LETO III. — Št. 9
Poštnotekoči račun štev. 23.
GORICA, 26. FEBRUARJA 1921.
Posamezna številka 20 čent.
Narožnine : Italijanska kraljevina : Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za ietne naročnike.
ODKRITOSRČNOST IN POLITIKA
Vsakdo, s komur smo govorili o naših političnih ciljih, je zmajal z glavo in menil, da so ideje sicer lepe, a da se v naših razmerah ne morejo uveljaviti, ker v politiki ne vlada odkritosrčnost, marveč čisto umazan oportunizem.
Skoraj mu nismo verojeli, a danes ko se ogledujemo po slovenskih vrstah, vidimo kako se polagoma uresničuje to prerokovanje.
Na videz velikanski odpor proti vsemu, kar je italijansko, da obvelja med ljudstvom zaupanje, po drugi strani pa se skrivoma kujejo načrti, kako bi se premostile težkoee, ki so nastale vsled pretirane antiitalijanske politike, ki jemlje slovenskemu ljudstvu vsako eksistečno možnost za v bodoče.
Vemo, da se to godi za kulisami slovenske politike, a ker ni toliko «Edinosti» v slovenski politiki, kakor bi je moralo biti, da bi narodnjaška politika obveljala, se vršijo danes glavni boji v ozadju, a čim se bližamo novim volitvam, tim glasnejo se razvijajo ti boji, tim večji so napori posameznih struj1, da bi prodrle še pred volitvami na površje.
Posameznik dosedanje narodnjaške politike, ki je zahtevala od Slovenca kot narodnjaka pač dokaj žrtev, a mu ni znala preskrbeti ni kakega zadoščenja, ne more odobrovati take plitve politike in ta posameznik je pri nas le kmet in delavec. Vse drugo je razumništvo, ki hoče narod predstavljati in živeti ob njegovih žuljih. Da je to izkoriščanje naroda ne more nihče več dvomiti. To prepričanje prodira tudi med kmetskimi masami, ki so postale nemirne in ne slede več narodnjaškim voditeljem.
Tudi ((konservativnemu« kmetu se je zasvetilo v glavi, da od zgolj narodnjaške politike, ki ima zanj edino kako tolažbo v toliko opevanih Ščekovih zadrugah, nikakor ne bode mogel živeti: Vsled tega mu postaja od dne do dne jasneje, da mu je iskati samopomoči. Od tod v zadnjem času izrazito nagnenje pri kmetih ustano-vljati samostojne zadruge in osvoboditi se prevelikega nacijonalističnega pritiska.
To je popolnoma naravno stremljenje, na kojega pa vodilno razumništvo gotovo ni polagalo toliko važnosti, kakor jo zasluži.
Tukajšnje nacijonalistično časopisje je zavzelo tudi smer, ki potrjuje našo domnevo, da preživljajo nacijo-nalisti sedaj težke ure.
Pred vsem znači to silno bombardiranje slovenskih ko- J munistov kot ((italijanske j stranke«, odkar namreč ne '
I more več izhajati «DeJo», ki si je včasih prav pošteno privoščilo slovensko narodnjaštvo.
Nekako podlo se nam zdi danes veselo rajanje »Edinosti*) nad slovenskimi komunisti, ki imajo hipoma zamašena usta.
Očividno zasleduje slovenska edinaška stranka jako hinavsko politiko. Nastop proti komunistom naj bi odvrnil pozornost od notranjih krčev slovenske narodnjaške ali edinaške stranke in naj bi omejil nevarnost komunistične stranke za prospeh narodnjaške politike, ki jej je največija nasprotnica, odkar dirjajo za njo vse proletarske stranke. Dremajočim narodnjakom, ki so videli dosedaj edino v italijanskem narodu svojega največjega sovražnika se je zasanjalo, da tudi domače stvari niso v polnem redu. In zato jih vidiriio danes, kako udarjajo po komunistih, da bi privabili za seboj omahljive kmetske in delavske mase, katerim leži na srcu njih življenje in obstoj bol nego razpasenem razumnikom, ki ži-vč ob omejenosti svojih «so-plemenjakov».
Toda edinaška politična stranka vidi daleko. Ofenziva proti komunizmu ima tudi drugo plat, namreč vladi prijazno bojevanje proti rovaš-kim strankam, ki skušajo omajati sedanji družabni red. Kako bi mogla vlada obsojati antikomunistično politiko, ki je 1. točka vladnega programa? Vsak osel umeje potemtakem dvorezno narodnjaško politiko, ki bi morala v svoji doslednosti biti sploh vesela, da ima za seboj v boju proti Italiji tak element kakor je komunizem, a danes ga očividno ne mara, ker špekulira na zbližanje z vlado uvidevaje brezplodnost odporne politike.
Mi se pa tega ne moremo veseliti radi neodkrisorčnosti, ki jo vsebuje nalična politika in ki je v bistvu popolnoma nasprotna našemu sporazumu.
Dve leti Italije
v Julijski Benečiji
Tako se nazivlje knjižica, ki jo je razposlal generalni civilni komisarijat raznim jav-nnn in zasebnim činiteljem.
Tudi mi smo jo dobili v roke in smatramo za to kot potrebno, da spregovorimo nekoliko . besedi o delovanju italijanskih vladnih organov od dneva premirja pa do konec leta 19‘20 v Julijski Benečiji.
Na prvi hip moramo reči, da nam- brošura nc vgaja, preveč je katalogična, to je
našteva dejstva in števila, a se boji pomuditi se pri najmanjši stvarci.
Izvestne točke delovanja italijanske vlade zahtevajo „ večje luči in več pojasnila kakor ga nam nudi obelodanjeno poročilo.
Mi smo vedno pripravljeni ocenjevati delovanje italijanske vlade z največjo objektivnosti o in zatorej hočemo povdarjati one točke, glede katerih si je stekla zaslug Italija za našo deželo.
V tem pogledu prihaja v prvo vrsto menjava valute. Čeravno danes v obče' tožijo da je Italija vničila bogastva v kronski veljavi, je vendar večja tolažba, da se je mogel znebiti vsak kronskega papirja, ki je prišel pač ob vso vrednost. Kdor ne umeje dobrote menjave kronskega denarja, temu pač ni pomagati, četudi bi ga z zlatom zasul.
Ta žrtev je stala Italijo lepo svoto 692.9, 0.000 lir in ni primerjati z menjavo v čehoslovaški in drugod.
Posebne zasluge pa si je stekla Italija nedvojbeno za aprovizacijo naše dežele. Vsi se še spominjamo, kake težke boje smo morali prenašati, da smo prišli do košček živeža in kako so nas do živega odirali vojni dobičkarji.
Italija je prišla in nas založila z živežem, ki za tedanje razmere ni bil niti drag. Pomanjkanje vsakdanjega živ-
trumoma vračali domov, kjer jih ni čakala nikaka streha.
V	tej sili, dokler se namreč ni organiziralo bančno pomoč, je bila ženijska po-
I moč naši deželi v neprecenljivo dobroto ni je tudi mar-sikod zapustila trajne sledove svojega delovanja za javno dobro.
V	šolskem vprašanju najdemo na, aktivni strani delovanja italijanske vlade za vs-postavitev porušenih šolskih poslopij, katerih jih je bilo vele malo o času prihoda italijanske države v našo deželo.
V	bodoče bi pač imela gledati vlada pred vsem na to, da pridejo vse šole do svojega življenja in da dobimo tudi pravi naraščaj slovenskih učiteljev.
Tudi v poljedelskem oziru je šla vlada našim ljudem na roko. Naša dežela je bila deležna semen in živine, ki je ostala v posesti naših gospodarjev o priliki umikanja av-stro-ogerske armade.
Nadalje jizdala vlada za zboljšanje živinoreje skupnih 262.000.
Za dobrodelne namene je je potrosila italijanska vlada nad l/I miljonov, v katerih je vštetih 6 miljonov za brano učencem in 61 miljonov za vojaške podpore.
Skupno je potrosila vlada za Julijsko Benečijo v prvih dveh letih uprave zdatno svoto-1,243.243.000.
ljenja jo pričelo ginevati, človek je prišel zopet do moke, mesa, riža in kave, kojih ži-vežev nismo niti poznali več.
V	tem oziru je treba biti Italiji hvaležno, kajti v tem oziru tudi razmere v Jugoslaviji niso bilo boljše od naših tukajšnih.
Tudi v zdravstvenem po- j gledu je Italija marsikaj ko- t ristila. Mislimo pri tem po- J sebno na razne akeje za po- ! bi janje malarije in preskrbo-vanje zdravil, ki so v naši deželi popolnoma pošla.
Glede prometnih zvez, o katerih se mnogo 'govori v omenjeni brošuri, se je videlo pri nas vidno dobroto v tem, da jo vojaški ženij popravljal naše ceste in pri tem dokaj dal zaslužiti našemu l judstvu.
Vemo tudi, da so kujejo veliki načrti za grad bo no vih železnic, toda zdi se nam, da je za ta vprašanja treba še precej časa.
Glede trgovine nismo videli prave politike in prehajamo molče na vojne'škode,
V	tem pogledu jo italijanska vlada gotovo zasledovala blage namene, kajti še predno je bilo gotovo, je-li jej ostane dežela na večne čase, je odredila, da so so lotili vojaški ženijski oddelki poprave porušene dežele. Da se pri tem ni postopalo Bog ve kako previdno, ne moremo radi tega dolžiti vlado, ampak le človeško koristolovce in vojni položaj, ki smo se v njem še vedno nahajali.
A vendar je vojaški ženij mnogo koristil, ako se pomi- ? sli, da so se naši begunci trn- ;
Novo iiidroelektncno podjetje
„Giulia“
Naša dežela razpolaga z zda^nim in nikakor še dovolj uvaževanim bogastvom, ki tiči v vodnih silah. Že leta 190.) je pričela proučevati to vprašanje deželna uprava, a dogodki leta 1914 do 1919 so onemogočili, da bi tozadevna proučevanja rodila viden vspeh.
Takoj po sklenjenem premirju je komisarijat za avtonomno zadeve v svojem prizadevanju, da bi čimpreie mogoče pripomogel deželi na noge zopet povzel prekinjena proučevanja in je konečno vendar dosegel praktične in koristne vspehe.
Na nekem sestanku, ki se je vršil dne 21. oktobra 1921 v prostorih deželnega odbora v navzočnosti odposlancev avtonomnih in gospodarskih korporacij dežele, se je načeloma dosegel splošni sporazum za ustvaritev konsor-cija med Goriško, Tržaško in Istersko deželo za izkoriščanje vodnih sil Julijske Benečije. Zastopi omenjenih treh dežel so izdelali sporazumno zakonski načrt, ki zadeva ustanovitev tega konsorcija odnosno konsorcijske zveze kot juridične osebe ter sklenili, da se predloži tozadevni načrt parlamentu v vzako-njenje.
Na ta način bi bila namreč dana konsorciju možnost, da otvori svoje delovanje, ki brezdvomno donese deželam velikanski gospodarski napredek.
Konsorcij se bode naziva! „Azienda Idroelettrioa Giu-lia“, to se pravi „Hidroelek-trično gospodarsko podjetje" in si nadene nalogo izkoriščati vodne sile Julijske Benečije s tem, da bi pospeševal hidroelektrične naprave za napeljavo in dobavo električne energije ter podobnih naprav.
Konsorcij ne zasleduje ni-kakih monopolizujoČih namenov, njegov smoter je edino ta, da se vnovči zemljsko in vodno bogastvo, ki je bilo dosedaj prepuščeno samo sebi. Načrt je jako obsežen in zamore roditi velikanske vspehe, ki bodo od ugodnega upliva na razvoj gospodarstva v Julijski Benečiji.
Nadejamo se, da bode vlada vpoštevala veliko važnost tega podjetja in da bode tudi zbornica izvršila svojo dolžnost kot zastopnica vseh državljanskih interesov.
Šolski napredek
Kljubu vsem težkočam, ki so se pojavile na šolskem polju, odkar smo prišli pod novo vlado, se vendar ne more tajti, da se koraka tudi v šolskih zadevah naprej.
Iz babilonije, ki je nastala vsled nove metode pri klasificiranju učenčevih zmožnosti, se je konečno rodilo nazira-nje, kojemu moramo-vsi pritrditi.
Lanskega leta je namreč uvedla vlada v. naših šolah italijanski sistem klasificiranja od I do 10. Naše učno osobje je imelo seveda malo umevanja za ta sistem kvalifikacije in je proti temu protestiralo, kajti pomisliti je, da so redi od 1 Mo 4 brezpomembni, kajti s ..petico" propade dijak na, italijanskih šolah ravno tako kakor pri nas.
Obratno so se celč italijanski šolniki izrazili hvalevredno o našem sistemu kvalifikacije, vsled česar je dovedlo to vprašanje do živahnih razprav na pristojnih mestih.
Konečno se je doseglo vje-dmjenje v tem, da se bodo kvalificirali učenci v sledečem smislu :
„Odslej se sploh ne sme več vporabiti tako znane aritmetične povprečnine med dobljenimi redi,, marveč glasovi konečne ocene izražajo po učencu koncem šolskega leta doseženi vspeh, pri čemer pa je vspoštevati tudi glasove prvih dveh tromesečij, napredek zadnjega tromesečja in vsake druge okoliščine, s ko-jo je mogoče'določiti duševno sposobnost učenca. “
S tem bi bil popolnoma potisnjen v kot starikov sistem, po katerem so se seštevali redovi in potem zopet aritmetično razdeljevali, da se je dobilo povprečen napredek.
Kdor je trgal dolgo let hlače po šolskih klopeh, ve kako krivičen je bil ta sistem in kdor ima danes otroke, ki pohajajo v srednje šole mora z zadovoljstvom vzeti na znanje, da ne bodo več odločevale o bodočnosti Človeka
izključno „kljuke", marveč istiniti učenčeva zrelost.
Seveda pa zahteva ta sistem ise mnogo večje1 vestnosti ml strani učiteljev, kajti v tem J sistemu .preti nevarnost od strani nesposobnih učiteljev, Ivi bi ne znali ocenjevati otrokove sposobnosti. Treba bode mnogo večje pozornosti pri vzg-ojGVmuu. učiteljstva.
Doinačg vesti
Ravnateljstvo nekdanjega slovenskega možkega in ženskega učiteljišča v Dorici naznanja, da je po Ualogu generalnega civilnega komisarijata v Trstu oddal ves arhiv ravnateljstvu slovenskega učiteljišča v Tolminu, Prošnje za duplikate izpričeval itd. naj se od sedaj naprej predlagajo omenjenemu zavodu v Tolminu. Poleg katalogov slovenskega oddelka ženskega učiteljišča, katalogov možkega učiteljišča v Gorici in razposlo-valnih tečajev v Ljubljani, se nahajajo v Tolminu tudi katalogi stirirazredne mož k e in o-semrazredno dekliške vadnice. — Tdliko sl. občinstvu na znanjei
Trigonometrična znamenja —
Civilni; komisarja! za Trst in okolikb razglaša: Na ozemlju Julijske Benečije se vposfavijo trigonometrična znamenja, ki bodo j služila pri razmejitvi. Prebivalstvo se opozarja, da je najstrožje prepovedano poškodovati ta znamenja. Znamenja šo bele markacije na neometanih zidovih, lesenih drogih itd. Podpisan je civilni komisar.
Dav«k na vožnjo s koksi, motocikli in avtomobili ter na plovbo z motornimi čolni. —
Predmet davka. — — Letni da» vek, in sicer v znesku, kakor je določen v tarifi, se mora plačevati: a) za vožnje po javnih prostorih s kolesi ter s stroji in pripravami, ki so kolesom slične; b) za vožnjo po javnih prostorih z motocikli in avtomobili vsake vrste; c) za plovbo v javnih vodah z motornimi čolni.
Kak« se davek odmeri — Davek se mora plačati vedno za celo solnčno leto ne glede na dan, ko se plača. Edinole za nove avtomobile, ki se začnejo rabiti v drugi polovici solčne-ga leta se plača enkrat samo polovičen znesek predpisanega davka..
A. Za kolesa in slične priprave znaša davek: a) ako je kolo z enim sedežem, 10 lir, bj ako je na več sedežev, tolikokrat 10 lir, kolikor ima sedežev.
g. Davek na motocikle, avtomobile in motorne čolne se ravna po konjskih silah motorja in po smetru kateremu služijo ta vozila: a) za motocikle, ki služijo privatni rabi, se plačuje od 83 do 900 lir davka, za motorne vozičke ki služijo privatni rabi, od 125 do 1350 lir, za motorne vozičke, ki se izključno in stalno rabijo ko-javna vozila, od 30 do 340 lir. — Ako ima motocikel več kakor 20 konjskih sil, veljajo zanj pristojbine, ki so določene za avtomobile; b) za avtomobile se plačuje davek v sledečih zneskih:
1)	ako služijo privatni rabi in imajo od 4 do 50 konjskih sil, se plača 106 do 1 >.200
* GORIŠKI SLOVENEC®
lir. Ako pa ima motor več kakor 50 konjskih sil, so plača j 15.000 lir.
2)	ako služijo s privoljenjem ministrstva za javna dela izključno in stalno kot javna vozila na gotovi progi in niso sploh davka oproščeni ter imajo od 1 do 61 konjskih sil, se plača od 77 do 713 lir. Ako imajo več kakor 61 konjskih sil, za vsako nadaljno konjsko sfio 8 lir več;
3)	ako služijo izključno in stalno kot javna vozila in imajo od 1 clo 30 konjskih sil, je plačati od 27 do 940 lir. Ako imajo javni avtomobili več j kakor 30 konjskih sil, veljajo zanje iste pristojbine kakor za privatne avtomobile;
c) za tovorne avtomobile z motorji od 1 do 61 konjskih sil se plačuje od 77 do 713 lir. Ako imajo več kakor 61 konjskih sil, za vsako nadalj-qo konjsko silo 8 lir več; d) za motorne čolne se plačuje davek v sledeči zneskih:
1)	ako služijo privatni ralu, in imajo od t do 60 konjskih sil, je treba plačati od i i 0 do 5100 lir. Ako pa ima motor več kakor 60 - konjskih sil, 7500 lir.
2)	ako služijo z oblastvenim privoljenjem za prevažanje potnikov po gotovih progah na rekah, jezerih, kanalih, lagunah, državnih obalah, dalje ako služijo poštnemu in blagovnemu prometu in imajo od 1 do 60 konjskih sil, se plačuje od 25 (Jo 240 hr. 'Ako imajo več kakor 60 konjskih sil, za vsako nadaljno konjsko silo 3 lire, več.
Do kedaj je čas da se davek plača. — Davek, o katerem govori imenovani odlok, je vpeljan s 1. januarjem 1921. V tekočem letuje izjemorna do 28, februarja čas, da se plača davek. Od 1. marca 1921 dalje pa se bodo lastniki vozil pozvali na odgovor radi kršenja predpisov, ako niso do tedaj plačali davka, kakor je predpisan v imenovanem odloku.
Kako se davek plačuje. —
1)	Za kolesa in slične naprave se plača davek na ta način, da se kupi posebna marka. Marke smeje prodajati izključno le občine. Vsak, ki se ga tiče, je zato odgovoren, da je marka pritrjena na sprednji cevi kolesovega okvirja in sicer tako, da so natančno vidni vsi podatki, ki jih marka vsebuje. Marka je veljavna za tisto solnčno leto, v katerem je bila prodana, in je edinole ona dokaz, da je davek plačan. Občinski uradi so dolžni, da vsečejo znamenje v ploščico iz aluminja, s katero je zamašena luknja na enem krilcu marke. Kupec pa je dolžan, da zavrne, marko, ako nima vsekanega znamenja.
2)	Letni davek na motocikle in avtomobile se plača v Trstu pri kolkovnem uradu, na deželi pa pri davčnem uradu, v čigar področju se nahaja občina, v kateri biva lastnik.
3)	Davek na motorne čolne se plača v Trstu pri kolkovnem uradu, drugače pa pri davčnem uradu, pri katerem je vpisan brodar.
l?azen s predpisano pobotnico pol rdi urad še poebej na pred-| pisanem voznem dovoljenju, da j je davek plačan. To potrdilo ^ mora biti nadzorstvenim organom vsak čas na vpogled in razpolago ter edino velja kot do-
kaz, da je davek plačan. Poleg tega dobi lastnik pri uradu, kjer plača davek, tudi marko, in sicer brezplačno. Marka služi kot vidni znak, da je davek plačan. Tisti, ki se ga tiče, jo mora sam pritrditi navozilo in je zato odgovoren, da je pritrjena: a) pri motociklih na sprednji cevi okvirja; b) pri avtomobilih na polzinem drogu ali na krmilu; c) pri motornih čolnih na, krmilu,
Marka je veljavna samo za tisto soh one h to, v katerem se je davek plačal.
KJaj s« mora doplačati. — Ako
bi so tekom leta kak avtomobil ali motorni čoln začel uporabljati v drugo svrho, kakor v tisto, z ozirom na katero se jo bil plačal nižji davek, tedaj se mora doplačati razlika. Tudi 'zamenja v takem slučaju kolkovni, oziroma davčni urad staro marko za novo, ki odgovarja odslej rabi, in sicer zamenja marko brezplačno. Ako so je pa bil plačal za prvotno rabo višji davek, kakor bi se plačal sedaj, se od prvotno vplačanega zneska nič ne vrne,
flko s? marka izgubi. — Ako
se pri kakem motociklu, avtomobilu ali motornem čolnu marka po naključju pokvarila, ali izgubila na način, ki se da opravičiti po predpisih, tedaj lahko dobi lastnik drugo. (Za kolesa pa to ne velja). Za to mora pri kolkovnem, oziroma davčnem uradu, kjer je svoj čas plačal davek, vložiti lastnoročno podpisano in z 1 liro in 5 cent. kolekovand prošnjo in predložiti vozno dovoljenje. Ako se njegova prošnja odbije, lahko vloži priziv pri deželnem finančnem oblastu (finančnem ravnateljstvu), katero, odloči kon-čnoveljavno. Nova marka stane za motocikle 6, za avtomobile in motorne čolne 15 lir.
izj?rm. — Izvzeti od davka, kakor ga predpisujejo tablice A, B, C in D’ ki so priložene goriimenovanemu odloku, so:
a)	vojaška vozila, ako jih peljejo vojaki ali policijski agenti;
b)	avtomobili in motorni čolni, ki služijo s posebnim privoljenjem poštnega in brzojavnega ■ministrstva rednemu poštnemu prometu; c) avtomobili in motorni čolni, ki služijo na račun občine izključno le v svrho gašenja požarov; d) motorni čolni, ki služijo edino le ribolovu na morju; e) kolesa in slične naprave, ako jih rabijo osebno revni pohabljenci, ki imaj a tozadevno dovoljenje; f) vozila, ki j h rabijo bolnišnice in druge človekoljubne družbe izključno le za prevažanje bolnikov in imajo za to posebno dovoljenje.
Razen tega so od tega dav'.a izvzeti tudi zastopniki inozemskih držav, kakor to določa državni zakon.
Za nekaj časa so davka prost«. —
Kolesa, motocikli in avtomobili, ki sicer služijo privatni rabi, ki se pa mudijo ie nekaj časa v državi in so last osebe, katera stalno biva v inozemstvu, so tri mesece davka prosti. Ako pa ostane kako inozemsko vozilo na privatno rabo delj časa kakor tri mesece v državi, se mora plačati od njega davek, in sicer, ako se ne mudi v državi delj nego šest me-1 secev, za vsak mesec - sproti dvanajstina letnega zneska, ako se pa mudi v državi delj ka-
kor sest mesecev, se mora plačati davek ekratu za ves čas od dneva, ko je šesti mesec potekel, do konca solne nega leta, pri čemer se računa en del meseca za cel mesec. Isto velja tudi za inozemske motorne čolne. Seveda se z inozemskimi vozili postopa na ta način le pod pogojem, da odnosna inozemska država z italijanskimi vozili tudi tako ravna.
Pristojbin« za poskusno vožnjo.
Tovarnarjem in trgovcem s takimi vozili lahko izda generalni civilni komisariat posebne marke za preskusno vožnjo. V tem slučaju stane marka za motocikle 50 lir, za avtomobile in motorne čolne so pa določene mu topne pristojbine: a) ako nimajo več nego 12 konjskih sil, se plača za avtomobile 250 lir, za motorne čolne 125 lir; b) ako imajo od 13 do 24 konjskih sil, za avtomobile 450 lir, za motorne čolne 225 lir; c) ako imajo več kakor 24 konjskih sil, za avtomobile (>50 lir, za motorne čolne 325 lir,
Te marke veljajo za solnčno leto, mmo za osebo in se ne morejo oddati drugemu.
Davek se mora plačati naprej. —
Dokler se davek v določe-
nem znesku ni plačal, je vožnja z vozili, ki se jih tiče imenovani odlok, prepovedana. Pri kolesih in slični!) napravah se smatra, da davek ni plačan, ako nimajo pritrjene predpisano marke.
Posebna tabla za javna vozila. —
1. Motorni vonički, ki služijo izključno in stalno kot javna vozila; 2. avtomobili, ki služijo s privoljenjem ministrstva za javna dela kot javna vozila na gotovi progi in niso davka sploh oproščeni, dalje avtomobili, ki služijo izključno in stalno kot javna vozila na trgu; 3. motorni čolni, ki služijo s privoljenjem pristojnih oblastev na gotovih progah za prevažanje potnikov po rekah, jezerih, kanalih, lagunah in ob državnih obalah, kakor tudi motorni čolni v poštni ' službi in za prevažanje blaga morajo imeti pritrjeno še posebno tablico z napisom o Javna služba«. Tablico pritrdi s svinčenim pečatom gen. civ. komisariat na lastnikove stroške.
. (Nadal.)
Upravitelj in urednik: Karoi Jušič. Tiskarna G. Judi V Gorici.
RUDOLF KOLL
Zobozdravniški aielije
-—— ustan©wijeis leio 1392
Odlikovan z največjimi kolajnami v Londonu, Parizu, b s	Vidnuv, Gorici, Anini Louis-u.
Se otvori zopet s 15. februarjem 1921
Sprejema
9—12, 14-17.
G OR! C A,
Seminiška ulica št. 3, I. n.
r
"'i
Banka za Julijsko Benečijo y Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
£lgtndje:
Ajdovščina, Ajdšo, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
I Depoziti - posojila - odracam
Brezplačna emisija bančnih naMzov, Ki so vporabljivi po celem Kraijes>tvu
Tiskarna G. Jucli
GORICA, VIA MORELLI 14
SPREJEMU VSAKO TISKARSKO DELO