Znanje produktivnost
"Na idejnopolitičnem področju sosepoX. kongresu, po mojem mnenju, stvari precej dobro premaknile naprej. Veste, kako je bilo. Na primer na univer2ah, pa tudi v srednjih šolah so proučevanju marksizma posvečali zelo malo pozornosti. Na univerzah so temu namenili komaj dve uri tedensko. Zdaj se je položaj glede tega v vseh naših izobraževalnih zavodih, v visokih in srednjih šolah zelo popravil. Tega se lotevajo veliko bolj resno in uspehi so dokaj dobri, kerse mladi Ijudje bolj seznanjajo z marksizmom. Socializma ne moremo graditi samo z Ijudmi, ki so zdaj v letih, čeprav ti Ijudje poznajo marksizem. Tako ne bi mogli imeti dobre perspektive.
Zato moramo hkrati z graditvijo socializma graditi tudi socialistične, marksistično izobra-žene Ijudl, ki bodo lahko nosilci nadaljnje graditve socialistjčne Jugoslavije-
TITO
(Govor polltlčnemu aktlvu Jesenlc 13. 9. 1974)
Temeljna sestavina dela mla-dinske organizacije je skrb za idej-nopolitično rast in marksistično osveščenost mlade generacije. Za-to je idejnopolitično izobraževa-nje, usposabljanje in osveščanje mladih, bistveni del aktivnosti vseh organizacij in organov ZSMS in vseh družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino. V ta namen je komisija za idejnopo-litično delo pri predsedstvu OK ZSMS Ljubljana-Center pristopi-la k sestavi programa.
Prvi del programa zajema teme
za usposabljanje v osnovnih orga-nizacijah ZSMS in osnovnih obli-kah organiziranja družbenih orga-nizacij in društev, ki vključujejo mladino. Program je kombinacija osnovnih, politično mobilizacij-skih tem. Poleg predvidenih tem za usposabljanje v OO ZSMS je izredno pomembno, da organiza-cija vzpodbuja, pomaga in prever-ja samoizobraževanje svojih čla-nov. Poglejmo nekaj tem, ki so predvidene v prvem delu progra-ma: zgodovinski razvoj mladinske organizacije in njena sedanja vlo-
ga, vloga organiziranih socialistič-nih sil v razvoju samoupravljanja, karakteristike jugoslovanske so-cialistične revolucije, družbena samozaščita in ljudska obramba, družbeno bistvo delegatskih odnosov in delegatskih razmerij, politika neuvrščenosti in medna-rodni odnosi in druge. Drugi del programa zajema teme za usposabljanje, ki ga organizira OK ZSMS Ljubljana-Center. Pro-gram je kombinacija teoretičnih, poglobljenih in aktualnih tem, s posebnim poudarkom na najbolj aktualnih problemih izgradnje sa-moupravne socialistične družbe. V ta del programa se vključujejo predvsem vodstva 00 ZSMS. Na-štejmo nekaj tem tega dela progra-ma.ki je sestavljen ob pomoči in sodelovanju DU Boris Kidrič: na-stanek in razvoj marksistične mi-sli, vloga subjektivnih sil, uveljav-ljanje samoupravljanja v vzgoji in izobraževanju, ekonomski sistem SFRJ, pridobivanje dohodka in odnosi v delitvi in razporejanju
dohodka, samoupravne interesne skupnosti in svobodna menjava dela, informiranje - temeljni po-goj delegatskega sistema, krajev-na skupnost v luči Ustave in Zako-na o združenem delu in druge.
Program idejnopolitičnega usposabljanja se, lahko rečemo, v glavnem uresničuje. Šeposebej so uspešne mladinske enotedenske politične šole, ki jih organizira ob-činska konferenca. Žal pa prvi del programa ni v vseh sredinah zaži-vel, čeprav so nekatere osnovne organizacije ZSMS same organizi-rale enotedensko šolo. Taki pri-meri so vse preredki in če vemo da v vseh šolah še niso ustanovljeni marksistični krožki, lahko ugoto-vimo, da bo treba na tem področju še veliko storiti.
Pravzaprav pa smo hoteli v tem članku povedati, da se je 10. de-cembra končala zadnja mladinska politična šola v tem letu, deseta po vrsti. Obiskovalo jo je 31 slušate-ljev, mladinskih aktivistov iz de-lovnih organizacij. Vsi so na zak-ljučni slovesnosti prejeli diplomo, kot priznanje za uspešno šolanje in še bolj, kot vzpodbudo za še večje aktivistično delo v svojih sredinah.
Nekaj misli:
RAJKA POGAČAR, osnovna or-ganizacija ZSMS Zavod SRS za šolstvo (STV), predsednik sveta 10. mladinske politične šole: »Me-nim.da je politična šola dobra obli-ka idejnopolitičnega usposablja-nja mladih. Zakaj? Preprosto zato, ker so teme izbrane tako, da mla-demu človeku dajo osnovna in do-polnilna znanja o družbenopoli-tični in ekonomski ureditvi naše družbe. Tudi zato, ker človeka vzpodbudijo k razmišljanju, sa-moizobraževanju in ga motivirajo za požrtvovalno delo v svoji osnovni organizaciji. Svet šole se je sestajal vsak večer in sprotno reševal probleme, ki so se pojavili čez dan. Tovarištvo je bilo ena naj-večjih vrednot naše šole. Čeprav se v začetku nismo poznali( smo hitro vzpostavili pristne stike med seboj in ob zaključku nam je tež-ko, ko odhajamo spet vsak na svo-jo stran. Toda še se bomo videli na srečanjih osnovnih organizacij -vsaj - tako smo se dogovorili.«
MARTA HVALA, PTT, član pred-sedstva OO ZSMS TOZD Tele-graf: »Čimprej se mlad človek vključi v delo mladinske organiza-
cije, več znanja in spoznanj bo pridobil za svoje delo. Prav to je namen in uspel poskus mladinske politične šole, kot ene od oblik idejnopolitičnega usposabljanja mladih. Zadovoljna sem z izbo-rom tem, vendar moram povedati, da vsi predavatelji niso enako zag-nano in koristno prenesli svoja znanja nam, mladim. Mladinska politična šola mi pomeni nepre-cenljiv vir zanadaljnjedelo v svoji osnovni organizaciji kot tudi dolž-nost, da dopolnim pridobljena znanja. Tako bo tudi ta šola sčaso-ma dobila praktično vrednost. Te-meljna naloga naše osnovne orga-nizacije ZSMS je nenehno izobra-ževanje članstva in tako smo prejšnji teden imeli enotedenski seminar. Na njem smo se med dru-gim seznanili tudi z vsebino knji-ge Edvarda Kardelja »Smeri ra-zvoja političnega sistema sociali-stičnega samoupravljanja.« BRANE PETROVIČ, Klinični center, član OO ZSMS TOZD Te-hnične službe, sekretar ZK v TOZD: »Lahko rečem, da sem svoje znanje dopolnil in obnovil in mi politična šola pomeni vzpod-budo za večjo aktivnost v osnovni organizaciji ZSMS, predvsem na področju idejnopolitičnega uspo-
sabljanja mladih. Skoda le, da je odpadlo pomembno predavanje: delegatski odnosi v naši družbi. Mislim tudi, da v bodoče ne bi tako strogo ločili predavanje od razgovora. Bolje bi bilo imeti raz-govor takoj po posameznih po-glavjih predavanja. Na koncu eno-tedenske politične šole bi veljalo slišati tudi nekaj besed o najbolj
aktualnih političnih dogodkih, ki so pritegnili pozornost sveta. Opa-zil sem, da so nekateri udeleženci politične šole, ki niso sodelovali v razgovorih v zvezi s predavanji, postali bolj sproščeni in zgovorni med odmori in na koncu dneva. Takrat pa smo seveda morali iti vsak na svojo stran - domov. Mo-goče bi bilo dobro imeti enoteden-
sko politično šolo izven Ljubljane, v mladinskem domu. Tako bi se še bolje spoznali in bi se marsikdo bolj aktivno udeležil razprav. Šola je tudi dokazala, da so predavatelji iz mladinskih vrst lahko zelo uspešni, zato mislim da bi v bodo-če morali poiskati predavatelje v glavnem med mladimi ljudmi. Za aktivnost naše osnovne organiza-cije je pomemben Mladinski kul-turni center, katerega obiskujejo mladi iz vseh OO ZSMS v Klinič-nem centru. S pripadniki JLA ka-sarne 4. julij sodelujemo na števil-nih področjih in prav ob dnevu JLA se bomo ponovno srečali, to-krat na športnem terenu.« JOŽICA KLEP, član OO ZSMS Zavoda SRS za statistiko: »Naj-prej bi rada povedala, da je na Zavodu zaposlenih 372 delavcev, od teh 90 mladih. Naša osnovna organizacija ZSMS šteje 70 članov, od katerih jih ima 10 partijsko knjižico. V zadnjem času je naša dejavnost usmerjena v praktično smer. Največ svojih moči porabi-mo za adaptacijo podstrešja, kjer bomo v prihodnje imeli večna-menski prostor: fotokrožek, marksistični krožek, šah, folkloro, predavanja in drugo. Vendar pa idejnopolitično       usposabljanje
članstva nismo zanemarili. Enkrat tedensko imamo rezerviran čas, od 15. do 17. ure, za predavanja. Tako smo v zadnjem času slišali nekaj zanimivih tem, kot na pri-mer: zakon o združenem delu, družbena samozaščita, o alkoholi-zmu in pa teme, ki so nam v po-moč pri našem delu v Zavodu za statistiko. Ml adinska politična šo-la je vsekakor dobra oblika prido-bivanja in obnavljanja znanj in priprava posameznikov za idejno-politično delo v OO ZSMS. Zaradi številnih tem, le-te niso vedno do-bro vsebinsko povezane. Eden od vzrokov, da se posamezniki niso aktivno vključili v razprave je tudi ta, da so bile nekatere teme poda-ne preveč predavateljsko in pre-malo pogovorno.«
Mladi se zavedajo, da le konti-nuirano izobraževanje lahko pri-nese želene rezultate in uspešno delo osnovnih organizacij. Po-trebno bo organizirati usposablja-nje v vseh osnovnih organizacijah, kjer so za to možnosti, in še bolj poudariti pomen samoizobraževa-nja. V okviru občinske konferen-ce ZSMS ^jubljana-Center pa bo prva mladinska politična šola v prihodnjem letu - že 9. januarja. Cveto Stibilj