi jo moral videti sleherni učenec in dijak iz Pomurja in Porabja. Širino raziskovalnega in publicističnega dela arheologinje Irene Šavel spoznamo iz njene biografije, ki jo je pripravil Franc Kuzmič. Sedanja direktorica Metka Fujs objavlja daljšo razpravo Muzeji: pogledi na preteklost – odgovori na sedanjost. Avtorica predstavi tudi, kakšen je soboški Pokrajinski muzej, ki je v zadnjih tridesetih letih prehodil zanimivo miselno in delovno razvojno pot, »se loteval različnih tem, bil inovativen, dinamičen in drugačen, pa tudi tradicionalno tog. Pa vendar, ne glede na vse izkušnje, v sebi nosi dele vsega od navedenih muzejskih modelov. Je eliten, ko predmete predstavlja kot dele univerzalne lepote; je muzej blaginje, ko oblikuje vrsto spremljajočih, scenskih, predvsem pa izobraževalnih programov za obiskovalce; je muzej socialne pravičnosti, ko dokumentira resničnost, takšno, kot se kaže v vsej svoji kompleksnosti, in ko se trudi, da bi uporabnikom in obiskovalcem omogočil doživetje izkušnje, ki ni disciplinirana z enoznačnimi interpretacijami in komunikacijskimi orodji.« Za zaključek še misel enega vodilnih slovenskih arheologov, dr. Bojana Djurića, ki je prepričan, da je v Sloveniji malo tako vsestranskih in uspešnih arheologov, kot je prav Irena Šavel. Ocena ni bila izrečena zaradi vljudnosti, ki se pritiče ob jubilejih, marveč na temelju arheologovega večletnega sodelovanja v pomurskem arheološkem in muzejskem prostoru. Ernest Ružič Arheologinja Irena Šavel 3 Porabje, 20. januarja 2011 MLADI ZA MLADE BREZ MEJA V Porabju je najmanj organizirana prav mlada generacija – generacija dijakov in študentov – kajti po končani osnovni šoli se mladi razpršijo po raznih srednjih šolah Železne županije. Vrzel, ki je bila zelo očitna tudi na predstavitvi mladinske dejavnosti na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu lani jeseni, je zaznal tudi Klub prekmurskih študentov, ki je tudi na pobudo Urada izdelal zanimiv program ter dal pobudo za ustanovitev porabske sekcije. Z organizacijsko pomočjo Zveze Slovencev na Madžarskem bo prišlo do prvega srečanja v bližnji prihodnosti, zato objavljamo strnjen program in mlade pozivamo, naj se v čim večjem številu udeležijo srečanja. O konkretnem datumu vas bomo obvestili osebno ali preko šol. (Uredništvo) Klub prekmurskih študentov je izdelal program za porabsko mladino z naslovom Mladi za mlade brez meja. Osnovna ideja programa temelji na želji po čim večji povezanosti s porabskimi kolegi, saj se zavedamo, da smo mladi – študenti v osnovi enaki, združujeta nas želja po izobraževanju, lastnem udejstvovanju izven študijskih obveznosti in grajenje socialne mreže, pomembni vezi, ki nas določata v samem bistvu, pa sta jezik in zavedanje slovenstva. Meja, ki nas ločuje po geografskem in državotvornem poreklu, v okviru povezovalnosti in sinergije, ki jo želimo ustvariti, ni ločevalni element – mejo dojemamo kot most, ki ponuja ustvarjalno energijo na podlagi izmenjave izkušenj in želja. Izhajamo iz predpostavke, da mladina v Porabju ni organizirana. Na podlagi našega programa želimo izvesti projekte, skozi katere bo zaživela mladinska organiziranost mladih Slovencev v Porabju in jim nudila prostor za izražanje njihovih lastnih interesov ob naši podpori. Prav tako si prizadevamo za spodbujanje nacionalne zavesti slovenstva pri mladih, ki je, kot kaže realno stanje, na nizkem nivoju in ne prihaja do izraza. Mladi pozabljajo slovenski jezik in posledično svoje korenine, svoj izvor. Namen programa je, da se v Porabju, kjer živi slovenska skupnost, skozi novonastalo mladinsko organiziranje mlade formira in informira o možnostih njihovega udejstvovanja in delovanja. Mladinsko organiziranje želimo mladim približati do te mere, da se jih vključuje čim več – tako dijakov kot tudi študentov – ne glede na njihov kraj ali državo izobraževanja in da sami prevzemajo področja delovanja, ki jih zanimajo, in tako dolgoročno pripravljajo lastne vsebine in program mladinskega organiziranja. Klub bo s svojo prisotnostjo, znanjem in izkušnjami v oporo mladim, v samem izhodišču oz. začetku bo vodja vsebinskega dela, za katerega si želimo, da se v bodočnosti prenese na tamkajšnjo mladino in se jih ob podpori usposobi za samostojno delovanje. Za uresničitev programa je Klub prekmurskih študentov v mesecu decembru na svoji letni skupščini uredil pravno-formalno podlago za ustanovitev sekcije Porabskih Slovencev Kluba prekmurskih študentov, ki bo imela sedež v Monoštru. Dejavnosti in aktivnosti, ki jim smernice določa omenjeni program, se bodo izvajale skozi različne projekte, ki bodo raznovrstni ter cenovno in fizično dostopni mladim. Koordinacijo in organizacijo projektov bo v začetku prevzel klub, vendar bo glavni cilj vključiti tamkajšnje mlade, jih opremiti s potrebnim znanjem in izkušnjami in jih pripraviti na samostojno delo, ki bo temeljilo na samoiniciativnosti in ustvarjalnosti. Program bo vključeval naslednje dejavnosti oz. aktivnosti: • TEČAJI: tečaj Uporabna slovenščina; tečaj Z jezikom skozi vsakdan (tečaj, ki temelji na komunikaciji); računalniški tečaj (osnovni in nadaljevalni); cobiss tečaj (iskanje študijskega in drugega gradiva po sistemu cobiss). • SODOBNE KOMUNIKACIJE: strokovno tehnična podpora mladim in posredovanje znanja s področja sodobnih telekomunikacij (digitalna fotografija, IKT tehnologija, internet). • OKOLJEVARSTVO: organiziranje čezmejnega enodnevnega posveta na temo »Mladi in skrb za okolje – naša prihodnost«; • ČEZMEJNO SODELOVANJE: skupni enodnevni avtobusni izlet mladih iz Pomurja in mladih iz Porabja. Program izleta bo obsegal vse največje kulturno- etnološko-zgodovinske značilnosti Prekmurja in Porabja. Naše druženje na izletu bomo dokumentirali s fotografijami, ki jih bomo uporabili za skupno razstavo z naslovom »Mladi za mlade brez meja«. Tem fotografijam bomo dodali še fotoutrinke z vseh ostalih dejavnosti, srečanj in tako fotografsko dokumentirali naše skupno delovanje. Fotografska razstava bo potujoča (Monošter, Murska Sobota…), z njo pa bi se želeli predstaviti tudi v okviru 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije na srečanju vseh Slovencev meseca julija 2011 v Ljubljani. • KULTURNA DEJAVNOST: Mlade v Porabju bomo tudi spodbujali za kulturno udejstvovanje in jim tako ponudili priložnost sodelovanja na naših kulturnih dogodkih in prireditvah bodisi z lastnim umetniškim vložkom bodisi kot možnost, da se na različne načine samopredstavijo – s stojnico, kulinariko. Program temelji tudi na intenzivni komunikaciji med matičnim klubom in mladimi iz Porabja, le-ta pa se bo odvijala na različne načine (spletni mediji, srečanja, druženje, izleti …). Program se bo izvajal za mlade Porabske Slovence s sedežem v Monoštru v sodelovanju z matičnim Klubom prekmurskih študentov s sedežem v Murski Soboti. Uporabniki programa bodo mladi Porabski Slovenci v starosti 15 - 27 let (dijaki, študenti) v sodelovanju z mladimi prekmurskimi študenti in dijaki. Klub prekmurskih študentov je eden najstarejših študentskih klubov v Sloveniji. Ustanovljen je bil v tridesetih letih 20. stoletja. Svoje poslanstvo je uspešno opravljal že v preteklosti, močan dejavnik mladinske in natančneje študentske populacije pa predstavlja v domačem okolju tudi danes, saj pomembno prispeva k družabnemu življenju. Klub izvaja projekte na različnih področjih, in sicer skrbi za socialno šibke študente (Študentski fond, Božični bazar ipd.), mlade študentske družine (Mlade mamice študentke), prevoz študentov in dijakov v študijska središča (Unibus), organizira kulturne (subvencija gledaliških abonmajev, literarni večeri, potopisna predavanja ipd.) in zabavne dogodke (Bujta repa, Prekmurska gibanica, brucovanje), strokovne ekskurzije in izlete (obisk evropskih prestolnic, letovanje na morju, silvestrovanje ipd.), humanitarne in zdravstvene akcije (prostovoljstvo, Tvoja kri moje srce poganja, brezplačno nezgodno zavarovanje za polnopravne člane ipd.), športne in rekreativne dejavnosti (smučanje, kolesarjenje, pohodništvo ipd.), izobraževanje (priprave na maturo, jezikovni tečaji, delavnice komunikacijskih veščin ipd.), soočenje mnenj in zastopanje mladih v civilni družbi (okrogle mize, razprave, pobude ipd.). Poleg dejavnosti v lastni organizaciji pa svojim članom ponuja tudi najrazličnejše ugodnosti drugih organizacij. Mihaela Kalamar predsednica Kluba prekmurskih študentov Nekdanji študentje v Ljubljani, ki so večinoma že končali ali so absolventi OD SLOVENIJE… Oči, štere vse vidijo Božično-novoletni koncert v Beltincaj Nejdavnik smo od tauga pisali, ka v Porabji od leta do leta več tauvajov odi, šteri največkrat starejše lidi vöporobijo. Na Verici je bilau tauga največ, vejn zato, ka je mala ves, je paulek pri meji pa kuča so dalečkraj edna od drugoga. Zaman so se policaji večkrat vozili gor pa dol, dosta je nej pomagalo. Za volo tauga so si vaščani pa občina tak zmislili, ka do oni probali najdti rešitev na tau problemo. Vö so najšli, ka kamere postavijo pri pauti, štere vsakši avto, vsakšoga človeka gorvzemejo, šteri na Verico pridejo. Malo bola podrobneje sem od tauga veričkoga župana Andraša Dončeca spitavo. • Andraš, gda ste te kamere gorpostavili? »Te kamere smo lani konca oktobra gorpostavili, od tistoga mau delajo, tak ka sto je te čas na Verici odo, kamere so vsakšoga gorvzele.« • Tau je že tak fejst potrejbno bilau? »Leko povejm, ka tau je že fejst potrejbno bilau, zato ka vaščani so se že bojali. Bijo je taši čas, ka se je skur vsakši den nika zgodilo v vesi. Zato je od vaščanov prišla ta ideja, aj kamere damo postaviti v vesi. Samouprava je pri tejm partner bila pa tak smo se odlaučili, kak najprvin te kamere moramo küpti, aj mir baude v vesi.« • Kelko kamer ste gorpostavili? »Dvej kamere mamo, edno tü, kak se ves začne, drügo pa tam spodkar v Ritkarovci.« • Zaka je tam kamera, vej pa tau je edna zaprejta ves, kak kakšna slejpa ulica, gde se nutrapripelaš tam se moraš nazajpelati tü. »Zato, ka računamo na tau, ka se napravi paut med Verico pa med Gornjim Senikom, te de pa že ta tü trbelo kamero, zato ka se od tistec tü leko pripelajo pa odpelajo.« • Od kec ste pejneze sprajli na te dvej kamere pa kelko je tau vas koštalo? »Leta 2008 smo začnili vküpbrati pejneze od vaščanov, dja sem ešče vcujdau, tak je 345.000 forintov vküpprišlo. Cejli sistem je pa 933.000 forintov košto. Prosili smo ešče od Skupščine Železne županije 100.000 forintov, dapa lani niške nikanej daubo od nji, tak mi tö nej. Ka je falilo, 588.000 forintov, je veriška občina mogla vcujdati.« • Ka vse vejo te dvej kamere? »Te dvej kamere cejli promet shranijo, ka ga je bilau v 24 vöraj. Nazaj leko pogledne, sto se je v ves pripelo, s kakšnim avtonom, v kelšoj vöri pa s kakšno registracijov (rendszám). Tak dober kejp napravi, ka ešče obraze leko spozna. Nej je baja tau tö nej, če je kmica, zato ka kamera ma eden infra reflektor. Tejva dva reflektorja sta staudvajstigezero forintov, plus prometni davek koštala, dapa brezi tauga bi v kmici kamere nika nej bile vrejdne. Kamera nej bila draga, 80.000 forintov je koštala, samo te smo ešče mogli küpiti vcuj edno hišo, štera, gda je mrzlo, te na toplom drži vse, ka je v njej. Te smo ešče elektriko mogli potegniti do kamere, pa dva akumulatora smo küpli, če bi sfalila elektrika. Tak ka tau je vsevküp koštalo 933.000 forintov.« • Bilau je že tak, ka ste nazaj poglednili, ka je kamera gor- djamala? »Nej, do tejga mau ešče nika tašo nej bilau, ka bi gledati trbelo.« • Tau je vejn že zato, ka tisti, šteri so sé odli kradnit, tisti že tö znajo, ka mate kamere. Če stoj prvin odi na Verici, včasin vpamet vzeme te kamere? »Če kamere ranč nej, dapa tablo gvüšno, na šteroj piše, ka je ves s kamerami zaščitana.« K. Holec 8. januara je župnija Beltinci organizirala božično-novoletni koncert pevski zborov v cerkvi sv. Ladislava. V cerkvi, stera je trno lejpa, so nas Beltinčari nej samo z oprejtimi vrati, liki z oprejtimi srci tö čakali. Člani pevskoga zbora Avgust Pavel smo včasin v cerkev šli, stera je posvečena vogrskomi krali, sv. Ladislavi. Tau smo vöponücali za tonsko probo tö, malo smo spopejvali, da bi čüli, kak se sliši glas v etoj cerkvi. Župnijski svetniki (egyházközségi képviselők) so nas pozvali na farov, da bi se malo segreli. Čako nas je vroči čaj, steri nam je rejsan dobro spadno. Pred nastopom smo meli ešče skupno probo za skupne pesmi, stero je vodo organist pa zborovodja Mitja Medved. Koncert se je začno v štrtoj vöri z nastopom domanji pevcov, MePZ sv. Ladislava. Za njimi je popejvo mlašeči pevski zbor beltinske župnije, deca so vsigdar ljubki, dapa nej samo ka so lepau popejvali, igrali so na flavto, trobento, klavir. Vse tau hvali zborovodkinjo Metko Sabo. Gor so staupili ešče MoPZ iz Lipovec, MePZ iz Melinec, domanji cerkveni pevski zbor pa Vokalna skupina Laetitija. Naš zbor je biu zadnji. Kak vse drugi zbori, mi smo tö dvej pesmi spopejvali, Božično noč in Narodi, radujte se! Koncert smo končali s skupnimi pesmimi. Ena je bila porabska O, sveti tri krali, druga pa svetovno znana Sveta noč. Skupne pesmi je dirigiro Mitja Medved, steri je pred tom pozdravo vse pevce pa navzoče, se zahvalo za lejpo spejvanje. Povedo je, da ga zvünredno veseli, gda vidi malo deco iz srca spejvati. Ranč tak se je radüvo mladini, stera spejva v našom, seničkom zbori. Gospod Bog se ne veseli samo molitvi, eške bole je veseli, če mladina spejva njemi na čast, ka je pesem dvakratna molitev. Po zahvalni besedaj je dau intonacijo in je župnijska cerkev sv. Ladislava vse trpetela od množice glasov. Po koncerti so nas pozvali na farof, gde so nas čakali s pogostitvijo. Baug plati Beltinčanom za pozvanje pa gostoljubje, Zvezi Slovencev na Madžarskem za plačano pautno ceringo. Lepau je bilau na farofi tö, gde smo bili vküper vsi pevci pa smo eške kakšno spopejvali Baugi na čast, lüdem za dobro volau. Vera Gašpar Duša Trobec Bučan je nova ministrica Državni zbor je z 39 glasovi za in 30 proti ter desetimi vzdržanimi Dušo Trobec Bučan imenoval za novo ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Trobec Bučanovo so podprli poslanci SD, DeSUS, LDS ter poslanec madžarske narodnosti László Göncz. Proti so bili poslanci SDS in SLS, medtem ko so se poslanci SNS in Zares vzdržali. Nova ministrica je med prvimi nalogami napovedala nadaljevanje dela, ki sta ga s prejšnjim ministrom Gjerkešem že začela na različnih področjih, od črpanja evropskih sredstev, regionalnega razvoja do čezmejnega sodelovanja. Decembra več kot 110 tisoč brezposelnih Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je decembra po velikem prilivu zaradi izteka zaposlitev za določen čas in stečajev ter tudi zaradi napovedane pokojninske reforme povzpelo na 110.021, kar je šest odstotkov več kot novembra in 13,8 odstotka več kot decembra 2009. Minister za delo Ivan Svetlik je ocenil, da je glavni razlog za rast števila brezposelnih povezan s pokojninsko reformo. V zadnjih dveh mesecih se je namreč na zavodu prijavilo okoli 8000 starejših od 50 let, ki so želeli izkoristiti možnost stare zakonodaje, tako pokojninske kot tudi o urejanju trga dela. Športnica Petra Majdič je Slovenka leta 2010 V ljubljanski Drami so pred dnevi že 23. podelili laskavi naslov, ki ga bralci in bralke revije Jana vsako leto podelijo ženski, ki je najbolj zaznamovala pravkar minuli čas. Herojski tek Petre Majdič, ko je s kar petimi zlomljenimi rebri izpisala najdramatičnejšo zgodbo olimpijskih iger v Kanadi, ji je poleg bronaste kolajne prinesel tudi naslov Slovenka leta 2010. Petri je uspelo premagati deset izjemnih žensk, ki so se prav tako uvrstile med letošnje nominiranke. To so bile: Tanja Babnik, Marinka Cempre Turk, Severa Gjurin, Maksimiljana Ipavec, Mateja Kožuh Novak, Maja Lupša, Petra Matos, Marlenka Stupica, Jasna Tepina in Marinka Vovk. Veriški župan Andraš Dončec MePZ Avgust Pavel v cerkvi sv. Ladislava v Beltincaj Na dvej mejstaj majo kamere Živlenjske zgodbe (1) … DO MADŽARSKE Ferenc Horváth novi predsednik PMSNS Dejdek počivle doma, oča v skupnom grobi Pred dnevi so predstavniki madžarske narodne skupnosti izvolili novo vodstvo svoje krovne organizacije. Na ustanovni seji novoizvoljenega 21-članskega sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) je 13 glasov za predsednika prejel 38-letni profesor madžarskega jezika in geografije Ferenc Horváth, sicer direktor Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti. Njegova protikandidatka, nekdanja narodnostna poslanka Mária Pozsonec, ki je pred leti že vodila krovno organizacijo pomurskih Madžarov, je na tajnem glasovanju prejela 8 glasov. Ob predstavitvi svoje kandidature je Ferenc Horváth povedal, da je že vrsto let aktiven v narodnostni politiki, zato se čuti sposobnega za opravljanje te pomembne funkcije. »Mislim, da je dela kar veliko, tako da želim biti aktiven predsednik, prisoten vsepovsod tam, kjer se bo dalo,« je dejal Horváth in poudaril, da si želi, da bi se še bolj okrepili stiki s Porabskimi Slovenci in italijansko narodno skupnostjo, sicer pa si pomurski Madžari želijo dobrega sodelovanja tudi z obema vladama, slovensko in madžarsko. Takoj po izvolitvi za predsednika sveta PMSNS je Ferenc Horváth napovedal, da se bo - tako kot zahteva statut te organizacije, ki ne dopušča, da bi jo vodil kdo od predsednikov občinskih narodnostnih svetov ali pa direktor kateregakoli narodnostnega zavoda - odpovedal direktorski funkciji v Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti, ki izdaja tednik Népújság. -se- Izvolili državne samouprave 9. januarja so bile po vsej Madžarski volitve v državne in območne manjšinske samouprave. Območne samouprave so volile le manjšine, ki imajo v isti županiji najmanj 10 lokalnih manjšinskih samouprav, tako so slovenski elektorji volili le državno slovensko samoupravo. Tokratne volitve so potekale po občinah, volilno pravico so imeli člani lokalnih slovenskih samouprav kot elektorji. Na volišče je šlo vseh 44 slovenskih elektorjev, veljavnih glasovnic je bilo 42. Izvoljena je bila lista ZSM, ki je imela pravico nominiranja kot družbena organizacija. Člani DSS so postali: Beata Bajzek, Laci Brašič, Irena Libritz Fa- sching, Karel Holec, Agica Holec, Erika Köleš Kiss, Ferenc Kranjec, Eva Lazar, Marija Kozar Mukič, Ilona Nagy, Laci Nemeš, Marton Ropoš, Pišti Trajbar, Ildiko Dončec Treiber. Več kot 300 registriranih verskih skupnosti Univerza v Szegedu je sestavila seznam registriranih verskih skupnosti na Madžarskem, ki vsebuje več kot 300 cerkva in verskih skupnosti. Na podlagi sedaj veljavnega zakona se je na začetku 90-ih let pomnožilo število verskih skupnosti. Osnovni pogoj, da se organizacija ali društvo registrirata kot verska skupnost je, da ima 100 registriranih članov, razen tega mora zadostiti le nekaterim formalnim pogojem. Ustanavljanju verskih skupnosti je botrovalo tudi to, da lahko nakažejo davkoplačevalci en odstotek svojega davka na dohodek cerkvam ali verskim skupnostim, ki jim pripadajo ali jih podpirajo. Raziskovalci omenjene univerze menijo, da več kot polovica registriranih cerkva in verskih skupnosti obstaja le na papirju, kajti nimajo nobenih dosegljivosti (telefona, elektronske pošte ali spletne strani), veliko je tudi takih, ki jih kljub navedenim telefonskim številkam tudi po večkratnih poskusih ni bilo mogoče doseči. Žitek vsakšoga človeka je nika ejkstra, kakoli mislimo, ka od naši sausedov vse vejmo, ka so pred nami kak oprejte knjige, če začnejo starejši pripovejdati, je poslüšamo z oprejtimi lampami. Emi Sukič je zdaj o svojom žitki pripovejdala Lasuna Marika (Domiter Józsefné) iz Sakalauvec. »Moja mati je bila rojena 1921. leta v Gyügyinoj familiji. Moj dejdek, materni oče, je bijo žüpan. Babica je pa grünt delala pa maro opravlala. Mlajšov sta mejla pet, tri pojbe pa dvej dekle. Moja mati je bila najstarejša. Gda je bila najmenkša či dvej leta stara, te so moja baba mrli, vodeni beteg so meli, pa tistoga ipa so tau paderdje ešče nej znali vračiti. Tak so te najmlajšo čer vüc k sebi vzeli, ka so oni trno bogaboječi človek bili pa so meli samo dva deteta. Oni so bili v cerkvi voj, ka so trno lejpi glas meli, lepau so znali spejvati. Dostakrat so vodili lidi na prauško v Vasvár, večkrat pejški tö, tau je okoli 50 km daleč. Moja mati se je 1940. leta oženila, dja sam se narodila 25. marciuša 1941. leta. Mati je ešče noseča bila z menoj, gda je oča mogo rutjivati k sodakom. On je tö mogo s tisto vogrsko sodačijov titi, stere so v Rusuško poslali k reki Don. Tau je bilau februara 1942. leta. Tam v Rusuškom je 40 fokov mraza bilau. Prevnaugo sodakov vogrske soldačije je tam spadnilo, steri so pa nej spadnili, tisti so pa zmrznili, ka so nej melo toplo obleko pa poštene črejvle. Moj oče je srečo emo, ka je iz tistoga pekla nazaj prišo pa je vido svojo držino pa oprvin namé. Po tistim je za dvej lejta ešče gnauk domau prišo. V tisti lejtaj pri soldačiji je mogo dosta straja vöprestati. Gda sam mojoga očo oprvin vidla, sam tri lejta stara bila. Tak temno vardjam nazaj, ka je v sodački gvant bijo opravleni, najbole mi je pred očami njegva šapka, kak je šült mejla pa vogrski grb (címer). Telko spomenka mam od njega. Telko ešče vardjam, ka me je vsigdar na rokej neso ta notra do Rabe. Tam je bila ena üta, gde so sodacke stražili. Vüc ma je vsigdar pravo, vej pa ne nosi go, ka ona ma svoje zdrave nogé pa leko dé. Dapa oča je etak pravo: »Leko ka go zdaj nesém odslejdnjim. Baug vej, če mo več ojdo tü pa klačo tau zemlau. Sto vej, ka se ma z menom zgoditi, ka moram tanazaj titi k sodakom.« Gda je oča tanazaj prišo, te je rusuška vojska že pred sebov gnala Nemce. Tau je bilau oktobra 1944. leta. Rusi so Budapešt navekše že prejkvzeli. SS-sodacke pa nyilaške so prauto postavlali. Prevnaugo taši lidi je smrt strpalo, ka so nikanej krivi bili. Moja mati je tö dobila glas, če ščé svojga moža živoga videti, naj se z najprvim cugom v Pešt pela, ka je njeni mauž tö bijo splazerani, trno lagvo ma je, nej gvüšno, ka živi ostane. Najvekša nevola je tau bila, ka so cugi nej šli, ka so je Rusi bombarderali. Mati bi pa trno rada ešče gnauk vidla svojga moža, dapa dejte je tö nej stejla doma pri tašči njati. Te se je pa dun tak odlaučila, ka de išla, tast (após) je tö z njauv išo. Tak si je mislila, vej go pa Baug vendar ne odstavi, de ji pomago. Očej so mogli doktordje nogau amputirati, ka je daubo sepso (vérmérgezés) zavolo fosfora. Gda sta mati pa tast prišla v Pešti v špitala, je oča ešče na posteli ležo, liki so ga že dolapokrili z bejlim lenom, ka je mrtev bijo. Kakšne dvej, tri vöre sta zamidila, ka bi ga leko ešče živoga najšla. Za mater je tau trno velka nesreča pa bolečina bila. Sirauta si je pa tau sploj nej mislila, ka prvin kak domau pride, go ešče edna strašna bolečina čaka. Gda sta se s tastom nazaj pelala, ma je na cugi pri Székesfehérvári lagvo gratalo, vküp je spadno, oči zapro, pa je mrau. Tam so te rosag že Rusi prejk meli. Mati je fejst djaukala, ka de ona zdaj činila. Eden oficir go je traušto, naj se nika ne boji, naj se domau pela, dapa naj atrejz da, on pa vse tanaredi, ka mrtveca da domau spraviti. On tau garantira. Pa tak se je zgodilo, moj dejdek na sakalauvskom graubištji ma vekivečni počinek. Počivle si že dugo, dugo lejt vu meri božem. Oče pa počivle v takšom grobi, gde stau pa stau sodakov leži.« (se nadaljuje) Sakalauvski regarutke. Vilmoš Šömenek drugi s prave »Vse sem zato nej na Seniki njala« Dosta med tistimi Varašanci, šteri so že več lejt nazaj s porabski vasi v Varaš odišli, se žaurgajo, kak lejpo pa dobro je bilau prvin, gda so ešče doma na vesi bili. Tašoga reda mi vsigdar napamet pride, če je tak dobro bilau na vesi, zaka so te v Varaš odišli. Tau vejm, pa je ešče zdaj tak, ka na vesi je lepše, dapa živlenje je bola žmetno. Od tauga se zdaj Ano Sukič spitavo iz Slovenske vesi, šteri so na Gorenjom Seniki na Janezovom brejgi bili doma. • Tetica Ana, na šterom tali ste meli vi rojstno kučo na Janezovom brejgi? »Tam kak je Melekovi vrejek, sta bila dva krošlina, Šiničin pa Magašin. Ge sem tam bila doma, kak je Šiničin krošeu. Sploj lejpo je tam bilau živlenje, tistoga ipa je tam telko lüdi bilau, ka tau ranč taprajti ne vejm. Tisto lüstvo je fejst vküpdržalo, kak mali, kak mladina, tak starci. Tak kak bi edna družina bila. Tam niške eden drügoga nej dojgledo pa sploj dosta smo vküper ojdli. Najbola nauve pa friške filme smo gledali v kasarnji, ka so je sodacke dobili. Tašoga reda so sodacke od kuče do kuče šli pa so nas zvali, naj si poglednemo film. Pa nej samo mladina išla, liki starci tö. Dočas so v kulturni daum tej filmi prišli, dočas smo je mi že davnek vidli. Gda sem ge eške dekla bila, tau je te nam najvekšo veselje bilau. Tak smo bili s sodakami, kak če bi se oni tö k družini držali.« • Tau ste prajli, ka sploj lejpo pa koražno je bilau na Gorenjom Seniki, kak tau, ka ste itak v Slovensko ves odišli. »Tau je tak bilau, ka te, gda smo sé prišli müva z mo- žaum, sva že dva deteta mela, on je pa v rudniki (bánya) delo. Moj mauž je sploj sto, ka naj v Tatabánya demo, zato ka tam bi za šenki ram dobili, če on deset lejt podpiše, ka de v rudniki delo. Mlajši so nej steli titi, ge pa eške tak nej, zato ka se je mena tisti varaš sploj nej vido. Te smo tak skončali, ka ta nemo šli. Te čas je moja sestra že v Slovenskoj vesi živela, zato ka te ona že tü küpla ram. Te smo si tak zmislili, ka dvej sestre aj vküper baudeva, pa smo mi te tö küpli te ram. Tam na Seniki bi mi tö ostali, zato ka moj oča je že dau lejs vöstesati, ka naj tam zidamo, samo so tam vrkar na Janezovom brejgi nam nej dopistili zidati. Spodkar v vesi smo tö meli eden falat zemlé, dapa tam je zmejšanca bila, gde je sploj dosta lastnikov (tulajdonos) bilau. Bili so taši, šteri so v Meriki živeli, zato smo pa tisto te pistili. Tak smo te v Slovensko ves prišli.« • Nej je bilau špajsno v Sloveskoj vesi? »Malo je bilau, zato ka nišoga sauseda smo te eške nej meli. Gda sem ge sé prišla, dekličina je bila tri lejta stara, pojbiček pa šest. Dostakrat so me spitavali, če se ne bodjim, dapa tau je mena nikdar nej na pamet prišlo. Vejpa ge sem na Janezovom brejgi skur notra v gauštji bila, pa tam sem se nej bodjala, kak bi se pa te tü bodjala.« • Vi ste dosta bili sami doma, zato ka vaš mauž so samo rejdko prišli domau, nej? »Cejlo živlenja sva posaba bila.« • Kak leko tak žive? »Nej je leko bilau. Na začetki, gda se je eške v soboto tö delalo, je na mejsec samo gnauk domau prišo. Tau je tašoga reda bilau, da so »hosszúváltás « meli. Te je v soboto zazranka delo, v pondejlek pa samo v noči začno, tak je te dukši cajt bijo fraj.« • Vam je nej bilau léko, dapa vašoma možej vejn ešče bola težko bilau. »Na začetki, ranč ne vejm, kelko lejt, je v tašom rudniki delo, ka so se tak zvale, ka »szűzbánya«. Devetdeset centimetrov šurko pa mejter visiko mesto je bilau, gde je mogo delati kak kopač (vájár). Tistoga reda sem skauz taše vankiše šivala na kolene, zato ka telko so mogli klečati. Sledkar, gda je že malo bola moderno bilau, te je že zato malo lekejše bilau. Trikrat je bilau tak, ka je skur v rudniki austo, edno paut pa sploj, da je več vüpanja nej emo, ka ga vörejšijo od tistec, zato ka več dni je pod zemlauv bijo.« • Vi ste tau te znali? »Te nej, samo potistim, ka so ga domau pistili na dopust (szabadság). Če bi tau znala, te bi se mi vejn zmejšalo. Eške zdaj, če čüjem po radiji, ka se je kakšna nesreča zgodila, eške zdaj mi mraz lejče po plečaj, zato, ka vejm, kakšno čütenje je tau. Tau je vejn zato, ka telko straja sem mejla vsigdar, den nauč sem na tau mislila, ka je z možaum. Dostakrat so mi prajli, kak je mena dobro, ka moj mauž v rudniki dela pa dobro slüži, dapa tau so nej vedli, ka gde dela pa kelko straja smo meli. Ge sem v cejlom živlenji drugo nej delala, samo sem s strajom čakala, gda pride pa če domau pride moj mauž.« • Vi, gda ste v Slovensko ves prišli, te ste vse na Gorenjom Seniki njali? »Tau, gde si gorraso, gde si se naraudo, nikdar ne moreš pozabiti. Istino, ka zdaj že nej vrejdno ta titi, gde je naš ram biu, ka tam že nika nega, pa itak te nika domau vleče. Tak me veseli, če v Varaši zaglednem nekakoga s Senika ali gda na pokapanje dem pa z dostimi spoznancami se srečam, ka tau ranč taprajti ne vejm. Eške zdaj mi srcé bola klepa, če se proti moji rojstni vesi pelam. Gda sem eške mlada bila, te sem eške ranč tak nej gorvzela tau, te sem tau mislila, ka tü v Varaši je dobro, lekejše je živlenje kak na Gorenjom Seniki. Zdaj, gda je pa že človek strejši, zdaj že tau cejlak ovak vidim.« • Zvün spominov ste zato nika drügo tü prinesli s seuv s Senika, tau so pa pesmi, štere ste spejvali, štere ešče zdaj spejvate, nej? »Ge sem vsigdar sploj rada spejvala pa sploj dosta spejvala, gda sem eške dekla bila. Pa tau je tak bilau potistim tö, gda sem se oženila pa sem se v Varaš prišla. Fejst, fejst dobro je bilau, da nam je Laci Korpič igro, mi smo pa z ženskami spejvale. V telko pa v telko mejstaj smo odli, ka tau ranč tapovedati ne vejm. Najprvi nastop smo v Števanovci meli, gda je Narodnostni den biu, tau nikdar ne pozabim. Tam je nas nevola mejla, telko naroda je bilau, ka je vse črno bilau, zvočitev se je pa pokvarila, ka je za inštrumente bila. Tak smo mogli spejvati, ka smo gitare sploj nej čüli, dapa zato smo nikak rejšili. Nej zaman nam je Laci pravo, ka nika se ne bojte, šlau de, zato, ka vi dobro znate spejvati. Leko povejm, ka z Lacinom je sploj dobro bilau v ednoj skupini biti. On je dober človek bijo pa dober muzikant. Dosta pa dosta lejpi spominov mam iz tisti časov.« • Zdaj ešče odite kama spejvat? »Z Varaškimi ženami odim na vaje pa nastopat, če bi tau nej bilau, te bi mi fejst falilo spejvanje.« • Vidim, ka na kredenci mate Porabski koledar, šteli ste ga že kaj? »Že sem ga staukrat prejkpoglednila, dapa vse sem eške nej prejkpreštejla. Zdaj v zimi čas mam vsakši den nika malo prešteti pa te pomalek ga skončam. Ranč tak novine Porabje tö trno fejst čakam, zato ka s te novin zvejm dosta vse, ka se kaj zgodi v Porabji. Dober je varaški slovenski radio tö, zato ka dosta lüstva bi nej znalo, kakšno živlenje smo meli, če bi ga nej poslüšali. Dosta lüstva poznam pa vidim, dapa zato tašo vse človek ne vej od njij, kak gda je tam tej radijci spitavajo. Što koli je vönajšo, dapa tau je sploj dobro, ka mamo slovenske novine pa slovenski radio.« • Zdravje? »Ka aj povejm? Če sem doma, te me tü boli pa tam boli, dapa gda zdaumi dem pa spejvam, te vse doma njam, pa me nika ne boli.« Karči Holec PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI KOTIČEK ALBERTOVA VESELA ČUNTA Albert je gledo zvejzde. Albert je gledo zvejzde pa brodo na Alino. Brodo je na Alino. Brodo je, ka dun zdaj una dela. Brodo je, leko, ka spi? Trno ga je migalo, kakšne senje se njoj naganjajo po glavej. Leko pa, ka una tö zvejzde gleda? Depa Alina je nej spala. Nika je nej senjala. Ranč tak kak Albert je zvezde gledala. Gledala je zvejzde pa si brodila, ka dela njeni Albert. Leko, ka je že spat odišo? Ka pa, če kaj lejpoga senja? Leko, ka un tö zvejzde gleda? Tak sta Albert pa Alina zvejzde gledala. Oba sta je gledala pa oba vküper sta gledala gnake zvejzde. Bole, kak sta ji gledala, bole sta nej več na nika drugo brodila. Una je nej brodila, če Albert že spi. Un je nej več brodo, če Alina kaj senja. Bole, kak sta gledala, bole sta vedla, ka oba gnake zvejzde gledata. Dobro, psauvge se ne razmejo na zvejzde, kak se na nji razmejo lidgé. Na, na mejsec vsikši pošteni pes vej pa mora lajati. Tau se razmej. Depa leko pa psauvge zvejzde gledajo. Je gledajo pa se njim vidijo gnako, kak se vidijo lidam tö. Tak sta gledala ta gor na nebo. Zvejzde so se svejtile, kak so se eške nigdar. Ali pa se je tau njima samo tak vidlo. Albert bi svoji Alini v toj lejpoj nauči najraj dau kakši dar. Nika lejpoga. Nika vcejlak najlepšoga, nika takšoga, ka bi Alina bila srečna pa vesela. Depa vsikši je biu na svojom pragi. Vsikši je biu za svojoj grajkov. Vsikši za svojo grajko, više njiva pa zvejzde, zvejzde, zvejzde … Ka naj naredim, ka naj napravim, ka va leko vküper? Tak si je brodo Albert. Alina si je malo ovak brodila. Leko si Albert kaj zbrodi, ka va gnes vküper. Pa je Albert rejsan brodo. Pa si je zbrodo na eno trno lejpo čunto. Že je minaulo preci časa, gda njemi jo je Alina prinesla za dar. Samo, kama jo je zakopo? Kama li? Njegvi naus je tak nagnauk začno prdišati. Vse je gor vzeu, vsikšo sago. Pa takši peski naus gvüšno mora čunto najti. Takši naus čunto svoje lübe gvüšno najde. Pa jo je najšo tö. Pa se je sploj ne pito, ka trbej s tau čunto naprajti. Gda jo je vöskopo, je trno na glas zlajo. Alina ga je vpamet vzela. Pa je brž razmejla, ka njoj je njeni Albert zlajo. Un pa je brž za tejm čunto trno krepko med zobe stisno. Jo je stisno pa zamajno z glavou. Gda je najbole zamajno je gaubec raznok opro. Čunta je zletejla ta gor prauti nebi. Čunta je zletejla ta gor prauti zvejzdam. Pa je letejla, letejla, letejla … Tak nagnauk je za čunto že letejla Alina tö. Nika, samo tak malo je skaučila pa že je bila gor na nebi. Kak brezi žmejče se je zdigavala ta gor do zvezd. Za njau pa Albert. Tak nagnauk sta se znajšla med zvejzdami. Naganjala sta se med njimi, se smedjala, škela zgrabiti čunto, ka njima je tau srečo prinesla. Pa je nej dopistila, naj jo zgrabita. Letejla je vse više pa više, više, više, najbole visko. Tam nin daleč, daleč od Zemle se je stavila pa sta se stavila Albert pa Alina tö. Zemle sta več sploj nej vidla. Zgibila se je v mourdji mnougi mali zvejzd, mnogi mali posvejtov na enom vcejlak drugom nebi. Pa sta ostanola tam gori. Ostanola sta na nebi. Eden je v Malom pesi, drugi pa v Velkom pesi. Tam nikšni grajk nega, ka bi se nej vküper s cejlimi drugimi zvejzdami potüvala po cejlom vesoldji (világűr). Če dobro poglednete na nebo, te leko vidli Velkoga pa Maloga psa. Samo tau se ne vej, kama se je zgibila tista Albertova srečna čunta. Miki Roš Mednarodno tekmovanje Aktiven december števanovskih šolarjev Iz dvojezične osnovne šole Dobrovnik smo pred božičem dobili vabilo na tekmovanje v recitiranju. Tekmovanje je bilo povezano s pesnikom Nikom Grafenauerjem in z njegovim rojstnim datumom, s 70-letnico. Pred tekmovanjem so nam poslali pesmi, razporejene po razredih, izmed katerih so si lahko učenci izbrali, katero bi se radi naučili in recitirali. 7. januarja 2011 smo se napotili s šestimi učenci in dvema mentorjema (Laci Domjan in jaz) v Dobrovnik. Mednarodno tekmovanje iz deklamiranja je nosilo naslov: »Od Pedenjpeda do skrivnosti«. Tri šole so pripeljale svoje učence: Dobrovnik, Genterovci in Števanovci. Deklamiranje je potekalo po razredih. Zelo pridni so bili vsi, lepo so recitirali. V komisiji so bili štirje: Agata Horvat, Ana Matjašec, Olga Pavšič in gledališki igralec Andrej Svete. Naše učence so posebej pohvalili, ker smo prišli z Madžarskega in lepo obvladajo jezik, lepo in čisto govorijo. Patricija Dončec, učenka 4. razreda, je dosegla 1. mesto. Dora Domjan je dobila posebno pohvalo za doživet nastop in najboljšo izreko. Vsi ostali so dobili pohvale za sodelovanje na 1. mednarodnem tekmovanju v deklamiranju »Od Pedenjpeda do skrivnosti«. Agica Holec ravnateljica Števanovski malčki na domačem odru Decembra so bili zelo zasedeni učenci in učitelji na števanovski šoli. Od začetka meseca smo se pripravljali na božič. 6. decembra je prišel v vrtec in na šolo Miklavž. 12. smo imeli božični sejem, kjer smo prodajali lončarske izdelke, razglednice in namizne okraske. 17. decembra so folklorno skupino povabili na nastop v Monošter, kjer je imela srednja strokovna šola »Dan manjšin«. Isti dan popoldne ob dveh smo imeli šolski božič v kulturnem domu. 19. decembra dopoldne ob 11. uri je bil vaški božič v kulturnem domu, kjer so nastopili najmanjši iz vrtca, šolarji, gledališka skupina in ženske pevke. 20. decembra je božiček prišel v vrtec, 21. Decembra pa so šolarji nastopili na Verici na vaškem božiču. Števanovski učenci, ki so se udeležili tekmovanja v Dobrovniku KAUT MLAŠEČI ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB www.porabje.hu PETEK, 21.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 ŽIVLJENJE BREZ OČKA, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA: OPEKA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG, 12.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: RAZBURLJIVA DOŽIVETJA, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME,17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.30 DANICA, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.TV.: STAROST/ MLADOST, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 21.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.50 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 11.20 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 12.55 GLASNIK, 13.20 ČRNO BELI ČASI, 13.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.05 UNIVERZA, 14.30 CIRCOM REGIONAL, 14.55 PRIMORSKI MOZAIK, 15.25 NA LEPŠE ,15.50 OPUS, 16.25 SV. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.15 MIGAJ RAJE Z NAMI, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 SREBRNA NEBESA, DOK. FELJTON, 21.00 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 21.55 KINGDOM, ANG. NAD., 22.45 MAFIJSKI MIŠMAŠ, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.20 LJUBA, GRŠKI FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.01.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: RAZBURLJIVA DOŽIVETJA, 7.20 KRIŽ KRAŽ: ZVERINICE IZ REZIJE: GRDINA POD KAMNOM, LUTK. PREDSTAVA; ZAJČEK BINE: ZDRAVNIK, LUTK. NAN., RIBIČ PEPE: AKCIJA! SNEMAMO!, OTR. NAD.; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.05 KINO KEKEC: BLISK, DAN. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.55 STATISTI, POLJSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 KUŽIDOL, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENEC LETA 2010, PRENOS IZ LITIJE, 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.35 GANDŽA, AM. NAD., 23.00 GANDŽA, AM. NAD., 23.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.05 SODELAVKA, ANG. NAD., 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 22.01.2011, II. SPORED TVS 6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 SKOZI ČAS, 7.15 PRIMORSKI MOZAIK, 7.50 POSEBNA PONUDBA, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.55 SVETOVNI POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEK - 15 KM (M) KLASIČNO, 14.10 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEK - 10 KM (Ž) KLASIČNO, 15.00 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 16.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 18.15 ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU, 20.00 ROMY, NEMŠ. FILM, 21.45 MOJA ŽENA, MAURICE, FR. FILM, 23.25 LOVEC NA LJUDI, ISLANDSKA MINI SERIJA, 0.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.01.2011, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANIMALIJA: RESNICA, RIS., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.15 PROFIL TEDNA Z MAŠO KLJUN, 15.40 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.50 PORTNI GOST Z ANŽETOM BAŠLJEM, 16.10 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 16.20 NAGLAS!, 16.40 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 ZAKLADI ARHIVA TELEVIZIJE SLOVENIJA, DOK. FILM, 22.45 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 KENNEDYJEVI MOŽGANI, NEMŠ. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 23.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 SKOZI ČAS, 7.35 GLOBUS, 8.10 PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE, 8.45 MORRISON DOBI SESTRICO, NIZOZ. FILM, 10.05 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 12.40 SVETOVNI POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU: SMUČARSKI TEK - SPRINT (M IN Ž), 13.20 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 14.40 ZAKOPANE: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 16.50 TURBULENCA: 17.45 SOBA Z RAZGLEDOM, ANG. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 ZAKLADI CIVILIZACIJE, DOK. SER., 21.05 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 23.55 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 0.40 NEČAK, IRSKI FILM, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.01.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ZGODBA O JAKCU MRAZU, RISANI FILM, 16.15 NOČKO - J.W. GRIMM: TRNULJČICA, OTR. ODD., 16.25 RIBIČ PEPE: AKCIJA! SNEMAMO!, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DEŽEVNI GOZD: SKRIVNOST ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.00 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.55 OPUS, 16.20 SLOVENCI V ITALIJI, 16.50 POSEBNA PONUDBA, 17.15 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 17.40 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: NEISHA, 19.25 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: ZGODBA O VOJAKIH, DOK. SER., 21.45 BLEŠČICA, 22.15 NOSFERATU, NEMŠKI FILM, 23.55 VLOMILCA, AM. FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 25.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: LEPOTICA BREZA, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.15 SREČNI METULJ, OTR. ODD., 10.30 RIBIČ PEPE: PROSTRANA RUSIJA, 10.45 J.W. GRIMM: TRNULJČICA, 11.00 ODDAJA ZA OTR0KE, 11.50 ZAKLADI ARHIVA TELEVIZIJE SLOVENIJA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.55 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 RIS., 16.20 ZLATKO ZAKLADKO, 16.35 ZALJUBLJENA BLATH, KRATKI FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 7.30 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: SMREKA, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRŽAVE, 20.55 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 OSMI DAN, 0.00 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: ZGODBA O VOJAKIH, DOK. SER., 0.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: SMREKA, DOK. SER., 1.15 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 25.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 15.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.00 NA LEPŠE, 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 GLASNIK, 17.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 18.50 IMPRO TV: OTA ROŠ IN KATARINA ČAS, 19.25 TRANZISTOR, 20.05 KNJIGA MENE BRIGA, 20.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO - ZAČETEK: CARJEVIČ ALEKSEJ, RUS. NAD., 22.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.50 POŠILJKA, AM. FILM, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 26.01.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: PALAČINKE TREH DRŽAV, 10.50 ZALJUBLJENA BLATH, KRATKI FILM, 11.10 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: SMREKA, DOK. SER., 11.45 TARČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, 15.55 MILAN: KUJAVA SOŠOLKA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: SNEŽAK, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 BOJAN, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA - EICHMANNOV KONEC: LJUBEZEN, IZDAJA, SMRT, NEMŠ. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 26.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 SPET DOMA, 14.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.45 ZAPISKAJ IN ZAPOJ: SLAVNOSTNI KONCERT OB 90-LETNICI ŽKUD TINE ROŽANC, 15.20 TRANZISTOR, 15.50 IMPRO TV: OTA ROŠ IN KATARINA ČAS, 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 OSMI DAN, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 DEŽEVNI GOZD: SKRIVNOST ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 18.55 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PAVAROTTI - DUETI, GLASBENA ODDAJA, 22.00 PRAZNIČNI DAN, FR. FILM, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 SPREHODI V NARAVO: POMARANČE IN LIMONE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: URE LETENJA, RIS., 16.05 ANA IN NJENI BRATJE, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: UNIFORME, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SKRIVNOSTI KRIŽA: JEZUSOVA GROBNICA, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 LOJZ KREIGHER: ŠKOLJKA, TELEVIZIJSKA UPRIZORITEV GLEDALIŠKEGA DELA, 0.35 GLOBUS, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL ČETRTEK, 27.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.00 ZAKLADI CIVILIZACIJE, FR. DOK. SER., 14.55 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: SMREKA, DOK. SER., 15.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 KRAJI IN OBIČAJI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 18.00 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 19.00 GLASBOROLA, 20.00 LJUBICE, ANG. NAD., 20.55 BERN: EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, PARI - PROSTI PROGRAM, 22.15 BRANILCI RIGE, LATVIJSKI FILM, 0.15 ČAKALNICA, ANG. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. zveza.hu Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Hegyvári István 1934 – 2011 Prejšnji keden so v Števanovci na njegvo zadnjo paut sprvajali Istvána Hegyvárina, steri je dugo lejt biu člen Drüštva porabski slovenski penzionistov. István Hegyvári se je naraudo 18. novembra 1934 v Otkovcaj. Gda je končo osnovno šaulo v Števanovcaj, je odišo delat v državno gospodarstvo (állami gazdaság) v Fertőd. Sodak je biu v varaši Kapuvár od leta 1954 do leta 1956. Potejm je deset lejt delo v tovarni aluminija v Ajki. Od tistec je mogo domau priti zavolo poplav. V Varaši je delo pri prevozniškom podjetji TEFU. Od leta 1970 je pa delo v kosinoj fabriki v Varaši. V penzijo je üšo 1991. leta. Oženo se je 1958. leta, emo je tri mlajše. Naj počiva vu meri božjem! Drüštvo porabski slovenski penzionistov