teto II., štev. 230 V LJubljani, četrtek dne 29. septembra 1921 Posamezna štev. 50 »ar * S K Urednlttvot UndoUtM «Mta K 19/i Telefoe It Ti Upravnlfttvet Sodo* oto fl& TiMa It M. Kataster, polt tok urad* »ter, 11,841 Idnli ob * acjutrnj. Stane celoletno ,. 240 K mesečno.......20 . n zased, ozemlje. 880 , t* Inozemstvo . , 600 , Oglati ta vsak mm viiine •tolpe« (68 mm). S K __.....30 mm ftolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Llubllana, 28. septembra. Ljubljana je dobila danes za župana .ocijalnega demokrata. S 23 od 42 glasov ie bil Izvoljen dr. Lludevlt Perlč, hotno iiovus ne le v našem komunalnem, temveč tudi v političnem žlvljeniu. Petorica iociialnlh demokratov je v svoji špcku-iatlviiostl kot najmanjša grupa v občinskem svetu prevzela formalno vodstvo črnoplavordeče koalicije, ki Je bila ustanovljena že pri prvi županski volitvi. Ta koalicija, ki je predvsem negativna, ker le koalicija Jeze in sovraštva proti njjačji zastopnici ljubljanskega prebivalstva, demokratski stranki, je kaj zanimiva. Jedro Ji ie stari sovražnik napredne I jubljane: SLS. Dasi največja stranka te koalicije, se vendar uiti kandidata postaviti ni upala. Čuti sc moralno inferioruo, Ja bi samo markirala pravico, ki grenaj-več)i stranki koalicije. Vkljub temu je črnina glavna barva na novem županu. -Itvlockova zadolžnica podpisana, talo-ena je tradicionalna čast socializma, ki :na, da »Iztrebi internacljonalni socija-lizem». Strašen Je bil boj med »rdcčlmia marodnimi«. Posebno pomemben Je bil ■h hoj na železnicah, kjer ic bila potem r,a junaška doba NDO. Te dni so zbo-■ ivali narodni železničarji v Beogradu > r so zahtevali — odnusl iiitcrnacional-:iii elementov iz službe. V Ljubljani pa '5S voli socialdemokrata za župana. Za Primorce, ki so NSS pravzaprav osno-!i, je današnji dan dan posebnega raz-aranja. NSS .ie bila zasnovana kot na-nredna organizacija. Q. Pesek Jo jc udi-al klerikalcem in jo pretvoril v pomožno četo starih sovražnikov nacijonalnega -tpredka. Po tej poli gre stranka, kakor ^lcda, nevzdržno navzdol. Pri JSDS bi danes morala vladati radost. In vendar: niti ena roka se ni gc-?iila, ko je socijalni demokrat postal žu-an. Nikjer živio-kllca, ne rdeče zastave, Nikjer ne pozdrava, ne navdušenja mas. ^zrokov ni težko najti: le malo je ljudi, so oduševljeni za drja. Koruna, Krlsta-'•a in Kocmurja, pa še tisti se sramujejo, a so klerikalci in «cicibambulc;>, kakor aničjjivo imenujeio narodne socijalcc, i ■'■stavili socljalista na čelo Ljubljane. Naša stara LJubljana Je videla že umikaj čudnega. Pa Je le ostala naša lepa iu LJubljana. Rdeči, črnoobrobljeni tra-:ec za klobukom Ji slabo prl&toja. Črna in rdeča barva ne gresta skupaj. Odvral-3 koalicija se more nekaj časa držati \ če si je vnaprej razdelila plen na kodo Ljubljane. IDS .ie dovoli močna, da prepreči vsak atentat na prosvetne in gospodarske interese LJtibl.Hne. Nleue, skoraj štirideset-etne Izkušnje v upravi naše prestolicc. 'lieni čisti računi, njeno nesebično delo, '-"i Je dvigalo Ljubljano v reprezentanti-rio vsega, kar je bilo na Slovenskem naprednega in nacijonalnega, In Jo Je v najtežjih časih držalo proti vsem naskokom, Jo usposobljajo, da bo mogla vršiti plodonosno delo tudi v opoziciji. Režim, ki se Je pričel z današnjim 'inein, bo Ljubljani odpri oči, da reakci-inarstvo, sovraštvo in kvaražugonstvo •e niso kvalifikacija za uspešno komunalno gospodarstvo. Crnonlavordeča koncila je intermezzo. Neu Streiitr, 28. septembra, (Izv.) Tu umrl znani nemški komponist Engel-Ti TlumpPrdlnk. 7,ndel ga. jo mrtvoud. Volitev ljubljanskega župana crno-plavo.rdeca kolicij a .ie izvolila socijalista drja. perica za župana. Ljubljan, 28. soptemltra. Dam* po|>ol'lne oh 5. se je vršila volitev župana stolnemu nusla Ljubljane, |;er vlada ni mogla iz znanih vzrokov predložiti v potrdile.- zadnjič izvoljenci.;.)., g. Anton Peska. Ze pred določeno mo je muogpbjroiiiK občinstvo zasedlo da djj.igfj4 kotička galerijo. Pn i so prišli, v meseno dvorano odborniki NSS, za njimi SLS. potem JSDS, a na zadnji' odborniki JDS. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so odborniki NSSiu SLS neprestano intimne med seboj občevali. Točno oh 5. je 1,tvoril sojo občinskega sveta najstarejši občinski odbornik j gosp. Jeglič, ki je konštatiral navzoč-; nost 42 občinskih odbornikov in proglasil sejo za sklepčno. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi dejstva, da to pot nI sklical soje najstarejši občinski odbornik, ampak naravnost pokrajinska uprava proko mestnega magistrata. Zakaj se jc to zgodilo, no v6. Za overovntelja zapisnika imenuje občinske svetnilco Freliha in R,upnika, a za skrutinatorjo Orchka in Kocmurja. Nato prečita, razne razpise pokrajinske uprave, in to: glede razvoljav-Ijenja komunističnih mandatov, glede nepotrditvo Antona Peska in gledo preklica že razpisanih nadomestnih volitev. Dalje prečita dopis pokrajinske uprave, da se občinski svetnik Anton Pesek odpoveduje mandatu; v smislu občinskega reda vpraša, ako sprejme občinski svet to odpoved na znanje. Občinski »vet jo Poskovo odpoved vzel soglasno na znanje, v znal;, da je solidaren v obsodbi nekdanjega županskega kandidata klerikalno - soci-jalistično - narodno - socijalne koalicije. Nato je starostni predsednik naznanil, da je kot novi občinski svetnik Cmesto Peska) poklican gosp. K«rol Z o r k o (NSS). PRVI NASTOP KOALICIJE. Pred prehodom na dnevni red jo podal v imenu klubov občinskih svetnikov SLS, NSS in JSDS občinski svetnik K o c m u r (soc.) protestno izjavo, v kateri pravi, da navedene stranko protestirajo proti kršitvi občinske avtonomijo mesta Ljubljano od strani vlade, ki je toliko časa zavlačevala redno poslovanje ljubljanskega občinskega sveta. Pripomnil je, da bodo omenjene stranke sodelovalo pri županskih volitvah, ker hočejo napraviti konec abnormalnemu stanu v ljubljanski občini, vendar pa ne prevzamejo nobene odgovornosti za poslovanje in škodo, ki so je morebiti zgodila v času, ko jo gospodaril v občini mestni uradnik. Občinstvo jo poslušalo to originalno izjavo s precejšnjim začudenjem, ker vendar znano, da so 'naš koalirano -franke zahtevale razpust občinsko« odbora in s t um večmesečno p&^iBvnj* abnormalnega 'farna KLOVESEN POGREB NSS. Pri pni volitvi je bilo oddanih' 42 (giasov. Od teh je dobil dr. K. Trillor (JDS) IS glasov, dr. Anton Jamar ! (NSS) 22 glasov, a (tve glasovnici sla bili prazni. Na vprašanje predsedujočega občinskega svetnika Jegliča, ali sprejme izvolitev, je dr. Jamar podal izjavo, da se zahvaljuje občinskemu svetu za izvolitev, ki naj bo obenem tudi zaupnica NSS (Smeli v dvorani), toda izvolitve m' sprejme. (Bravo, bravo! na galeriji.) Po občinskem volilnem redu se mora v -lučaju, da izvoljeni župan ne sprejme izvolitve, vršiti nova volitev najkasneje v osmih tlneh, zato vpraša predsedujoči občinski svetnik Jeglič, ako so občinski odborniki zadovoljni s tem, da so izvrši nova volitev takoj. Ker ni bilo nobenega ugovora, jo prešlo takoj k novim volitvam. DRUGA VOLITEV. Prvo glasovanje. V prvem glasovanju je bilo oddanih zopet. 42 glasov. Od teh so dobili: dr. Triller (JDS) 18 glasov, dr. Peric ('soeijalist) 21 glasov, Jeglič (klerikal.) 1 glas, a dve glasovnic sta. bili prazni. Ker nobeden kandidatov nI dobil potrebne večine, »e je takoj uato vršilo drugo glasovanje. Oddanih je bilo 42 glasen', od teh je dobil dr. Triller (JDS) 19, a dr. Peric (JSDS) 23 glasov. S tem jo izvoljen dr. Ljudevit Perič, odvetnik v Ljubljani, za ljubljanskega župana. Zanj so glasovali skupno socijalni - demokrati, klerikalci 111 narodni socijalisti. Dr. Peric jo izjavil, da Izvolitev sprejme. Zahvalil sc jc na izkazanem zaupanju ter so je obenem, v prepričanju, da bo tudi potr-f jen, odpovedal po^županstvu. VOLITEV PODŽUPANA. Na predlog obSirc&ega svetnika Kremžarja so soglasno sklene, takoj izvršiti tudi izvolitev novega podžupana. Predsednik Jeglič hoče odrediti odmor 5 minut, da so stranke sporazumejo glede, kandidata. Splošen smeh in začudeni klici nekaterih naivnih NSS-arjev: Saj smo se vendi^•.■ že zmenili! Občinski svet preide takoj li glasovanju. Oddanili je bflo '42 glasovnic. Od teh je bilo 10 praznih, a dobili so Josip Ambroži?. (NSS) 22 glasov, a Rupnik (NSS) 1 glas. Ko je novoizvoljeni podžupan Am-brožič izjavil, da izvolitev sprejme, je občinski svetnik naročil predsedstvu mestnega magistrata, da javi rezultat volitve takoj pokrajinski upravi s prošnjo. da naj izposlttje potrditev novoizvoljenega župana. Nato pa je po enotirnem trajanju zaključil sejo občinskega sveta. Albansko vprašanje pred veleposlaniško konferenco anglija predlaga korekturo meje, italija SE pro-tivi. — odločitve ŠE ni. Pariz, 28. septembra. (Izv.) Veleposlaniška konfcrenca je imela danes dopoldne sejo, na kateri jc razpravljala o burškem in albanskem vprašanju. Nota madžarske vlade, v kateri naznanja, da sc ji bo potom posredovanja Češkoslovaške morda posrečilo doseči sporazum z Avstrijo, je bila sprejeta na znanje. Istotako tudi izjava madžarske vlade, da se bo brezpogojno uklonila odločitvam veleposlaniške konference. Konfcrcn-ca se strinja z avstrijsko-madžar-skitn dogovorom, ako Avstrija pristane na češko posredovanje. Vsekakor pa mora Madžarska Izprazniti Bttrško v zahtevanem roku. Albansko vprašanje nit današnji seji še ni bilo rešeno. Konferenca lc sklenila, naj strokovnjaki v osmih dneh predlože delinitivno poročilo. V poučenih krogih se zatrjuje, da sc konferenca opira na neko poročilo, kl pripoznava Italiji v Albaniji posebno pozicijo. Poročilo namreč izjavlja, da bi kršitev današnjih mej Albanije mogla smatrati Italija za strategično nevarnost. Do sporazuma v albanskem vprašanju pa na današnji seji še ni prišlo. Anglija je predlagala na severu Albanije korekture v korist Jugoslart-je. dočim vztraja Italija pri zahtevi, nuj se sprejme meja iz leta 1913. Pričakovati pa je, da se doseže v tem vprašanju sporazum. Mala antania pripravljena nasfopili proti Madžarski London, 28. septembra. Reuterjcv urud doznava, dn so zavezniki prejeli noti rumunske in jugoslovanske vlade. v katerih iziavliata obe dve vladi, da sla pripravljeni zagotoviti izpol-njevnaje trianeske pogodbe z go-! vaniu miru. spodarskimi in katcrimkolislbodi dru- i gačnim sodelovanjem. Za zelo važno sc smatra, da lx> pri vsem tem sode-lovrda tudi češkoslovaška vlada, ker obstoja v sa' poročal i Minister za pošto in telegraf, dr. Mile-nato o položaju na Madžarskem iu je pre- ;tič, jo zahteval od vlsde, naj ne ukine Si tal poročilo iz '/'eneve, kjer se razprav- j novega- zakona i> centralni upravi miri-1.1»jo sedaj na sejah zveze neredov vpia- strstva puste in telegrafa. Vlad« je sklepanja, ki se tičejo n«5e države iu so v \ nlla, da. iz tega ue bo delala vprašanja, zvezi •/. dogodki 111 Madžarskem in na jako pristane na tu tiuli zakonodajni od-albanski meji. Kar se tiče Madžiuv-ke. ifi I bor. — ministrski svet sklenil, il.-i je trelm poča- i Prihodnja seje se ho vršila, jutri in se kati na korake entente, od katerih se j bo 11» njej razpravljalo o bndžotih posa-: pričakuj« popoten iisjHi. Sicer pa je pre-i uieznili ministr-tev vladalo mnenje, da jo treba podvzeti pro- |_________________________________________ ti Madžarski samo splošne komite, nlkiir Beogrod; M septembra. (Izv.) Iz Pa-r;! nc v separatne akcije. ; ri!!a doSto p0r02lj0, da se }e zdrav. Minister za socialno politiko, dr. Krt- »tvcao stani« kralja Aleksandra znatno kovee je poročal o delu ankete ze defi- ; ^boljšalo. nitivno preskrbo beguncev iz Baranje. Beograd, 28. septcuih.a. (Izv.) Na fla» Vprašanje zamenjave kron v Dalmaciji j na .'nji seji ministrskega sveta je bil pod-je bilo definitivno toženo. Vsote do zne- j pisan ukaz, s katerim se imenuje za tajska 100.000 Iv so bodo izmenjale v vela- ] nlka pri pokrajinski upravi v Ljubljani oiji 1:4, preko 100.000 K pji v razmerju !g. Poklukar. za ravnali !i:i ženskega tiči-.1 :6. Zamenjava v tretjem pasu. ki je ' teliišča p« >lr. Ojtil, Ukinjenle san&csj Pariz, dne 28. septembra. Ministrski predsednik je kot predsednik vrhovnega sveta izročil nemškemu posla-! niku dr. Mayru noto, v kateri se naznanja, da se gospodarske sankcije is 30. t. m. ukinejo. 1 Sistematične mgssllsr-[ sks is&i Ljubljana, -S. septembra. Po ponesrečenih poizkusili madžarskih elementov v Prektniirju, vplivati z demonstracijami ti.i razmejitveno komisijo, poskušajo sedai isti elementi drug manever in pošiljajo v svet kanibak.U'. vesti, k: ■ : ih ueiiiemeljcnost in prisiiiii:-,. : •etra takoj na prvi pogled uvideti \ i. 1 <-I zr.avalec razmer. Ena takih vesli, i ' i-i ranili iz. Budimpešte, sc glasi: Iz St. Gottharda so javlja: Slovmsko prebivalstvo, ki jc pri razmejitveni ko-1 misiji demoi:: iriralo proti odcepitvi od Madžarske, je ;';<:-. di svoie^a iiatrijotič-j nesa zadi /-;;. - . Ileiio oreganja- uju Srbov. Število uretirnitlii 'znaša več tisoo. Srbi iih tepo in mučijo barbarsko. Oid so od tirali 700 Slovencev, katerih , ime m se :'e niso mogla ugotoviti. Slovensko prebivalstvo beži iz strahu pred srbskimi grozodejstvi na Madžarsko'« Ni treba' posebej povdarjati, da ie vsa vest nercsnič.ni. Aretiranih je do sedaj le par ducatov mad;aronsklli liuiskačev, kl so bili izročeni rednemu sodišču. Vest o begu slovenskega prebivalstva Je plod fanu;;;lic: baSiJo !:: oni clc-.r.ntU ki imajo vsled i-.vršcnega ščttv .ti|a slabo vest in sc b< ie roke pravicc. Beograd, 28. septembra. »Službene No-vim» cd 27. septembra objavljajo zakon o izv ozn iu izvoznih carinah. V tem za-[konu sc nahejsjo tudi izvozne tarife. ; ZAKONSKI NAČRT O CTVILNOPRAVD. NEM POSTOPANJU. Beograd, 28. septembra. (Izv.) V ruial-strstvu pravde so izdeluje zakonski načrt o eivilno-sodnem postopanju. V komisiji sta dr. Janko Olip in Slavoljub So-va iz Ziigrcba. Enoten trgovski zakon i izdelujejo dr. Mitrovič iz Beogra/la, dr. i Stražnicki iz Zagreba in dr. škerlj iz Liti-: bljane. ŠTETJE VOJNIH LET DRŽAVNIM USLUŽBENCE M. Beograd, 28. septembra. iTzv.) Zakouo-ji*ajneniii odboru jo bila predložena pred-! loja, du njj državnim uradnikom vojna 3 štejejo dvojno. Isto velja tudi z it ak-j livie- i:i rezervne ofieh.e. Zugrsh, valute: dolarji 216 — 220, . avftrijsl-.f krone 10.50, rublji 10 — 22, 1 češke krone 22(1, 20 K v zlatu 800, na-' ptlooni 750 - 775, marke 185 — 100. Ic-i ji 180, lire fi0"t — 020. Prometa z deviz, i mi zaradi novega zakona ni bilo. i Bsnfct za Primorje 700 — m Kr\-. e.-kornvitna banka (160 — iitid ■ Brodska banka !00 _ 420. j Jadranska banka 1250 — 1400. Jugoslovenska banka 300 — 50(i. j Narodna banka 510 — 520. ! I/jttb. kreditna banka 860 — 88(1 : 1'iMštediona 5125 — 5140. ; rtfuka ptička banka 410 — 420. 'Goratim «110 — 650. : Nor. šumska industrija 500. Našička industrija drva 516 — 5-io. I Slavonije. 510 - 600. BuOjiiuii, valute: dolarji 55.75. fni.l.i 200, loji 50, devize: London 205, 1'a-riz :i75. l':aga 61. Dunaj 2.75. Berlin '.S, Milan 228. ZUrich, devize: Heriin 4.45, Noivj-orlc 5.70, London 21.58, Pariz 41.05, Milan 23.80, Prsga 5.00, Budimpešta 0.80. Zv greb 2.00, BttkarcMa 4 55, Varšava 0.0'J, Dunaj 0.87, avsfr. žigosane krone 0.24. Slovensko učiteljstvo Še so nam v spornimi časi dr. Su&ter-niSa. Njegova politika Je bila., uioško .-učiteljstvo čimbolj razredčiti po Številu, da dob« njega mosta samostansko Vzgojene SJoinškariao. Kar f>a jo moških. t sni tiiJja zlomili značaj. To sc je vršilo po raznih potih: predvsem s pritiski gmotne narave. Učitelj bodi berač, da za. skotjico kruha lažje dobiš. To je bila idejtt-volnica klerikalne stranke. Obenem j«, je bilo ttet-a pred ljudstvom očrniti učitelja kot mani vrednega- človeka. Sistematski se je kradlo uuled iu čast. učiteljstva. Po prevratu je prišlo drugače. Desne-b.jf-ka stranka je predvsem r/tr—tl-t učitelja pokra.jinskini mogotcem. Učiteljstvo j« podržavljeno, ono je r-a isti stopnji 7. državnimi uradniki. Trobalo ua ,v gmotno osamosvojiti. Povstxl j. ^la stranka na dele, da se dvigne ugled učiteljskega -»anu. njegova samozavest in čast. Kaj je zahtevala demokratska stranka «t to? Nič drugega nejro pri-etro zvestobe državi in dosledno cir-lo učiteljstva v šoli iu tudi izven nje za ideal državne misli, za popolno narodno edinstvo, za izobrazijo ljudstvu. Boj proti vsem vrstam separatizma to jo aktivna dolžnost učitelja, da so i'ripravi nova, zares Jugoslovan-ska generacija. V strankarskem ozirtt JDS ni zahtevala od učite!jstvii. da mora sa vsako eeno hiti njen agitator. Nezavisnost ilržavueera uradnika, iu to je tudi učitelj. j| ie sveta in nedotakljiva. Seveda jc naravno, tla si vsaka stranka >eli ;!tn voč dela vnih prlstalev. Učitelj, stvo |vi naj sodi samo, kdo mu jo idejno rajMIžji in kdo mu hočo najbolje. Tako tudi nismo Izključevali, da so fiinogi učitelji stopili v NSS. Nekaj so I>ili o-ebui razlagi, nekaj splošna tnal-kontontnost, nekaj tndi dobra vera, da '■o v tej stranki več dela za ljudstvo nego v JDS, katero so po kriv tei razkrit' di. Vendar je velikanska večina Mčitoljstva ostala zvesta JDS. Tn sftvoda ni prav N,.joc ga kakor parasita. očita mu neznanje in no-oiikanost. Predvsem pa mu odreka značaj. Peskovi hlapci, potem ko jo tibrekovalno kampanjo /ičel poslanec Brandner v Trbovljah, učiteljstvu očitajo. pa je JDS? To je skupina ljudi, ki mislijo demokratsko. To skupino tvorijo meščani iu kmetje, obrtniki in uradniki iu med enakimi kot enaki tudi učitelji. Učitelji vodijo .1DS kakor drugi, zlasti ja so v vseh šolskih in stanovskffi rprn&injffi povsem odločujoči in stoji cela stranka solidarno za njimi. Demokratski učitelji niso hlapci stranke, ampak si šteje JDS v čast, da so njeni voditelji in glavni tlela voi. NSS se je imela spočetka marsikaj zahvaliti učiteljstvn. Ta stranka se bolj in bolj pokaznje kot slepo orodje svojega vodstva, ki opravlja posol klerikalizma. Zlasti p-do je, da napada one učitelje, ki so v Poskovem procesu nastopili kot priče. Ali r« kdo misli. ila je bilo vršenje državljanske dolžnosti pričevanja tem možem prijetno? NSS bi pač bilo prijetno, če bi p« krivem prisegli. Oni niso imeli vzroka, da kaj skrivajo, kajti l.ili so žrtve, ki : i jih je Eulenburg izbral, a jo pri njih naletel na odpor. Mi tem pričam radi verjamemo, da bi raje ne stopili v javnost, a doletela jih jo težka dolžnost, da Izpovedo resnico, ki je pometi.; s politične tribune ostudno prikaz, n, .io razkrinkala in oprala državno upravo očitka korupcije in fal-sificiranja. Učiteljski . lan v Sloveniji ji še videl resnejše nabiralnike nego je posti-rovela družblca okrog' Ni*S. On napr dujo v svojem delu in no bo ukrenil smeri, ako je izprijen potepuh vrvi kepo blala proti njemu. S krepko šesto bo iztrebil lažnjlvl «iiarodn! ,ocI-jallflem» iz svojih vrst in njega ijlav-no glasilo }>. dostojnih b«:. Učiteljstvo se jo borilo v tolikih bojih za narodni in socljalnt ideal, ko n NSS še ni bilo ne duha. e • sluha, in borilo se bo zanj, ko lxi ta tvor na našem narodnem telesu že davno prebolen in ozdravljen. Podpisujte državno posojilo! Po svetu Sz!eS jugosl. profesorjev n Uubijflno Včeraj dopoldne je dospelo z za- ; grebšklm v lakom v Ljubljano okrog j 250 srednješolskih profesorjev in profesoric iz vseh jugoslovanskih pokra-1 jin. Porabili so priliko kongresa v Zagrebu da si ogledajo tudi Slovenijo, ki slovi sirom državo kot njen naj-j lepši del. Drago goste je pričakovalo na ljub-; Ijanskem kolodvoru veliko število ob-; i činstva. Profesorski zbori ljubljanskih | | srednjih šol so bili zastopani skoro ! polnoštevilno, ž njimi pa tudi dijaki in : dijakinje, zlasti višjih razredov; svoje, predstavnike so poslalo vojaške in ci-, vllne oblasti. Med prisrčnimi pozdrav-' nimi vzkliki je privozil vlak na peron. I nakar je izstopivSo izletnike v imenu j ljubljansko profesorsko organizacije pozdravil ravnatelj III. državne gim-i i nazijo dr. Korun. poudarjajoč iskre-! 1 r.ost, s katero pozdravljata Ljubljana I in vsa Slovenija vzgojitelje naše mla-j dlne. Dvorni svetnik Skaberne je sporočil pozdrave učno uprave, pukovnik I Polak pozdrave vojaštva, predsedniki i ljubljanske sekcije novinarskega udrit- j ženja F. Smodej pozdrave Časnikarjev; in ravnatelj dr. Žaru i k pozdrave me-' : sta Ljubljane. V imenu došlih profesorjev so je za- j hvalil za prisrčni sprejem beograjski • ! profesor Jeremija Zivanovič, ki jo dal! v svojem govoru duška občudovanju lepote slovenskih pokrajin Jugoslavije.' — Med novimi prisrčnimi ovacljami so; okitile mlade licejke goste s šopki in cvetkami, nakar so se napotili izletniki v spremstvu domačinov skupno do Zvezde, odkoder so se razšli na svoja stanovanja. Tudi spotoma so jih Ljubljančani povsod iskreno pozdravljali. Opoldne je bil v hotelu »Union* skupen obed, popoldne pa so si gostje v večjih ali manjših skupinah pod vodstvom ljubljanskih tovarišev in tova-risic ogledovali Ljubljano in njene znamenitejše institucije. St dva dni je časa za podpisovanje 7% državnega Investicijskega posjilu. Kakor izhaja t/, dosjfjj znanih rezultatov, je uspeh podpisovanja nad vse po-voljen jn zadovoljiv, no samo si oziruni na visokost podpisanih vsot. nego in posebno radi tega, kor se udeležujejo podpisovanja najrazličnejši sloji. fc>a,j je to tudi upravičeno. Kdor razume prav svojo korist ln korist konsolicli-raue države in razvitega prometa-, bo rad naložil svoj razpoložljivi denar v obveznicah sednnie.ca posojila. Nazor, ki izhaja šo iz pro.i.-nje opozioijonalne mentalitete, da se mora prezirati vseka državna akcija, ki meri na zboljšanje državnih razmer in državnih naprav, pomenja danes popolnoma n:-paciio razumevanja položaja. Vt-nU «'u-Žavljan je rlcl dritr. Ca pomaga ■ svojimi sredstvi narodni državi, potu:'-ga tebi kot tlele la-nria, kot |iri; "'-niku svoje narodne državo. Procvit posameznika je trdno snojen s orocvi-torn države, kakor odsev:'jo uarolv tudi dobro urejene rliv.ivnu naprave posebno pmnotni', na hlastanje po-iumeznika. Zboljšanju prometa. • državi pomenja, z drvi;.imi l.. ed;uui tudi zl.elišanjc položaja trgovea, obrtnika kmeta in kon.-ureonia. /'ato jo jasno, da imajo pripadniki vseh slojev, pro ducentov in konsumentov, ;ic samo direktno korist, nko podpišejo obvoznice sedanjega državnega, posojila, ki jim obrestuje naložen denar z najugodnejšimi obre,-trni, namreč s 7'i, nego tudi indirekt.no, ker uspešno emitirano in plasirano notranje posojilo ustvari do. bro podlago za našo finančno stanje vobče, in stanje in stabiliziranje na^e valute in za ureditev tržnih cen. Dolžnost in korist je vsakega državljana, da izrabi šo kratek rok, ki je odprt za podpisovanje 7?; državnega investicijskep-a posoiila in ki poteče že s 30. septembrom 1021. • Pri Lluhljansltl kreditni banki so med drugimi subskrlbentl podpisali sledeči: Hanuš Krofta, ravn. ljubljanske kred. banke, tu K 20.000.—, Matevž Hafner, Sk. Loka > 6.000.—, Krsta Stopar, Ljubljana . » 10.000.—, Dr. Kari Triller, Ljubljana v 24.000.—, Dr. Vlad. Ravnihar, Liub- llana .......» 30.000.—, Dr. Alojzi) Kokalj, Llub- ljana........ 4.000.—, Prane Calcarl In brat, Skofia Loka . . . . » 40.000.—, Janko Blelvvelss, LJubljana ......... 10.000.—, Viktor Schlffrer, Llubllana » 10.000.—, 10.000.—, Finca Hubad, Ljubljana . » 12.000.—, Začasen obči pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana ..'.... » 400.000__, Neimenovani Iz Korotana » 40.000.—, Josip Vidmar, Ljubljana . » 6.000.—, Joslpina Cermak, Ljubljana ........» 10.000.—, Josip Zilih, LJubljana . . » 10.000.—, GremiJ trgovcev v LJubljani .......» 10.000.—, Srečko ŠlrcelJ, Mokronog » 10.000.—, Anton Svet, Sp. Šiška . . » 10.000.—, Kmet Viktorija . . . . » 8.000.—, Fran Zore ..<,«< » 20.000,—, Andrej Volčič............5.000.-, J. J. Naglas (vsi z LJubljane) ................40.000.-*, MIlan (lustln, Metlika . . » 40.000.—, Neimenovani Notranjec . » 64.000.—, Franc Mulec & dr. Ljubljana .......» 10.000.—, Robert Kolmann, Ljubljana ........» 32.000.—, ! Občinska hranilnica, Vrhnika ....... 25.000.—. pri Zvezi slovenskih zadrug: Dolenjska posojilnica v Metliki „ 20.000 Kuietsku posojilnica in hranilnica sit. Ruport . ... „ SO.000 Hranib iea in posojilnica Do- bračevo ....... 400 Okrajna posojilnica Litija . „ 25.000 pri Kmceild posojilnici v Ljubljani: Podporno dništvo železniških nslužbcDcov .......40.000 Neimenovan ....... 20.000 Lokar Justina....... 20.000 Zupančič Pran, Ljubljana . „ 10.000 Zaje Pran, Ljubljana . . . „ 10.000 Kmet Stanko....... 50.000 Društvo poft. urad. in uradnic ., 8.000 Demšar Majda ...... 20.000 Tel. dr. »Sokol* Ljubljana . „ 20.000 Turk Josip........ 20.000 Neimenovana......„ 20.000 Nolmenovaria....... 20.000 dr. Sabce Franc, zdravnik . „ 10.000 Društvo slov. sodnikov . . . „ 10.000 Delniška tiskarna v Ljubljani 50.000 pri Slovenski eskotnptni banki: F. K. Kaiser......„ 10.000 Josip Krmpotič, Vir-Domžale „ 20.000 Dr Milko Brozigar, Ljubljana „ 12.000 Dr. Ivan Corno, Ljubljana . ,. 10.000 Tovarna komič. izd., Ilrastnik „ 80.000 Poštni in brzojavni uradniki, uradnice in služabniki vseh kategoril v Sloveniji so podpisali do danes 700.000 kron državnega posoiila. Nove prijave Se prihajajo. Papirnica v Vevčah |e podpisala 1 milijon kron državnega posoiila. Tiskovna Zadruga v Ljubljani le podpisala 12.000 kroti državnega posoiila. Zasebno uradnlštvo za državno posojilo. Uradniki beograjske Trgovske in obrtne zbornice v Beogradu in društvo bančnih, trgovskih in industrijskih uradnikov v Skopi)!! so podpisali po 10.000 dinarjev državnega posojila. Osobje okrožne blagajne v Cačku je podpisalo 15.900 dinarjev. Clanl upravnega odbora okrožne banke v Nlšti so podpisali 240 tisoč dinarjev. Heograjskl stavci za državno posojilo. Beograjska sckcija ^Jugoslovanskega Sa-veza grafičnih delavcev-, je podpisala ves svoj razpoložlllvl kapital, namenjen za stavbo svojega doma v Beogradu v znesku 200.000 dinariev za 7odstotno državno posojilo! Vse beograjsko časopisje pozdravlja z zadoščenjem ta sklep beograjskih stavcev, ki so kot najinteligent-iri'i r -d c1' lavjiMun prvi po.',pisali državno posojilo. Bačka za državno posojilo. Demokratski poslancc dr. Sečerov Je imel po vsi Bački konfercnce o državnem posojilu. Uspeh teh konlernc ie bil ogromen. Do sedaj Je Bačka vpisala preko 10 milijonov dinarjev državnega posojila, toda pirčakuje sc, da se bo vsota te dni podvojila, ako ne potrojila. Mesto Senta le vpisala 1,250.000 dinarjev, Stara Kanjiža 500.000, Sombor 500.000, Subotlca 1 mlll-on, Odžak i.1 Apatln ravno toliko, tovarni sladkorja v Vrbasu in Crvenki po 500.000, občinski uradniki v Stari Kaniižl 20.000. i Češkoslovaški poslanik na Dur . ju. Praški niki, ki so si označeno premoženje, j., znaša 14 milijonov italijanskih lir, tj. kole razdelili: Carusov brat dobi |o\ vico zapuščine, ostalo polovico n,,. delo Carusova vdova, hčerka Gloda h sinova Enrico in Rodolfo. Carusov brat, ki je dobil polovico premoženji mora skrbeti za staro Carusovo niat. i Pokojnikova vdova jo pristala na tu da ne zahteva izvršitve prve "porok ki jo jo Caruso napravi! v Nev/vorsu iu v kateri je označil za edino dedinjo svoje hčerko Glosio . — Odkritje rlmslclh grobov. V Matres-de-Beyrc so odkrili staro ra -ko pokopališče z zelo dobro ohrani nimi grobovi. Pokopališče leži v bližin stare Oeorgovie. kjer je Cezar prem; gal Vercingetorixa. V nekom kamini tem sarkofagu so našli žensko telo, I jo izgledalo, ko so dvignili pokrov kakor da b: bilo šele pred par chiev pokopano. Cira pa je prišlo na zrak jo razpadlo v prah. Našlo so jo tu.ii zelo mnogo nakita in toaletnih pred. metov, kožnatih sandalov in volneni: oblačil, lzkopnine so prenesli v mu* i v Clermond-Ferrand. Spori Internacionalni lahkoatletičnl miting ic priredila v nedeljo dne 25. t. tn. praška Slavija. Na distanco 200 ni ie zmagal član zagrebškega Haška, Matz v času 23.2 sek. Na 2. in 3. mestu sta bila Tiir-Matz četrti. Politične beležke -f- Jugoslavla, Independanto politiqu> economique informativo se imenuje fran coski tednik, ki prične izhajati prihodnji teden v Beogradu. Uredniki mu bodn francoski publicist Albert Mousset, angleški lektor beograjsko univerze Alt-Urown in beograjski dopisnik «Rijeo dr. M. N. Vukičevič. Tednik jo namonjc-iitformaciji inozemstva o prilikah v ua« državi. Sodelovali bodo odlični publicisti in politiki. List bo povsem neodvisen. Izhajal bo vsako soboto, cena mu bo dinarjev za četrt leta Naroča se v Beo-radu, Gračanička uL 16. List kar najt op Ijcje priporočamo. Objavil bo članke tudi v angleškem jeziku. -f Take Jonescu o nalogah malt antante. Take Jonescu. ki sicer ni Člcv rumunske delegacije v Zvezi narodov (pač pa njegov brat Toma, rektor bu kareške univerze,) hiva te dni v Žc nevi. Ob tej priliki jo razpravljal novinarji o problemih Zvoze narode,, in o Rttmtiniji. Med drugim jo govor" tudi o mali antanti !n o Madžarski Utemeljoval jo eksistenco malo untau te poleg Zveze narodov, kor ta razoi svoje moralne avtoritete sedaj še ni ma nobenega realnega orožja aa obra nitev miru. »Prepričan sem,s prav Take Jonescu, «da ima mala antant lo miroljubne nameno in ciljo. Sveto1 na razorožitev je najlepši cilj Zvez narodov, toda dosedaj na žalost lo cil Nadejam pa se, da sc bo to vprašanj po konferenci v Washiiigtonu hiti;,' reševalo. Madžarska po mojem na/ ranju no more biti sprejeta v Zvez narodov, dokler ne izpolni obvez rn rovne pogodbo ln dokler no prenri' napadati Avstrije. Tudi habshur,-!, vprašanja mora poprej z dnevnega v tla, predno se sprejme Madžarska Zvezo narodov.» — Na vprašanje ka!' je z zaščito nacijonalnih manjšin v Rt muniji, se je Take Jonescu izrazil ze! pohvalno in izjavil, da uživajo v> narodnorti enake pravice in enako ev bodo kakor rumunska. i ALI ŽELITE DOBRO IN VARNO NALOŽITI SVOJE PRIHRANKE? ! PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJIL! .H"- ' ©lastne-v S®ragi Dne 19. septembra so na kralj, vino-hiadi-kem gledišču hudožestvenikl igrali Hamleta. Ze pred leti so Sta-nHavskega na Dunaju nagovarjali, naj igra Ibsena. Pa so je baje izrazil: «No-čemo igrati del, katere samii dobro igrate .. Prošlo sezono so gostovali v Wr. Stadtthaater, Kritika je bila v 7aeiregi, samo jecljala je, izraziti tega. kar je, doživel tiste večere, ni znal noben kritik. Artur Schnitzler ni mogel po predstavi »Na dnu» proč od rami«' in ž njim množica dunajskih umetnikov. Huviožestvcniki so dali ono i>opol-dansko predstavo samo za dunajske bralce. Državna gledališča, so jim priredila čajanko, na kateri jih je pozdravil prezident dr. Vetter •/. besedami: Mtcslovaškl oficirji na beograjski d-miljl. Vlada češkoslovaške republike v Beogradu zaprosila, da bi smela i svojo višja oficirja odpotlati v naSo m>''io akademijo v Beogradu. Našo voj->••» ministrstvo jo želji ugodilo. Profesor dr. Zalolmr jo dne 27. sup-t' • 11jja odpotoval in »e v rue v novembru. Gospodu F. Erjavcu. Ko 6om se po p..phiuvni odEjrnosti vrnil v Ljubljano, i m bil opozorjen na Vaš ajiol na mene v ••.Jugoslaviji* z Jjie 27. septembra. Vas taw nu-eni videl. Da sto prišli Vi v tako ixprijetni slike z demonstranti, sem zve-drl .. le pozneje iz poročila nasoga izve-f'iielja, ki pa nii jo tedaj povodom Va-r-.a .-jpela ponovno zatrdil, da jo bilo njegovo poročilo točr.o in resnično in da t;> iato vzdržuj« v polneui obsogu. — ToI.ko v odgovor ta pojasnilo. Oboje bi bhko dobili, tudi če bi so obmili narav-i:u?t ivj iiic-ne ali našo uredništvo. S. V. Licitacija tobačnih zalog. Uprava iiuavjiib monopolov objavlja, da bo »tvorijo dno 20. oktobra 1921 ob r se do tega dr.o lahko vložc za Slo-i ijo v pisarni tobačne tvomice v Ljubljani. Poznojo vložene ponudbe se n«.- bodo upoštevale. Kavcije se polaga S'; od letne porabe, označene v licitacij kili pogojih, in se kavcije sprejemajo do vštetega dno 19. oktobra, po-irnlbe pa do vštetega dno 20. oktobra 1!>21 ob U. Pogoji z golicami za ponudbe vred se dobivajo za Slovenijo S' pisarni ljubljanske tobačne tvornice. Naknadno sta stisnila roko Anto-Taj Pesku, kakor izjavljata v »Juaro-«iavlji», tndi gg. dr. R. Krivic in poti. Pr.uidner. Prvi pravi, da sv tolažbo tr-piuiu, drugi pa zato, ker misli, da bra 1021 pa do 81. mana 10M od 8. ure zjutraj do 18. ure opoldne in od 18. do ia ure; ob sobotah do 19. ure. Gospodje naročniki se prosijo, da se drte določenih ur, ker se sicer ia delo Izven delavnega časa mora radunati dvojna cena. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega sdravstvonega izkaza so ja v dobi od 18. do 24. aeptemlira v mestni občini ljubljanski naredilo 28 otrok, umrlo pa je 19 moških ln 9 Zousk, torej skupaj 38 oseb. Kot smrtne vzroko navaja izkaz: v desetih slučajih grižo, v dvoh zastrupljeni«, po en slučaj trebuli-noga legarju, jetike, življenske slabosti, možganske kapi in srčne hibe, v enajstih slučajih pa drugo naravne emrlie vzroke. Na griži jo v tem času obolelo U oseb, na trebušnem logarju pa ena oseba. * Pasji kontumac, razglašen dne 4. februarja iu 4. junija 1921 za moste Ljubljana, se je z dno 22. septembrom ukinil. 4 Povišanje pasje prehranjevalne pristojbine v Ljubljani. Občinski svet Ljubljane je sklenil v seji duo 18. fobruarja 1021 tar je temu sklopu pritrdila tudi pokrajinska uprava v Ljubljani, da ee mestnemu konjaču od polovljonih psov poviša pasja prehranjevalna pristojbina od 4 K na 20 K dnevno. To ee daje javno na znanje. * Vpokojenje. Komisar finančno kontrole I. razreda Marko Vrbanlč v Slovenj-gradcu je stalno upokojen. Druitvo odvetniških In notarskih u-radnlkov Mariborskega okrožja naznanja da se vrši II. redni občni zbor v Mariboru v soboto dne 1. oktobra 1921 ob sedmih zvečer v zadnji dvorani restavracijo pri Stari pivovarni, Jurčičeva ulica S>t. 7. Na dnevnem redu je med drugim razgovor o zopetnem izdajanja lastnega stanovskega glasila, o mezdnem gibanju in o draginji ter o obrambi. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pismeno društvenemu vodstvu prod občnim zborom. * Ustanovitev lige za pobijanje tuberkuloze. V Mariboru se je ustanovila sekcija lige za pobijanje tuberkuloze. Sestanek, kl se jo vrši! v pondeijek zvečer, je otvoril docent dr. M a t k o, ki je obrazložil pomen in namen lige. Izvoljen jo bil pripravljalni odbor, kl bo po odobrenju pravil fungiral daljo kot redni odbor. Načelnik odbora je okrajni glavar doktor Lanjfič. * Dvojna mera. Iz Trbovelj nam pišejo: V nodeljo se je vršil v Zagorju klerikalni shod, na katerem se jo huj-skalo proti državi. Bilo jo tudi mnogo rajanja (seveda na strogo verski podlagi) in ves dan jo trobila bučna godlia vesele poskočnice. Istočasno je v Trbovljah naša ambicljozna. rudarska godlia popoldne priredila prome-nadni koneort, v domnevi, da Je G tedensko strogo državno žalovanje končano in da resna godba no moro v nobenem slučaju kršiti izdanih predpisov. Godba je igrala komade iz raznih oper. Toda sredi druge točke jo prihilel g. ol-dinski gerent ter godbo brezobzirno razgnal. Ko bi bil šel na bližnj.> Klo-čico bi morda istočasno slišal vodi bum bom bum! klerikalne hopsn«arije. /akiij ta dvojna mera? * Drago Studlranje na Dunaju. Studlranje na Dunajtf se Jo po vojni silno podražilo. Kolegnina na ekspertni akademiji, ali kakor se sedaj imenuje, na akademiji za svetovno trgovino, znaša za semester 5000 kron, za abitnrijent-ski kurz celo 8700 kron. Stanovanje z oskrbo stano najmanj 4500 kron tne-seBno, tako da stane vzdrževanje skromnega dijaka letno okolo 00.000 kron. 4 Umrl je včeraj v Ljubljani višji sodni svetnik g. Alojzij 2 e b r o po dolgi j Naše Šole t Gospodarstvo 6m o ver airuter v : nofivNi OD AD A f".1 IN '/* 'motne razmere oviralo DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1922. Končni predlog finančnega ministra o dr- žil v nem bndžntu za I. 1922 obsega t e-le postojanke: Državni Izdatki: vihovUo drž. upravo (146,7fi!J.881 din, ministrstvo pravde 172.044.658 „ „ prosvoto 501,053.481 „ ., vere . . 66,202.802 „ ., notr. del 142,505.700 „ nar. zdravja 194,021.817 „ tun. del 32,412.197 „ „ financ . 818,442.567 „ vojsko . 1„640,959.226 „ stavb •aobračaja pošto . poljoprivrede trgovino soc. politiko agr. reformo konstituanto 381,411.222 .. 052,292.600 „ 314,852.958 „ 102,150.949 „ '14,118.178 „ 587,470.004 „ 45,647.582 „ 881.540 . Skupna vsota stroškov tl„581,684.163 din. Državni dohodki: ŠOLSKE RAZMERE V TRBOVLJAH. In Mariborom so Trbovlje najvažnejši in največll kraj na bivšem Štajerskem. Premogovna industrija trna tu svolo center v Jugoslaviji, kemična, cementna in steklarska obrt iinaio zaposlenih obilo delavcev, tako da ic okoli 17 tisoč prebivalcev v občini. Temu primerno je tudi število iolsklh »dok, ki s« zdaj poučujejo v 40 razredih z mnogimi para-lelkaml In skupinami. Pred volno Je bilo to šolstvo v naravnost vzornem redu, kar so šolske oblasti ponovno priznale In vsak razsoden človek se le moral res čuditi vidnemu napredovanju mladine, posebno, ako se ie mislilo na slino težavno vzgojno delo pri taki množini delavstva od vseh vetrov. Učitelistvo je bilo vneto, delalo z veseljem pod izkušenim, z vsemi modernimi pridobitvami na pollu vzgoje in nauka podkovanim vodstvom priznanega šolnika. Ves ta aparat je še sedaj na delu. Toda volna le tudi tukaj posegla vmes s svoio kruto roko. 2e sedem dolgih let se ni moglo misliti na pre-potrebne razširitve šolskih prostorov in zda) po vojski se Je še število delavcev in 2 nJim! šolskih otrok rapidno pomnožilo, tako da so vsi razredi neverjetno prenapolnlenl In se Jc moral uvesti v II., III. In IV. razredu dekliške In v II. in IV. razredu deške šole v Trbovljah ter v I., II., III., IV. in V. razredu deške šole na Vodi deljeni pouk v skupinah in raztegniti tudi ua sicer proste četrtke. Jasno je, da take razmere neizmerno kvarno vplivalo na napredovanje ter na zdravje učencev tn učiteljev. Kmjnl Šolski svet jc sklenil v selah dne 5.mala in 21. septembra t.l zidavo II. nadstropla na šolskem poslopju v Trbovljah In zidavo novega šolskega poslopja na Vodi, kl sc bo gradilo vsled obveznice iz leta 1882. na stroške rudnika Trbovlje. Tudi deško In dekliško šttrlrazrcdno meščansko šolo le Višll šolski svet dovolil In bi se ta lahko zidala na projekto-vanem stavblšču Porte, v sredini šolskih okolišev Trbovlle In Vode. Toda pri tozadevnem plebiscitu le ugovarlsl eilen sam davkoplačevalec in oblast je celo zadevo ustavila. Na ta način pa bi se po našem mnenju dala zabranitl sploh vsaka šolska stavba In Jc plebiscit ne-zmlseln. Vsa šolska mtzžrija pa bi se dala primeroma lahko odpraviti, ker so dani že | In iunt 171 krat. Promet novčanic pa sc od carinskih taks . , 402,310.000 din. , trošarine .... 292,000.000 ti n agia (zlasti pri carini) 730,000.000 n 1, davka ea po6l. obrt. 100.000.000 n 11 pomorske upravo . 905.750 rt n invalidskega davka 36,065.750 n 11 državnih posestev . 61,656-160 N D direktnih davkov , 1 .,595,515.666 II 1) državnih podjetij . 1 „282,532.354 n Vt raznih dohodkov. , ■13.125.520 n Skupna vsota dohodkov l„84i,101.809 din. Primanjkljaj znaia torej 1,,737,323.654 dinarjev. — Budžetni predlog bo prodlo-žen Narodni skupščini, čim so »ostane. AVSTRIJSKA KRONA. Tudi avstrliskl strokovniakl so zatrjevali, da razvoj kronskega tečaja ni utemeljen niti v ekonomskem niti finančnem oziru. Navzlic tem mnenjem Jc avstriiska krona padala. Dokazali so potom številk, da le padec krone mnogo večji od inflacijo. Dne 23. avgusta 1.1. na primer Je bil dolar 223 krat tolko vreden, kakor pred vojno proces še ni kon8an» in je torej pri-n i oran hiti prepričan, da se A. Pesku godi krivica. Mi smo poročali, da sta DyDllllK gospod^najro^odvc-ru ^tala J nučnTbTezni v starosti 56 let. Bil je vesten in priljubljen sodnik. Dasi nevarno bolan jo vršil svojo težko službo do kon ob strani in smo iz tega dedticlrali, da s ' nista hotela pridružiti Peskovim oboževateljem. To našo mnenje jo bilo zmotno. Gospoda zatrjujeta, da sta šla na kolodvor z izrecnim namenom, da M.isneta g. Vosku roko. Nista pa mogla blizu in sta zato opravila svojo namero na njegovem stanovanju. S tem popravljamo krivico, ki smo jo storili g. drju. Kvivlcu in Brandnerju. Prelskušnje iz državnega računovodstva so v Ljubljani začno v jesenskem terminu v četrtok dno 27. oktobra 1921. Prošnje je vložiti do dne 10. oktobra pri predsedniku izpraševalno komisije — fi-nčni računski oddelek v Ljubljani. Ceskoloveuska Obec v Ljubljani prl-tudi duo 1. oktobra v veliki dvorani Narodnega. doma «Svatovaclovske posvice-Jii . Vstop lo proti legitimaciji: članski, sokolski ali drugih društev. Vstopnina poljubna. Zaeotok ob 20. uri. * (Jugoslovanska Matica*. Prejeli smo: V«> podružnice •'Jugoslovanske Matico« prosimo, naj v svojem področju zbirajo obrabljen'« znamko. Dobro organizirana zbirka znamk bo donašala izdatnih vsot iu ji odprla nov vir dohodkov, ki 110 zahteva hikakih Žrtev in lo malenkosten trud. Zbirajo so lahko znamke s kuvertami vred, kar bi bilo šo boljo, ker se na ta način dobe znamke nepoškodovano Vsaka podružnica dobi potem vedno lahko pn.r Žensk aH otrok, lu ji od časa do aesa. znamke izrežojo in sicer tako, da ostanejo zobčki nedotaknjeni. Znamko je poslati nato pokrajinskemu odboru v LJublJnul. Podružnicam bo ta akcija, gotovo dobrodošla, kor na ta, način lahko razširijo svojo propagando v vse sloje ln stranke in zanesejo zanimanje za «Ju-Koslovensko Matico* tudi v kraje, kjor F a dosedaj ni bilo. Zadruga brivcev v Ljubljani onozar-i ivnjeno občinstvo, da bodo brlvnlce v Ljubljani odprte od siiliiito dne t, okt,li- ca pretečenega meseca. Zapušča vdovo in sedmero otrok. Pogreb so vrči danes ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta 7. Cenjeni rodbini nnčo sožalje! " V Bohinjskem jezeru utonila. Prote-čeno nedeljo popoldne ee je v družbi svojega spremljevalca vozila po Bohinjskoin jezeru 17Iotna Jozofn R i j a v e e, hčerka železniškega delavca v Bohinjski Bistrici. Ko je spremijevalou zdrsnilo vos-lo v vodo. se jo deklica sklonila, da dvigne veslo. Pri tem pa jo izgubila ravnotc-žjo ter padla v vodo. Našla je smrt v jezeru. * Grozen požar. V slovenski vasi Blato pri Pliborku na Koroškem je izbruhnil te dni grozen požar, ki je uničil c.olo vas. V ognju jo poginilo tudi mnogo govedi. Pri reševalnem in gasilnem delu je bilo sedem oseb težko ranjenih. Nesročnl prebivalci so tik prod zimo brez strehe in večinoma tndi brez živeža. 11 Nezgoda pri selitvi. Uradni sluga Luka, Pišler je pomagal seliti pohištvo in druge stvari urada za prehranjevanje. Pri tem, ko je spravljal akte v zaboj, jo zadel z roko ob iebel.j, vsled eosar je nastalo zastrupljenje. Zdravi sc v deželni bolnici. * Nesreča pri delu. Alojzij Baraga, posestnikov sin iz Kozašič pri Ložu, je doma cepil drva. V tem ko je zamahnil s sekiro, mo je odletela ln sl je pri tem odsekal kazalec leve roke. * Ljubezniv mož. Josip Potočnik, posestnik v Strmci pri Ptuju, živi žo dalj časa s svojo ženo v prepiru. To dni pa sl ni mogel drugače jozo ohladiti, ko da je ženo oklofutal. Pri tem ji Jo prizadejal poškodbo na levem ušesu. Žena s« je morala podati v bolnico. zgoraj omenjeni predvojni pogoji glede učiteljstva ln velikonoteznega strokov-nlaškega vodstva — tudi od Jugoslavije priznanega — tor kaže kraini šolski svet v sedanji sestavi nanavadno uincvanje aktualnih šolskih vprašanj ln veliko ljubezen do prosvetc, kar sc iasno zrcali v proračunu za leto 1922. v znesku 360 tisoč kron za redne potrebe. Pri tem pa —- kar posebno naglašamo — vedno vsporedno In v soglaslu postopa z občinskim predstolništvoin. Šolske razmere so lorei hipno neznosne, a odpraviti b! se dale razmeroma lahko, treba ie samo, da nalde Inlcljatl-va od spodaj radikalen odmev — zgoraj, ■h «'Visokošolski študij v Italiji» sestavila in Izdala Ing. VI. Anžlovar ln dr. A. Res v Trstu 1921, tiskala tiskarna «Edlnost», ! 54 strani, cena 16 kron. Jugoslovanslto | dijaštvo čakajo nove kulturne politične naloge. Spoznati In proučiti mora do : dobra vse sosedne države, posebno Ita-I llio, kl Jo hrvatsko-slovenska inteligenca malo in slabo pozna, ker je študirala predvsem na nemških visokih šolah. Zato Je oživela nujna potreba, da se de! jugoslovanskega visokošolskega dljaštva napoti v svrho studila na italijanske visoke šole. V ta namen sta sestavila V. A. In dr. A. R. informativno knjižnico, ki bo vsem onim, ki sc napotd v Italijo, dragocen kažipot. Knjižica opisuje na kratko ustroj Italijanskih visokih šol In vsebuje vsa pravila, kl so tam v veljavi, kakor tudi vse posebne določbe različnih fakultet, tehniških in trgovskih visokih šol, nadalje tozadevno posebne določbe z ozirom na anektirana ozemlja, pogoje za prestop iz inozemskih visokih šol itd. Končno poflaja tudi kratek oris gospodarskih razmer v važnejših visokošolskih mestih in seznani mesečnih stroškov. Knjižica vsebuje vse, kar hoče iu mora naš dijak vedeti predno sc odloči za študij na Italijanskih visokih šolah j ter prinaša z druge strani mnogo novega in tudi našim izobraženim krogom neznanega. Naroča se knjižico pri stnd. ing. V. Anžlovar, univerza, LJubljana. Je do tega dne pomnožil samo za 68-kratno količino. Treba Je nadalje vpo-števati, da so se dvignile količine v prometu so naiiaiaiočth takozvanlh zdravih valut, deloma vsled višjih cen ua svetovnem trgu, deloma vsled izločitve kredita s plačilnimi pogoji v gotovini itd. Tudi mezdne- razmere igrajo tu važno vlogo. Kakor drugod, tako so tudi v Avstriji neprimerno višje cene krive novčaničnl poplavi, zaradi tega zadnja nc znaša 68-kratno mirovno količino v prometu se nahajajočih bankovcev, ampak kvečjemu saaio 23kratno. Navzlic temu notira dolar 223kratnc mirovne cene, torei tokratno več, kakor bi to odgovarjalo resnični Inflaciji avstrijske novčanice. Kakor Je Iz teh primerov razvidno, primera med v prometu sc nahaiajočimi bankovci Se nc daje prave slike. Vrednost denarja odvisi tudi od produkcije in od raznih dragih okoliščin. Avstrijska produkcija še ni dosegla normalne višine. Izvanreden razvoj pa kaže trgovina. Pred kratkim so poročali avstrijski časopisi, da sc jc blagovni promet v dunajskih skladiščih pomnožil za 23 odstotkov napram letu 1913. Navzlic tem strokovnjaškim mnenjem pa vlada na Dunaju viharna haussc-špe-kttlacija v vseh valutah. Menimo, da Je devizna in valutna dunajska borza ogledalo za notranje razmere, ki vladajo v avstrijski republiki. Strah pred bodočnostjo, nezaupanje v možnosti novesa razvoja sta kriva, da nima dunajski trg skoro nobene ponudbe v tujih devizah in valutah, da pa )c efektivna In špckula-tlvna potreba po njih ogromna, Tomu dejstvu ie pripisovati, da sc devizni tečaji dnevno dvigujejo in da izkazujejo efektni tečaii živahno tendenco navzgor. Tečaji akcij nekoliko zaostajajo za valuto, tako da nastaja vedno večja vrzel med obema. Vendar to nt še nobeno znamenje skorajšnjega izboljšanja avstrijske krone. To bo mogoče cdlno-lc potom kreditne akcije, ki pa leži še y dalji'- :■ '■ - •;!. ; motne razmere ovirajo trgovino, da se kupuje samo blago v roke. Plenic;* (78 do 79 kg težkaj notira 1100 do 1120 K. koruza 880 do »XI K, joftman okrog 1000 K, ovob 800 do 820 K, moka št. 0 r \ re -uami 10.80 K. Cono pariteta Zagreb, Avstrija kupuje mnogo pšenice. Razširjenje «sjeike tvornice za vil-gullce "Drava«. Ravnateljstvo tvomice Je imelo te dni sejo, na kateri se je sklenilo, da se tvornica razširi in povoča ter da se nabavijo novi stroji V ta namen se poviša delniška glavnica od S na 1f> milijonov kron. «Mlva» konzerv na tvornica v Sarajevu d. d. se jo osnovala to dni. Tvornica ho proizvajala, razne konzerve od povrt nin*, sadja in ho otuirala slive. Poleg tega bo podjetje vodilo veleprodajo vzor nih hercegovimLih vin. *= Vračanje poljedelskih strojev, kl jih Je Avstrija Izvlekla lz Srbije. Trao&pori inlatilnic, ki jih je stara Avstrija za časa okupacije zaplonSla v Srbiji m od premila r Poljsko, je poslan ir Poljske nazaj v našo državo. - Avstrija prosi neprestano za kreditno pomoč. Avutiijnki viadu je, kakor poročajo z Dunaja, zope'. zaprosila zastop nika n«kn vt it tile, naj se zaradi vedno kritičnojJega finančnega položaja Avstri je zavzaino pri zvezi narodov, da pospe fi ta kreditno pomoč Avstriji. — Hranilne vloge na Dunaju naraščajo. Hranilne vloge pri dunajskih denarnih zavodih so prejšnji mesec zopet, precej narasti«. Vinska letina v Češkoslovaški. Ka kor poročajo češkoslovaški listi, bo letos v Podkarpatski Rusiji kvantitativno ze lo dobra lotinn. Na katastralnom oralu slabe zemlje so bo pridelalo 25 do 30 nI a na boljši zemlji 35 do 45 hI vina. v boregsaškem okraju samem se eeni k tošnji pridelek na 100.000 lil vina. <= Število brezposelnih v Češkoslovaški se zmanjšuje. V prvi polovici meseca a v gasta je dobivalo po statistiki češkosln vaškoga ministrstva za socialno politiku v Češkoslovaški 29.000 oseb (18.500 moi kili in 10.500 žensk) In 23.000 pripadnikov posameznih gospodinstov podpori > za brezposelne. Od celotno številko pod poro dobivajočib odpado 52 odstotkov n.i tekstilno industrijo, 7 odstotkov na stav bno obrt. 17 odstotkov na kovinsko iu-duBtrijo, 7 odstotkov na skupino pomo/. nih delavcev in dninarjev. Od cole št« vilko pride 28.000 oseb na Čofiko, 450(1 na Moravsko in ftlezljo ter 1500 osob na Slovaško. Število brezposelnih izkazuj'' v primeru s prejšnjimi meseci nazadovanje. Junija jo znašalo 33.500 oseb, julija pa 29.025 osob. » Anglija ne da posojila Rusiji. I/. Londona poročajo: Angleški delegat Ft-slier jo dobil naročilo, da sporoči intci aliirani komisiji zvezo narodov, kakor profesorju Nansemt, da angleška vlada ne namerava dovoliti Rusiji posojila. Zboljšanje v avtomobilski industriji Zedinjenlh držav. Od aprila do junija so prodalo tvornieo avtomobilov (z izjemo Ford-tvomic) 177.885 osebnih avtomobi lov, to jo 57 odstotkov prodajo v istem četrtletju 1920, dočim so v prvem četri letju 1021 razpečale samo 85.794 avto mobilov ali 28 odstotkov prodaje v istem čotrtletju 1920. Prodajo Ford-tvomic zun šajo v 2. četrtletju 1921. leta 801.796 raz nih avtomobilov proti 220.878 komadom istočasno 1920. 1. Tovornih avtomobilov so prodale gori omenjone tvornice v i>: tem času (2. četrtletje 1921) sa.mo 18.4rs, z osobnimi avtomobili torej skupno -e prodalo 196.341 komadov. = Znižanje diskonta v Newyorku. -I"e doral Resorvo Bank:> v Newyorku je zni žalo diskontno moro od 5 in pol na 5 od stotkov. ■msnnm Jutri, v petek le sadnii tfm zb —! i Hokol II v Ljubljani naznanja članstvu, da ie na dobljenih poškodbah umrl njegov član brat Avgust Debevec. Pogreb sc vrši danes dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne. Zbiramo se ob pol 3. uri na licu mesta pred mrtvašnico deželne bolnice. Pozivamo brate, da se pogreba udeleže polnoštevilno. Soliol II v Ljubljani naznanja, da prične vrsta starejših članov s telovadbo v soboto dne 1.oktobra t.l., ki se nadaljuje nato vsak torek In vsako soboto od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Vodstvo vrste prevzame brat Miroslav AtnbrožiČ, bivši župnt načelnik Tržaške 2upe. Ure so Izbrane tako, da le vsakomur omogočeno posvetiti dve uri na teden telesni vzgoji. Ob istih urah se spreiemaio tudi priglasi ter se dado vsa potrebna pojasnila in navodila. Pridite vsi, in sicer I že to soboto. - - Zdravo! -■• Državni dohodki 1920 21. Po uradnih podatkih finančnega ministrstva, .jo imela naša država v letu 1920/21 sledečo dohodke: od monopolov 318,445.389 din., od trošarlnskih pristojbin 349,491.807 din., od davkov iu doklad 317.530.872 in od carin 780,812.718 dinarjev. Skupaj 1„771,780.810 dinarjev. -■= Promet novčanic Narodne banke SHS ja znašal po izkazu od 15. septembra •1„2!U.782.170 dinarjev. V času od od 8. do 15 septembra jo narastel za 7,548.025 dinarjev. Istočasno jo kovinska podlaga nazadovala 7a Cti7.891.67 dinarjev na 481,161.85B.?7 disarjov. Znižanje telefonske tarife med Prago, Dunajem, Zagrebom in Beogradom. Iz Beograda poročajo: V počotku oktobra stopi v veljavo nora tarifa za telo-fonske razgovore med Prago, Dunajem, Zagrebom in Beogradom. S to tarifo se pristojbine zmanjšajo. | - = S tržišču s poljskimi pridelki. Iz Za-i ^rcl>a poročajo z dne 26. septembra: Pro• Vremensko fjos-očiEo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan i I? , O o i a i