Poštnina plačana » gotovim Leto XI., št. 1 („jutrom xxi., št. i) Ljubljana, ponedeljek 8. januarja I940 Cent? t IV- Clpianijjlvo -«)U O i )čliia tvilrtl I )c Vb Telefon 3122 3123. 3124 1125 *12& tnse/Htn' »i.leleK: Ljubljana. Selen-ourgova Ol. - Tel 3492 m 2492 Podružnu-a Maribor Cjrajsio trg 7 Teiefot 2455 Podružnica Jen«- Koeenovs ulica 2 — reiefon 190. Podm?ni.-8 lesemce Pri Kolodvoru . »t 100. Poclrtifcnira Novo mesto: Ljubljanska les ta 4t 42 Poririižrurn ovije: v hiši dr Baum- PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana Knafljeva ui 5 Telefon it S122. 3123 3124 3125 m U26 Ponedeljska izdaia »Jutra« izn*ja vsalt oonedelieK zlutraj. - Na-roča se oosebe" in velia or o"StJ prejemana Din 4.- oc raznašal-Cib dostavMena Din 5.- mefrfno ..larlbot Grajski trg «. 1. Teielon »t 2455 Celje. Strossmaverleva ul 1 Tei 55 Rokopisi se ne vračajo. — Ogiasi oc tarifa nejše sodelovanje ■talilo in Madžarsko Velik pztnzn beneškega sestanka zunanjih ministrov grofov Ciana in Csakyja — Popolna skladnost v pogledih na mednarodni položaj, posebno v Podunavju in na Balkanu Tudi današnjo številko ponedcljkega >Jutra« smo poslali na ogled še nekaterim, ki na njo niso naročeni. Odslej bodo dobivali ponedeljsko izdajo le njeni naročniki. Kdor se še ni, naj se znto čim prej naroči na njo. Velja le 4 din na mesec za one, ki prejemajo »Jutro« po pošti, 5 din pa za one, ki jim ga dostavljajo na dom naši raznašalci. Benetke, 7 jan. br. Beneški razgovori zunanjih ministrov Ciana in Csakyja. ki so trajali dva dneva, so v precejšnji meri prispevali k razčiščenju položaja v Podunav ju in na Balkanu, ki se je v zadnjem času razvijal v senci nove velesile, ki se je pojavila v neposredni .bližini severovzhodne meje Podur.avja. Italijanski in madžarski zunanji minister sta v doževi palači ob Velikem kanalu v Benetkah razpravljala, kakor ugotavljajo nocojšnji listi, pred.sem o položaju v sredr?ji in jugovzhodni Evropi, ki bi ga bilo treba z vidika nove nevarnosti od severovzhoda čim prej in č:m temeljiteje urediti, da bi se omogoč la skupna akcija vsega tega področja v obrambo pred morebitno nadaljiijo ekspanzivno tja Sovjetske Rusije. Iz izjav in komunikejev, ki so bili objavljeni v zvezi s tem sestankom. sicer ne izhaja nič konkretnejšega, vendar kaže, da so bili sklepi, sj-rejeti v Benetkah, očitno zelo nujni, ker grof Cza-ky iz Benetk popoldne ni kreni! na napovedani osemdnevni dopust v San Remo, marveč je po informacijah »Gicmala d' Italia« odpotoval nazaj v Bud mpcšto. Kakor znano, je prišel Csaky v Benetke v petek, v soboto dopoldne ob 10 pa se je iz Rima pripeljal zunanji minister Cia-no Na postaji pri Sv. Luciji v Bene kah so ga sprejeli prefekt. zvezni tajnik fašistične stranke in zastopniki ostalih oblasti. Pred postajo ie bila zbrana ve'!ika množica ljudstva, ki mu je priredila navdušene ovacije. Ciano se je z motornim čolnom odpeljal po benešk;h kanalih na Rvo Degli Schiavoni. Tudi med potjo ga je množica pozdravljala. Zunanji minister se je nastanil v istem hotelu, v katerem je stanoval že madžarski gost. Izjava grcSa Ciaita Ob 11. dopoldne sta se prvič sesfala. Kakor je bilo pozneje naglašeno, je potekel že prvi sestanek v naj prisrčne jšem duhu. Po sestanku je italijanski zunanji minister novinarjem izjavil: Le kar naglasite, da je bil razgovor zelo prisrčen in da je pomenil utrd tev tesnega sodelovanja obeh prijateljskih držav ter da je prišla na njem do izraza absolutna enakost naziranj obeh vlad glede na m:r v Evropi in še tesnejše sodelovanje med obema državama. Ob 13. je zunanji minister Ciano prire- & t-.< • •• dil svojemu gostu obed v hotelu Po obedu se je Ciano podal na sprehed po mestu, madžarski zunanji minister Czaky pa se ie ob 15.30 odpravil z motornim čolnom na kratko vožnjo po lagunah Ob 17.30 *ta se zunanja ministra v sa'onu doževe palače znova sestala. Razgovor je trajal poldrugo uro. Tudi po tem drugem sestanku so novinarji obkolili Ciana, ki jim je potrdil svojo opoldansko izjavo ter naglas5!, da se je tudi pri popoldanskem razgovoru pokazala popolna skladnost stališč gLde v^eh obravnavanih vprašanj. V hotelu je Ciano prir? lil svojemu gostu zvečer ob 20. intimno veče jo. Zunanja ministra sta se davi kmalu po 10. tretjič sestala. Razgovor je trajal skoro 25 min. Italijanski zunanji minister je tudi po tem sestanku dal novinarjem kratko izjavo, v kateri je potrdil, kar je že včeraj povedal. Poudaril je realistični duh, ki je značilen za zunanjo politiko obeh držav. Po končani konferenci je državnikoma prired'1 predsednik 'bodoče svetovne razstave v Rimu senator Cini slavnostno ko-sfo, po kateiem je grof Ciano odpotoval v Rim. Takoj zatem sta oba zunanja ministra spremstvu beneškega prefekta zapustila hotel in se podala na Rivo degli Schiavoni, kjer jima je množica priredila viharne ovacije. Z motornim čolnom so se odpeljali na otok Torricello, kjer so si ogledali nekaj zgodovinskih znamenitosti. V prvih popoldanskih urah je bil objavljen naslednji komunike o beneškem se- f stanku: zunanjih ministrov. Tako italijansko kakor madžarsko stališče je že dolga leta znane po svoji protikomunistični usmerjenosti Obe državi sta že ponovno svarili sovjetsko Rusijo, naj ne sili v srednjo Evropo. Italija kaže sedaj najtrdnejšo voljo, da prepreči vsak tak sovjetski vdor proti Sredozemskemu morju, če bi sovjetska Rusija vendarle skušala nadaljevati svojo ekspan-zivnost proti Sredozemlju, ki je za vso Evropo in še posebei za Italijo življenjskega pomena, bi Italija reagirala z vsemi svojimi silami. London, 7. jan. j. (Havas.) »Times« se bavijo v daljšem članku s politiko Italije napram Sovjetski uniji ter podčrtava veliko prizadevanje italijanske diplomacije oa bi utrdila medsebojno solidarnost balkanskih držav, kakor tudi njihovo skupno solidarnost s Turčijo in Italijo. S politično stabilnostjo v vzhodni Evropi je Italija odločena postaviti mečan branik proti sovjetskemu prodiranju na zapad V Francij? Pariz, 7. jan. z. Beneški sestanek italijanskega in madžarskega zunanjega ministra je tudi v Parizu zbudil veliko pozornost ter izzval mnoge komentarje. Tudi za pa- riške politične kroge je jasno, da so »e razgovori nana:ali v prvi vrsti na Podunavje in Balkan. Po likvidaciji Avstrije in Če-škoslovake je postala Madžarska v Podunavju zelo važen političen faktor. V Benetkah pa niso bili sprejeti nikaki končni sklepi, ki so dejansko odvisni od zahtev, ki jih bosta morda Nemčija ali Sovjetska Rusija v doglednem času postavili. Od teh zahtev bodo tudi odvisni nadaljnji 'talijan ski in madžarski prijateljski odnošaji z Nemčijo. Pariz, 7. jan. AA. (Havas.) Pariško časopisje se danes bavi predvsem s sestankom Italijanskega ln madžarskega zuna njega ministra Ciana in Csakyja v Benetkah. »Petit Parislen« pravi, da Ima Madžarska, ki je postala sosed Sovjetske Rusije poseben razlog, da se z Italijo sporazume glede skupne proti bol jševiške politike. Znano je, da izvaja Italija v tej smeri obsežno akcijo ln da je madžarska vlada pripravljena podpirati Mussolinijeve načrte. »Ordre« smatra, sta da Ciano in Csaky razpravljala v Benetkah o vseh vprašanjih, ki se tičejo Podunavja in sosednih držav. »Jour« piše. da Madžarska podpira akcijo Italije, ki želi organizirati veliko šte- vilo evropskih držav proti sovjetski nevarnosti. Italijanska vlada pri tem manke-stira svoj znani realizem. »Excelsior« poudarja vlogo Italije v boju proti boljševizmu. »Oeuvre« pravi, da je ta akcija Italije splošne koristi in interesa. >Figaroc piše, da so odnošaji med Italijo in Madžarsko že davno intimni, zaupni tn tesni. Madžarska je sedaj v neposredni nevarnosti pred boljševizmom, in sestanek v Benetkah je imel brez dvoma nalogo določiti skupen nastop obeh držav za bodoče glede tega vprašanja. »Populaire« smatra, da je nastop Italije zelo važen za obnovo Evrope. V Švici Bern, 7. jan. j. (Havas.) Švicarski lir«« izražajo v zvezi z državniško konferenco v Benetkah upanje; da bo italijanska intervencija za spravo med Madžarsko in Ru-munijo dosegla uspeh, ki bo v interesu obeh teh držav na eksponiranem mestu vzhodne Evrope. Budimpeštanski dopisnik lista »Basseler Nachrlchten« pravi, da je Italija že prej ob raznih prilikah zastavila svoj vpliv v Bukarešti ln da nadaljuje sedaj svoje posredovanje tudi v Budimnešti, ker je mogoče samo s soglasjem med Ru-munijo ln Madžarsko ustaviti penetracijo Sovjetske unije v Podunavje. unče o hmmkSh razgovorih Zunanja ministra Italije ln sta na svojem sestanku izmenjala m?s!5 o Sp!o"nem poli'ionem položaju v Evropi. Zastopnika obeh držav sta tudi to pot po- :if£ii1iiia prc0SH9va angleške vls Ministrstvo za vojsko je prevzel dosedanji trgovinski mimsU^ ©tiver Stanlej London, 7 jan. br. Prcdvčerajšnj?m je bila v Angliji izvršena pomembna sprememba vlade, ki pa sama po sebi nikakor ne pomeni osnovne spremembe ang'eške politike. Vojni minister Hore Belisha ter minister za informacije Mac Mi lian s'a podala ostavki, dosedanji trgovinski mi- novno lahko z zadovoljstvom u-otolla nlstcr Oiiver Sian!ey je prevzel mmistj s vo trdnost nj.mih prijateljskih odnosov ln za vojsko> za nova m;r,;stra pa sta bla tesnost rod 'o an ja obrh dr*nv. ki temelj! na strogo enakih nazorih vlad obeh držav. Italijanski zunanji minister grof Ciano je nocoj z brzim vlakom odpotoval nazaj v Rim, grof Csaky pa je ostal čez no* še v Benetkah. V Italiji Rim, 7. jan. br. V tukajšnjih političnih krogih je zbudil beneški sestanek Ciana in Csakyja ogromno pozornost. Splošno na-glašajo, da bodo rezultati tega sestanka odločilnega pomena za nadaljnji razvoj položaja v Podunavju in na Balkanu in še posebej za organizacijo skupnega odpora vseh prizadetih držav proti Sovjetski Rusiji, če bi res skušala izvesti kakšno eks-panzijsko politiko proti jugozapadu. »Giornale d'Italia« izraža mnenje, da na tem sestanku niso bili sprejeti nikaki izredni sklepi, ki bi mogli kjer koli v srednji ali jugovzhodni Evropi vzbuditi vtis senzacije. Dejansko se je le močno utrdilo zaupanje in sodelovanje med Italijo in Madžarsko. V svojem snočnjem pregledu političnega razvoja, ki ga je podal po radiu, pa je Virginio Gayda, ravnatelj tega lista, naglasil, da so se razgovori v Benetkah že prvega dne nanašali na novo aktivno politiko Sovjetske Rusije nasproti nekaterim balkanskim in podunavskim državam. Birn, 7. jan. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani poroča iz Benetk: Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je bilo stalno živahno in konstruktivno vsa leta po vojni ln predstavlja tudi danes enega izmed glavnih stebrov reda v Podunavju in na Balkanu. To dejstvo dokazuje, da vežejo obe državi skupni zgodovinski interesi in da delata v istem duhu. V Benetkah so najtopleje sprejeli madžarskega zunanjega ministra Czakyja in italijanskega zunanjega ministra Ciana, ki sta se sestala na normalno prijateljsko posvetovanje. Kakor je Mussolini že poudaril in kakor tudi zdaj naelašajo na pristojnem mestu, ni bil sestanek naperjen proti nikomur. V 20 letih, ki so sledila nesrečnim mirovnim pogodbam, je Madžarska stalno nagla šala svoje pravice in želje, naj bi bile njene upravičene težnje upoštevane pri novi ureditvi Evrope. Prav tako hoče tudi Italija izvajati politiko reda. ki je edina primerna, da se omeje spori in da se preprečijo še večja razdejanja. Italijansko-madž^rsko sodelovanje le sedaj ponovno potrdilo istega konstruktivnega duha. ki naj pomaga urediti novo Evropo po Mus-solinijevi zamisli. M'lan. 7 lan z Tnr»n«fca »sramna« beleži v svojem d3na?njem komont^rju o beneškem sestanku, da je bil spričo vel'ke nevarnosti, ki grozi vsemu Podunavju in vidnosti. Vse države na Balkanu sira'ra-jo sovjetsko nevarnost za svoj najaktual- imcoovana s"r Andrews Duncan. ki je prevzel resor trgovine, ter sir John Re th, ki je prevzel ministrstvo za informacije. Pismi, ki sla si jih izmenjala min. pred ed-nik Neville Chamhe:l:'in ter djsedrji vojni minister Hoie Belisha, pr ča.a, fa v?rok Bclifheve ostavke n' K r< k»r niso bila kuk-šra politična vpra^arja. O spremembi vlade je agencija Reuter objavila naslednje slu beno poreč io: Ker sta minister za vojsko Hore Belisha ter minister za informacije lord Mac Milian podala ostavki, ju je Nj, Vel k. a'j sprejel in je podp:sal ukaz o imenovanju časni prekinitvi revizionistične ptlitiive gotovo tudi uspel. nejši problem. Zato bo Cianov načrt o za- i novih m nistrov. Za vojnega ministra je bil imenovan dosed:.nji trgovinski nrnister Oliver Stanley, za trgovinskega ministra sir Andrevvs Duncan. a za nrnistra za informacije sir John Re th. Hore Belisha pravi poročilo dalje, je zavzemal po'ožaj vojnega ministra od 1. 1937. Pred tem je bil prometni minister Novi vojni m nister Stanley je bil od 1. 1937 trgovinski minister, sedai pa je prevzel resor, ki ga je imel za svetovne vojne njegov tast lord Derby. Novi trgovinski minister Andrews Duncan ie znan industrijec in ravnatelj Angleške banke, pred kratkim pa je bil imenovan tudi za pred^edn ka odbora za kontrolo vojnih dobav Sir John R n!h je znan kot bivši glavni ravnatelj družbe Brit''sh Broad; asting Corporation, d zneje pa je postal predsedn:k nacionalne rku-pine angieikoFa civilnega le aistva Nit sir Andrews Duncan niti si: J:hn Reth nista člana parlamenta. pr'ia'< vati pa je. da bosta oba v k.aike.a dobila mandata v spodnji zbornici. Zvedelo se js, da je bil H- re Bo,:?.'h: po-nuj:n resor trgovin ke:;a m: istrstva, a ga ni mogel sprejeti. S temi izi re: err.V a-mi se je izvrVla preo~nrva vlad? v glavnih resovih. ni pa i. kij čeno, da bo n 'š'o pozneje še do manjših i/prem :vb Ft"n-ley je kot novi vojni minister p^s a. tudi jian vojnega kab-neta. Na Madžarskem Budimpešta, 7. jan. AA. (Štefani). Izjave, ki jih je podal italijanski zunanji minister grof Ciano po prvem sestanku z | grofom Csakyjem novinarjem, so v vseh j madžarskih krogih sprejeli z največjim zadovoljstvom. Te Cianove besede potrju- j jejo intimnost odnošajev m istovetnost na- ! ziranj državnikov Italije in Madžarske, i Tukajšnji krogi poudarjajo, da je Madžar- ! ska bolj kakor kdaj prej odločena, delati ! skupno z Italijo v obrambo Evrope pred temnimi silami, ki ogražajo civilizacijo. Budimpešta, 7. jan. br. Madžarski tisk posveča vso pozornost sestanku Ciana in Csakyja v eBnetkah. V svojih današnjih komentarjih opozarja predvsem na tesno povezanost Italije in Madžarske v vseh srednjeevropskih političnih vprašanjih. »Magyarorszag« pravi med drugim: Fašistična država ie dokazala, krtko more v sedanilh okoliščinah le do zob oborožen narod dvigniti svoj glas v srednji Evropi in soodločati o njeni usodi. Neodvisnost Madžarske n'ma trdneje onore kor v Italiji. Beneški sestanek je to potrdil. Priiateljstvo obeh držav se je do kraja utrdilo in spričo novih momentov v po-dunavski politiki bosta le še tesre?e krra-kali na skupni jasno začrtan? poti v !-^"č nost. V Nemčiji Amsterdam, 7 jan (H».vp«t ) j. Ne™?k listi se obširno baviio z obiske-m madžarskega zunanjega ministra grofa C^akv-a pri italijanskem zunanjem mimst-u grofu Cianu, ki ga tolm~-čiio kot enerrrče,n korak Italiie. da poseže v politiko držav, kier ima Italija svoje življeniske -'nterose »Es-sener Nationalz^itung«. ki velia za Gorin-govo glasbo pravi med drugim, da bo sedanjemu obisku Csakvja v B^netkeh k'~a-lu sledil obisk Ciana v Budimpešti List poudarja, da to pot ne vodiio politike na jueovzhodu Evrope narodi, ki tamkaj nimajo ničesar početi, marveč nasprotno, sile. ki so neposredno zainteresirane na problemih v tem delu Evrope. »Miinchener Zcitune« ugeta,"I?a da je beneški sestanek zbudil v sredn ji in huro- - ji,- I vzhod**! Evropi ogromno pozornost V Ju- Balkann. trk^t zača^o-d-tavi:en 7 dnev- ! nrXi pn**kr.ie«o. -* ln SSar.cufciirSui.130 nega reda sleherni revi-"o-izem n, pai. kanu so sicer res še o^nrt* pester-, vprašanja, toda vsa n'so n'*ti od tolikega pomena, da bi bilo treba prav sedM t„-?. »tirati na n.1;hovl rešitvi ko gre za veg-*a vprašanja. Da bi se kljub temu naš'a osnova za sodelovanje podonavskih in balkanskih držav glede na velJko *evrro vzhodno vprašanje, je treba največje pre- goslaviji. pravi lict. splošno da bo po tem sesfnnk,, ^vr v Podunavju in na Balkanu samo še ojačen. V Angliji London, 7. jan br. Dan* Vi JI »Sunday Times« poudarja v svojem komentarju o beneSkem sestanku, da je bila sovjetska _ _ ______^ ^ ____________________ nevarnost glavni predmet razgovorov obeh ; nemškega vojnega ^g^ p^larstva." Zanimiv Lord^n 7 ian br Ang1e"ki t'sk se je . j^raj in tuui še d n .s rnn go b .vil s spremembo a--]-;ke vlade. Vsi listi poudarjajo, da je Hore Be'i ha za sv je"a uj.GVi.nja v vodnem m ristr&lvu nap avil državi ogromne uslu e. Usj e o mu je iz majhne voj ke ustvarit: ogromno armsdo. jo obor^ž ti in opremiti. Njemu Rre za lu-ga. da je b la v Angliji uvc2 ra sni sna vojaška obveznost in da je mrgla Ar g' ja že takoj ob pofetVu vojne pesla iti na fronto še er-krat tolikšno a-mn.lo, ka' cr jo je pred 25 leti. Hore Belirha je s d j star 46 let. Udeležil se je že zadije svetovne vojne in je tedaj dosegel čin majorja. Tudi o novem vojnem m n stiu SLanleyu ugotavlja tisk. da se je udeležil zadnje svetovne vojne :'n si v njej pridobil tudi velika odlikovanja. Posebno pozorno&t jc zbudilo Imenovanje sira Andrc\vsa Dunca-ia za trgovinskega m:»>'' tra. SpIn"no nag'-"ajo, da jc Duncan izredno energičen nvž, ki se je izkazal žc na vseh področjih anglcš cg' gn-r^dar-stva. Duncan przna anglci,ke b."j>č e z-'.-deve. ustroj 5el?zne. prcmrgo nc i » Irdj--dcln-ške industrije. »Da ly Nsw£« nagi ša celo, da se njegovo imenovanje lahko primerja 7, imenovanjem nemškega letalskega maršaia Gorlnga za vrhovnega d ktat rja komentar je objavil »News Chron'o^e«. ki * nebeno uradno poročilo. Vsa dosedanja poročila v listih o vzrokih odstopa so samo ugibanja. Ni verjetno, da bi javnost o zadevi zvedela kaj več, preden ne bo podal min. predsednik Chamberlain izjave pred parlamentom, ki bo brez dvoma zahteval pojasnilo. Parlament se bo sestal šele čez več nego teden dni. Tedaj bo bržkone govoril tudi Hore Belisha, že sedaj pa smatra-je kot gotovo, da tudi ob tej priliki o svojem odstopu ne bo mnogo povedal, predvsem pa ne pravega vzroka. Današnji »Observer« piše, da je povzročil min. predsednik Chamberlain v javnosti z odstopom vojnega ministra razburjenje, ki se najbrže ne bo poleglo, dokler ne bodo znane posledice odstopa. Odstop je povzročil več nego samo nemiren vveekend v Angliji. »Sunday Times« izražajo upanje, da se bo Hore Belisha kmalu vrnil na svoje mesto. London, 7. jan. j. (Havas). Odstopivši vojni minister Hore Belisha bo v torek 9. januarja vrnil angleškemu kralju insignije svojih funkcij. V angleških političnih krogih mnogo kritizirajo izbiro Stanleya za naslednika Hora Belishe ter poudarjajo, da znači to dati svobodne roke angleškim vojaškim krogom. Naslednika propagandnega ministra Olivera Stanleya sira Duncana, smatrajo v tukajšnjih krogih za zelo energično osebnost, ki se zelo dobro spozna v vseh angleških industrijskih problemih. Zelo ostre kritike pa je bilo deležno imenovanje Rei-tha v resor propagandnega ministrstva. Splošno mnenje je, da tudi njega odlikuje izredna energija, toda v angleški javnosti se vprašujejo, ali je ta odlika že zadostna legitimacija za tako odgovorno mesto. V propagandnem ministrstvu bi angleška javnost predvsem rada videla osebnost, ki je domača v vseh problemih tiska in propagande. Angleški politični krogi pravijo, da bo pač bodočnost pokazala ali je bila postavitev Reitha na tako odgovorno mesto upravičljiva ali ne. Splošna sodba v tukajšnjih političnih krogih je, da pomeni izbira obeh novih ministrov, ki ne pripadata političnim krogom, vsekakor ojačenje Chimberlainove pozicije. London, 7. jan. z. Po Informacijah poročevalca »Ztircher Zeitung« je bil o C-am-berlainovi nameri, da izloči Hora Belisho iz angleškega vojnega kabineta, obveščen le finančni minister John Simon. Nastalo je zelo kočljivo vprašanje, ki so ga vsekakor načeli vojaški krogi, ki ga pa ni bilo mogoče takoj razjasniti in raztolmačitl širši javnosti, kakor bi bilo to sicer pričakovati. Angleška vlada gotovo nI z namenom zaerešila velike taktične naoake, da nI takoj informirala javnosti, kakor velevajo to an^l-ška demokratska načela o pravih vzrokih B°lisheje.ve demisije. V sedanjih vojnih časih pa je bilo še prav posebej pričakovati, da se bo ohranila kontinuiteta v vojnem ministrstvu. Očitki, da je Hore Belisha žid in da je hotel demokra-tlzirati angleško vojsko, bržkone ne bodo držali kot razlaga za snremembo v vojnem resoru. Vedno bolj se širijo verziie, da je med Hore Belisho in voieškim vodstvom angleške vojske prišlo do nesporazumlienia glede na tempo, v katerem se ie doslei izpopolnjevala organizacija angleške vojske. pravi, da se ie v angleških vojaških krogih že nekai časa vodila kampanja proti Hore Belishu. Angleškim vojaškim krogom n: bilo prav. da je vojni minister žid. O tem, da izločitev Hore B 1 she ni imela nikakega političnega ozadja, pa naj bi najbolj pričali pismi, ki sta si jih izmenjala bivši vojni minister ter min. pred edn k Chamberlain. Hore Belisha zagotavlja v svojem pismu min. predsedniku, da bo tudi v bodoče vse svoje moči dal na razpolago vladi, da doseže svoj cilj n uspršno konča sedanjo vojno. V pismu je tudi konkretno izrazil svoje zadovoljstvo, ker ni nobenih političnih diferenc med nj:m in Chamberlainom. Min. predsednik se mu je v svojem odgovoru zahvalil za ogromno delo, ki ga je izvršil kot vojni mini ter. Tudi on je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da med njim in Beli ho nikoli ni bilo in tudi sedaj ni nikakih političnih sporov, nego se je pri obeh vselej pokazala le trdna volja, da se vojna pripelje do zmage. Hore Belisha svojim volile etn London, 7 ian. sj (Havas) Ods'opivši vojni m nister H' re Belisha je poslal svojim volilcem v Devonportu naslednje pismo: Prelrvalstvo Devonporta me je vedno podpiralo v zelo trdem življenju, ki sem ga imel v njihovi službi in v službi države, odkar sem bil prvič izvoljen v parlament pred več nego 16 let. Trdo sem delal v štirih različnih resorih vlade, nnzad-nje v vojnem ministrstvu. Name je padla naloga, da ga drastično reorganizir. m in da argl. ško vejsko temeljito pr'prav'm za vojno. Mnoge spremembe in povečanja so b"la p^trc'»na v armadi. Ponosen sem in se i vi'm pečr/čenega, ker sem bil tol ko čas p z d i užen z armado ter ker sem pripomoči k izoblikovanju njenega ustroja In č\■■} r>. Kakršnokoli d- lo me še čaka, vedno ga 1 m z vso mei jo uprav'-'al. za seda-' pa * "r ti nofcere dmsre želje, kakrr da zrna-T ino v vojni. Prepričan sem. da ima vsa-i do irmed va1: isti namen. Dej tvo, da še o d:-?je po~Ta ec za D^vorpo t, ml daje možnost nadaljnjega udejstv o. an„a. GZzvs mč nra ^rtva v volzzznz s2iia~strst*ii Lft^cJ^n 7 jan sj (Havas> Bivši vojni m'•tii-ter Hore B:l! ha je prišel danes v vojno min:~tr tvo. da se poslovi cd urad-ništva, s kater m je lesno sodeloval, da re-or"?n'•• ra voj-ko, izvrši mobilizacijo in pošlje elcspedicijsko armado v Francijo v najkrajšem nržnem času. V vojno nrni-strstvo prl a ajo množi izrazi simnatij in pr;7"anja za odstopivžaga vojnega ministra. • £ ^ r- a foSsTflnacIjsfcC' službe I.ondon, 7. jpn. j. (Havas.) V dobro ln-foi-m'ranih politlč iih krogih trdijo, da bo kljub odhodu propagandnega ministra Mac Millnna ostal v tem ministrstvu kot načelnik urada za tisk in cenzuro še vedno sir Walter Monkton, ki bo v kratkem dobil obsežna pooblastila za koordinacijo cenzure ter razš'rienje vesti po enotnih predpisih za Anglijo in Francijo. ~ 2«ai vzr*' 1 cistcpa Hore B^l she I.ondon, 7. jan. s. (Peuter.) Vsi današ nji anglcšlti lijti objavljajo obširne komentarje o odstopu vojnega ministra Hore Be-'ishe. Koment«r1l kažejo nejasnost o vzrokih odstopa, o katerih še ni bilo podano Neso^^sje z vrhav^-n vojnim poveljstvom ? R"m, 7. Jan. (Stefopi.) j. Nens^l od-~top "jkofra vojnega mi"?^tra Hore Belishe in propagandnega ministra lorda TTac Mili o na je zbudil v tukajšnjih političnih krofih veliks^sko inenadenje, V poučenih krogih sodijo, da je treba iskati vzrok ostavke vpinora ministra v sporih, so nastali m-d rji m in med vrhovnim NadfV f? mi 2. strani poveljstvom angleške vojske. Hore Belisha je izvršil v angleški armadi velike reforme za demokracijo vojske. V zvezi s tem so bile izvršene velike spremembe v vodstvu in odpravljeni različni privilegiji. Te reforme so naletele na ostro kritiko vrhovnega vojnega poveljstva in da bi se preprečilo širjenje spora med vojnim ministrstvom in vojsko, je bil min. predsednik Chamberlain slednjič prisiljen žrtvovati vojnega ministra v prilog vrhovnemu poveljstvu. Glede odstopa propagandnega ministra Mac Millana se je v tukajšnjih političnih krogih razširila verzija, da Je propagandni minister hotel ustreči Chamberlainovi želji, da zasede portf propagandnega ministrstva poslanec, ki bo lahko govoril tudi v spodnji zbornici, kar lord Mac Mil-lan kot član gornjega doma ni mogel. Sir Oliver Stanley. ki je postal naslednik Hore Belishe, je dobil kot naslednika v trgovinskem ministrstvu sira Andrevvsa Duncana, ker Hore Belisha tega resora, ki mu je bil ponuden, m hotel sprejeti. Propa- | gandnega ministra Mac Millana bo nadomestil John Charles Reitl Nemški komentar Berlin, 7. jan. br. V tukajšnjih političnih krogih je sprememba angleške vlade vzbudila precejšnjo pozornost, DNB pa je o njej objavila komentar, ki pravi med drugim: Napačen bi bil sleherni račun, da je bil« ta sprememba zunanji izraz kake osnovne politične spremembe v Angliji, Franciji ali celo v Zedinjenih državah in med njimi. Chamberlain je že pred dvema letoma sestavil vlado, računajoč s vojno, in je zato v njej zbral energične ljudi. Tudi bi bilo napačno soditi, da je bila poslednja sprememba angleške vlade izraz kakega spora z Židi. Chamberlain je v svojem pismu jasno povedal, da med njim in Be-lisho ni nobenih političnih diferenc. Nedvomno bo sedaj Hore Belisha delal za kulisami s tem večjo energijo, angleška vlada pa bo kljub njegovi izločitvi nespremenjeno nadaljevala svojo borbo proti Nemčiji. ske vojne, da se je namreč sovjetskim četam posrečilo zasesti mesto Pečengo na okrajnem severnem frontnem odseku zaradi izdajstva. Norveški list »Dides tegen«, ki izhaja v Oslu, poroča, da Je bil komandant pristanišča v Pečengl podkupljen od sovjetov ter da je od njih že leto pred izbruhom prejemal denar. Poveljnik Pe-čenge je sovjetom izdal načrt prehodov skozi minska polja, ki bo zapirala vhod v pristanišče. Vhod v luko je bil z minami tako dobro zavarovan, da so smatrali Pečengo kot nezavzetno. Norveški list pristavlja, da je komandant Pečenge, ko je bilo njegovo Izdajstvo odkrito, ustrelil, dočim je bilo več njegovih sokrivcev od finskega prekega soda obsojenih in ustreljenih. Novi skandinavski prostovoljci na Finskem Stockholm, 7. jan. br. Snoči je krenilo na Finsko s posebnim vlakom 600 švedskih. norveških in danskih prostovoljcev. Skupno z njimi je odpotoval tudi poveljnik švedskih prostovoljskih formacij polkovnik Lindner. Bled 7. »anuarfa Že na estanovnem občnem zboru iugo-siovenskega SK M -kiuba pred letom dni v Peogradu je o:'o sklenjeno, da bo prvi redni občni zbor na f-iCdu in sicer pozimi, ko je jezero pokrito z ledom plan ne pa zasne žene tako da nudi vsem gostom očarlj;vo sliko 2e včeraj so se na Bledu začeli zbirati predstavnik' na*ih na jpomtmbnetših turističnih organzacij ki so član jugoslo-venskega SKAL kluba danes pa s000 članov iz 40 različnih držav. De'o SK4,L-k'ubov ie d<~5'ej najbolj upo?teva'a francoska vlada, ki jc dala sv< i?mu klubu to'ik-rno subvencijo, da je z njo zgradil sredi Pariza lastno reprezentat'vno pa'a?o. Prvi jugoslovenski SKAL-klub je bil ustanovljen na pobudo znanega turističnega de-'avca našega roiaka g. Vladimirja Peršeta. Po prvem letu dela se je danes izkazalo, da ie pri svojih smotrih dosegel že nenavadno mnogo zavidanja vrednih uspehov. Mednarodna asociacija SKAL-klubov pa je v znak priznanja za to delo v svoj odbor izvolila predsednika na?ega SKAL-kluba g. dr. An-dro Mitroviča, generalnega ravnatelja Ae-roputa. Na današnjem občnem zboru }e o dosedanjih uspehih poročal klubski tajnik g. dr. Josip Stolfa. nato pa je bil izvoljen nov odbor, v katerem so upravnik uprave za turizem pri trgovinskem ministrstvu g. dr. Todor Todorovič, generalni direktor Aero-puta g. dr. Karmino Simič, šef odseka za rečno plovbo pri prometnem ministrstvu g. B^žo Steinfel, direktor Aeroputa dr. Andro Mitrovič ter vodilna uradnika beograjskega Putnika gg. Vladimir Perše in dr. Josip Stolfa. oba na*a rojaka. V nadzorni odbor so bili izvoljeni direktorji Putnika iz Ljubljane, Maribora in Zagreba gg. dr. Ciril Žižek, Josip Looe in Stjepan Dragomano-vič. Prav zanimiv referat o sedanjih razmerah v našem turizmu in o najaktualnejših ukrepih za njegovo povzdigo je imel na današnjem zborovanju direktor g. dr. Ciril Žižek. Prihodnji občni zbor jugoslovenske-ga SKAL-kluba bo v Dubrovniku prihodnje leto na praznik sv. Vlaha Ugledni gostje so si že na predvečer občnega zbora ogledali res uspeli dr. Kostičev barvni film iz različnih krajev Jugoslavije. po občnem zboru pa so se odpeljali mimo Lesc proti Jesenicam, Kranjski gori in Ratečam-Planiei. Nekateri so si tam ogledali smučarske tekme, drugi pa »o se vrni- li v hotel KO-OP v Gozdu-Martuljku. kjer so bili pred številnimi gost' predvajam zanimivi filmi g. Metodi Badiure z motivi t nagega triglavskega pogorja z Blok in iz raznih krajev na:e države. S pozdravom »Skal« se je večina že danes vrnila na svoje domove Delo bo poslej lahko saj vse naše turistične delavce veže zdaj tesno pn-lateljstvo potom SKAL kluba, ki je v vseh državah kjer so ga doslej ustanovili, poka-za1 najlepše uspehe. Te mu želimo tudi mL Turčijo pustošlfo n s ve poplave Carigrad, 7. jan. j. (Havas) V vzhodni Anatoliji ter v obalnih predelih ob Sredozemlju še vedno pustošijo silne poplave, ki so napravile v zadnjih dneh že neizmerno škodo. Dež. ki je minile dni že nekoliko ponehal, je pričel znova padati in so včeraj nastali v nekater h predel h pravcati prelomi oblakov. Preizdatne padavine so povzročile, da so nekatere reke prestopile bregove in na široko poplavile okolico Nove poplave so napravile veliko škodo zlasti v okolici Smyrne. Boje se. da je naraslo vodovje zahtevalo tudi ponovno več človeških žrtev. Japonska pogajanja z Zedinf aiimi državami Tokio, 7. jan. br. Kakor poroča agencija Domej se bo zunanji minister Nomura jutri ponovno sestal z ameriškim zunanjim ministrom Grewom. Japonski vlad: je mnogo na tem, da izve, kakšno stališče zavzema vvashingtonska vlada glede trgovinskih odnošajev med Zedinjenimi državama in Japonsko glede na to, da bo dosedanja trgovinska pogodba ob koncu januarja prenehala veljati, a se doslej še niso pričela pogajanja za novo ureditev trgovinskega prometa. Japonska vlada je v vsakem primeru pripravljena priznati Ze-dinjenim državam vse njihove interese na Daljnem vzhodu in pristati na nemoteno plovbo po vsem Jangceju do Hankova. Zaplemba cerkvenih umetnin na Poljskem Krakov, 7. jan. br. Generalni guverner poljskega ozemlja Frank je danes izdal uredbo, po kateri se zaplenijo vse cerkvena umetnine na Poljskem. Umetnine bodo prepeljane v Nemčijo. Prepovedani inozemski nemški listi Budimpešta, 7. jan. (Havas.) J. Oflcloz-ni list »Pester Lloydc objavlja vest, da Je Nemčija prepovedala razširjanje vseh nemških listov, ki izhajajo kjer koli v inozemstvu. »Pester Lloyd« pristavlja k tej vesti, da so nemške oblasti odredile te ukrepe nedvomno zaradi tega, da zabranijo širjenje londonskih in pariških vesti, ki Jih prinašajo ti nemški listi. Angleški nakupi ameriških ladij London, 7. Jan. br. Angleška vlada Je sklenila nakupiti v Zedinjenih državah celo vrsto večjih potniških in tovornih ladij. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je angleško ministrstvo za trgovinsko mornarico z neko ameriško družbo že doseglo sporazum o nakupu 6 tovornih ladij, ki bodo Se r kratkem z večjimi tovori blaga, predvsem pa ameriških vojnih dobav, odprecnijeae y Kanada^ Ponovno odbiti sovjetski napadi na Finskem Kljub hudemu mrazu, ki onemogoča večje operacije, se nadaljujejo spopadi zlasti v srednji Finski Oslo, 7. jan. j. (Norske Telegrambyro) Nad vso Finsko je znova zavladalo izredno slabo vreme. Iz vseh frontnih od-ekov poročajo o hudih snežnih metežih in temperatura je ponekod ponovno padla na 20 do 30 stopenj pod ničlo. Vojaške operacije so včeraj zaradi tesa na vseh bojiščih zastale. vendar pa niso povsem prenehale. Na skrajnem severnem bojišču pri Pečen-Si ni bilo večjih spopadov pehote, dočim %o bili sovjetski napadi še vedno precej živahni na bojišču severno od Ladoškega jezera ter na Karelski ožini. Tu so sovjetske čete ponovno izvršile več napadov la frontnem odseku med Muolajaervijem n reko Tajpale. Napadi so bili priprav-jeni z močnim topniškim ognjem, ki pa >rav tako kakor pehota in motorizirane jete Fincem ni prinesel večjih izgub. Jbrambna črta na Karelski zemeljski ožini d bila na nobenem mestu preb ta. Vojaki opazovalci računajo, da se od celotne uske vojne sile, ki jo cenijo nad 500.000 lo 600.000 mož, nahaja pretežen del sedaj ;tred utrdbami na Karelski ožini in je pričakovati, čim se vreme popravi, ponovnih močnih sovjetskih napadov. Popolnoma imobilizirane pa so zaradi velikih snežnih žametov sovjetske motorizirane čete Finski listi prinašajo slike sovjetskih tankov. ki so tako zakopani v snegu, da se komaj vidijo iz njega Opsriranje z njimi je seveda v takih okoliščinah popolnoma nemogoče. Na Karelijski ožini so izvršile sovjetske čete v zadnjih dneh ponovno nekaj napadov v obalnem odseku. Sovjetsko topništvo je pred napadi močno obstraljevalo finoke obalne baterije v Koivisto, cd katerih so sovjetske čete oddaljene približno SO km. a j m finsko cbalno topništvo vseeno povzroča hude izgube. Tudi sovjetska letala so ponovno bombardirala obalne baterije pri Koivistu. vendar pa doslej niso mog a ustaviti njihovega ognja. Pri napadih na fronti severno od Ladoškega jezera so bile sovjetske čete ponovno dirigirane preko zamrznjenega Lado-škaga jezera, pri čemer pa so utrpale hude izffube s strani firskega topnišlva in avtomatskega orožja, s katerim so razbili led ta^io. ua je mno;,o sovjetskih vojakov utonilo. V vzhodni Kareliji, kjer prodirajo Finci še vedno uspešno proti Ribolijuu so posamezne izvidniške edinice prodrle 10 do 15 milj na sovjetsko ozemlje. Včsraj je 10 takih edinic po 5 mož prodrlo do murman-ske železnice ter jo na več mestih razdejalo. Finske edinice so morale za ta napad napraviti v vsaki smeri 70 do 30 km dolgo pot. Sovjetske čete, ki so doživele poraz pri Salli ter se razkropile po gozdovih, ki se razprostirajo proti vzhodu, se doslej še niso mogle zbrati, marveč se umikajo v popolnem neredu brez vsakega vodstva ter puščajo za seboj velike množine orožja in drugega vojnega materijala. Poraz pri Salli je porazno vplival na moralo sovjetskih čet, tako da zasled;:jočim finskim oddelkom ne nudijo niti najmanjšega odpora. Zadnje dni so sovjetske čete poskusile tudi napad preko zamrznjenega Finskega zaliva na finske obalne postojanke pri Koivistu, vendar pa so bile od finskega topništva zavrnjene. Navzlic slabemu vremenu je letalstvo na obeh straneh še zmerom precej aktivno Sovjetska letala so včeraj bombardirala več mest ob južni finski obali. O nadaljnjem močnem napadu sovjetskega letalstva poročajo iz mest Kuopi in Lahti, kjer so sovjetske bombe porušile mnogo stanovanjskih poslopij. Število človeških žrtev v teh dveh mestih doslej še ni znano. Pri teh sovjetskih letalskih napadih se je Fincem posrečilo sestreliti 8 sovjetskih letal. Po še nepotrjenih vesteh so finska letala bombardirala Baltiški Port na Estonskem. Finci ta napad odločno zanikajo in trdijo, da ga je demantirala tudi estonska vlada sama. Finci zatrjujejo, da je tamkajšnje sovjetsko oporišče premalo razsežno, da bi ga bilo mogoče bombardirati iz zraka, ne da bi bombe hkrati padle tudi na nevtralno estonsko ozemlje, česar pa Finska nikakor ne bi marala zakriviti. Ne zani-kujejo pa Finci možnosti, da so njihova letala napravila izvidniške polete nad sovjetskimi letalskimi oporišči na estonskem teritoriju. Železnica iz Leningrada v Murmansk pretrgana Stockholm, 7. jan. br »Sozialdemokra-ten« poroča, da je pred trem: dnevi 10 pa-trol finskih smučarjev, izmed katerih je štela vsaka po 5 mož. krenilo proti zalivu Kandalakši s posebno nalogo, da poškodujejo železniško progo Murmansk-Lenin-grad. Smučarji so vzeli s seboj manjše količini izredno brizantnega razstreljiva. Snoči so se smučarji vrnili Pripovedovali so, da so morali presmučati 200 km. 2e na poti proti Kandalakši so naleteli na sovjetske patrole. ki so jih pričele obstreljevati in zasledovati toda uspelo jim je ubežati v notranjost sovjetskega ozem^a Na progo so prišli v bližin: kraja Tijupa. ki leži kakšnih 100 km južno od zaliva Kandalakše. Tam so razdejali železniŠKi most. Razen tega so razstrelili železniško progo še na več drugih krajih. Nato so se pedali zopet na pot nazaj in so znova srečal: sovjetske patrulje. Tokrat so se nekajkrat z njimi spopadli. Smučarji so se vrnili na Finsko vsi nepoškodovani. Amsterdam, 7 jan. br Čeprav doslej s sovjetske strani še ni bil potrjen napad na železniško progo Leningrad - Murmansk, poroča tudi današnji »Telgraaf«, da je bila proga že pred dobrim tednom dn: poškodovana Listi so danes objavili vesti, po katerih so sovjetske čete ki so bile pred dvema dnevoma v bližini Juntusrante pognane v beg, prepustile Fincem velik plen Med drugim so zaplenili 30 poljskih topov, 11 tankov, 64 drug h motornih vozil, večjo množino streliva in drugih vojnih potrebščin. Rusko vojno poročilo Moskva, 7 jan br Stab leningrajskega vojnega okrožja je predsnočnjim in snoči izdal dve vojn; poročili, ki pričata, da so se pričeli na finskih frontah zopet nekoliko živahnejši boji Kasm v petek ponoči izdano vojno poročilo pravi: V teku 5. januarja se na finski fronti ni ničesar bistvenega zgodilo V odsekih pred Uhto, Rebolijem m Petrozavodskim so bile v akciji izvidniške čete in pri nekem -'po-padu je bilo ubitih 50 sovražnikov Tudi na Karelski ožini so bili manjši boji Letalstvo je uspešno napadlo vojaške cilje v zaledju sovražne fronte. Poročilo, ki je bilo izdano snoči, se glasi: V teku 6 januarje se ni na fronti ničesar bistvenega zgodilo V odseku Uhte ie prišlo do spoj ado\ izvidniških čet V t-d-seku Rebolija in Petrozavodska ie bilo nekoliko izv cr.iškega delovanja ter strelja nia s strojrieanrv in puškami. Na Karelski ožini je o io prav tako nekoliko delovana izvidniških čet ter topni'kega streljanja Naša leta a so izvršila več uspešnih napadov na rezerve in voja ke objekte sovražnika Pri 'e-alsk h spopadih je bilo 10 sovražnih leta' sestreljenih. Izdajstvo v Pečengl Bern, 7. jan j. (Havas.) Potrjujejo vesti, ki krožijo že od vsega početka rusko-fin- Urbsis o mednarodnem položaju Litve Kovno, 7. jan. br. Na kongresu državne stranke je včeraj zunanji minister Urbsis govoril o mednarodnem položaju, ki ga odreja za Litvo dejstvo, da je med dvema velikima silama, Nemčijo in Rusijo. Urbsis je odločno zavrnil govorice, da je Litva postala vazalna država sovjetske Rusije. Proti temu najbolj jasno govori načelo nedotakljivosti litovske suverenosti in ne-vmešavanja v litovske zunanje zadeve, kakor je bilo priznano v najnovejših litovsko - ruskih sporazumih. Odnosi do Nemčije so korektni in prijateljski. Čeprav je morala Nemčija v zadnjem času vse svoje napore posvetiti vojni, se je vendar trgovinski promet med njo in Litvo znatno povečal in je bilo v Litvo uvoženega povprečno celo več blaga kakor prej. Tudi litovski izvoz iz Nemčije se je povečal. Urbsis je tudi izjavil, da Litva in litovski narod ne čutita nobenega neprijatelj-skega razpoloženja do Poljakov Neprija-teljsko razjx)loženje bi se lahko znova poživilo samo v primeru kakih ponovnih ore-tenzij Poljakov do litovske prestoln'ce Pristavil je. da je mnogo Poljakov po raz-sulu Poljske našlo zavetje v Litvi, zaradi česar je treba preprečiti vse. kar bi moglo motiti prijateljske zveze med obema narodoma Ce bo Poljska v kakršnikoli obliki obnovljena, bo vedno ostala soseda Litve in zato treba storiti vse za dobro sosedstvo med obema dežalama. V litovskih političnih krogih pripominjajo, da pomeni Urbsisova izjava prvo jasno politično opredelitev napram Poljski. Nizozemska se bo branila Amsterdam, 7. jan. br. Vsi listi so danes objavili poluradni komunike, ki odločno zavrača najnovejšo kampanjo nekega evropskega tiska proti Nizozemski. Nizozemska, pravi komunike, se bo z vsemi silami postavila v bran proti vsakomur, ki bi Jo napadel. Nizozemska vztraja pri svoji nevtralnosti, a bo z" orožjem branila vsako ped svoje zemlje. Norveška za zaščito svojih laClj Amsterdam, 7 jan br Norveška v'ad-1 je organizirala posebno brodovie manjših vojnih ladij, ki bo v bodoče spremljalo ribiške ladje na njihovi poti po Severnem morju. Poleg tega bedo tudi mornarji na ribiških ladjah oboroženi s puškami in drugim lažjim orožjem. Ti ukrepi so bili izdan: zaradi min. na katere je na'etelo že precejšnje število norveških ribiškh ladij Norveško rib ško bredovje šte e okrog 2000 ladij. V bodoče jih bodo spremljali v glavnem iskalci min. zapasine Topniški boj ob reki Blses Pariz, 7. jan AA (Havas) Mir na zapadnem bojišču traja dalje. Le ponekod je prišlo do spopadov med sovražnimi patro-lami in do krajevnega topniškega in strojniškega ognja, med obema prvima bojnima črtama je bilo nekaj več življenja kakor zadnje dni. Ogledniški oddelki francoski in nemški, so prav pogosto streljali Francoske patrole so presenetile manjše nemške oddelke ter se vrnile z nekaj ujetniki. Nemška artilerija je snoči na področju reke Blies precej živahno streljala. Francoske baterije so takoj odgovorile in so v tem odseku skoro ves čas trajali krajevni artilerijski spopadi. V nasprotju z nekaterimi tujimi poročili ni prišlo do nobene pomembnejše bitke na vsem bojišču, kakor tudi ne na področju vzhodno od Mo-zele. Letalci so včeraj počivali. Francosko vojno poročilo Pariz, 7. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 251. vojno poročilo: Delovanje izvidniških oddelkov na več odsekih fronte. Pred polnočjo je bilo na področju vzhodno od reke Blies živahno topniško streljanje z obeh strani. Nemško vojno poročilo Berlin, 7. jan br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo v poslednjih dveh dneh vojni poročili. Prvo pravi: Na fronti nikakih posebnih dogodkov. Današnje vdjno poročilo se glasi: Na zapadni fronti ni b:lo nikakih posebnih dogodk' -*. Nemška letala so nadaljevala izvidniške polete nad Francijo in Anglijo. Nemške pomorske sile so v zadnjem času ponovno zajele skupine za vojsko sposobnih Poljakov, ki so skušali pobegniti iz baltiških držav v tujino. Angleška letala nad severozapadno Nemčijo London, 7. jan. br. (Reuter) V noči na nedeljo je angleško letalstvo izvršilo več uspelih izvidniških poletov nad severozapadno Nemčijo. Letala so zlasti preletela nemška letalska oporišča na otoku Fries-landu. Nemci zaplenili švedski parnik KodanJ, 7. jan. j. (Reuter) Švedski tovorni parnik »Konnung Oscai«. ki je bil na |>oti iz Rige v Stockholm, so zaplenile nem- ške kontrolne ladje ter odvedle v neko nemško luko Na švedskem pamiku je potovalo iz Rige 42. Poljakov, podvrženih vojaški dolžnosti Nemške ob ast- so Poljake internirale v nekem koncentracijskem tabo rišču. Pomorska bitka ob norveški juvurski obali? Oslo, 7. jan. AA. (Reuter) Včeraj oicoli 16. so opazili v norveških teritorialnih dah blizu Karma v jugozapadm Norveški 5 vojnih ladij neznanega porekla, ki so priplule od severozapada. Culi so tudi 35 strelov in opazili gost dim. Podrobnosti še niso mogli ugotoviti, mislijo pa, da se je v noči na četrtek odigrala v teh vodah topovska bitka. Rešen! mornarji London, 7. jan. j. (Reuter) Ang'e?ka ladja »Rotha« je na vzhodni angleški obali izkrcala šest mornarjev, članov posadke par-nika »Eta«, ki je na Severnem morju zadel na mino in se potopil. Nove inčlfsike čete v Franciji Pariz, 7. jan br V neko francosko luko so prispeli novi kontingenti indijskih čet. Prevoz teh čet se je izvršil brez vsakega incidenta Nad milafon prostovoljcev v Angliji London, 7. jan. br. »Observer« poroča, da se je v Angliji doslej prijavilo vojrškim oblastem že nad mil jon prostovoljcev. List ugotavlja, da bo do konca leta na ta način angleška armada štela nad 2 milijona ljudi. Vojaške oblasti so poskrbele, da zaradi tega angleška industrijska produkcija ne bo omejena Vodilne osebnosti angleškega generalnega štaba so prepričane. da bo spričo organizacije armade po sedanjih metodah mogoče izrabiti angleško industrijsko kapaciteto do 90 odstotkov. Lo?3 Hal£2ax pri lstalsih London, 7 jan. AA. (Havas) Zunanji minister lord Halifax je v spremstvu maršala angleškega letalstva sir Cyrila Newa-la obiskal včeraj vrhovno poveljstvo letalstva in protiletalskih baterij. Italija, Rusija, Balkon V Rimu ne verujejo, da bi si upali sovjeti napasti katerega svojih južnih sosedov Rim, 3. januarja. Dosedanji razvoj vojne na severu spremljajo v Italiji z največjim zanimanjem. Italijanski tisk beleži vsak finski uspeh z velikim zadovoljstvom in pripisuje sploh tej neenaki borbi pomen, ki daleč presega njen lokalni značaj. Vso javno mnenje izraža nedeljene simpatije za mali finski narod. Neuspeh rdeče vojske ni presenetil vojaških strokovnjakov, ki so že davno zatrjevali, da je ta vojska preveč spolitizirana, in notranje slaba, ker o poveljniških položajih odločajo predvsem politični momenti. Na drugi strani nudi junaški odpor Finske klasičen dokaz vsem malim državam, kaj zmore majhen narod, ki je odločen v obrambi svoje svobode. V Rimu pričakujejo, da bosta zapadna zaveznika finsko vedno krepkeje podpirala materialno in finančno, vendar pa so mnenja, da formalno ne bosta prekinila diplomatskih odnošajev. Moskva se bo hudo premislila, preden bo ona dala v tem oziru kakšno pobudo, ker bi moglo to ustvariti za njo prav kritičen položaj. Po tukajšni sodbi bo iz Finske nastala nova Španija, ki jo bodo podprle vse protiboljševiške sile v svetu in ki vsled tega lahko nudi še dolgotrajen odpor, ne da bi se zaradi tega morala vojna razširiti na nova področja. Seveda — v vojnem času se mora računati tudi z iznenadenji, in padajo včasih odločitve največje važnosti kar nepričakovano. Sovjetski neuspehi so po tukajšnem mnenju povzročili tudi na Balkanu olajšanje. Nekatere ameriške vesti so sicer vedele povedati, da bodo iskali sovjeti lažje uspehe kje drugod, da bi popravili slab vtis na severu, toda take možnosti obstojajo najmanj na Balkanu. Znana je velika vojaška vrednost Turčije, ki je vezana s pogodbo o medsebojni pomoči z Anglijo in Francijo ter leži geopolitično tako ugodno, da ji lahko to pomoč zavezniki tudi vedno učinkovito nudijo. Turčija je tudi na čelu bloka prednje azijskih držav, ki so vse mejaši Rusije in hkrati prijatelji Anglije. Irak je povrh že v vojnem stanju z Nemčijo. Napad na Turčijo bi pomenil za Moskvo vojno z zapadnima velesilama in njunimi azijskimi zavezniki vse tja do Indije, a temu se hoče Rusija vsekakor izogniti. Med Ankaro in Bukarešto stalno izmenjavajo misli ln že sedaj se lahko reče, da Rumunlja v primeru napada s severa ne bi ostala osamljena. Poleg tega ima v Ru-munljl tudi Nemčija velike interese. Potr-jujeto se vesti, da je Nemčija posredovala v Moskvi, naj ne ograža njenega najvaž- nejšega vira surovin in življenskih potrebščin na jugovzhodu. Zadnji nemški gospodarski uspehi v Rumuniji potrjujejo, da je bila ta intervencija uspešna. Zdi se, da so ravno tako bile uspešne tudi italijanske intervencije v Budimpešti in Sofiji, da v primeru sovjetskega napada ti dve državi, ne bi nastopili s svojimi revindikacijami. Vsaj o Budimpešti se lahko za trdno reče, da ne bo nikoli delala skupne politike z Moskvo. Kljub močni boljševiški propagandi v Pod-karpatski Ukrajini ne misli nihče reqpo na možnost ruskega napada na Madžarsko. V tem oziru je zlasti tudi stališče Italije povsem jasno. Kakor je povzeti iz »Relazionl internazionali« bi italijanska vojska v tem primeru skušala najti pot v Madžarsko, dočim bi v primeru napada na Turčijo ali na Rumunijo intervenirala najbrže bolj na »španski« način. Nemčija bo pač napela vse sile, da izključi možnost vsakega ita-lijansko-sovjetskega spopada, ki bi defini-tivno kompromitiral njene še vedno prijateljske odnošaje z Italijo. V Rimu zasledujejo z velikim zanimanjem vesti o komunistični aktivnosti na Balkanu. Po zasedbi Albanije je postala Italija tudi sama balkanska sila V tej zvezi se mnogo govori o italijanskem življenjskem prostoru. Direktor oficioznega »Gior-nale d' Italia« dr. Gayda je nedavno po radiu razlagal italijanski pojem življenskega prostora, ki se bistveno razlikuje od drugih podobnih definicij ln še posebno dejanj. V svojem »balkanskem življenskem prostoru« želi Italija sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem polju z vsemi balkanskimi narodi, spoštujoč njihovo svobodo ln neodvisnost. Italija samo ne bo dovolila, da bi te države postale instrument protiitalijanske politike. Isti vodilni novinar objavlja tudi serijo zgodovinskih člankov o razmerju Italije do antante. Ob tej priliki je omenil tudi londonski pakt lz 1. 1915, ki je dodelil Italiji največji del naše obale, ko pač Jugoslavija še ni obstojala. O tem ne razpravlja, marveč pravi samo splošno, da je Italijanska vlada bila za to, da se to vprašanje reši šele ob koncu vojne. V dobro informiranih krogih nam je bilo večkrat rečeno, da Italija insistira samo na možnosti svobodne akcije na Me-diteranu. ter na svojih kolonialnih revindl-kacijah. Sicer je še nejasno, kam tudi v tem oziru merijo Gaydova zgodovinska razglabljanja vsekakor pa spada r.iir na Jadranu slej ko prej med osnove Italijanska zunanje politike. Dr. O. A. Pomembno turistično zborovanje na Bledu Lcto uspel zbor našega Skal-kluba Beograd. 7 januarja Svečaneje kakor kdajkoli je bil letofc r-j-osiavijen badnjak v Beogradu. Ob 11 do poldne se je pred Oficirskim domom az vrstil sprevod kraljeve garde in vseh edi nic beograjske posadke Pod poveljstvom artilerijskega polkovnika Dimitrija Pavio viča se je sprevod podai v Košutnjak .n Topčider, kjer je nabral badnjake, nato pa se je vrnil na Dedinje Pred kraljevskim dvorom je zaigrala god ba " j. Vel kralj Peter II v uniformi vo ja^kega akademika, v družb' kneza Pavla in kneginje Olge s princesko Elizabeto je sprejel badnjačarje, ki so izročili badnjake, okra"ene s cvetjem, oranžami, oreh? »n državnimi zastavicami Po starem običaju je kralj s člani kraljevskega dvora obsul Sad njaearje s p;en;co in turčico. nakar so nad njačarji ponesli badniak v dvor Gojenci vojne akademije sc ta čas pred dvorom prepevali prigodne pesmi Badnjačarji so bili pogoščeni Ko so opravili svojo nalogo jih je kra'i spremljal d< izhoda s knez >in Pavlom in knegmjo Olgo. z ministrom dvo ra Mi'anr>m Antičem s pove'jn"kom mesta Beograda armijskim generalom Kosičem, z > Ijutanton Hrističem. z maršalom dvora »ntičem, i ivorsko ilaino Lozaničevo n ipravmkv>iii dvora generalom Lekom Sle ii. j. defile mimo dvora, ki je zbujal spiov i. pozornost m pohvalo. Voja kim edini jam so se prik uči e tudi Jomo.jubne ur j^i.izacije zlasti Sokol kraljevine Jugosla vi ie skas: n drugi Sprevod je traja' pre jej časa Z Dedinja so se badnjačarji podali v mesto Pred Oficirskim domom je bi' svečan sprejem, badnjačarje |e obsul z ži tc izijsk' general Stoian Mi!oradovič Po pogostitvi je sledil razhod v vojašnice. Ljubljana 7 januarja Po starem običaju so naši bratje pravoslavne vere v soboto na svečan način pro slavili badnjak Ob l je krenila izpred artilerijske voja niče povorka z godbo na čelu v tivolski park, da naseka badnjake. V povorki so jezdili mnogi oficirji in vojaki na okra enih konjih n pridružilo se jim ie tudi precej Sokolov in civilistov zadaj pa so se peljali vojaki na vezi vih okrašenih s smrečjem in trakovi V tivolskem parku kjer se je zbralo precej LiubMančanov so nasekali badnjake, hrastove vejice in dre Smučarsko ves !fe Ljubljana je preživela oba praznika .v znamenju zimske radosti Tik pred Tremi kra!ji je zapadlo nekaj suhega pr.:iča, ki je ob ežal na stari, zamrzli podlagi. Sicer ga n> bilo preveč, a za smuko za silo vendar dovolj Zato res ni bilo čudno, da se je mesto oba dneva skoraj izpraznilo in da j? bi.!a zlasti vsa mladina na smučeh, drobiž pa na sankah Živahno je bilo tudi na drsa'i č;h \'a vseh pobočjih, bregovih, obronkih in hr;bekih v Ljubljani in okrog nje je bilo kar črno navdušenih »ditear-jev« in postavnih smučark. Kdor pa je le utegnil, jo je ubral na Gorenjsko. Jutrnji in opo;.lanski vlaki že dolgo mso bili tako nabrani s smučarji in izletniki. V'aki so vsak dan odpe'jali iz Ljub'jane po 10 000 potn kov nrav toliko pa tudi v Ljub'jano. vendar je najmani polovica teh bila smu čarjev in iz'etn:kov. ki sc. zamenjali običajni kader nedeljskih potn-kov S smuko na Gorenjskem so bili prav zadovoljni, saj j? tudi tam na staro prd'ago rade! pršič Sicer je bilo pa tudi vreme za zimski šport oba dneva prav ugodno, če izvzame mo Ljub jano. ki je ime'a danes meglo. in še nekatere druge kraje. Temperatura je bila znosna Povprečno se je gibala od —2 do —15. Tako so imeli dav v Boh m ju —5. na B'edu —10. v Brežicah —15. v Celju —8 in meglo, v D avogradu —3 in ob'acno, na Jesenicah —8 in jasno, v Kamniku —8, me g'a. Ljutomer —10, Ma- bor —2, Novo mesto —13, Št Janž —12, Tržič —8 in Rakek —6. V aki nrhajajo še vedno z ve,;k;mi za mudami. Tako je imel dan^vnji beograjski brzov'ak 124 minut, orient ekspres pa 40 minut zamude. Sprehod pa prk^itvah Letošnji predpust bo kratek in zato hite vsa društva, da čimprej opravijo svoje običajne pustne prireditve. Seznam prireditev za petek in soboto zvečer je bil tako bogat, da se človek kar ni vedel od'očlti, kje naj prebije prijeten večer. Naš reporter se je zato saJumonsko odločil, da obišče v se od kraja. Kot star prijatelj policije in znan nočni tič se je naš poročevaleč nameril tja dol na Tabor, kjer so se zbirali tokrat ljubljanski policijski nameščenci v civilu ln s klobasami ter vabečimi bute'jkami v rokah, namesto pendrekov, s katerimi so tako podjetno operirali za časa rajnkega St j dinovega režima. Obširne prostore na Taboru so napolnili polTcijrkl nameščenci s svojimi rodbinami in pr jatelji ter se je razvil prav prijazen večer, saj je bil namenjen čisti dobiček podpornemu skladu za onemogle člane, vdove in sirote. Za zebavo je skrbela godba društva »Sloge«, za ples pa mladina. V prvem nadstropju so igrali stražniki sami, in sicer ne samo na pišča ke nego na vse instrumente salonskega orke tra godbe zbora policijske straže. Tu je tudi dirigiral tokrat gospod »Dolfus« promet v baru in se izkazal za prav tako okretnega kakor svoje dni pred poŠto. Prireditev so posetili tudi zastopniki oblastev z go~podom županom, načelnikom Hubadom kot zastopnikom pokrovitelja prired tve g bana, zastopnikom divi-zionirja podoolkovn-'kom Pavičem, višjim državnim tožilcem dr. Lavrenčakom itd. Posloval je tudi poseben odbor za srečo-lov z botrnfmi dobitki, na katere pa naš reporter ni čakal, ker se na srečo ne zanese. K mil je v Trgovski dom kjer je priredila šentjakobska podružnica Ciril-Meto-dove družbe nadvse prijeten in lepo obiskani I. družabni večer. Ker pa je tam naletel na svojega tovariša, ki ima tud: ves^Pce čez se je samo za trenutek po mudP nri pavil-'onn za vina. kier so toč'1 res odlično kamion Odiral le v Zvezd k: no->t9-ia s sveji-m vah'j:vimi nr~s*orl r kleti preko k^OT" oa do ve"ke in me' dvorane ter vseh oostr™"kfh prostor^ vedno V>!j cr»-»ii9*<- v*e>ra dr"?-b-»e"-a ži ljenla " naši m"' -tli Tu s o iju' ljanski u uiiki in \ . tn!ce na plesu SK vesca nato pa so zap'e«ali kolo Z badnia se je povorka vrnila v mesto in odšla jred stanovanje bivšega komandanta me->t8 generala Dodiča na Gosposvetski cest' ter mu izročila badnjak. odtod pa v Oficirski dom, v vojašnico Vojvode Mišica in nato še v druge vojašnice kjer je povsod ■dda'a badnjake Posebna deputacija je komandantom polka poželela vesel božič Radmake so po starem običaju vrgli na ogenj, zatem pa so bili popo«čeni najprej e!ani sprevoda, nato pa tudi vse vojaštvo Zagreb. 7 januarja Tudi v Zagrebu je bil badnjak svečano pii lovan. Vojaški sprevod se je podal \ Maksimir po'' voilstvom konjeniškega ma jorja Petroviča. Ves sprevod je bil lepo t;n, igra a je divizijska godba. Število >>kra enih voz je bilo prav znatno. V Mak simiru je pozdravil badnjačarje poveljnik badnjaka Sprevod se je razigran vrnil v mesto v posamezne vojašnice. Posebno le p število gostov se je zbralo na dvorišču 35 pešadijskega polka, kamor je prišlo tu di mnogo meščanov, ki so bili nato nog' ščeni v Oficirskem lomu. »Ljubljane t ^rav posebnega drenjg nI bilo zato pa so se mladi športisti vseh branž tembolj vneto vrteli po zlikanem parketu med sviranjem orkestra »Odeon« Kot prijatelja športnikov sta zapela nekaj lepih pesmi in arij gospodična Heybalova in gospod Lupša. ki sta žela seveda toplo priznanje. Kot star prijatelj športnikov je nad reporter razpel svoje šotore v lepo opremljenem baru, ki so ga razsvetljevale v mistični luči lune vseh mopotth knlihrov Poslovil se je lahkega srca in težkih nog j šele ob rani uri. | Tudi Trije kralji sami niso bili od muh ! Obiskati je bilo treba naše poštarje na njihovi prepustni prireditvi v Delavskem domu, frizerje in manikirke pri Mikliču ln vrle Sokole v Kazini Najsi je bila megla deb.la, da bi jo lahko prodajal na kile je naš reporter srečno pridrsal v Delavski dom. kjer so tokrat naši neumorni pismonoše slavili svojo predpiistno prireditev Krati k čas jim je delala poštna godba Pijače in jedače so prodajali v svoji režiji z velikim uspehom, kei je bila dvorana nabito polna Med plesom pa so naši pri •'ntelji n'pmono'?e kazali da niso samo do bri pešci in stopnicelazoi. nego tudi iz vežbini plesalci. Vrteli so se da Je bile *aj Posebno starejši letaki! j Iz D?lav«kega doma do Ml' Mča 1e samr streljaj. Tam so rajali naši brivci in fri zerke Zabave je bilo na pretek in repor ter jo je naglo potegnil samo zato, kei se je bal za srce pri tol'Viv» hr^uih in vese lih dek'~t1h. Povrh pa je bila še huda kon Vn enea. I S/oje idr Je spet vrgel v »7 ■>7A'" kV ' ie puct ala sokolaka družina Sokola n Bilo Je malo manj ljudi kakor na Silve strovi prireditvi tega društva, zato na več prostora za ples in rajanje m^dine. Večer je potekel v najlepšem redu kakor snloh vse prireditve te vzorne sokolske družne ki gradi svoj dom v morda tako hudih časih kakor še nobeno naše srkolsko društvr ter 7-ashi*i vso podporo napredne, nar^^1^' Ljubljane. Si|: uspA v ' ni večer šentpetrskih CM D Med najbolj uspele prireditve, ki so na večer pred obema praznikoma razveseljevale Ljubljančane moramo šteti prvi dru žabni večer obeh šentpetrskih podružnic CMD Prireditev je bila res vzorno priprav Ijena, v polni meri vredna tradicije nekda njih cirilmeti>!arskih družabnih večerov in po takem tudi upravičena, da pos'ej osta ne na sporedu ljub'janskih zimskih dru žabnih prireditev. Kakor tvorijo članstvo marljivih šentpetrskih podružnic najrazlič nejši sloji ne samo iz šentpetrskeca dela. temveč iz vse Ljubljane, tako je bila tudi udeležba res najpestrej'a Zastopano je bilo osrednje vodstvo CMD s prvomestni-kom g. inž. Jankom Mačkov "kom m javnim ravnateljem Grudnom, nadalje so bila predstavljana številna naša narodno obrambna društva od predstavnikov Zveze naprednih akademskih stare*in vse do nekaterih stanovskih združenj. Večina gospodov je prišla z gospemi ali celimi družinami. Prostori Trgovskega doma so bili skoraj pretesni. Harmonija, ki je vladala od vsega početka, je do kraja vzdrževala najprijetnejše razpoloženje. Za uvod je orkester Sokola DM v Polju zaigral venček narodnih motivov in se takoj uveljavil z izvrstno vigranostjo ter si potem v teku nadaljnjega sporeda prislužil veljavo odličnega plesnega in družabnega glasbenega korpusa, ki ga bomo gotovo imeli priliko še prav pogosto čuti v Ljub ljani. Prisrčen je bil nagovor gospe predsednice Milke Potočnikove. Operna pevka >dč Vali Heyba!ova je krasno zapela dve ■esmi in žela toplo priznanje. Ljubek je j >il nastop male Zorice Jermo'ove, ki je j ip!esa'a Chopinov »Va'ček«. Obe je od- j 'no sprem'ja! prof. Marijan Lipovsek. Sre- 1 n prehod k vese,;čnemu razpoloženiu sta ipravi'a Jožek in Ježek, ki sta mora'a do ijati. Slednjič so nastopili štirje mladi Cehi v smokin^h in štiri češke gospodične v lep*t narodu"'- vT-ifi: *zvi-«Jnc uve^-uv so nam zaplesali »Besedo«. Prikupne rnelo dije češkega narodnega plesa so kar vidm dvigale razpoloženje, ln ko so slednjič mla di plesalci zapeli ob spremljevanju orke stra »Hej Slo\ane«. se je dvignila vsa dvo rana in je gromko donela skupno zapeta slovanska himna. Razvila se je nato po'onezfl ki st« io otvorila predsednik in predsednica obeh šentnetrskih podr. CMD g Rajko Turk in Ni'ka Potočnikova Ze so se nato ogla sili akordi kola, potem pa se je vrstil ples za plesom, gospodujoči valček in zanored najrazličnejši moderni plesi od lamb-th wa'ka do swingsa in drugih novosti. Tam zunaj v obilno za'ož?ncm bifeju pa so go spe in gospodične neutrudno stregle s pr vovrstno pijačo in jedačo — ure so mme vale kar prenaglo, in ko je po 4. uri bila prireditev končana pač ni bilo nikogar ki bi ne bil prizna!, da se že dolgo ni počutil na kaki prireditvi tako nnietno kakor na I družabnem večeru obeh šentpetrskih po družnic CMD Prav gotovo bo zelo lep »u di dohodek, ki ga odrajt^ta delavni podruž niči osrednjemu vodstvu CMD /a dovr"tev zgradbe nove šole pri Sv. Treh kraljih na severni meji. S a um f^arle Bu5&.3eve tee K otvoritvi del Kar'e Bidovčeve na Tri v a'jevo dopo'dne v Jakopičevem pavilio nu se je zbra'o to';kšno število ljubiteljev 'ikovne umetnosti, kakor le ob redkih pri likah Prav gotovo pomeni razstava te veli ke slovenske umetnice važen pomemben kulturni dogodek. 42 risb in b plastik nudi vso priliko, da dodobra spoznamo vso le poto in popolnost njene svojstvene umet nosti. Razstavo je otvoril njen mo* flramstik l an Mrak ki je v klenih izbran h besedah o-ed številnimi pos'"Ja'ci označil najprej vso trnjevo. krivic in težkih preizkušeni polno življenjsko in umetniško pot Kurle ° ivčeve Po objektivni kritik' razmer v katerih je umetnica rasla in se k'iub zaoo stavljanju in neuvaževanju mo'ko borila za svoj obstoj in umetni"ki izraz svojega de-'a, je govornik naznači' na kratko njen.) pot od raz«tav v Parizu Londonu Pragi in Ljub'jani. D^nes po'aga cV-ačun svojega umetn' kega de'a za 10 let nazaj. »Brez kompromisni boj za resnico in pravico ie njena najresn'"nejša vsebina ki se kristali žira v njenih delih v popo'n »ma nov izraz ln če opazujemo njena de'a, pridemo do spoznanja, da nienemu očesu ne uide noben utrip člove"kega obraza in te'esa. vsak še tako pritajen nervni vzg b najde v ujej svojega vernega interpreta.« Po otvoritvi so se števjln- ude'e"enci raz šli po razstavn:h pro<^t nh Razstava Kar le Bu!o\čeve zasluži pozornost najširše ja\ nostL N. - i * JK S2C DRAMA Ponedeljek. 8. jan.: Zaprto. Torek, 9. jan.: Zaprto. Sreda, 10. jan.: Tri komedije. Red Sre^a. Četrtek, 11. jan.: Kupčije s smrtjo. Red 13 OPERA Pone^eli^ 8. jan.: Zaprto. Torek, 9. jan.: Zaprto. Sreda, 10. Jan.: Nižava Red A. Današnji klavirski koncert plan'stke Pine Pltinijeve bo Imel naslednji spored: 1. Bach: Koncert v italijanskem slogu. 2. Du-rante: Tokata, 3 Galuppi: Aneero. 4. Scar-latti: Sonata. 5. Brahms: Variacije in fu-ga op. 24, 6. Pctrassl: Tokata, 7. Nordio-Humoreska. 8 D^hu^iv: Estampe št. 2. 9 Obonin: Balada op 52. Koncert bo drevi o* 20. uri v Mali filhnrmon'čnl dvorani P't!n' 4eva 1e '^vrstna pianistka. kJ Ima sHajn kritike. Koncertni spored Je Izvrstno b bran, tako da lahko o^k n^jtonieje pri ooročamo. V^^pnice dobite v knjigarn' Glasbene Matice. fclarlL j? Iži Marlljor, 7. Januarje 2e v petek popoldne in v soboto dopol iiie so šli mariborski smučarji iskat pri-nernega zimskosportnega torišča vrh Po lorja. Nekaterim je bila sreča bolj mila Irugim manj. Vse planinske postojanke sr bile dobro zasedene. Mariborski ^ravoslav ii verniki pa so svečano obhajali bartnj-ik V slikoviti povoiki so peij .H badnjak sko :i mesto čez državni most na dvorišče ta-nošnjlh vojašnic, nato pa nazaj v meljske /ojašnlco kralja Aleksandra V povorki so bili številni vojaški in sokolski jezdeci, ne ielu povorke je igrala vojaška godba, med ideleženci so bili polnoštevilno zbrani čla-ai tukajšnje pravoslavne cerkvene občine ^osebno številno je bil navzoč mariborski ^astnišV-j zbor pa tudi druei nacionalni od-ličnlH K.^ije In konji so bili okusno okrajni s trakovi v narodnih baivah. Po uli-rf,h VMer je kr»nl! tra^lo'onr>lnl qr»revod so se zbrali v velikem Številu Mariborčani ki so z zanimanjem opazovali učinkovite puvurko. 19 i1(an<.l(t ples je bil v polni dvorani SokoM .^ga doma Ples je bil otvorjen s kraljevskim kolom Marljivo je sviral ves čas plesni orkeste: iSwing Rhythm« iz Ljubljane. Cisti dobičel: akademskega plesa, ki Je bil pod pokrovi teljstvom častnega damskega komiteja gre v pri<* aVodemskega oVrevallšča na Po horju, ki je že postavljen. Ljudj« (»reb**J«Jf! prekr meje V zadnjem času se opaža, da prihajaj preko meje razni fujei ki iščejo pri nas obstanka ln zatočišča. Preko meje prihajajo skrivaj. Naši vedno čuječi obmejni organi pa jih zavračajo Slične usode so bili deležni tudi nekateri tujci ki sr Hoteli te dni skrivaj preko meje pri Mežici. V Bistrici In nn Pohorju j« »orelo. V tvornlcl bakra Zugmayer In Gruber v Z^ui nji Bistrici je nastal ogenj, ki je zajel transmlsljo ln ves objekt za toplo valjanje. Slovenjebisti Ifiktm gasilcem ln delavcem podjetja se je posrečilo, da so omejili požar in odstranili večjo požarno nevarnost. Zanimivo Je, da je nastal ogenj zaradi tega. ker so ob hudem mrazu zmrznile hladilne naprave Stroj je postal vroč, Iskre pa so zanetile gonilni jermen. Skoda Je okoli 80 000 din. V Kalšah na Pohorju pa Je zgorela domačija posestnika Ivana Arbajterja, ki je oškodovan za 30 000 din. Zgoreli so tudi vsi poljski prldelkL Rh7«1< Janje V neki gostilni pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je nastala prava rabuka. V spopadu so napadalci poškodovali 341etnega posestnika Janeza Baumana iz Spodnjega Jakobskega dola. Pri tem so napadalci razbili skoraj ves gostilniški Inventar. Orožniki so že zajeli glavne krivce, ki se bodo morali zagovarjati pred sodniki in ki bodo morali poravnati nastalo škodo. Vlom Je bil flngiran Te dni je 251etni trgovec Stanko V. lz Korena prijavil orožnikom, da so mu vlomilci odnesli 13 200 din ln razno blago v skupni vrednosti 15.687 din. Orožnikom so na podlagi preiskave ovadili V. državnemu tožilstvu in sicer zaradi fingiranega vloma. O-^ali so ga v tukalšnje sodne zapore Zadevo bodo razčiščevali pred sodiSčem. jO Vatovfcva man- ' umrla V soboto je umrla v tukajšnji splošni „ Ifišnici gospa Alojzija Vatovec, vdova po orožniškem poročniku. Blaga pokojni-ca je bila lz znane narodne Draščkove rodbine v Solkanu pri Gorici. Vse njeno življenje je potekalo v neutrudnem delu in neumorni skrbi za drage svojce. V svoji olemenit',sti je Izvršila mnogo dobrih del. Ulla je blagosrčna dobrotnica ubogih ln siromašnih. V svoji nacionalni zavednosti je tvegala v predvojni dobi s svojim pokojnim možem trdote dvojnega gospodinjstva v furlanski Gradiški in Gorici, da je s tem zagotovila svojim otrokom šolski pouk v narodnih šolah. Vse svoje otroke je lepo vzgojila, najstarejši Rajko je orožni-škl major, hčerka Ana je poštna kontro-lorka. Fran je naš uredniški tovariš, najmlajši Bogdan pa gradbeni tehnik. Vse do zadnjega so bile njene misli pri dragih svojcih, pa tudi pri rodnem domu ln rodni zemlji ki je ni mogla pozabiti niti v zadnjih trenutkih. Pogreb vzgledne žene ln matere, plemenite pokoinice bo v ponedeljek 8 t. m ob pol štirih popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežiu na frančiškansko pokopališče, žalinočim svojcem naše iskreno, globoko sožalje! Šoštanj, 7. januarja Sredi noči na praznik Treh kraljev je za-.lalo srce enega izmed najbolj znanih šo-štanjs-kih meščanov: umrl je odvetnik in bivši župan g. dr. Fran Mayer V teku zadnjih 40 let je stal dr. Mayer vedno vidno v ospredju javnega življenja Šaleške doline, prestal je mnogo tegob, skušal pa se je vedno truditi za napredek svojega kraja. Ce nič drugega, bo moderni vodovod, napeljan iz Belih vod, oetal v zgodovini šoštanjske-ga mesta zapisan kot pridobitev iz časa dr. Mayerjevega županovanja. Med najhujšimi udarci, ki so pogojnika zadeli, je bila pač izguba nadarjenega prvorojenca Franceta, ki je pad&l kot rezervni oficir na italijanski fronti. Z vdovo gospo Riči iz ugledne konjiške rodovine Prusovih objokujeta smrt dragega očeta hči Majka in kapetan Dušan. Uglednega pokojnika bodo v torek ob 15. spremili izpred hiše žalosti na šmihelsko farno pokopališče, kjer naj mu bo po dela polnem življenju lahek počitek Ug'euni družini izrekamo odkritosrčno sožaljel f V gtotiolr? ?ptr.qf| naznanjamo fla je nadvse ljub ljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Mšk^ma J srak VDOVA REBEK danes dopoldne v 65. letu starosti v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 9. januarja ob 3. popoldne iz hiše žalosti z Mariborske ceste št. 1 na okoliško pokopališče. CELJE, 7. januarja lg 10. Žalujoči ostali. Čbfcli §3 tekmovali m Ob številni n^eležbf so bile v soboto in nedeljo smuške tekme Sokola kraljevine Jugoslavije Boh Bistrica 7 januarja Ob novoljnem vremenu so se začele v Soboto pokrajinske smučarske tekme sokol-skega saveza Nekai udeležencev je prispelo že prej"nie dni večina pa se ie pripel ia-la s sob tninm v'aki med njimi zastopnki saveza z br nače'n;kom Ivanom Kovaiem in s podnačelnico Skovranovo Letos so bile snežne prilike našim Sokolom bolj naklonjene kakor lani. ko so bi-.e tekme zarad; mm snikania snega odpovedane To dejstvo »n pa organizacijska spodobnost na;ih GoTemcev je prijromog-la k lepemu uspehu Ce bi nc bilo nep> trebn-h matena'nih skrb' in delovnega Ine pri Kranjski industriisk' družbi, kjer je za-pos'cnh tudi mnogo gorenjskih Sokolov, bi bile tekme veličastna manifestacija sokol-skepa dela tudi v tej panogi telesne vzgoje Saj je zaradi zanos'enosti odpovedalo ude'ežbo kar 14 članskih patrol od 29 prijavljenih Tekmova'c< so bili iz naslednjih žup Beograd. Su5ak Reka, Varaždin. Maribor. Celje. Novo mesto. Ljubljana. Kranj. Izmed društev pa je bi! naimočneje zastopan Bled Organizacijo tekem je vodil smučarski odsek soko'ske župe Kranj. Na praznik so bili smušk teki in sicer za članice izmenski tek 4X2 km. za narašča m-ce prav tako izmenski tek. samo na kraj;i progi 4X1 km člani so tekmovali v patrolab po tri na 10 km z ostrim streljanjem z voja"ko puško naraščaj pa v pa-trr'ah po 3 na 4 km * streljanjem z zračno pu^ko Med člani je tekmovala tudi pa-tro'a graničarjev iz Boh Bistrice. Proga za člane se je začela takoj za vasjo pri gostem Bec. tek'a v manjših in hujših vzponih mimo vasi Polje, zavila k Hansenovi skaka'nici. mimo vasi 2'an k strelišču in daHe po Dobravi ob Zoisovem gradu in voia Vem r>okopa1i5ču do Sokolskega doma Sneg ni bil prav dober ker je bil v vi.-'jih legah južen Nara"čaj je tekel po isti. le skrajšan; progi Za članice in žensk; naraščaj pa je bila proga izpeMana ob ct-^t- proti Bohmjskemu jezeru Kmalu po 13 so se zbrali sodni-ki zbor in tekmovalci pred Soko>ikim aorrom. odkoder so skup-n' odkorakali na nastopne mesto, kjer so že čakali dmačini ki »o pazm spremljali tekmovanje in bodrili znance in prijatelje Pt, tudi obleka kapica dole ko--ak in dru ge podobne stvar so bile predmet simpatij Posebno pri ženskem svetu Največjih simnatii pa je o;; deiežen član Sokola Koroška Be'a Javornik Kmfic Ta je namreč na lesemcah zamudil vlak in je od tam pa do Bohinja pritekel na smučkah, da bi lah kc nastopil za svoje društvo Pravi športnik in Sokol je Ugibanj v plasmaju posameznih ^afet r. patro" ie bilo mnogo ven dar so bile večinska prognoze na kraju ta ke. kakršen je pozneje zares bil vrstni led Tehnini rezultat so naslednji: Člani: patrolni tek na 10 km z ostrim stre.janjem z vojaško puško: 1 Skofja loka 44 13 (Svigelj Jože. Primožič Franc. Crnobori Drago), 2. Bled I 44.27; 3. Ra-dovl ica I. 46 35; 4 B^ed II. 46 37; 5 Stražišče 52 59. 6 graniča ji iz Bohinjske Bistrice 53 43 Dovri strelci so bili samo Mariborčani in Varažd.nei. Moški naraščaj: patrolni tek na 4 km s streljanjem z zračno p..ško: 1. Bled I. ? (Bem Boris, Ažman Al-itod, Vrhunc Stanko'. 2. Bohinjska Bistrica 17.15; 3 Bled H. lb.20, 4. Kranj 19.15; 5. Koroška Bela-Javo.niK I 2 3«. Članice: izmenski tek 4X2 km: 1. Radovljica I : 04.32 i Skrt Anica, Prešeren Tončka, Pogačar Slavica, Langus Mira); 2. Med lrušt. štafeta župe Kranj 1 : 07.05; 3. Medžupna štafeta Ljubljana-Varaždin 1 09 40, -i. B.ograd 1 : 10.18; 2upa Kranj 1 : 17.30 (Tekmovalke 3. in 4. štafete so bile v saveznem smuškem tečaju na Jezerskem.) Najboljši čas med članicami je 13.^3, ki ga je dosegla Nevenka Nesmeš iz Beograda). 2;n^ki naraščaj: izmenski tek 4X1 km: I. Bled 38 min. 2. oroška Bela-Javornik 42.52. Najboljši čas Kapus Iva, Bled. 8 min Po izračunanju rezultatov je bila seja tehničnega odbora, kjer je med drugim sa-vemi načelnik br. Kovač kratko orisal priprave za jubi'ejne smučarske tekme v letu 1941. Na koncu je pozval zastopnike smu-škega odseka naj v kratkem iznesejo svoje predloge za čim bo'jšo pripravo in izvedbo teh tekem. Tekmovalci so kmalu po večerii odšli na počitek, da so mogli danes sveži nastopiti za ostale udeležence pa so bohinjski obrtnki pripravili prav prijetno zabavo v hotelu Markeš. Nedeljsko jutro je bilo megleno ln pusto Tekmovalci za velesla'om pa so kljub temu še v temi prihajali v Sokolski dom. kjer je vsak po svojem okusu mazal dilce. da bi ga čimprej ponesle od starta na cilj Ob >/28 so odšli člani skupno na nastopno mesto pod Malim vrhom Mraza v prvem malem vzponu ni bilo čutiti Po slabi uri hoje pa smo bili stotero poplačani za trud Iz meglenega morja so se v najkrasnejši podobi pokazali vrhovi Julijskih Alp in Karavank Zadovoljstvo je bilo vsesplošno kljub skrbem. ki so jih tekmovalci imeli zaradi izredno težko speljane prosre ki je bila 2700 m dolga z v išinsko razliko 520 m Prijavljenih je bilo 84 tekmovalcev, star-talo jih je 55, na c:li pa jih je privozilo 45. Rezultati so naslednji: C!ani: 1. Urbar Slavko. Je«enl<*e, 6 2. Sak-uda JVan, Javornik 6.56: 3 Molnar Aleksander. Bled 7.15; 4 Kersnik Vladimir, Bl?jska Dobrava, 7.20; 5 Arh Alojzij Bohinj. 7.22. Članice: Proea 1300 m Višinska razlika 150 m P'iia"'ienih 17 nastopilo 15 1 Tau slg Virla. LniM-ana. 1.46: 2 Pohar Silva Jesenice, 1.58: 3 Cernič Mara. Maribor 2 04 Kot šesta je prišla na rili Pemuš Poldka z Bleda v času 2 49 ki je zadnllh 300 m smučala samo z eno smučko Pri ponovnem startu 1e dosegla čas 1 26 čl niče začetnice: Proga 1000 m Prijavljenih 10 Nastopilo 9 1 Vidie Boža. Kranj. 30 8: 2 Nučič Savi. Kranj, 37.8; 3. Jevtič Daril a Užice 39 8 ženski naraščaj: Proga 1300 m Prilav-1 jenih 6 Nastopile 4. 1 PermiS Marjancn. Bled, 1.80: 2 Urbar Nada Jesenice. 1.38; 3 Kap-fm» l.iuhliana r 2 3 H n 5 U 18 m 9 "TeT i- 11 ! i Em 12 13 ■ •• -i.-- >> 14 _; n K Lo ib i S r 17 1 | lP 18 22 _| i 1 i 19 21 Sij23 24 JV.-- 25 ! si E L m j ii Vodoravno- 1. moško krstno ime. 4. tekoča vod«> 8 oblika 3vojilneg& zaimka, 10 tujka za polt, 11 vrsta pesmi. 12 drevo, 14. obiika obratnega zaimka 15 vrsta ribe 17 junakinja grške mitologije (4. skion). 18 blagajnik 19 dobra karta. 21. kdo v sibohrvaščini 22 poročevalska agencija. 23 medmet 25 trdilnica. 26. najmanjši drobec materije 27 živilo Navpično- 1 del sveta. 2 glas pri udarcu, tudi norec, bedak. 3 medmet. 5. in v latinščini, 6. obžalovanje greha, 7 eksotična rastlina, 9 slovenski pesnik Prešernove dobe, 12 premožen, 13 oblika srbsko-hrvatsKega glagola roniti. 15 podoba, 16 mlečni izdelek, 20 de) satovja. 22 takšen. 24. oblika osebnega zaimka. 25 predlog. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoiavno. Rumunija. ekonoma, torica. ga, ovito, Sab. Rija. otri, ona, Ariei. ma. Umek. Ibar, p. n.. narod. m. o„ sad. vako Pan, polom en, voliše uevesel, amerikano Navpično: Retoro.nan, ukovina. morija unita. noco, ima. ja. Babilon, gare. stik. or + er. Amad, ubod, Iran. pokošen Asan. malisa, volek. omelo, pesa, po vi, ver. ne. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD je žreb naklonil Ivanki Korbarjevi. Lju ija.a Vil, Knezova ulica 18; Dragu Me-hori v Krašnji, p. Luko vi ta, in Božidarju fisauske.o u, uijaku meščanske šole v Ko-•itanjevici na Krki. — Kakor sniu te zad njič sporočil*, sino nagrade za izžrchanji-r«i=,evalce» v novem letu preuredili tako. da bo na razpolago zmerom po nekaj lepih knjižnih daril. Denarno nagrado smo za-lasao uklalli. kei prip.avljam« našim č>-tateljem, slasti mladini, med katero je iniel naš Ust — pa mimogrede tudi kr> zanka — zmerom mnogo vnetih privržen cev. llj.o presenečenje za b.iinjo prihodnost »»»S tmrnk I V je naš globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod prijateljem in znancem, da t '•a* 4 M i odvetnik v Šoštanju dne 6. januarja 1940 ob 23.30 po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. januarja 1940, ob 3. popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. januarja 1940, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Mihaela poleg Šoštanja. ponovi v lanski sezoni Izredno uspelo Mra- kovo tragedijo »Grohar«, ki prikazuje v petih slikah tragično življenje velikega slovenskega slikarja Ivana Groharja. V četrtek ob 20. pa ponovi najnovejšo Mrakovo tragedijo: »Stari Rimljan«, ki v petih skrajno razgibanih slikah prikazuje tragičen zlom ljubljanske meščanske rodbine. Obe deli je zrežiral avtor Ivan Mrak sam. ki nastopi tudi v glavnih vlogah. Predpro-daja vstopnic od danes naprej pri blagajni pred frančiškansko dvorano dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. Ker sta ti dve vpri-zoritvi poslednji v Ljubljani, nanje Se prav posebej opozarjamo. »Peter Klepec« je naslov veseloigre, ki jo je napisal Ferdo Kozak. Dejanje se vrfii v Ljubljani. Zabavna zgodba profesorja-Idealista. ki pride v stik z realnim življenjem, bo imela krstno predstavo ta teden. Kozakova kometiia s" vrši v malomeščanskem, predmestnem slovenskem življenju, v čigar središču stoji slovenski mteligcnt, Minuta pcmeinfca iceallst čisto našega kova, Idealist, ki se Je umaknil iz življenja ln se zaprl v svoj čudaško ln nebogljeno visokoui .ni svet. Komedija kaže prebujenje tega či »veka v trdo realnost, kjer podleže v prvem srečanju z resničnostjo. V glavnih vlcg«h: Na-blocka, Mira Danilova, Slmčičcva, Gicgo-rin, Cesar ln Sever. ELITNI PLES likovnih umetnikov v soboto 18. t. m. — v vseh prostorih Trgovskega doma. i Pet ključev Je nekdo naSel preteklo soboto popoldne v Tivoliju. Njihov lastnik jih dobi v upravi našega lista. Za življenje in za vsak dam ODKOD ESPERANTO? A 2.: Misel, naj bi se kot mednarodno obč^o uveljavil umeten jezik, ki bi oil po svoji preproščini razum.jiv širokim Dla-iiem vseh narodov, je že zelo stara Da bo moral biti ta jezik umeten, je od vsega j^očetka zhajalo iz preprostega spoznanja, da bi se pripadniki mal'h narodov, pa tudi vseh vel:k:h. ki bi izpadli iz tekme upirali. priznati katerikoli jezik velikega naroda kot izvoljeno mednarodno govorico Umetni mednarodni jezik naj bi bil ob-čevalni jezik predvsem na vseh mednarodnih zborovanjih v mednarodnem trgovskem poslovanju, diplomaciji, znanosti, prometu itd Izprva so skušali nekatere izmed živih jezikov tako poenostaviti, da bi bili v izredni meri lahko priučljivi. a vse prizadevanje le ostalo brez uspeha Sele sredi druge polovice preteklega stoletja je vrhndii oozornost »Volapik« profesorja Schleyerja ki se ie kmalu razširil po svetu n se ie zanj zavzelo široko razpredeno omrežje društev s 25 glasili Besedni zaklad volaoika ie bil v elavnem oovzet iz angleščine Ta iezik ie dal Dovoda Številnem reformam in novim ustvaritvam izmed katerih se te naltrdnele zasidral espe-ranto orof Zamenhofa iz Bjal stoka na Poljskem Esjseranto štele dandanes na stot soče privržencev dc vsem svetu. Pred vojno se ie proti njemu skušal uveljaviti ido ki je prinesel nekaj novih reform, a ni mogel prodreti. BI SE ČLOVEK LOTIL LITERATURE? Misel In delo: Vaše Dismo daje človeku vero v živlienjski načrt, ki ste si ea napravili S pripovedjo o svojih otr šk;h ietih ste sicer skopi, a slutit; se da da so bila polna doživetij mnosokrat br dkih in težk.h Toda verjem te mi da ie takšna miadost v& človeka, ki mu dušt le niso mogl. do kraja zastrupiti najboliša dota na pot Trdno upam. da ie delo ki ste ga napisali. v svojem jedru oa najbrž tudi v izvedbi dobro čeprav bi mu bilo verjetno treba kai korektur Z založniki je res križ. ManjKa nam podjetnih ljud: ki bi si upali tvegati nekai malega da izkooliejo tudi kakšen neodkrit talent — narod krešnjar-jev in malih trgovčičev smo pač Svetujem vam da se zaupate kakšnemu lite-ratu ali uredniku a preden se hočete javnosti predstaviti z velikim talentom, poskušajte spraviti kakšne krajše stvari v tisk Ko vam želim vsega uspeha vam hkratu priporočam ne prenag.ite se v ničemer ostanite dokler le morete ori svojem dosedanjem poklicu Malo irde delavne šole ni človeku nikoli odveč. STARO GNERACIJO - NA KANT? Gospod s Štajerskega: Vaša življenjska zgodba le res nekai izredno zanimivega, presite oa vendarle da hočete svoi pr mer posploševati Samo po sebi se razume, da se od generacije do generacije javljajo aejne moralne življenjske ra/.p ke Lahko Da verjamete da zna današma m'ad na Verdija in Straussa Veronesa in Tint^ret-ta Raiaeia in Miche angela prav tako ceniti. kakot iih spoštujete vi. le da hoče v svojem delu uveliav ti še hotenja :n stremljenja k; jih prinaša nov čas Ne v nekdanje dni ni več povratka a vse kar so nam stare dobe izročile velikega lepega, življenjskega bo veljalo vekomaj Tudi tisto o kmetsk; dekadenci katere obtožujete samega sebe ne drži Človek dd 81 let h penzionist in vdovec povrhu pa tako po'n življenjskih sil! Mirne duše lahko sedite : na uspehih svojega življenja, in če se je izkazal da vas otroci ne razumejo, jim i na tihsm odpustite iz vedrega, vese ega srca! E1 Ka SjklE J_2ki kotiček San na lužnom moru Med vama je možna ljubezen, toda nekatere črte v vašem in njenem značaju mrajo njen naravni razvoj. Vi ste preveč lahkomiseln in prenagel človek, ona pa jc nagn'ena k o*abnosti in samoljubju. Ce se bodo te napake omilile, je upanje, da se bo vse srečno izteklo. Nenajdena lp bežen Pojdite za klicem srca. vendar se pa še p :tujte s svojo pametjo. Včasih se nam zdi, da je ni večje nesreče od te, v katero smo zabredli. Ko se pa oblaki razprše, pa največkrat vidimo, da je bila na:a nesreča majhna in da se je to, kar nas je najbolj bolelo, spremenilo v našo radost. Vera Čemu obupujete? Saj imate vse pogoje za srečno in zadovoljno življenje! Nesreča pri vas je le to, da ne iščete sreče tam. kjer je. Podobni ste Ribničanu. ki je izgubil konja, pa je dejal: »Vem, da ga v tej dol;ni ni, pa vseeno pojdem pogledat v to dolino.« Dočakali boste še mnogo sreče in "ej^ljii če boste premagali žalost in obup. Armanda Dobro premislite, koliko rarlogov govori za in koliko proti Vendar pa mislim, da se ne boste mogli nikdar odtrgati od njega in da bodo nr;;ie ure ko si ga bo«te že'e1i. Čeprav so bila med vama nf**><»'f«iifl. vendar sodim, niso bila takega zr.ačaia. da se ne bi dala premostiti. Ta spor izvira od tega. ker sta oba preveč mislila samo nase, ne pa drug na drugega. Danica 36 Če hočete doječi notranje zadovoljstvo, se morate odreči nekaterim svonm žeMam, ki vam bolj razjedajo srce in moči kakor pa vlivajo up v dušo Otresle se praznega arienia in <->T*rJnvte se z vso vnemo dela. da vas odvrne od ža'ostnih misli. Ne detikajte se vedno svnie "ane. ampak dajte času priliko, da jo zaceli. Liao Deklica za zdaj še nc kaže izrazitih talentov. čeprav je zelo inteligentna in pridna Počakajte, da se razvije, in z razvoiem se bodo pokazali tudi skriti talenti G avno pa je. da je nikamor ne silite ampak pustite. da si iz lastne iniciative izbere svoj poklic m b tem svojo življenjsko srečo. Micka Vse. kar ste dobrega storili, vam bo ne enkrat ampak stokrat povrnjeno Veselite se. ker ste kelih trpljenja izpili do dna kajti zdaj vas čaka čaša radosti, ali pazite, da je sami ne boste prevrnili s svojim prevelikim zaupanjem in s svojo nečimurnost-»o. Tanja Odločite se za tak študij k- vam bo vlil novih moči in vam vrnil dum mir Lotite se takega predmeta, ki bo zvezan z umetnostjo. bodisi neposredno, bodisi posredno. Glede zmožnosti se ni treba bati. samo moro preženite iz svoje duše, pa vam bo vse po želji in gladko šlo. Nada Kot Ljubi j V JI Ta človek je delaven in varčen in ve, kaj hoče V občevanju s svojo okolico je včasih oster in zadirčen, vendar pa zna biti tudi prijeten in prizanesljiv. Ne izda rad drugim svojih skrivnosti, pa tudi skrivnosti drugih ne bo izb'ebetal. Človek se nanj lahko zanese, in kar obljubi, tudi izpo.ni, če le more. Za družbo ne mara mnogo. M Iva Neka stvar vas mori in vam ne da gledati na svet in življenje tako, kakor bi si to želeli Čeprav se ne izgubljate v oblakih. vendar gojite neke skrivne želje, ki se vam bodo težko uresničile Kljub vaši čustveni naravi ste še precej realni in s praznimi besedami vas človek ne spravi z začrtane poti. Odločnost in vztrajnost sta vaši lastnosti, ki vam bosta v življenju precej pomagali. Zaupajte sebi bolj ko drugm! L. Azkuiu Dotrpela je naša ljubljena mama Pokopali jo bomo v ponedeljek 8. januarja ob pol štirih iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Maša zadušnica bo v torek 9. januarja ob sedmih v magdalenski župni cerkvi. MARIBOR, 6. januarja 1940. ANA, hčerka, HAJKO, dr. FRAN in BOGDAN VATOVEC, sinovi — ter ostalo sorodstvo. Hrastnik se lahko ponaša, da je bila prva Žična železnica v bivSl avstroogrskl monarhiji, a baje celo v Evropi, zgrajena v hrastniški dolini. Letos mineva 60 let, odkar je prišla v obrat (1870). Zgraditi jo je dal takratni lastnik ojstrškega rudnika Dunajčan Sarg, čigar ime je še v našem času znano vsakemu kulturnemu človeku po Sargovem kalodontu. žičnico je dala TPD odmontirati 1867. Ob vznožju žičnice je poleg skladišča ojstrškega premogovnika dobro vidno tudi poslopje takratne steklarne prej Peklarjevo posestvo (tam, kjer stojita danes steklarna in kemična tovarna). Pozneje se je to posestvo prodalo dvema kupcema. Vsa Peklarjeva poslopja z okolico je kupil inž. Haiden, Peklarjevo Spaš-nico pa vitez Gossleth. Haiden je popravil 3taro Peklarjevo hišo v vilo (danes Ablova vila) in postavil v bližini te glažuto. Gos-■leth pa je za potokom v Spašnici zidal veliko fabi iko za kemične proizvode. Obe tovarni sta porabili veliko množino pre-mogovega drobiža, kar je bilo velike važnosti za hrastniški premogokop. Tudi ap-nenice pri velikem hrastniškem železniškem mostu, imejitelja teh sta bila Janez Peklar in Martin Spiler, so potrošile znatno količino premoga, ko so začeli žgatl apno. Mnogo domačih in tujih ljudi je dobilo dela pri teh industrijskih ustanovah. Tako je zopet dosti denarja ostalo v h~astn;ški dolini. Z industrijo je prišlo tudi precej inteligence v dolino. Hrastni- Ski rudnik je kupil tudi Krlžančevo posestvo pod Rožem. Postavil je na tem mestu lepo ln veliko rudniško restavracijo za gospodo in rudarje ter skladišče za življenjske potrebščine. Ta restavracija je bila središče družabnega življenja hrastniške gospode. Osnovali so prilično dobro knapovsko kapelo pod kapelnikom Pumarjem. Imeli so tam i tudi strelišče in kegljišče. Schrelner je bil . zelo dober restavrater ln njegova restavracija je slovela do Celja, Ljubljane ln Zagreba kot najboljša. Ob nedeljah ln praznikih je bil v restavraciji veliki ren-dez-vous hrastniSke in tuje gospode. Tu se je podnevi streljalo, kegljalo, prepevalo i pilo ln z damami flirtalo. Zvečer se je pa ! vse to prelilo v zgiban ples z veselimi na-pitnicami od šumečem šampanjcu. Wehr-han je igral vlogo Jupitra na tem veselem olimpu. Nikoli nI zašel Slovenec v to tev-tonsko družbo. Jauna tribuna Hrastn k sredi orešfega sto etia V naslednjem prinašamo nekaj zanjmivih drobtinic iz zgodovine hrastniške doline ki jo povzemamo po obširnem spominskem spisu pokojnega odličnega, zaslužnega rojaka Ferdinanda Rosa Hrastniške doline ali »Zavodenski graben« kakor se je poprej imenoval, je imel pred 130 ieti le 6 kmetij. Pobočja hribov, katera obdajajo to dolino, so bila skoraj —opolnoma poraščena z gozdovi, le tu in so bili trebeži (male njive) in pašniki, kjer so pasli otroci teh kmetov govedo in drobnico. — Pred 90 leti pa je bilo v za-vodenski dolini, sedanjem Hrastniku takole: Na lukališču pri Savi na desnem bregu zavodenskega potoka je posestnik Drnovšek z Drage postavil malo hišico, katera stoji v prvotnem stanju za današjo Drnovškovo gostilno. Tu je bil »brod« preko Save s čolnom Savčani so bili: Lašen, Vodopivec in Vovk, kateri so bili lastniki broda in so prevažali romarje na Kum. — Na levem bregu potoka je imel Možina svojo kmetijo s poslopjem, nad njim v bregu pa je bil naseljen Martinšek (bivše Dier-majerjevo posestvo). Nekako 400 m od lukališča naprej po dolini na desnem bregu potoka so živeli Peklarjevi v »Peklu« (sedaj Ablova vila). Dalje v dolini v Spaš niči je bil naseljen fužinar Mitelj (nasproti današnje dekliške šole). Mitelj je bil dober kovač in zelo bister človek Kakih 300 m naprej je stanoval na levem bregu potoka stari Pintar v mali koči; (današnje šentjarčevo). Njegov sosed je bil Spilar (poznejše Meketovo posestvo) Na desnem bregu potoka Boben je živel mali posestnik Kržanc (danes stara rudniška restavracija). Malo na hribčku je bilo že Roševo posestvo. Rošev sosed ob potoku je bil »zavodenski mlinar« Nace (danes Lukmarjev mlin) Za Nacetovim mlinom kakih 100 korakov naprej in oddaljena nekaj od potoka je stala pod Slepčkom štihova koča (današnja rudniška vilai. Na Logu so bili naseljeni kmetje: Loger, Stih ln Kašnar. Ob potoku je bil žafran (današnje Birtičevo). Od tukaj se je dvigal polagoma breg 2uganje s posetnikom Bizeljem. — Na tem položaju je današnja rudniška kolonija. V ta žuganjski hrib so kopali takrat ru darji rove do velikega premogovnega sklada pod Hrastnikom (sedaj Starim Hrastnikom). Za^odensko (hras+niško) dolino je takrat zaključil kakih 500 m od žafra-nove naprej kovač Bobnar s svojo kočico ln trebežem okoli nje (danes posestvo Janeza Plaznika). Zavodenska dolina je bila skoraj povsod, kakor že rečeno, zaraščena z grmovjem, zlasti z jelšo, kjer so otroci pasli živino. Po dolini so tudi vozili, čeprav je tekel kolovoz večji del v samem potoku. Po celi zavodenski dolini je vladala še pred 90 leti revščina in nadloge, kakor bi bila zapuščena od Boga in ljudi. Trije važni dogodki, ki so skoraj istočasno stopili na plan. so spremenili lice zapuščene hrastniške. pa tudi sosedne trboveljske doline. To so bili: revolucija 1848 gradha železnice skozi savsko dolino in eksploatirsnje premogovnih zakladov v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju. Premog je bil našim domačinom že od nekdaj dobro znan. toda nihče se ni briaral za njega ker je bilo povsod za kurjavo dosti drv Pravico do kopanja premoga v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju so doh;li menda ljudje že precej v začetku 19. stoletja. Pa noben človek ni vprašal za premog, nihče ni kuril z njim. zato je bila tudi ek^ploata-cija neznatna. Prvi posestniki hrastniške-ga rudnika so bili nekoč Hofele. Schonbru-hsr. in pozneje Rogoš. Leta 1829 je kupi! rudnik Slovenec — Ljubljančan Luznar kateri je pa že precej razširjeno rudniško pnse"t prodal 18^6 ekselenci pl. Brucku Zadnji je še isto leto ustanovil takozvano »Tržaško rudniško delniško družbo«. Po-vzetni in prebrisani tržaški bogataši Re-voltela, Mandolfo, Schiff. Wohiheim — vsi židi-e — in nj'm na čelu pl. Brurk -o kmah> spoznali važnost premoga v nr>*ih dolinah in so rudnik kupili od Luznarja za malen-ket 30 000 goldinarjev. Hrastničanom je zdaj za^fr^p no^a zvezda. Novi gospodarji so kmalu pristopili k moderni organizaciji hrastniškega rudnika Za upravnika je bil postavlien gotovo po Brucko^em predlogu, teoretično in praktično priVčno podkovan rudar, zagrizen Prus Wehrhan Ta človek le užival polno zaupanje svojih oblastodajolcev. Pošten in neumoren v svojih poslih, je Wehrhan gospodaril prav avtokratično po Hrastniku. Poln novih idej, jako zrelih, pa še več nezrelih, se je spuščal v nevarne in vratolomne eksperimente. Do takrat so vozili premog iz hrastniških jam do portaje Južne železnice 31/2 km daleč kmetje iz okolice na svojih vozeh, da ?o imeli s tem delom struen zaslužek. Wehrhan je spoznal, da tako primitiven transport ne odgovarja več moderni eksploataciji. Takoj je pričel graditi železnico od rudniške jame na 2u-ganju do hrastniškega kolodvora. Na tej progi so začeli delati že leta 1818, torej v dobi, ko Južna železnica še ni bila dovršena. Leta 1865 je zadala hra«I"'*k1 rudnik velika nesreča in je podrla do temelja Wehrhanovo gospodarstvo. Po vseh rovih in horizontih, na vseh mestih, kjer so kopali premog, je začelo goreti. Ekspioata-cija premoga je bila popo'noma ustavljena, razume se, da tudi vsaka dobava. Hrastniške industrije steklarna, kemična tovarna, apnenica so si morale nabavljati premog iz Trbovelj in Zagorja. Vsemogočni in silni ravnatelj hrastniških jam je doživel totalen fiasko, šel je po tridesetletnem gospodarstvu v Hrastniku v pokoj. — Pravi vzrok te nesreče je bila pogrešna metoda, po kateri so kopali premog Wehrhan in njegovi uradniki. Namesto, da so začeli od vrha navzdol, so kopali narobe v nasprotno smer, od spodaj navzgor. Na Wehrhanovo mesto je bil postavljen za upravitelja hrastniškega rudnika asistent Kalivoda, mlad, inteligenten akademik. Njemu je bil dodeljen zelo spo"oben in praktičen pomagač Terpotec. Temu človeku, rojenemu koroškemu Slovencu, je bilo sojeno, da je igral veliko vlogo v trboveljskih rudnikih. Hrastniški rudnik se je vedno bolj razvijal in velika množina premoga se je raz-prodajala na vse strani. Razume se, da so se množile velike gomile drobnega premoga, ki ni bil za tran°portlranje. Morali so torej misliti na to. da ga doma v Hrastniku ali pa v njegovi neposredni bližini upo rabijo za kuriavo. da ga na ta način spra vi jo v denar. Ta zamisel je torej zbudil v Hra-tnfku, kakor tudi pozneje v Trbovljah ln 7rrr:"j ter v okolici — lokalno industrijo II. gverk je kupil že pc Uradni dokument Ne boste verjeli, toda akt, ki ga objavljamo, v resnici predstavlja dopis nekega oblastva na višje instanco v naši banovini Sreskemu poglavarstvu Se poroča da je me 3. augusta 1911 popoldan ob 4 uri se vzdignila, tam zagorovjem Lisce iz smeri Celja nevihta s hudournim bliščem med kapajočim dežom. privalila v občino Ore-šja, med visok:mi hribi Lisce nasprot Metuivrh se zastaveč naenkrat v veliko vrtt^ko z orkansko močjo, zadenoč se sukajoči kazenski vrtinac nevihte sni ob morsko srebe^ski nos. z vasjo Metni vrh. na kupi hriba, v lesene eosp^^areke poslopje. sto5eč v štirih ^Hrktih od posestnika Franc Zupanca hšt. 3. Ta v svojem vrtincu pritiskaje v grozno narastujoči moči lesenih zastareiih stavbah, tako, da počneč škripati na vseh oglih, domačega vžitkarja zaloteč še zunaj ga tresk noč tja za plot, toliko, da še živ ostal, in se komaj izmuzal v zavetje za domačo hišo v velikem lesenem novem kozolcu, dol na obraznem grebenu pod hišo, pipaje. vso tam med latami spravljeno snopje od pšenice rži in metoč okrog po tleh. noseč to kak pri zametu snega po strani hriba naokrog, v nacefranrm stanju. kar na desetine metrov daleč, dol za hrib om^efeč suho snopje od zrnja do dobrega, s popuščanjem zrnja, po tleh kai na debelo natrošeno, rafungi v Izmeri do 15 škafov škoda na zrnju bi znašala zatem okrog 800 Din ali še več. Lotilo se je tudi streh na kozolcu ln hiši, upulilo slamnate strehe, razruvalo. štrleč pusteč slamo tja gor naravnost proti nebu na velikem poslopju s svinjskimi hlevi in parno, je gor v visoki strehi v gibelnu. kar slamnato streho nalomilo. iz-rulo iz sk'epov in bo za popravilo treba najmanj 600 Din. Ostale lesene hiše dalje tla po vasi od še treh posestnikov ie tudi nazibalo do škripanja v skiepeh. pa že stoječ nekako v zavetju pred oškodovanjem, zaseglo je ce) veMki hrib na Metnem vrhu do po vasi Drožanja. z maniš!mi poškodbami, le po strebeh od tefa iz doline nroti oblakom se vrtečega vrtulskega orkana. Kupon ta brezplačno Minuto domenka41 Štev. 16 »s 9H A' • H A'' Dva soneta Imel sem sanje, da se od telesa nesrečna moja duia je ločila. Ker pa sladkosti greha ni užila, sem priiel kar naravnost v nebesa. Tam gori mnoga videl sem čudesa; svetnic me neka krasna je vodila, po vseh me rajskih krajih je spremila, srca pa zadovoljil nisem, ne očesa. In prosil sem ga, kl je vse ustvaril: »Poglej! Tja vrni me/ V lepoto tvojol Bolj Breg si od neba mi z njo obdaril U Dokazal Bog Je spet pravičnost svojo, dobrote sij mu lica je ozaril, pogledal je in spolnil prošnjo mojo. Vsega me sladka sreče je prevzela, ko videl sem, da Bog me ni zavrnil. V dolino rojstno sem z neba se vrnil, v telesu spet je duia oživela. A žalostno me srenja ie sprejela: grdo me je nekdo po njei očrnil nikdar ljudem se nisem prav obrnil, pobožna je mrzila vas me cela. In spet sem prosil ga. kl vse je ustvaril: »Teh reši me! Hinavcev, glei, krdelo! ie danes vsak te stokrat Je prevarilU V sosedstvo dal hudičev tolpo celo mi dobri Bog je in me ni udaril: saj z njimi se je prav lepo živelo. France Strmi jan TUDI DOBRO. — Na žalost ne morem biti navzočen pri v&Si dobrodelni prireditvi, toda bodite prepričani, da bom v duhu pri vas! — A kakšno mesto želite rezervirati za vašega duha — po dvajset ali po petdeset dinarjev? SOSEDA. — Zakaj ste sosedu zažgali hišo? — Ker nima vinograda, da bi mu pore-zal trsjel i Rože - zdravilo Lekarniška betonlka (lat. betonica offl-cinaiis) ali bukovica se nahaja pogosto po gozdnih ter gorskih travnikih. Betonika je vlaknata korenika in poganja četveroogla-to, hrapavo, 30—60 cm visoko steblo z nekoliko srčastimi, hrapavimi ter nazobčanimi listi. Junija meseca se razvijajo cveti, ki tvorijo lepa vretenca. Cvete od junija do avgusta. Nabira se (listi) meseca avgusta. Ca j se pije (10 g na pol 1 vode) vsaki dve uri po eno polno jedilno žlico. Listni in cvetni čaj uživamo s sladkorjem Tak čaj odmaka in izločuje sluz in učinkuje prav dobro proti astmi, pljučnemu zasluzenju, božjasti, protinu in slabim živcem. Caj proti kašlju sladkamo s kandi-som, ki se prav dobro obnese, ker pospešuje izmeček. Proti vodenici in zlatenici uporabljamo sok, pomešan z medeno vodo, in to trikrat dnevno po eno polno čajno žličko. Zunanje se uporablja kot ob-kladek pri izpahnjenju udov. Liste polijemo z vrelo vodo, ki naj nato nekaj časa stoj L Bela brezs (lat betula a?ba) se nahaja povsod po gozdovih, nasadih in po vrtovih Je tenko, beloskorjasto drevo s čednimi in šibkimi vejami. Listi so trikotni ter dvojno napil jeni. Cvete spomladi ln to rujave mačice. Nabira se (listje, cvetje in sok) spomladi in jeseni Caj se pije (30 g na četrt I vode) dnevno trikrat in je to tzborno sredstvo proti mehurnim boleznim v mnogih slučajih tudi proti vodenici V zadnjem primeru se vzame 25—30 g na eno čašo in se pije 2—3 čaše dnevno Caj brezovih listov mehča tudi obistno kamenje in pospešuje izločevanje. Caj od skorje se uporablja proti protinu, pljučnim boleznim mrzlici tre~>avcu in semeno toku. Brezov sok. ki ga dobimo, če zasekamo drevo, uporab'iamo z izvrstnim uspehom (dnevno 3—4 jedilne žlice čistega soka) proti obis»n'm boleznim koliki, kožnim izpuščajem, škorbutu in ledvičnim kamenjem Zunanje se upor?b\ja listna obara zoper hraste in garje, dalje proti znojenju nog in lišajem. nt Prihitel je par m'nut pred dogovorjeno ..10 Zdaj mera čakati. O, mučni trenutki! Hodi gori in doli po pločniku, ves nestrpen in čudno vznemirjen. Vsak čas se zazre v medeno temino, odkoder bo prišla Ulične sveti ke v do^em pikčastem nizu izginjajo v daljavo. Iz nje se pojavljajo majhne črne postave, razraščajo se v svetlobnem siju ter se spet izgubljajo na desno, na levo, m;mo njega Stane površno opazuje ljudi ta je sam mraz g a sili da se skriva v plašč, oni živahno koraka ob vitki deklici, ki izpod čepice kuka v zasneženi svet Nekdo, z aktovko poo pazduho, stopa trudno in zamejeno, drugemu se pa mudi, zelo mudi. Minute so neskončno dolge, a Stane je tako, tako neučakan. Otepati se mora neljubih misli, ki se vrivajo v zadrževano, prijetno koprnenje po njej. Kako da je št ni? Ali čakam na pravem kraju? Seveda, to je običajno mesto sestanka. »Staro mesto«, kakor pravi Zlata. Da, staro... 2e sedem mesecev in devetnajst dni traja njuna ljubezen. Stane to dobro ve, kajti zapomnil si je tisto uro, ko ji je zašepetal, da jo ima rad in je prejel prvi rahli poljub. Od takrat sta se skoraj vedno sestajala na tem mestu. V tej priiazni uličici . Še kadar Stane podnevi čisto slučajno hodi tod. mu kri nekako hitreje kroži po ž'1 ah. Čeprav je takrat vse drugače dan ie. navaden dan; svetfke prazno, hladno strme na ceste. Sele zvečer, ko ima se.ci t- razlijejo svojo skrivnostno svetlobo. Stane je ves nemiren. Vlažnega mra?a ki prodira skozi čevlje, niti ne čuti. Hitreje stopa sem in tja. Pa zakaj je še ni? Ali je prišel ob pra vem času? »Ob pol osm;h«. mu je dejala No. bil je že malo prej tu. In zdaj že tako dolgo čaka. Doslej je prihajal vedno prvi na sestanek. A tudi Zlata ni zamujala Ko je drugikrati šel parkrat gori in doli po ulici, jo je naenkrat zagledal, kako stopica 'ahno in prožno proti njemu. 2e od da'eč je dvignil klobuk v pozdrav. »Dober večer!« Nato ji 1e krepko stisni) roko in io prldržal v svoji. »Kam ereva nocoj?« — Ce je bPo vreme prik^dno sta pohIte'a v park ali Se naprej v manj obljudeni gozdiček Poleti sta si tam poiskala klop v zatišju. Tudi ta klop je bila njuno »staro mesto«. Sta ne jo je objel in ji zagrebel roke v lase. goste, mehke, voljne lase. Pozimi oa sta 1 se sprebaiaia Tesno stisnjena drug k drugemu. da je njuna ljubezen kot vroč dih pMa čez zamrznjeno snežno ravan. Zlate ni in nI. Stane ne najde vzroka, ki bi jo mogel zadržati. Da je domači ne bi pustili ven? To nI verjetno. Sa1 jI doslej še niti z besedo niso namignili. da so njeni obiski pri prijateMicI Milici prepogosti. Prav za prav se zdi Stanetu čudno, dh ZTafni starši ne sumilo. kakSnl so ti ob'«:kl Morrta pa že vedo Ip n'rnaio p'? nroti temu? Sicer mu Je pa vseeno; vedno se '-.«cta HnViPa! /vtv,-~'<- tn nor«««" «ri* ne bo? Stane vrdrJH več. Sk^ri glavo mu vrve misli najbolj nemogoče in najbolj neverjetne. Od nekod se prikrade strah in napolni tree. Ljubosumen je. Ce se je kaj spremenilo? Ne, ne, to Je blaznost' Zlata tega ni zmožna. A vendar' Kako se Je zadnjič v gleda1 išču nasmihala Mirku, ko sta se med odmorom hladila n*. hodniku! Na njegovo nervozno vprašanje, le sicer odgovorila da 1e Mirko že do'go njen prijatelj, a nič več Staneta je to takrat pomirilo in zdel se ie sam sebi smešen. toda zdai že sluti, čemu Ztatlni nasmehi Ne. dotppga nosu pa noče imeti' Ne bo je več čakal A pisal ji bo. kar Ji "t* In nato je ne bo nikoli več pogledal. Taka Stane Je ravno nameraval zapustiti »staro mesto«, ko se Je tam b teme od-luSčila nevelika postava. Zlata! Topel občutek se mu je vzbudil in vročično ji Je stopil naproti. A tudi ogorčenje nad samim seboj ga Je prevzelo: tak nezaupnež si, da te ni sram! Zlata, ti moje vse, oprosti, da sem te tako grdo sumničil! Saj je vsega bilo krivo le predolgo čakanje. Cez par trenutkov jI je ves srečen božal male prstke tn govoril: »Zakaj si se zamudila? Mar je doma bilo narobe? Težko je čakati, veS...« — Zlata pa mu je pojasnila, da je priSla čisto točno ob pol osmih. Le zdi se mu, da je prepozna. Sicer pa sta zdaj skupaj in vse drugo ni važno. Nato se ga je oklenila Se tesneje. • Dok al pozno Je Stane spremil Z,ato domov. A ko se je vračal, je premišljeval, 'akaj napravi hrepenenje minute čakanja tako nerazumljivo dolge ln vliva v človeka toliko nestrpnosti Vso pot se je kesal, da je tako hitro podvomil v Zlatino zvestobo. Oh, ta Ijubpgumnptt! DuSan Drolc KAJ BO GLEDAL? Sinko: »Očka, moraš iti v cirkus, da vidiš, kako neki jahač skače med jahanjem s konja, se mu obeša za rep in mu končno obvisi na vratu.« Oče: »Kai bom 2'edal to' Vse take stvari sem delal jaz sam, ko sem se učil jahanja!« POTRPLJENJE — Kako ste vendar dočakali tako visoko starost sto dveh let? — S potrpežljivostjo. Fotoamater Nov postopek za brzo razvijanje Za tehnične namene, n pr za izdelavo vmesnih posnetkov v televiziji, za reportažne namene, a tudi v marsikaterih drugih primerih bi si želeli čim bolj skrajšati mokri razvijalni postopek. Na pobudo znanega prof. Stengerja so v zavodu za upo-rabnostno fotokemijo na tehnični visoki šoli v Berlinu izdelali postopek ki še posebno ustreza tej zahtevi in daje dcbre rezultate. 2e pred osvetljitvijo se dodaja po tem postopku negativnemu tvorivu raz-vijalno snov, a osvetljeni film pride potem v kopel, ki vsebuje lahko samo alkali. Plast je treba obravnavati predhodno v razstopini, ki vsebuje na liter 50 do 60 g hidrokinona. Ta obravnava traja v navadni temperaturi približno 1 minuto, potem je treba film kratko oplakniti in hitro ter enakomerno posušti. Po osvetlitvi damo film v raztopino, ki vsebuje na liter 250 do 300 g jedkega kalija ali jedkega natrona. Ta procedura traja za normalne filme kakšnih 5 sekund, filmi s tenko plastjo pa se razvijejo v alkalni kopeli do viška tudi že po eni sekundi. Temperatura kopel: je pri tem skoraj brezpomembna, seveda pa ne sme biti tolikšna, da bi se že-latinska plast v njej topila Negativ ima rjavo barvo, če pa dodamo kopeli na vsak liter 50 g sulfita. postane črn. V alkalno kopel je nadalje priporočljivo primešati malo snovi, ki zadržujejo nastanek osena, n pr kakšen desens bilizator Tudi usta-Ijevalni postopek lahko znatno skrajšamo, če uporabljamo kopel, ki vsebuje na liter poleg 200 g brezvodnega tiosulfata 40 do 50 g amonklorida. Prizori v mesečini — v polnem soncu Kako snemajo z mesečmo oblite ookra-jine na tekoči filmski trak? Takšne pokrajine fotografiramo z močno opt.ko in občutljivim tvorivom z navadno kamero lahko brez nadaljnjega in to z razmeroma kratkimi osvetlitvami, za kinematografske posnetke pa je svetloba meseca dosti prešibka Zato si pomagajo pri filmu tako. da snemajo pokrajino v svitu sončnega vzhoda ali zahoda in filmski trak pri kopiranju preosvetlijo. da po.ta-nejo slike temnejše. Filmski pozitiv ote-njijo končno v modrikasti barvni kopeli. Se enostavnejši je novejši postopek, po katerem se pokrajina v poljubni uri sončnega dne posname (seveda na pankro-matsko tvorivo) z rdečim filtrom, ki poveča kontrast med svetlobami ln sencami in ustvarja vtis nočnega posnetka v mesečini Tudi amaterska kinematografija si ne more za sedaj drugače pomagati nego z enim teh dveh načinov. Pri predvajasfu diapozitivov ali tekočega Kima si :7b»re rriprfaVc svol prostor tako da mu ni treba gledati na platno ne preveč od sp^dai navzgor oziroma od zgoraj navzdol in ne preveč od strani. V vseh teh p- ime-rih vidi predmete na platnu namreč zarisane. Najbolj neugodni 90 zato pro-tori čisto spredaj ali ob krajeh Ce upo-ablja-mo posrebrena ali druga specialna platna, ki slike še posebno močno reflektirajo. se neueodnemu pojavu zarisanosti prdr ži lahko še neugodnejši pojav da gl°dalec čisto spredaj ali ob krajeh sploh ničesar ne vidi. Ta platna so namreč namenjena za gledanje v nekem določenem o7kem kotu. v katerega reflektirajo maksimum svetlobe. Pri nabavi projekcijskega p^t-na za domačo rabo moramo tedaj dobro prenvsliti, ali nam neke prednosti določenih fabrkatov ne bodo bolj v škodo nego v korist Premisliti maramo pred vsem, kako bodo ljudje pred njim sedeli Sončni žarki H vpadajo sko^l okna v notran^šfne, učinkujejo -celo slikovito in poživlja :o*e. Posebno lepo se izražajo skozi prah ali dim ki ga pihnemo vanje. Za nale«*ffanje stereo-skopskih posnetkov uporabljamo najbolje temen ali pop okorna črn karton brez okrasnih črt Učinko-viteifii npero kop!je na t>ap;r pa so stereo-skopski d;apozitivi, ki dajejo pri gledanju proti svetlob: neprimerno svetlejše in pla-stičneje slike. V prehladni vodi se papirji težko izpirajo, v prehodnem zraku težko in neenakomerno sušijo Najslabše pa je, če nam papirji v vodi ali na zraku zmrznejo. Zelatinska plast dobi tedaj gube in grbe. ki sliko v večini primerov za vedno pokvarijo. Samo če smo stvar pravočasno opazili in položili poz tiv v vodo normalne sobne temperature, da se otaja in enakomerno spet zmoči, nato ga pa dali sušit v toplejši prostor, ga utegnemo Se rešiti. Lednih koščkov pa n ka-kor ne smemo trffati ali n-a-kati s P^pa, ter se nam £ njimi odluščijo tudi deli -lastL Fotcklub Ljubljana: V torek seja uprav- odbora v petf-k Črnski večer in do-.•čittv nedeljskega smuškega izleta. v Maginotovi linlii Vtisi angleškega novinarja iz podzemlja francoske obrambne črte Pred MTaglnotovo Srto Zapadno bojišče koncem decembra ' zaradi bivanja v zaprtih prostorih). TI pa »Prebil sem štiri in dvajset ur v eni izmed največjih trdnjav francoske obrambne črte na zapadu. Ta trdnjava, ki meri nič manj kot dvanajst kvadratnih kilometrov in je potemtakem desetkrat večja kot Gibraltar, se razprostira v osrčju enega od številnih alzašKin hribov. Njeni zidovi stoje na križišču, ki je videlo že dokaj vojska, saj so tod neštetokrat prodirale sovražne čete v Aizacijo. Zgrajena je z namenom, da bi enkrat za vselej zaprla pot proti zapadu in da se nekdanja zgodovina ne bi več ponovila. V začetku decembra so iz te trdnjave obstreljevali z daljnosežnimi topovi nemške čete, ki so se skušale koncentrirati kakih trideset kilometrov proč od te linije. Od tega bombardiranja dalje vlada na zunaj popoin mir in oddan ni bil niti en strel več. Toda čeprav je povsod okoli mir in se zdi, kot da je vse utonilo v tišini, bi se hudo zmotil, kdor bi mislil, da je trdnjava izumrla. Nikakor ne! V trdnjavi sami, ki šteje v svojem okrilju tisoč dvesto mož bro-ječo posadko, je vse živo. Teh tisoč dvesto mož se neprestano izmenjava na straži in dan in noč opazuje z vrha hriba budno stra-žarjevo oko. Na najmanjši znak je vsa posadka na nogah in vse je v momentu pripravljeno, da na povelje izbruha nekaj ton svinca na bližajočega se sovražnika. V nekaj minutah je vsa obsežna vojna mašine-rija trdnjave že v delovanju ...« Tako začenja ugledni angleški novinar in dopisnik enega izmed največjih londonskih dnevnikov »Daily Heralda«, ki sproti obvešča svoje bravce o vseh operacijah na za-paanem boj šču. svoj članek o obisku v Maginotovi iiniji. Omenjenemu vojaškemu dopisniku se je posrečilo, preskrbeti si dovoljenje za vstop v podzevane prostore te sicer tako zelo nedostopne francoske obrambne črte. ki jo tvorijo brezštevilne trdnjave in trdnjavice, betonska zaklonišča in strojniška gnezda. V naslednjem posnemamo po obširnem poročilu v že omenjenem listu nekaj zanimivih podrobnosti o ureditvi in poslovanju tega čuda moderne vojaške tehnike. podrobnosti, ki bndo gotovo zanimale tudi slovenskega bralca. Po~1biS V V^IMSštO p 33 Priznati je treba, da člani trdnju. posadke ne trpijo pomanjkanja. Hrana je vse prej kot slaba. Povabljen sem bil na večerjo in na mizo so prinesli pet jedi, priprav1 ien h v električni kuhinji trdnjave. Pomisliti je treba, da je ta kuhmja zakopana pet in sedemdeset metrov pod zemeljsko površino, žejo smo si gasili z odličnim francoskim vinom, ki ga imajo v izobilici v posebni trdnjavski kleti. In sicer ne samo ene vrste! Sploh se lahko reče, da prehrana moštva v vsakem pogledu vzorno opravlja svojo nalogo in je vsestransko poskrbljeno, da se posadka tudi kar se hrane tiče počuti kolikor mogoče doma. Ta naloga ni lahka, ker je težko ustreči sladokusnim francoskim že'odcem, ki so se stepli v ta ali oni oddelek Maginotove linije od vseh vetrov prostrane Francije. Moji prošnji, da bi si rad natančneje o°-le-dal mehanizem trdniave. je komanda ljubeznivo ugodila. Sedli smo v tramvaj, v pravi tramval. in krenili smo ž niim po dolgem, osvetljenem tunelu. Da si napravimo koMkor mogoče pravi poiem o velikanskih razsežnostih, no katerih ie ukrojen načrt teh podzemeljskih trdnjav, je treba povedati, da je meril tunel, po katerem smo se vozili, nič manj kot polnih sedem kilometrov in pol. Celo trdnjavo bi lahko primerjali ogromnemu mravljišču, v katerem stanuješ prav tako udobno kot v Parizu. To podzemeljsko velemesto razpolaga z vsemi ugodnostmi in razvedrili kot jih najdeš v Parizu. Podnevi igrajo vojaki nogomet. Igrišče imajo na tri metre debeli železobetonskl plošči, ki sicer terja od igralcev primerno previdnost, ki pa vendar odlično služi športa željni posadki. Zvečer lahko obiščejo podzemski kino oni ki imajo smisel za glasbo, pa lahko poslušajo koncerte godbene kapele, ki je na'ašč zato dodeljena trdnjavi. Komur zanje ni mar, ta si mora žejo po glasbi pogasiti s poslušanjem radia Kvartnpirci imajo na razpolago poseben kazino. Najraje se ki, tkni*asijo z bridgeom. Kadar kdo v tem mravljišču zboli ga pošljejo v bo'nico globoko pod zemljo, opremljeno z operacijsko sobo in z vsem udobjem modernega sanatorija Ko sem podvomil o tem. ali je življenje pod zemljo brez škode za zdravje človeškega organizma so mi ofieirii zatrdili, da je življenje pod zemljo boli zdravo kot v kasarnah na zemoH*-H novr*®"* da ne govu!'mo o življenju v strelcih iarklh in v zakoplh. O'" tise* dvesto ljudi se jih na dan ne Ja-niti deset za zdravniško n^oč. V bo^" sami pa več kot trife h na d~ To seveda ne velja z? op® k« t-'"jejo astmi a . f se seveda dodelijo oddelkom, ki operirajo na zemeljski površini. Čeprav je videti čudno, vendar pa je res, da je največji del obolenj zabeležen pri onih, ki se vračajo ' z dopusta in so si v mestu tačas nakopali kakšno bolezen. Kdor pa živi že mesece v trdnjavi, se zelo dobro počuti, j Večina posadke podnevi spi. Vojna se, I kolikor se, vodi izključno ponoči. V tem času pa oživi ozek pas zemlje, ki se razprostira med utrdbo in mejo. Podnevi je ta pas pust in neobljuden, čim pa se zmrači, j začnejo po njem švigati patrole in začne se premetena gonja in lov na sovražne vojake Treba je namreč vedeti, kakšno vrednost predstavlja za vojaško akcijo zajetje sovražnega vojaka, od katerega dobi poveljujoči častnik dosti uporabn®iše informacije kot so one, ki jih preskrbi avijacija. Zato je razumljivo, da prejme vsak francoski vojak, ki se mu posreči ujeti in pr'"esti živega Nemca, tridnevni dopust. Ce je pri tem pokazal še posebno spretnost in je podvig zahteval posebne drznost, je nagrajen poleg tega še z zlatim križcem. Razen tega mu komandant, čeprav to ni uradno odrejeno, odšteje še primerno vsotico, ki pač nagrajencu pride na dopustu zelo prav. Aktivnost teh patrol je iz navedenih vzrokov zelo živa. Na tem pasu se vodi boj na nož in rečne granate ter batonet so glavno i orožje, ki prihaja tu v poštev. Kdet strelske fr,.. ks 'ke Pred krati im Se mi je post e*" ' . JOiti dovoljenje, da smem spremljati eno izmed patrol na njenem pohodu v ta pas Njena naloga je bila polaganje bodeče žice Djset mož je nosilo velike klopčiče bodeče žice in železne količke k) so izdelani na ta način da jih je mogoče brez ropota zabadati in pričvrstiti v zemljo. Kadarkoli je zabijanje teh količev povzročilo kakšen šv;m. so z druge strani jeli odgc\iijati z ro("n;mi bombami. Pa;roli je bilo zaj ^^bro, dt na tem in tem mestu postavi žične ovire pri tem pa se mora tzogniti vsakemu spo p^du s sovražnikom. F-mandant ni hotel prikriti pozornosti sovražnih čel nj> ta predel fronte. Prostor, ra ka< rem je bilo treba zasaditi naše k®"iče, je bil nekoliko koif kov pred nerr-"i-o mejo. Te žične ovire na tem mestu naj bi zaščitile kopače novega strelskega irrka pri njihovem delu Preden smo odš!i. je komandir patrole pazljivo rregV^al s trdniavske ona-zov?!,~;~e ves ^eren in od tam ie lahko točno ugotovil, kie so najh^žii nemški zaVor' ?r »stroj• p /da pa tudi. ki® ie - skrita pot, po kpFiiiHH/\ 3EM/i?E Bila je trda noč, ko smo se izplazili iz naše trdnjave. Kot Indijanci, Kadar se plazijo v sovražni tabor, tako smo se počasi vlekli drug za drugim. Da ne bi v temi koga izgubili, smo drug drugega držali za opasač in na ta način počasi napredovali proti določenemu nam mestu. Od časa do časa se je kdo izmed na» zapletel in padel na zemljo. Ce se je to zgodilo tiho, brez vsakega šuma, ni to predstavljalo nobene nevarnosti. Cim pa je njegov padec povzročil nekoliko večji ro pot, smo vsi legli brž na zemljo in nekaj minut nepremično pričakovali sovražnikove reakcije. Pri tem me je čudilo, kako iz-vežbane oči imajo člani patrulje. Meni se je zdelo, da vidim vsepovsod nemške stroj niške zasede in vsak šum sem imel za približevanje nemške patrulje. Francoski vojaki pa so z neverjetno točnostjo razlikovali v kot črnilo temni noči. Grmovje, nizko drevje in šumenje listja jih ni niti najmanj vznemirjalo. Ti mladi ljudje so se v nekaj mesecih svojemu novemu okolju popolnoma prilagodili in so poverjeno jim nalogo izvršili s čudovitim mirom in duhaprisotnostjo. Med tem, ko je drugih osem pritrjalo bodečo žico, na odmerjenem prostoru, sta dva z naperjenima puškama prežala na straži in bi, kakor hitro bi se pojavila sovražna patrulja, ot-vorila nanjo ogenj. Komandant patrulje je nadziral razpenjanje žičnih ovir, kar ni lahek posel, obenem pa je napeto motril svet raztezajoč se proti nemški meji hi prisluškoval šelestenju listja, ki je podrh-tevalo v lahnem nočnem vetriču. Moj novinarski tovariš in jaz sva stala nekoliko metrov v ozadju, vsak čas pripravi iena, da jo urno udereva proti trdnjavi, čim bi se pokazal najmanjši sum'jivi znak. Na srečo je komandant ujel neke sumljive glasove. Čeprav z delom še niso bili ori koncu, je zapovedal vojakom, da poberejo orodje in začeli smo se polagoma umikati proti našemu zatočišču. Nismo se še dobro poskrili v našo trdnjavo, že se je usula na prostor, kier smo še pred nekaj trenutki bili, prava toča iz sovražnih strojnic. * V moderne v^jne Če bi se zakasnili dobro min"*" nas bi zrnje iz sovražnih avtomatskih strojnic kar pokosilo. Te strojnice niso običajno stremo orožje, ampak so najnovejšega datuma. To so električne strojnice, novost | sedanje vojne. Nameščene so v betonskih zakloniščih m so takorekoč prepuščene same sebi. Ko je potrebno na sovražnika izliti ogenj samo nekdo pritisne na majhen električni gumb in že strojnica bruha s peklensko naglico smrt na vse, kar Je pred njo. Kot je streljanje urejeno avtomatsko, tako tudi za uravnavanje ni potrebna posebna kontrola, ampak se avtomatsko premikajo, kot zahtevajo posebnosti terena, na katerem operirajo. Na ta način je varnost posadke popolnima zavarovana in vojaki lahko v svojih zakloniščih brez skrbi počivajo, saj jih čuva na stotine takih strojnic. To je mehanizirana mrtva straža modeme vojne. Zadostuje, da en m®ž pritisne na določen električen gumb in cela vojska reflektorjev stopi v akcijo. V hipu je teren osvetljen in cela vrsta mit ■ al jezov začne sipati svinčeno zrnje proti sovražniku, ne da bi tistemu, ki je na snimb pritisnil. sp'oh bPn treba zapustiti svoje zakirn šče. Vsa ta armada strojnic vodi borbo sama. V za'5- j'h npkaj letih je vojna tehnika dr.see^a višek me^a^iz^ije. Napredovala je v par letih bolj kot v st^etju od Naporna do nvnule sve'ovne voine. Arti-'erist. ki je zabarMt^-an v tej ogi mm trdnjavi, nikoli ne vidi sovi "ne patrole aP tani-a ali stre'ck°?a iarka. ali sp^oh cilj na k«'°*cga meri Vsi rPji so zanj samo š;v«rja'0 šle ' * n-, na apa.rn'u s k",-"'"m upra>Tia top Ko dobi poveMe. naj sl^ja. je to pcve'je iz -i7p"n s spdt. ki ie izderi še dva frma »ht-č l1"b<»7Pi« in »ZenUev v S"ursalu«. Vsi t? fi'mi so bili bolj loka^epa pnmppa. Toda finska f]MmrVa proizvodpja ni rastja s»-edi p®4a temveč se ie vedno boij raz-v'ia'a. V teku ča-a so njene f-"me vrleli po vsem severu, kier je ve^Vo š^evi^o ki-r-dvoran «e izza časa zlate dobe švedske filmske industrije. Danes ima finska 700 Upov. r® nieno pwVv»Hv« f4 m;i'ione) prin.. . i *mo -t. paš'm O ^ 60" 000) in s tem. da je v naši državi okrog 400 kinov, vidimo, da Finci mnnpo bolj oridno posečajo kino. kakor mi. Naizar>-'mivejše je to, da Finci od tuit prr>?zv®dn 1 e prav radi padajo ameriška de^ in da iih predvaiajo istočasno kakor v New Yorku. I/mdonu in Parizu! Naj-raiši seveda gledajo domače fnme. ker so izdelani vsi v narodnem iez'ku in imajo krasne posnetke prirodnih finskih lepot. Kinodvnrane so v vseh večiih ln manjših mestih, vaseh in n*kai jih Je celo v bližini Severnega morja Čeprav v oddaljene kraje ni hitre in redne prometne zveze. dostavMajo nove filme zelo redno, tako da tudi severnjaki r'so prikraišani za užitek se^me umetnosti, za katero se živo z»«'maio. I-etos so bHe v rennbUVl «'»oml izjavo je ob tej priliki po^il tutf* zasfc.pnik nemške narodne mnj.ši*a v Rtnuniji. V rumunskih diplomitskifc krogih ugotavljajo z zadovoljstvom lojalno zadržanje obeh narodnih manjšin, izmed katerih šteje ruska manjšina blizu 200.000 ljudi. V istih krogih poudarjajo, da je bila v teh krajih mi-nilih 20 let Sovjetska unija skoraj neznan pojem in se je pričela nevarna agitacija med to manjšino šele po sklenitvi nem:ko-ru-skega pakta, ki je zelo vznemiril prebivalstvo. Navzlic temu pa vladata v vseh predelih Besarabije, kjer prebiva ruska narodna manjšina, popoln red in mir. Bažlč v BaDgrada Beograd, 7. Jan. o Ob 11.15 Je bila v dvornem hramu na Dedinju služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kne-ginja Olga, princesa Jelisaveta, dvorne dame ter kraljev civilni in vojaški dom. Zagreb, 7. jan. o. Opoldne je prišel zagrebški nadškof Stepinac v spremstvu svojega tajnika v stanovanje komandanta ar-mije divizijskega generala Petra Nedeljko-viča v Opatički ulici in mu čestital k pravoslavnim božičnim praznikom. Zagreb, 7. jan. o. Opoldne je pravoslavni episkop Dositej sprejemal v svoji rezidenci v Deželičevi ulici božične čestitke. V imenu bana in banske oblasti mu je čestital podban dr. Krbek, v imenu vojske pa komandant IV. armijske oblasti div. general Peter Nedeljkovič in njegov pomočnik div. general Djordje Arangjelovič. železniška nssrcša v Karlovca Karlovac, 7. jan. o. Ob 1. ponoči Je na kolodvoru v Karlovcu trčila premikalna lokomotiva z nekoliko vagoni v osebni vlak, ki je bil namenjen na Sušak in je prispel iz Zagreba. Vzrok nesreče je bila gosta megla. Premikalna lokomotiva je skočila s tira in se je znatno poškodovala. Poškodovana je bila tudi lokomotiva osebnega vlaka. Zaradi trčenja se le razbilo pet vagonov osebnega vlaka in premi-kalnega vlaka. Hudo ranjen je bil kurjač premikalne lokomotive Milan Sekulič, ki so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Laže ranjena sta bila vlakovodja osebnega vlaka Biro in strojevodja premikalne lokomotive Nag, dočim ni bil izmed potnikov nihče ranjen. Po treh urah se je posrečilo očistiti progo, da Je lahko osebni vlak nadaljeval svojo pot. Velik požar v Senju Senj, 7. Jan. o. Snoči je nastal velik požar v hiši bratov Vukeličev nasproti katedrale. Ker je vel hud veter z brzino 100 km na uro, gasilci hiše niso mogli rešiti ter Je popolnoma zgorela. Ogenj je zajel tudi sosedno hišo, ki pa so jo vendarle rešili. V veliki nevarnosti je bilo tudi poslopje, v katerem je sresko načelstvo in iz katerega so prenesli na prosto vse važnejSe predmete. K sreči Je medtem burja nekoliko prenehala in se je gasilcem iz Senja ter sosednih krajev končno posrečilo omejiti požar, ki Je grozil, da bo uničil vsa mesto. Doslej Se nI ugotovljeno, kako je ogenj nastal, pa tudi Škoda, ki je precejšnja, Se ni ocenjena. Klubske prireditve na Pikljnki "*o dveh dobro uspelih tekmovalnih tečajih je SmK Ljubljana v petek ln včeraj izvedel svoje klubsko prvenstvo. Prvak v teku je postal Lado Starman, v skokih pa je zasedel prvo mesto Edo Bevo Pokljuka, 7. januarja. Smučarski klub »Ljubljana« je priredil za svoje boijše tekmovalce v času od 25. Xil. do 6. I. 40 tekmovalna tečaja za skoke in teke na Pokljuki. Tečaja za skoke sc je udeležilo 12 tekmovalcev, že izvežbanih starejših skakačev in nekaj mlajših mnogo obetajočih talentov. Trening v skokih je vodil g. Bogo Sramel. Tečaja za teke pa se je udeležilo prav tako 12 starejših tekmovalcev in nekaj mlajših talentov. Ta tečaj je vodil g. Gustl Jakopič. Idealne snežne razmere, krasno vreme ter idealni tereni za smuški tek so v mnogočem pripomogli k še večjemu uspehu tečaja. Razen tega nudi tudi »Šport Hotel« Smuč. kluba Ljubljane vsem tekmovalcem najugodnejše zatočišče po hudem treningu. Izredno dobro urejene skakalnice so omogočile sistematičen trening našim skaka-čem, tako, da so skoro vsi že po nekaj dnevih vežbanja dosegli lanskoletno formo, pozneje pa se stilno in tudi glede daljav še izboljšali. V petek in soboto jt klubovo vodstvo kot zaključek tečajev izvedlo tekme v teku na 16 km in skokih na 40 m skakalnici za klubsko prvenstvo. Tekme na 16 km se je udeležilo 8 tekmovalcev — seniorjev. od katerih jih je 7 prišlo na cilj. Rezultati so bili naslednji: 1. Starman Lado 59:45, 2. Rus Janko 1:01.32. 3. Svigelj Jože 1 02.12, 4. Korenin Franc 1:02 20, 5. Kapus Joža 1:04 05, 8. Štrukelj N. 1:06.35, 7. Drovenik Branko 1:10.15. Tako je postal Starman Lado klnbski prvak v teku za 1. 1939-40. Doseženi časi so izborni. kar je pripisati izrednim snežnim razmeram in izvrstno položeni trasi, ki je omogočila veliko brzino. Sa'ra'ne tekme za klubsko prvenstvo se je udeležilo 12 tekmovalcev, kar je spričo znanih razmer v skakalnem športu že dokaj lepo število. Vsi skakači — posebno naši reprezentanti — so pokazali že takoj pri rT-vi tekmi izredno izvežbanost in dober stii Rezultati so bW naslednji: 1 Bevc Edo. tofk 218.8, skoki: 32. 34 In 35 m. 2. Palme Franc 217.3. 31, 34.5, 34.5 m 3. Florjančič Peter 205.4, 30, 34. 33 m, 4. Dr. Baebler Leo 203.8, 30, 35.5, 32 m, 5 Nedog Joža 195.9, 26.5. 31. 33.5 m. 6. Javornik Ivo 181.3. 26. 28. 30 m. 7. Hrastnik Srečko 163 3. 24.5. 27.5. 31.5 m. 8. Mnlnar Saša 158 6 25. 27 5. 27 m. 9 Rus Janko 153 23 27. 23 5 m, 10. Božič Branko 135 5 27 p 29. 30 m. V vsel tekm* se le dva skotra končala 8 padcem kar dovolj lasno priča o izvež-banoet* skak;>*pv pneebno 'ep stil «o pokazali Bevc Pr^me in dr Baebler Skoda da se radi Izrednih razmer niso mogli tekme udeležiti Se ostali skakači finančnik Karel, Vidic Andrej, Dečman Tone in dr.), ki so prezaposleni v industriji odn. priv. poklica Klubski prvak v skokih za leto 1939-40 je postal Edo Bevc. Z izvedbo obeh tečajev in klubskega prvenstva je Sm K. Ljubljana končal svoje notranje delo ter so njegovi tekmovalci dobro pripravljeni za hude borbe v nastopajoči sezoni. Do 10. t. m. traja med tekmovalci SmK Ljubljane še tretji tečaj, in sicer na Li-panici za smuk in slalom pod vodstvom Saše Molnarja. V torek bo kot zaključek tega tečaja še tekma za klubsko prvenstvu v alpski kombinaciji, o kateri bomo še poročali B. Sramel. Mladinske teknit in skoki v Mojstrani Kljub odsotnosti Številnih članov je SmK Dovje-Mojstrana lepo Izvedel svojo klubsko prireditev Mojstrana, 7. januarja. V idealnih snežnih razmerah so se naši agilni smučarji v Mojstrani danes v krasnem zimskem jutru polnoštevilno javili na startu. Kljub precejšnjemu mrazu se je zbralo mnogo gledalcev, ki so vneto bodrili mlade tekmovalce. Med njimi so bili tudi člani smučarske ekskurzije državne klasične gimnazije iz Ljubljane, ki so nekaj dni uživali lepote in blagodati zimskega solnca ter snega mojstranskih terenov, ki jih nekateri po krivici preveč zapostavljajo, čeprav so se prav na teh terenih izvežbali številni smučarski prvaki in državni reprezentanti, ki jih je dal SmK Dovje-Mojstrana. __, j _ TEK MLADINE Proga, ki je zahtevala popolno obvladanje smučarske tehnike, je bila za mladino I. razreda dolga 2, za mladino II. razreda pa 4 km. Rezultati so bili naslednji: Mladina L razreda: 1. Magnik Marjan 10:35, 2. Krznarič Pavel 11:04, 3. Dovžan Srečko 11:13. Mladina II. razreda: 1. Lihteneger Jože 19 01, 2. Urbas Konrad 19:41, 4. Zavrl Miha 22:18. Ker je večina Članov zaposlena ln odsotna, se tekmovanje članstva ni dalo izvesti. Klančnik Lojze in drugi znani tekmovalci so namreč zaposleni v tovarnah ali pa na železnici in ne morejo zmerom dobiti prostega termina za tekmovanje. Popoldne pa so se vršili skoki na prvi jugoslovenskl skakalnid na Boru. Rezultati so bili naslednji: Mladina I. razreda: 1. Dovžan Srečko skoki 21, 21, točk 146: 2. Dernič Boris 19.5, 19.5 — 141.6; 3. Krznarič Pavel 18.5, 19 — 139.6. Mladina n. razreda: 1. Zorman Jože 21, 21.5 = 150.2; 2. Zavrl Miha 20.5, 20.5 — Otvoritev smučarske sezone Množice smučarjev na klubskih tekmah v okviru klubskega dneva so v soboto in včeraj številni klubi JZSS preizkusili svoje tekmovalce — Udeležba je bila povsod dobra, snežne razmere in vreme pa odlično Letošnji smučarski klubski dan, td pomeni vsako leto otvoritev smučarske tekmovalne sezone, je minil po dolgem spet v znamenju prav idealnih snežnih razmer in potekel ob veliki udeležbi smučarjev tekmovalcev. Vsi klubi in njihovi člani so se številno odzvali pozivu JZSS, toda deloma je na udeležbo na današnjih klubskih prireditvah vendarle vplivalo dejstvo, da so v Bohinju obenem tekmovali za pokrajinsko prvenstvo tudi Sokoli, med katerimi je nastopilo tudi mnogo članov športnih klubov. Ni znano, zakaj je sokolski savez svoje prvenstvene nastope razpisal že na tako zgodnji in prav za prav pravi smučarski termin, toda gotovo je, da njegovi tekmovalci na tej prireditvi še niso mogli biti v najboljši formi in bi bili bržkone poznejši nastopi pokazali vse drugačne in bržkone tudi boljše uspehe kakor današnji. Ne glede na to pa je današnja nedelja pokazala, da so se naSi smučarji na vseh koncih in krajih z veliko vnemo vrgli v tekmovanja, tako da lahko računamo, da bo letošnja sezona, če bo ostalo pri sedanjih snežnih razmerah in čeprav bo zaradi izrednih dogodkov po svetu morala ostati več ali manj v domačih mejah, prinesla še mnogo lepih uspehov v vseh smučarskih disciplinah. O posameznih klubskih prireditvah, ki so bile v glavnem danes, nekatere pa tudi že v petek in sobe to, smo prejeli naslednja poročila: Ilirijani so tekmovali v Planici V teku in kombinaciji Je zmagal Anton Petrič, med skakači pa je bil najboljši Vinko Kavalar — Startalo je vsega okoli 70 tekmovalcev, med njimi tudi oiimpijec Franc Smolej Prvi nastop Illfije v hokeju Včeraj je Ilirija odigrala v Beogradu prvo hokejsko tekmo na ledu proti ekipi BKE iz Budimpešte, v kateri je morala zmago prepustiti boljšim gostom a skozi čas Reke so kakor utripajoče žile narodov: iz njih se drami prvo življenje — k njim se človek vrača zmerom od kraja Silna je reka, gigantska, kadar vsa spenjena dere in podira, si grize nova pota, odnaša tod m naplavlja tam. Sil-nejša je kot vihar in ogenj. Večna je. Vse v njej in okrog nje se neprestano menjava, ona ostaja. Veličastna je še, kadar se vsa majhna in utrujena pretaka po strugi in grize in vijuga preko sočnih polj z vasicami in mesti ali kadar se liže na dnu skalnega korita in strmijo vanjo visoke stene s skrivenči-nimi drevesi ter se nad njo spreleta- no skalovje, napravili 4072 klafter (2737 metrov) vlačilne steze za vdovsko vprego, da so potegnili brodove proti toku do lažje zmogljivih tokav. Za to po* so obslružni posestniki morali odstopiti svet v širino treh klafter, skoro 6 metrov sveta, ki so ga morali vključiti v vlačiLno pot vzdolž reke na obeh straneh. Nadzirati so morali in vzdrževati vsak svoj odsek ter skrbeti za utrjevanje obrežja, ki je moralo biti zasejano z belo vrbo, katere kore- - "i v Življenje na Savi pred 100 leti vajo ptice. Nikdar ni slaba ali usmilje- ! na Vedno nekaj v njej ali nad njo, kar je kot nikoli izrečena, težka skrivnost. vest, nakana, drget. Daje in jemlje, zida in razdira, gradi in ruši, kot da je razumno in živo bitje, ki ga nikoli ne bomo razumeli. V njej so tisočletja izkušenj, v njej je modrost tudi takrat, kadar se nam zdi najbolj brezumna. Daje, čeprav tisti čas jemlje. Vedno je kdo na vrsti, ki od nje živi ali umira. Reka je Usoda krajem, po katerih se preliva. Usoda telesa in dobrin tako kot usoda duš ob njenih bregovih. Reka je tako kot zemlja, kot zrak ali svetloba in toplota življenje samo Morje, reka, potok, žuboreči vir izpod mahovite skale ali pa droben hlap, zgubljen in neviden v vsemirju — del stvarstva kakor človek, ista več-nostna slika. Oba nerazdružna, drug drugemu začetek in konec. Poezija in stvarnost... Za Rimljanov Rimljanom je bila Sava stvarnost v še večji meri kot dandanes nam Za zvezo med domovino in provincami so se posluževali Ljubljanice — Navpor-ta ali »Brodove nosečega« toka in Save.. Od Ogleja do Vrhnike so zgradili cesto ter po Ljubljanici in Savi prihajali do Donave in dalj, širili svojo kulturo, vnašali svoje bistvo. Potem je prišel propad imperija. Tja do 11. stoletja so divjale vojne vihre in reka je drvela svoja pota brez haska. Divja, polna ovir, nevarnih brzic je brodar-stvu le uporno služila. Tu so že vojne 16. in 17. stoletja. Šele zdaj spoznajo važnost reke za prodiranje armad. Izboljšujejo, regulirajo, toda za silo. Leta 1717 postane Trst prosta luka. Razmahne se brodarstvo. Od Trsta in Reke drži odslej tudi vodna pot proti Dunaju in dalje. Nekaj let kasneje, leta 1725., je general Schmettau pregledal 8 svojimi inženjerji vso reko do Beograda in podal poročilo, kaj, kako in kje je treba izboljšav, regulacij. Ljubljanica ie tudi takrat tekla leno, poplavljala barje. Ob bregovih so zasadili hraste in bukve, ki naj bi varovale brodove pred viharji, za časa poplav pa ko se je barje spremenilo v eno samo morje, naj bi nasadi na obeh bregovih kazali varno smer korita Odstranili so iz struge nevarne kleči, čeri in druge ovire. Zgradili so drage vlačilne poti za potezanje b rodov proti toku. V tem oziru je bilo največ storjenega v zasavskih tesneh, ki se začenjajo pri postaji Sava ter segajo do Zidanega mosta. Povsem drugačne so bile razmere v slavonskih ravninah. Tam je bilo korito nizko, širše, razcepljalo se je v številne rokave in rokavce, v teh so nastajale naplavine, usedline in brodo-vi, ki so morda po spretnosti brodarjev v tesneh ušli ostrim skalam, so tu pogosto nasedli Tudi tu so storili, kolikor se je pač dalo. Brodniki so morali z dolgimi drogovi sami rušiti in odstra-njati nastale naplavine V tesneh pa so predstavljale najnevarnejšo oviro brzice, slapovi, ogromne skale, ki so se zvalile z visokih bregov v sredo struge, ter ožine kjer so spretne roke komaj rešile dragoceni tovor in življenje brodnikov V tej dobi je bilo napravljenega mnogo regulativnega dela prav v tesneh, kot na primer v Ber-dajsovem grabnu, pri Koritniku, v Renkah in drugod. Razstrelili so nevar- nine, kot je znano, izvrstno vežejo zemljo. Če je kdo pot zanemaril, je moral odstopiti še nadaljnje tri klaftre Vsa regulativna dela. za katera je napravil načrte inž poročnik Ernest W Durch-lasser, so stala težkih 200 000 goldinarjev. V niz raznih, s to vsoto izvršenih naprav spada tudi 480 klafter (855 m) dolgi kanal na Ljubljanici blizu Vevč, ki je imel devet zatvornic O njem imamo strokovno poročilo izvedenca Tobi-je Gruberja, ki pravi, da se ta kanal za brodarstvo zaradi številnih zatvornic ni obnesel Za Gruberjega časa je bil ta kanal že popolnoma razsut in opuščen Načrti za obnovitev pa so zaspali v fasciklu. Borba za strugo L. 1737 je ogromen zemeljski usad pri Prusniku, kjer stoji dandanes blizu Zagorja Potiorekov gradič, savsko strugo skoro zajezil V tem nekako 450 metrov dolgem predelu je zaradi tega nastala ena najbolj nevarnih brzic, ki še danes našim kajakašem kakšno neprijetno zagode. Sava je tu »na jezu«, brzela s hitrostjo 3.5 do 4.8m na sekundo. O delih v tem odseku imamo podrobne zapiske Zadostuje naj navedba, da so tu korito nekoliko poglobili. regulirali ter s tem omogočili vsaj brodu, da je olajšan tovora, ki so ga morali znositi na drugi konec brzice, brez resnejše nevarnosti nrnil deroči predel. Istočasno v letih 1736 do 1737. so zadovoljivo odstranili tudi brzice pri Zidanem mostu, v Renkah in nevarne skale med Renkami in Zagorjem. Zgradili in mestoma v živo skalo preložili so tudi vlačilne steze Vsa ta dela so slutila smotru, poživiti trgovino, in vojaškim transportom med kraljestvom Ogrskim. Hrvatsko. Slavonijo in Srbijo ter Jadranskim morjem in ItaMjo. Vzdrževalni nadzornik Anton Haubtmann je moral vsako leto po dvakrat pregledati vso pot in sicer po spomladanskem in jesenskem deževju od Vrhnike do hrvaške meje V pomoč mu je bil izvedenec za kanale in za-tvornice Štefan Sili. Zaradi varnosti prometa in trgovine so med Brodom in Gradišiko na obeh straneh do neke širine izsekali gozdove in postavili stražo. Deželni glavar grof. pl. Auersperg je določil tovornino, ki je znašala za vožnjo do Kleč ali Kašlja 15 goldinarjev nemške veljave, računano s postaje Mokrice pri Brežicah, in 9 goldinarjev od Račice pri Zidanem mostu do Kašlja. Pozneje je bila tarifa precej nižja. Sleherni, ki je prihajal z natovorjeno ladjo ali ki je uporabljal stranska pota, je bil dolžan, da se je prijavil v Rači-ci, kjer je plačal predpisano vodnino ali vodni col. Prejel je boleto ali uradno potrdilo, ki jo je moral na poziv pokazati nadzornim organom. Mitničar-ji so bili spočetka v Litiji, na Prusniku in v Račici. Pozneje, koncem 18. stoletja, so mitnice pomnožili. Glavni uradi so bili v Zalogu, na Prusniku, v Jesenicah pri Savi (okraj krški), vmesne mitnice pa so bile med drugimi v Krškem, Račici in Zagorju. Vlačilna pot pa ni služila zgolj bro-darstvu, temveč tudi kot pot, na kateri so pobirali popotni denarčič od pešcev in vozov. Od Zaloga do Krškega si moral plačati 34 krajcarjev, od Krškega do Siska pa goldinar 80 krajcarjev. V Prusniku je uprava zgradila velike hleve za vole ter vse skupaj oddala v najem. Marija Terezija je določila tovornino od centa (Sa cent) od Siska do Krškega na 13 krajcarjev, od vedra (Sa vederu) pa 13 krajcarjev. Poklicni brodniki, brodarji ali ladjarji so potrebovali za to pot debelih osem dni, od Krškega do Zaloga pa šest dni. Zaslužili so od centa 11, od vedra 11 in pol krajcarjec, za drugo pa 25 goldinarjev; navzdoi od Zaloga do Krškega 5 goldinarjev 55 in pol krajcarjev, od tod do Siska pa 26 goldinarjev. Brodarsko sodne stvari je obravnaval urad na Prusniku, ki je bil podrejen okrožnemu uradu in deželnemu glavarstvu v Ljubljani Za udobno prevažanje so zgradili tudi skladišča v Zalogu, v Krškem in v Sisku čijin upravniki. »speditorji«, so bili podrejeni in odgovorni uradu na Prusniku Na Ljubljanici so vozili dokaj veliki brodovi, ki so imeli do 300 centov nosilnosti. Ljubljanski magistrat je leta 1564. kupil devet takih brodov za 9 tisoč goldinarjev Za les takega broda so zahtevali leta 1598. mimo 90 goldinarjev še suknjič iz dobrega blaga (lo-dna). Manjši brodovi z nosilnostjo 40 centov so imeli obliko v dolžino potegnjenega korita in so bili last ceha »Malih brodarjev«. V tem cehu je bilo okoli leta 1599. na Vrhniki 60 brodarjev, na Igu, v Podpeči in Ljubljani pa po trideset. Za Valvasorja Za Valvazorja so brodarili po Savi s čolni, ki so bili podobni svinjskim koritom, iz česar je omenjeni zgodovinar inačil na ime Sava (korito = Sautrog, torej Sau — Sava) Ravnala sta ga dva človeka, nosilnost čolna pa je bila 30 centov. Ko oa je postala Sava z regulacijo plovnejša, je dobil brodič smotrnejšo in lepšo obliko Rilec se je spredaj v lahnem loku dvignil v višino moža, na krmi pa je bil nekoliko ožji in manj zvit. Skušali so sicer uvesti še kako drugačno obliko, toda vedno so se vrnili k stari, ki je naravi reke še najbolj odgovarjal. Gabrijel Gruber je na primer poskušal celo z jambori in jadri, pa je ustrelil mimo. V tej dobi so prevažali v glavnem vino i2 Hrvatske in z Dolenjskega proti Ljubljani. Vojne v Evropi, tako na primer turška vojna 1788. in sledeče leto vojna med Francijo in Italijo, so dale tovorom na Savi drugo vsebino Gabrijel Gruber je predložil leta 1784. načrt za temeljito in sistematično regulacijo Save v etapah Njegovo delo je po večini izvršil Ljubljančan Jožef Šemerl (roj 1752.) Šemrlovi načrti so savsko strugo temeljito spravili v red. Njegova delavnost je segala tja do Zidanega mosta. Promet se je pocenil, kar kaže najbolj, da je državni erar pri vojaških transportih v času od 1. julija 1799. do zadnjega junija 1801. prihranil 156.368 goldmarjev na vozni-nah. Uredba z najvišjega mesta 11. julija 1803. je naročila, da se regulira Sava tako, da se bo lahko vršil promet z velikimi ladjami. To naročilo pomeni začetek in izvedbo številnih in važnih naprav, proti katerim so prejšnje skoro igrača. V glavnem je bila temeljito preurejena vlačilna pot skozi do hrvaške meje. Višek v tem sklopu dela, ki se je vršilo z nekakšno mrzlično navdušenostjo, je pod cesarjem Jožefom II. silna ideja, ki bi zvezali Jadransko morje in glavno mesto monarhije z mrežo vodnih poti. Do izvedbe tega velikega zasnutka sicer ni prišlo, toda povzročil je, da so kot pripravo začeli regulirati vse večje reke bivše monarhije tako na primer Kolpo v sklopu s Savo, Savinjo. Dravo in Muro. Načrt je bil za tisto dobo nezaslišan in bi še danes predstavljal mobilizacijo kapitala in delovnih sil za celo desetletje. Proračun te smele transal-pinske vodne zveze z osrčiem monarhije je znašal nad dva milijona goldinarjev. Prav zaradi ogromnih stroškov in nekaterih drugih nepremostljivih zaprek je ta genialni zasnutek. ki ga je mogel ustvariti predrzen duh, podlegel večno veljavnim zakonom možnosti. Tem bolj pa 90 se oklenili nadaljnje regulacije Save. Kmalu je lahko pri-ipeljal ogrski brod, barcella. 800 — 1000 centov tovora do zagrebškega mostu in celo do že omenjenih Jesenic. Okoli leta 1800. je plul mimo Siska že brod s 5000 — 6000 centi do Donave. Od Jesenic na kranjski meji so priplule kranjske »domabase« z blizu 300 centi tovora do same Ljubljane. Tačas so začeli ploviti tudi po Savinji do Celja. Dotlej so prevažali po Savinji navzdol le v glavnem sodčke z apnom na splavih. Sava za Napoleonovih dni Tudi sledeče obdobje francoske okupacije je bilo velike važnosti za ureditev rečne plovbe, ker so imeli francoski inženjerji bogata izkustva Številni projekti pa so ostali neizvršeni. Po miru v Schonbrunnu sta ženijska častnika Bellonet in Valepis preiskala vso strugo od črnuškega mostu do hrvatske meje. Predlagala sta mnoge izboljšave in nove graditve Leta 1810 sta po nalogu generalnega intendanta grofa Daucyja inženjerja Franc in Jožef Munzel napravila razne načrte, po katerih so začeli med drugim graditi tudi vlačilno pot pod Pogan kom ter prav tako pot in poleg tega še kanal v Prusniku. širok 6.3m. po katerem so odslej brodovi vozili brez nevarnosti Francozi so za ilirske province z odredbo 25 julija leta 1811 ustanovili tudi zavarovalno družbo za vse od Siska do Zaloga vozeče brodove. Te- za dviganje broda če bi kje nasedeL Brodove so gradili v glavnem v Zalogu, Klečah, Račici, Krškem in v Litiji-V Litiji so prebivali glavni lastniki brodov. Tu so gradili ne samo brodove za plovbo po gorenji Savi, temveč tudi »barkase« za plovbo po spodnjem toku med Zemunom in Siskom, ki so bile opremljene z malimi kojami in strehami in so veljali 1500 do 2000 goldinarjev Tovor in prometni personal Posluga savskega broda je obstojala največkrat iz sledečih oseb, 14 do 16 po številu: krmilar ali »zadnik«, prednji mož ali ».prednik«, pomagač, potem sledeči trije po imenu »vse peti«, osem »krmanov«, od katerih so bili štirje zaposleni spredaj in štirje zadaj, in slednjič dva »brodnika«, ki sta upravljala vrvi. Moštvo ie prejemalo za enkratno vožnjo navzdol 5 do 10 goldinarjev in hrano trikrat na dsn, obstoječo iz funta mesa, kruha in vina. Po Savi so tovorili fižol. oves. ječmen, klei in laneno seme, koruzo, vino v bariglah ali pa v večjih sod^h, »bankah« ali *bunkar'cah«, in slednjič blago v balah. Vlačili so proti Savi z voli. Z ozirom na moč toka so vpregli do tri vnrege po sedem parov volov, samo med Renkami in Zagorjem, kjer je savsko korito najožje, ni bilo vlačilne steze in so vlekli ljudje po desnem bregu. Po letu 1840. je tako zvana »cesarska kamra«, torej oblast, zgradila tudi v tem predelu stezo in je ime »cesarska kamra« ostalo za ta oredel korita do danes Ko so zgradili južno železnico, se je vlačilna pot na levem bregu morala umakniti pred železniško progo na desni breg. Tehnično nadzorstvo od Zaloga do hrvatske meje ie *melo sedež v Litiji. Radečah in Krškem Na terenu je bilo vedno dovolj strokovno izvedenih ljudi, ki so skrbeli za nemoten prevoz in popravljanje korita. Tako ureiena plovba je omogočila, da je letno 500 — 600 brodov prevozilo opisano progo Zgraditev železnice pa je zadala savskemu brodarstvu smrten udarec Kar kmalu je brodarstvo propadalo. mnogo ljudi je izgubilo ves zaslužek Mitnice in druga poslopja, v katerih so bili uradi, so propadla Tako je videti še danes pred vhoiom v hrastniški predor na desnem bregu razvalino tamkajšnje mitnice, dočim je fHn*>T Splav barigel (irau rtusuiK meljna glavnica je obstajala iz 100 deležev po 150 frankov Za vsak brod je bila določena odškodnina 130 frankov. Marca leta 1809 je začel obratovati celo poštni brod za blago in ljudi od Zaloga do Siska Vozna karta za potovanje proti toku je veljala dva goldinarja po osebi, pristojbina za cent tovora pa dva goldinarja 6 krajcarjev; povratna karta pa je veljala 2 goldinarja 24 krajcarjev, oziroma goldinar 24 krajcarjev. Vožnja je trajala navzdol tri dni, navzgor pa 14 dnL Oblast je budno skrbela za varnost plovbe, toda kljub temu je bilo mnogo nesreč. največ zaradi nepazljivosti na brodovih uslužbenega osebja Zato je bila izdana uredba 26. junija leta 1817.. ki je veljala takrat za plovbo na Donavi. Med drugimi predpisi je bila tudi določba, da je smela biti dolžina broda brez srednjega in zadnjega dela ne manj kot 18 klafter (34 m), širina pa 9 čevljev. Izšel je tudi odlok, ki je za vsak brod oprostil štiri može vojne službe. Leta 1808. je imela savska plovba 107 brodov in 428 vojaščine oproščenih mornarjev. Pozneje je oprostitev veljala celo za šest mož na en brod — Vsak brod je dobil evidenčno številko ter so ga vsako leto temeljito : pregledali, ali je še sposoben. Stan ' brodovi iz leta 1817., ki jim je stregla desetorica mož, so okrog leta 1838. napravili prostor modernejšim, večjim in širšim. 27 klafter dolgim in i4 čevljev širokim. Oprema je obstajala iz devetih, po 44 do 46 klafter dolgih ko-nopnenih vrvi za potezanje in vprego na vole in iz treh lažjih za poteg po ljudeh. Te vrvi so izdelovali iz italijanskega prediva v Litiji :n Zalogu. K opremi je spadalo še šest večjih in 12 manjših vesel, 18 okovanih drogov 3 kord za planje vode in 8 vzvodov hiša na Prusniku prešla v zasebne roke. Lastniki so jo predelali, neki Francoz ji je dozidal stolpiče in tako je še danes, ko je v posesti Oskarja Potiore-ka. Lepo jo je videti iz vlaka kmalu med Zagorjem in Trbovljami. Kasneje se je pokazala potreba smotrnega vzdrževanja naprav, ki so služile varnemu prometu m v vedno večji meri tudi odtekanju vode, posebno ob poplavah. Stremeli so za tem, da bi regulirali vse korito tako, da bi bilo ob normalnem stanju vode kakih 50 — 90 metrov široko. V ta namen so bile izdane milijonske vsote predvojne veljave. Danes se marsikje opaža, da so smotrne naprave že porušene in da odnaša reka posebno v terenu med Zalogom in Kresnicami ogromne ploskve rodne zemlje in da postaja ravnina vedno bolj pusta. O tem, kaj in koliko bi bilo treba storiti, da se obvarujejo posestniki nepopravljive Škode, naj bi pač razmišljali poklicani ljudje in tudi nekaj ukrenili, ker je vsako Leto slabše. Sava kot plovna prometna žila je danes še pomembna in se je tudi v gornjem toku poslužujejo izključno samo snlavarji. Ob normalnem vodostaju lahko plovejo do Trbovlja in dalie. Če pa je voda zelo n,-zka, morajo čakati pred brzicami pri Prusn;ku, ker je struga polna skal in bi splavi nasedli. Na tem mestu bi bilo treba korito iztrebiti skalovja, s č;mer bi ta predel tesni izgub1'! nekoliko romantike, toda ustreženo bi bila splavarjem. Morda se bo kdaj našlo nekai tisočev za ta namen, naloženi bi bili kar najbolje. AMI Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja 'konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. - Za mserauu dei je odgovoren AJojz Novak. - Vai v LjuDljai*