Štev. 5. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 31. januarja 1924. Leto III. Uhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: *■ en mesec................Din. 4 Četrt leta................... „12 ** pol leta..................... »24 Posamezna štev. stane I Din. Uredništvo: wubljana, Kopitarjeva ul. G 111. Rokopisi se ne vratajo. ^etrankirana pisma st ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna-, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. se računajo po dogovoru. :: Trboveljski škandal v parlamentu. ki V parlamentu se ie vršila te dni zanimiva debata, jasno osvetljuje vse divje izkoriščanje, ki si ga dovo-Wje danes v »svobodni« Jugoslaviji brezsrčni kapitalni na brezpravnih delavskih slojih. Potek zadnjega rudarskega štrajka v revirjih po-Uemokratene Trboveljske družbe je znan. Veliki drža-',(>tvorec in dr. Žerjavov finančnik g. Auguštin Prapotnik je tedaj z najaktivnejšo pomočjo poradikaljenih lavnih oblasti z brezprimernim nasiljem brutalno zadu-" Kihanje obupanega delavsvta, ki ni zahtevalo prav n,č drugega kot le skromnega, a vsaj človeka dostojna življenja. Jugoslovanski parlamentarni klub je gle-“e na tedanje dogodke vložil interpelacijo na vlado, v ateri je zahteval pojasnila in kaznovanja krivcev, ob enem pa socializacijo tega največjega industrijskega podaja v naši državi. ( Vlada je z odgovorom na interpelacijo odlašala in 'Zlasala. Le najodločnejšemu nastopu dr. Antona Ko-°»ca pri prizadetih ministrih in v seji klubovih načel-jk°v, se je vlada udala in spravila interpelacijo na dnev-> red. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Ko-(>sec je poleg tega tudi posredoval pri posameznih mi-‘strih in izposloval zagotovilo, da bo vlada zastavila 'Voj upliv, da se krivice poravnajo ter pristala na po-isanje 4 Din. na dan. Odločnim in spretnim pripravam Korošca se moramo zahvaliti, da se je ta interpela-ClJa obravnavala na evropski način, kar sicer v Bel-SCradu ni navada. Ta interpelacija je prišla v parlamentu v razpravo ®reteklj četrtek in razprava je trajala ves dan. Kot pr-v‘ j,e govoril naš poslanec Kremžar, ki je v trdih, a za-iad r h. besetla!l obračunal z vlado, zlasti pa še s pri-VneC i * ministri’ to ministrom za notranje posle, pra-usoUje, socialne politike ter šum in rud. Napadeni mi-rlsfri so se skušali izgovarjati, vkljub temu so pa mo-,al1 sami priznati, vsaj med vrstami, da so postopale rajevne oblasti pristransko in da zadene velik del kriv-e tudi Trboveljske kapitaliste. Na popoldanski seji je otetn govoril še naš poslanec Kugovnik, za njim pa s stari borec J. Gostinčar, ki je v najostrejši obliki vse jalove izgovore ministrov ter razkril vse ’ ob pri*i,{i tega žalostnega štrajka, ko so desk kapitalisti in radikalni vlastodržci v brat- n ^ objemu navalili na izžeto delavstvo. Energičnemu c.nst°l>u naših poslancev se je zahvaliti, da je bila kon- 0 sprejeta resolucija, glaseča se : jn »Pozivlje se vlada, da v smislu izjave ministra šum uk rud izposluje rudarjem povišanje 4 Din. na dan in la ene’ da društva podjetnikov sprejmejo odpuščene de-'Ce nazaj«. 2 Malo je to, zelo malo, a ne moremo in ne smemo je °^at' silnih težav, katerim se imamo zahvaliti, da Prisla interpelacija sploh na dnevni red. kat se ie pa °b tej priliki nečuven škandal, ne e^ga delavstvo nikdar ne bo pozabilo. Naš posla-sto .J^rožar se je obrnil na privilegirane »delavske za-inte C<< soc’a'ne demokrate, da bi tudi oni podprli to k rpelacijo Jugoslovanskega kluba, toda socialist Divac Pfj.0 7~ odklonil, češ da bo itak nastopil za rudarje, ko interpelacija na dnevni rfcd. Že to postopanje »de- lavskega zastopnika« je več kot značilno, a kraljevi socialist Divac ni držal niti besede, temveč je ob priliki opisane debate hrabro — molčal, z izgovorom, da se bo spomnil rudarjev ob priliki proračunske debate. Ob tej priliki se nehote spominjamo slavnoznanih dr. Korunovih pljučk s cmoki v Unionski restavraciji, kajti kavalirska obzirnost socialističnih kolovodij do trboveljskih demokratov postaja vsak dan značilnejša in sumljivejša ... In potem se ti ljudje še upajo prikazati med rudarje. Ej, poslovne zveze med Žerjav-Praprotnikovo in Kristan-Korun-Prepeluhovo družbo še niso zarjavele, kakor vse kaže. 1 oda rudarji ne bomo plačevali teh zvez! »V današnji družbi ne razpolaga ne delavec, ne obrtnik, ne kmet svobodno s svojo lastno delavno silo«, je zaklical naš Gostinčar v četrtkovi razpravi. To je res, toda v naši državi, ki so ji dali njeno današnjo obliko gospodje a la od Trboveljske družbe na usta raznih Žerjavov, Pribičevičev in Divacov ter jo upravljajo radikalni korupcijonisti, ne razpolaga delavec sploh z ničemur več. On je danes brezpraven bolj nego je bil v srednjem veku. Kedaj bo ljudstvo, zlasti pa še delavstvo, izpregledalo ter po zasluženju obračunalo s krivimi preroki, ki mu trosijo peska v oči, za hrbtom pa barantajo z njegovimi krvosesi. Politični pregled. Pri mas. Radikalni vladi v Belgradu klenka najbrže že mrtvaški zvonec, kajti opozicijonalni blok, o katerem smo poročali že zadnjič, je do malega že ustvarjen. Očividno so tudi Radičevci uvideli jalovost svoje abstinenčne politike ter se vsaj z delom svojih poslancev udeležijo generalnega naskoka na radikalno vlado, ki ga ta ne bo prebolela. Iz opozicijonalnega bloka bo pa seveda izločeno Pribičevič-Žerjavovo krilo »demokratske« stranke, ker je to v prvi vrsti odgovorno za današnje stanje, kajti radikali danes* končno ne delajo drugega kot to, da nadaljujejo politiko, ki sta jo uvedla v Belgradu Žerjav in Pribičevic. G. Pucelj ima smolo. V Ljubljani se je zvezal z radikali, v Belgradu se pa približuje njegov klub opozici-jonalnemu bloku. Očividno bo obsedel generalisimus naših kmetijcev — med dvema stoloma. Naši »Jutrovci dan za dnem kričijo o političnih mahinacijah »Jadranske banke«, da bi odvrnili ljudsko pozornost od umazanij Žerjav-Praprotnikove »Slaven-ske banke«. G. Tone Kristan, ustanovitelj devetstodevetinde-vetdesete socialistične klikice pridobiva baje vsak dan več pristašev. V njegovo naročje se vračajo zlasti starejši sodrugi. V Inozemstvu. Kapitulacija. G. Pašid, Ninčid in Mussolini so podpisali v nedeljo v Rimu »sporazum«, ki prepušča Italijanom vse, kar so ti zahtevali, predvsem Reko. S tem so so polastili Lahi še zadnjega pristanišča v gornjem Jadranu, ki prihaja v poštev za prekinorski promet in s tem so dobili tudi ključ do vsega Jugoslovanskega gospodarstva v rolke. Očividno hočejo Srbi Slovence in Hrvate gospodarsko popolnoma zadušiti ter jih spraviti s Dostojevski) : (Dalje.) Mlada žena. 111. *>.•*> noč sta v razburjenju prebila pri bolniku. Dru-»j D r° je Ordinov šel ven, kljub svoji bolesti, katere $reč1?lTagovaI’ že zgodai zjutraj. Na dvorišču je zopet ?a gip, atara- To P°t sa fant pozdravi že od daleč in z°Pet radove(lno’ t0(la videti ie bil°- da se je takoj t° nisi nič slišal nocoj ?« vpraša Ordinov. »ohšal sem dobro.« --Kakšen človek je to ? Kdo je on sploh ?« ^lo tojf StC na^e*i s°b°’ morate sami vedeti. Moje Ordinov^k83’ Ta.nte’ odgovori, če te vprašam !« zakriči ^a ,®sno in v bolestni razdraženosti, ki mu je sa- »K • a nova-s* sani *° P?016,0' « Ali sem morda jaz česa kriv ? Ti Mojster /nV’ si PrePlašiI človeka. Spodaj stanuje da nocoi 3 mrtva^e krste, on sicer ničesar ne sliši, to-ušesiJC vsceno sHšal, in njegova stara je gluha na-d°sti daW^a 16 1111 drugem dvorišču, ki je pač že ^■cijo !«C' S° to — torej * ^az Pojdem na »Ni potrebno, grem jaz sam«, reče Ordinov in se obrne proti vratom. »Kar se mene tiče — ti si sam najel sobo... Gospod. gospod, počakaj! Ordinov se obrne ; hišni sluga je spoštljivo prijemal za kapo. »Kaj je ?« »Če greš ti, grem jaz k gospodarju.« »In potem ?« »Rajši grem ven.« »Ti si prismoda,« odvrne Ordinov in se obrne zno^ va. da bi šel. »Gospod, gospod, počakaj no !« Fant se zapet dotakne kape in se skremži napol razburjeno. »Rad bi ti nekaj svetoval ; bolje je, da ohraniš močno srce. Zakaj bi preganjal ubogega človeka ? Ali veste, da je to greh ? Bog tudi zahteva, da se to ne sme, to veste sami.« »Poslušaj tedaj, vzemi to tukaj. In zdaj mi povej, kdo je on ?« »Kdo je on ?« »Da.« »To vam bom povedal tudi brez denarja.« Nato vzame zopet metlo v roke, mahne z njo enkrat, dvakrat, potem pa zopet dvigne oči in premeri Ordinova, trudeč se, da bi napravil važen izraz v obrazu. »li si dober, gospod, če nočeš živeti z dobrimi ljudmi, potem jih pusti. Stori po svoji volji. Slišal si, kaj jaz mislim.« tem tudi politično na kolena. Tudi srbski prepotenci in korupciji bo še odbila ura. Ramsay Macdonald je končno prevzel vlado naj-silnejšega imperija, kar jih je kedaj videl svet, to je Velike Britanije. Dolgo se gospodje lordi in razni multimi-ljonarji niso mogli sprijazniti s to misijo, končno so v svoji prirojeni uvidevnosti vendarle spoznali, da je najpametnejše, če se uklonijo ljudski volji. Tako je prevzel glavno krmilo sveta v roke delavec in prepričani smo, da bo izpolnil vanj stavljene nade. Da, da, Angleži znajo, drugače kot pri nas, kjer tvori začetek in konec vse državniške modrosti — zakon o zaščiti države. Madjarska dobi precejšnje mednarodno posojilo v zlatu, baje za svojo gospodarsko rekonstrukcijo. Po kurzu njene dosedanje politike sodeč, bo pa obstojala ta gospodarska rekonstrukcija v — novem oboroževanju. italijanske volitve se vrše koncem aprila. Ljudska stranka — takozvani popolari — nastopijo samostojno, a glede na velike pretresljaje, ki jih je prizadel Mussolini tudi njim, utegnejo rešiti komaj četrtino dosedanjih mandatov, ostale stranke bodo pa enostavno pomedene iz politične pozornice, če še v zadnjem trenutku ne sklenejo enotnega nsatopa. Slovenci, ki imajo sedaj 5 poslancev, utegnejo v najboljšem slučaju rešiti enega. Usoda izgnancev. Iz daljnje VVestfalije se radi nemške katastrofe začenjajo vračati oni naši ljudje, ki za časa avstrijskega gospodarstva niso našli kruha na svoji zemlji ter so bili prisiljeni iskati si ga v daljnji tujini. Štirideset tisoč se jih baje vrne in prvi že prihajajo, a kaj vidimo: 1. Vlada je votirala za te repatrirance a 5 Din. na osebo, a še o tej »velikodušni podpori« ne ve živ krst ničesar ; 2. ljubljanska pokrajinska uprava se za sestradane družine, ki se vračajo, sploh ne zmeni, češ da je socialno skrbstvo itak likvidirano; 3. delavska zbornica menda sploh ne ve, da se vračajo tisoči delavcev, zato tudi ne pokaže nobene ini-cijative ; 4. izgnance sprejema domovina tako, da jih pusti umirati sredi zime na cesti. Novi angleški ministri. O prvem ministru Mac Donaidu smo govorili zadnjič. Omenimo še to, da so bili njegovi stariši majhni kmetje in da je bil namenjen za ljudskošolskega učitelja. Njegova žena je bila nečakinja slavnega Gladstone - a ; imela je nekaj denarja, nekaj je zaslužil s knjigami, tako da se ni nikdar imel direktno boriti za vsakdanji kruh. Trgovinski minister Sidney Webb je ena najboljših glav delavske stranke.. Najprvo je bil privatni uradnik, potem je pa predaval nacionalno ekonomijo na londonski mestni visoki šoli in v delavskem kolegiju. Nato je postal profesor za javno upravo na londonski univerzi. Ustanovil je v Londonu šolo za gospodarsko in politično znanost«. Zunanjost njegova je bolj učenjaška. Skupaj z ženo Beatrico je izdal veliko »Zgodovino delavskih zvez«. Izdal je tudi mirovni manifest delavske stranke. Nato ga pogleda Tatar s še bolj značilnim izrazom, toda se je napravil užaljenega, ko je zapazil Or-dinovo ravnodušnost, in je spet začel pometati. Nazadnje se vendar napravi kot da je delo dovršil, se približa Ordinovu s tajinstvenim obrazom, napravi posebna znamenje, katerega pomen pa je Ordinovu v vsakem slučaju ostal nejasen, in zamrmra : »On je — ali razumeš !« »Kaj ?« »Ob pamet.« »Kako to ?« »Pa če ti povem ! jaz vem, kar vem !« nadaljuje Tatar v še bolj tajinstvenem tonu. »On je bolan. On je imel ladjo, tako veliko, ali veš, pa še tretjo in četrto. Vse so vozile po Volgi, jaz sem z Volge, in tedaj je obstojala še neka tovarna, ki pa je pogorela rn ta-:o je to prišlo !« »On je tedaj znorel ?« »Ne, ni — vseeno ne ! Nikakor ni znorel ! On je pametna glava. On ve vse. Prebral je mnogo knjig in tedaj je drugim pripovedoval resnico! Tako — ako je ! kod prišel: dva rublja, trije rublji, štirinajst rabljev, kolikor pač kdo da — pa odpre knjigo in po\ . vse. tako in tako, vso resnico! Toda najprej denar nt lizo, I brez denarja — niti besede !« (Dalje prihodnjič.) decembra 1917, in je formuliral v njem načela za novo ureditev Evrope. Clynes je zastopnik ministrskega predsednika in »tajni varovalec državnih tpečatov«, začel je kot navaden delavec, in ko je bil lani -povabljen h kralju na obed, so ga delavci na zborovanju zato hudo napadli. Rekel je : »Saj nisem republikanec, in tudi naša stranka ni republikanska. Vsak dober Anglež priznava monarhijo«. Od drugih ministrov je značilna osebnost lord Par-moor, znan kot velik prijatelj mirovnega stremljenja ; veliko je naredil za olajšanje bede v Avstriji in na Nemškem. Novi vojni minister Thomas, voditelj delavstva, je bil svojčas vlakovodja. Minister Ponsonby je bil pa osebni strežaj kraljice Viktorije In nato diplomat. Šele po vojski je prestopil v delavsko stranko. Minister vere Travelyau je pa med najbogatejšimi angleškimi veleposestniki in kljub temu zvest pristaš delavske stranke. Leta 1914 je bil državni podtajnik, je pa svojo službo odložil, ker ni bil za vojsko z Nemčijo. Novi zakladni kancelar — mi pravimo finančni minister — Snowden je pa iz uradniške rodovine. Tudi on je bil uradnik, -pa je službo pustil, hoteč se popolnoma posvetiti svoji stranki. Je eden najboljših poznavalcev angleških financ. 60 let je star in hodi po berglah. Nekateri sedanji ministri so bili že prej ministri, v drugih strankah. Tako lord Haldane, ki je znan po svoji veliki politični vlogi dve leti pred svetovno vojsko. Takrat je bil vojni minister in so ga poslali v Berlin k Viljemu v dosego nevtralitetne pogodbe med Nemčijo in Anglijo. Veliko se je takrat pisalo o tem. Ni pa imel uspeha in sicer vsled nepopustljivosti tako ene kakor druge stranke. Tudi Henderson je bil že minister in sicer član koalicijskega ministrstva, takrat, ko so bili konservatvci združeni z enim delom liberalcev. Bil je celo član ožjega vojnega sveta, kar mu je njegova stranka zelo zamerila. Saj je med socialističnimi voditelji. Ker je pa zelo zmožen, so mu seveda odpustili. Poročala nam pravijo, da je Mac Donald že krenil na pot svojega programa in ga hoče hitro izvesti. Tedenske vesti. G. Janko Arnšek, krojač v Hrastniku nam sporoča, da gotovi ljudje njemu očitajo, da sporoča »Pravici« gotove lepe novice iz Hrastnika, ki neki gospodi niso všeč. Mi radevolje potrjujemo, da g. Arnšek ni v nobeni zvezi z zadnjim dopisom, ki žigosa naprednjakarsko veselico in z njo združene dogodivščine. Uredništvo. Na Koroški Beli smo imeli 27. t. m. občinske volitve. Dobili smo 12 mandatov, socialisti 9 mandatov In vsi združeni naprednjaki z narodnimi socialisti vred 4. »Napredni elementi« so krepko pogoreli. Preteklo soboto so narodnoobrambna društva sklicala v ljubljanskem Unionu protestni shod proti Pašič-Mussolinijevi kupčijsiki pogodbi za Reko. Manifestacija bi bila lepa, če bi je ne bila skazila nesrečna Orjuna. Ti ljudje so smatrali, da morajo zopet enkrat povedati Ljubljančanom, da so na svetu. Začeli so žvižgati in upiti in g. Kranjc je govoril. Manifestaciji je ta Spektakel mnogo škodoval. Za delavstvo naj bo to opomin, da naši fašisti še žive. Delavci ne smemo trpeti teh terorističnih organizacij, in jih v kali zatreti kjerkoli se pojavijo. Konec železničarske stavke na Angleškem. London, 29. januarja. V mezdnem sporu na železnicah je prišlo do sporazuma. Pogoji ureditve spora so bili sprejeti ter se je sklenila vzpostavitev dela. Upajo, da bo promet še nocoj vzpostavljen v normalnem obsegu. II. delavski večer Jugoslovanske Strokovne zveze v Rokodelskem domu je lepo uspel. Tovariš Terseglav je predaval o delavski zavesti in je pojasnil v lepih in nazornih izvajanjih težko vprašanje o marksističnem pojmovanju razrednega boja in pokazal na razliko, ki jo v boju za boljši družabni red zastopa krščanski socializem. Opozoril je na težke vzgojne in izobraževalne naloge, ki čakajo delavsko gibanje, ki mora delavcu predvsem zbuditi zavest človečanstva. pravico in resnice. — Po predavanju se je razvila dolga debata, ki je sprožena vprašanja še bolj pojasnila. Prihodnji dis- kuzijski večer bo zopet v torek zvečer v Rokodelskem domu. V Prevaljah je imenovan za srezkega načelnika, po starem okrajnega glavarja — bivši policijski komisar F. Senekovič, dosedaj pri okraj. glav. Celje. Znan je kot zaščitnik Orjune. Zahvala! Podpisani se najiskreneje zahvaljujem naši strokovni organizaciji in njenemu predsedniku tov. Uranjeku za izposlovanje draginjskih doklad k moji pen-ziji. Zastonj sem se poprej obračal na vse druge organizacije in stranke. Živela Del. zveza ! Hvaležni Zaptišek Martin. D. M. v Polju. Nek sodrug iz Vevške ppairnice, oziroma iz Zaloga se je oglasil v »Glasu Svobode« in zapel takole. »Nezavisni« smo se ustanovili v papirnici. Klerikalci so se ustrašili. »Nezavisni« se bodemo borili in klerikalcev bo konec. »Nezavisni« se bodemo organizirali in klerikalci nas bodo spoznali in bodo postali vsi »Nezavisni«. »Nezavisni« imamo sodruge, ki nas organizirajo vsakih štirinajst dni pod drugo firmo, tako da smo vedno »frš und zauber«. Klerikalci pa imajo vedno stari »gvant«, pa je vedno lepši, močnejši in trpežnejši. »Klerikalci« imajo kričače, krvosese in priganjače, mi jih pa nimamo. Klerikalci imajo 21 poslancev, ki niso za nič, mi smo jih imeli 51, sedaj jih nimamo nič. »Klerikalci« imajo našo občino v rokah, mi je pa nimamo. Če bi mi vse to imeli, kar imajo klerikalci, bi se delavstvu dobro godilo. — Mi krščanski socialisti, ki naše tičke dobro poznamo, vemo prav dobro, da bodo odleteli kot odlete vse ptice selivke. Pri nas je zanje prehuda zima. Kako je z delavskim vprašanjem? Tik po vojni je stalo delavsko gibanje zelo ugodno. Delavstvo izven SLS je bilo enotno organizirano v socialno demokratični stranki, ki je bila po številu takoj za SLS. Ker so bile ostale stranke razceplene in ker je po celem sv ne tič ne miš. Tako vsaj zatrjujejo člani. V resni-r1 *'e Pa stvar čisto drugačna. Ta čitalnica je organizira v ljubljanski Zvezi kulturnih društev, torej steber realistične liberalne dem. stranke. Možje sami strast-^ liberalci od častnega predsednika, ki pripada tisti or-*anizaciji, ki je proglasila našo lepo slovensko zastavo a autonomistično cunjo, do zadnjega naprednega škri-a> ki ne ve kaj hoče. Neznačajnost, neodkritost, nev-ralnost je krinka, pod katero hoče ta klika spraviti ne-..avedne delavske trpine polagoma za sužnje kapitala. če ste možje stopite na plan in povejte ljudem linico. Potem seveda boste ostali sami, in tega se bo-ltte- — Delavci, tovariši, trpini, za Vas ni mesta v taki 0r8anizatiji, ki še podpira umirajoči kapitalizem. Orga-^irajte se v naši Delavski zvezi. Porabite svoje moči sebi v korist, mesto v škodo. Tudi pri nas boste Vse^i- vsaj toliko izobrazbe in razvedrila kot tam. Z emj močmi na delo. Zalog mora postati opora za naše se|°- Vsi, ki hočete delati, pridite v Delavsko zvezo, ki j.e razvija in krepi vedno močnefe. Bojkot pa kapitalni birtovski liberalni dvoživkarici. °2iro Krekova mladina. Krekova mladina v Ljubljani. Skupno predavanje ^ >ma delavski večeri z Jugoslovansko strokovno zve-se vršijo vsak torek v dvorani Rokodelskega do-Dos * .^ubljani. Dolžnost vseh članov, da jih sigurno e°ajo. Začetek vedno ob osmi uri zvečer. ^ak ^aupn^< delavskih organizacij, ako hočete imeti a Pojasnila glede ustanovitva podružnic Krekove mla-®’ se obrnite takoj na centralo v Ljubljani. Še en- H,Q *as prosimo, na delo, kajti čas hiti, naše vrste Oolaj^10 ne PreP°zn0- Govornik je na raz- Juj Krekova mladina. Podružnica Sneberje-Zadobrova v D °°čni zbor na Svečnico 2. t. m. ob 3. uri popoldne °^0storih g. Lovšeta. Člani in članice na svidenje na eJJi zboru in pripeljite še druge seboj. Odbon bor riPravljalnl odbor. Sestavil se je pripravljalni od- V 0.z^ Proslavo tridesetletnice kršč. soc. del. gibanja. MonnvU je zastopana Krekova mladina po dveh za-^lad Odbor se je sestavil na inicijativo Krekove bom111?' tovariši in tovarišice, bodite pripravljeni, da kos — 5s svoji nalogi. aito ?°I?naniu«. Kajti svetovni nazor ima tedaj pomen, do (je- ,a dejansko na voljo človekovo, da se odloči Dotrej!an*’ so v skladu z njegovim nazorom. Zato pa je S0re ei} nazor, ki je brezpogojen, absoluten, ki se ne tvorj.lnja- Potrebna je morala, načela o nravnosti, ki temelj, ki se nikdar ne more zrušiti. Samo ab-®0sain ,Oprala more dati jamstvo za čednostno življenje *e vz»eZ”^,a *n celotne človeške družbe. Samo ona modi, vsfw^ Prepričane, resnicoljubne, nepodkupljive lju-^e, §q . druga morala vzgoji koristolovce in vetemja-2tiaVa ?la^istični - materialistični svetovni nazor ne pri-*Mi morale. Kakor uči Friderik Engels : je m ^'anjamo vsako moralno dogmatiko, ki uči, da iij° nad zgraiena na večnih principih (načelih), ki sto-•Hore ^Kpdovino in nad narodi.« Na ta način se ne 2&ačajev * *n n°bene trdne podlage za vzgojo ^al) v ’ nasprotno, nudi se prilika, da se animal (ži-^rster. °veku še bolj razbrzda. Lepo pravi Fr. W. ^lativnjL’ av* zna^aj je zmagoslavje absolutnega nad *tl°ralnih ’* ,zna^aj 'Potrebuje trdnih, nespremenljivih > sPrem'St^e^nic za vse ^ase in za vse > vse ^ar e ve?nja V *kodo značaju in ustvarja neznačaje, S°'utno i. ^a^one Pa more dati samo večno, ab- l«1110« akn3e’ povzro^ltelj vsega, kar obstoja. In Delavski večeri. Jugoslovanska strokovna zveza je pričela prirejati »Delavske večere« v Rokodelskem domu v Ljubljani. Dosedaj sta se vršila dva. Na prvem je govoril dr. Andrej Gosar, na drugem pa Franc Terseglav. O vsakem teh večerov bodemo prinesli obširneje poročilo, le danes, žal, vsled prostora ne moremo. Prosvetna zveza v Ljubljani priredi prosvetne tečaje. Gotovo bodo ti tečaji nov prav koristen vrelec ljudske izobrazbe. Ljubljansko delavstvo naj se prav gotovo pridno udeležuje. Delavstvo in zadružništvo. Iz knjige Ljubomirja St. Kosierja »Problem štednje i naši uložni kapitali«. V Ljubljani obstoji Zadružna zveza (zadruga z omejeno zavezo), katere predsednik je dr. Anton Korošec in katera ima v sebi združenih 505 zadrug iz Slovenije, Štajerske in Hrvatske in to največ hranilnic in posojilnic. — Število teh zadrug, ki jih predstavlja Zadružna zveza je znašalo 1. 1921 480 in se je torej njih število tekom 1. 1922 povišalo za 25. — Pa kljub temu povišanju po številu je padlo stanje hranilnih vlog Zadružne zveze od 68 milijonov dinarjev od leta 1921 na 63 milijonov Din. ob zaključku poslovnega leta 1922. Če primerjamo tedaj promet vlog Zadružne zveze z onim od Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, vidimo, da so vloge te banke v istem času znatno napredovale (za skoro 13 milijonov Din.) i relativno i faktično in je njihovo stanje znašalo 1. 1920 še 27 milijonov Din. a leta 1922 42.5 milijonov Din. in koncem 1. 1922 skoro 100 milijonov Din. Kaj sledi iz tega za nas delavce ? Zadružna zveza je tisti zavod, ki financira Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo, edino veliko zadružno podjetje, ki ni odvisno od bank od velekapitalistov. Res je, da so široke delavske mase v stanju stalnega obubožanja, res je pa tudi, da je še vedno dovolj delavskega denarja v liberalnih, privatno-kapitalističnih denarnih zavodih. Tovariši, pokažimo zavednost tudi na tem polju. Strokovna zveza. Prevalje. Nerazumljivo je vedenje delavcev uslužbenih v tukajšnji papirnici, ki je last grofa Turnškega. Ti, delavci, ki so v večini še dokaj vestni v izpolnjevanju verskih dolžnosti, ter se strinjajo z nazori kršč. socializma, nimajo poguma biti dosledni in se učlaniti v kršč. strokovni organizaciji Verjamejo še vedno nekaterim sodru-gom, ki povdarjajo, da deluje za zboljšanje delavskih razmer edino stranka socialnih demokratov. Tem revežem ni znano, da se za zniago pravice, ki trebi pot plemenitim dejanjem, bori neprestano stranka kršč. socialistov in to ne brez uspeha. Tem našim delavcem kličemo : v kršč. strok, organizaciji iščimo varstva in pomoči, ker tu vlada nesebičnost in poštenost, ki vodita vztrajen boj proti našim izkoriščevalcem iti zatiralcem. Zveza papirniškega delavstva, pomagaj nam. da tudi pri nas dvignemo organizacijo! Maribor. ! Redni občni zbor skupine Poselske zveze v Mariboru se vrši v nedeljo, 3. II., ob 5. uri popoldan v Lekarniški ulici 6, z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna za vse članice. Veliko dela nas čaka ! Ruše. Strokovni sestanek delavstva se vrši na Svečnico 3. II. ob pol 9. uri dopoldan v stari cerkveni šoli v Rušah. Pride govornik iz Maribora. Tovariši, udeležite se shoda polnoštevilno ! STROKOVNA ZVEZA TOVARNIŠKEGA DELAVSTVA V LJUBLJANI, STARI TRG 2./III. Po določilih zvezinih pravil sporočamo vsem včlanjenim skupinam, da se vrši redni letni občni zbor SZTD dne 24. februarja 1924, ob 9. uri zjutraj v spodnjih pro- t Ve> ki te m°ralne zahteve tudi življenjske za-6,11 so unr S vs<:rnosočni Bog položil v naravo, po-avičene in vsak človek se jim mora ukloniti. Kajti nravnost (čednostno življenje), ki nima svojega temelja v neskončnem božjem bitju in vzgoja značaja, ki ni prežeta s končnim ciljem — Bogom, je brez pomena in se ne zdrži. Vzgojitelju manjka pravzora, po katerem naj vzgaja mladega človeka in fantu manjka življenjskega ideala, po katerem naj stremi. Vsako drugačno vzgojevanje je le tipanje in iskanje, ker manjka Resnice, ki naj tvori središče in izhodišče moralnega življenja. Vsa brezverska svetovna naziranja so nezadostna, ker so delo ljudi samih, dočim je kršč. vera, no-siteljica vse Resnice, Lepote in Dobrote, tista, ki daje življenju edini pravi cilj, mu kaže pota in nudi sredstva, da človek postane vreden svojega človečanstva. Življenjski cilj se glasi: Spoznavaj Boga, odloči se sam zanj, svojo dušo usposobi za večno življenje v Boga, izkazuj čast in slavo svojemu stvarniku ! Vzgojni in sa-movzgojnl cilj: Gospodstvo duhovne duše nad čutnim telesom, preobrazba duše na poti popolnosti po pra-vzoru božjem in najlepšem zgledu Kristusovem, življenje po božjih zapovedih in po Kristusovem nauku. Med verskim življenjem in med moralnim je taka ozka vez, da prepričana vernost brezpogojno ustvari moralno življenjsko pojmovanje in vodi tudi k moralnemu (čednost-nemu) življenju. Vera hoče zveze z Bogom, zato tirja celega človekal, kojega velik del tvori moralno življenje. — štorih I. Delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bla« gajnika. 4. Določitev članskih prispevkov v zmislu okrožnice štv. 4. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev strokovnega odbora. 8. Slučajnosti. Vse skupine, pri katerih se občni zbori še niso vršili, se pozivajo, da iste čimprej izvedejo. Vabila za občni zbor zveze bomo poslali vsem skupinam pravočasno. ZVEZA PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA. Skupina Dev. Mar. Polje. Naša skupina je imela predzadnjo nedeljo 20. t. m. ob precejšnji udeležbi lepo uspeli občni zbor. Občni zbor je posetil glavni tajnik JSZ tov. Žužek, ki je v jedrnatem a ob enem zelo zabavnem govoru označil položaj delavstva v strokovnih organizacijah. Članstvo je vzelo vsa poročila odbornikov z zadovoljstvom na znanje ter jih odobrilo. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imel odbor v pretečenem poslovnem letu 18 sej in 7 shodov, 1 veselico in majniško proslavo z zborovanjem na prostem. Članstvo se je udeležilo tudi katoliškega shoda v Ljubljani. Skupina je imela dva mezdna boja z dobrim uspehom. Dalje se je borila v pretečenem letu v nebrojnih posredovanjih v prilog svojih članov, posebno pri krizi v papirni industriji, ki je trajala skozi dva meseca. Tudi drugače se je pomagalo članom, z nasveti, s spisovanjem raznih prošenj in vlog na razne urade. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela skupina v pretečenem letu dohodkov Din. 30.850.50, stroškov Din. 26.058.05, Saldo Din. 4.792.45, v hranilnici Din. 2.832.62, skupaj Din. 7.625.07. — Invetar skupine Din. 2.625.—. M Članstvu je bil predložen tudi načrt o denarnem vzdrževanju papirniškega delavstva. Pri volitvi odbornikov in zaupnikov kakor tudi drugih lunkcijonrajev, so bili ponovno izvoljeni dosedanji odborniki in zaupniki. H koncu s© je občni zbor izrekel, da formalno pristopi vsak član tudi k politični organizaciji. Predsednik skupine je vabil delavstvo na socialna predavanja, ki se bodo vršila vsaki petek zvečer ob 8 uri, dalje na dramatično predstavo, ki jo vpri-zori Delavska zveza v nedeljo, dne 3. febr. 1924, in na predpustno veselico skupine dne 24. febr., ter zaključil lepo uspeli občni zbor z željo, da odbor in člani vzajemno delajo za prospeh celokupnega delavstva. Javni nameščenci. Vabimo Vas, da pristopite k »Strokovni zvezi javnih nameščencev«. Podrobna natančnejša pojasnila in pravilnik so Vam na razpolago v vpogled v pisarni Stari trg 2. I. vsak dan od 16. do 18. ure. Pristopi lahko vsak aktiven ali vpokojen javni nameščenec in sicer do 1. februarja 1924 vsaki neglede na starost, po 1. februarju pa le taki, ki niso še prekoračili 50. leto starosti. Pristopijo pa lahko tudi družinski člani (žena, otroci nad 10 let in starši). Razun tega lahko pristopi vsak član k podpornemu in posmrtnemu fondu. Vsi člani vživajo ugodnosti glede cenejše zdravniške pomoči, nabave cenejših zdravil, obleke, obutev, živil, pravnega varstva), gospodarskih potrebščin itdi Seznam tvrdk, katere nam nudijo precejšnje ugodnosti, so v pisarni ob uradnih urah in ob sobotah zvečer od 8. ure v kleti konz. društva na razpolago in v vpogled za prepis istih. Člani podpornega fonda vživajo denarne podpore. Člani posmrtnega fonda imajo pravico do posmrtnine. Vabimo Vas tudi na redne tedenske seje odborov, zveze, oziroma družabne sestanke, ki so vsako soboto od 20. ure dalje v kleti Konsum. društva, Kongresni trg 2, kjer lahko zahtevate pristop in poravnate prispevke. Naročite si list »Pravica«, ki je obvezno glasilo te zveze oziroma vseh članov in v kateri so objavljeni vsi razglasi zveze. V prihodnji številki se prične objavlje-nje poslovnika. Važnejše nujne zadeve objavimo po potrebi tudi v dnevniku »Slovenec«. Pripominjamo, da se je že dosti nameščencev in vpokojencev oglasilo, pogrešamo pa v naših vrstah še mnogo ! Pristopajte pridno ! V organizaciji je moč, v združenju pa uspeh! Dopisi. Iz Vevške papirnice. V zadnji »Pravici« se nekdo pritožuje nad našim generalnim ravnateljem, radi njegove mogočnosti. Mi delavci to že nekaj časa sem čutimo. Na delavčev pozdrav se malokdaj zmeni. Kot dostojni ljudje vemo, da je treba spoštovati predstojnike, a kot taki zahtevamo tudi. da se dostojno ravna z nami. V nasprotnem slučaju bomo pa rekli po pregovoru : kakor se posojuje tako se vračuje. Tistim delavcem, kateri so se zanimali glede afere radi lova na »sulce« bodi povedano, da se je v vsesplošno zadovoljnost končala tako, da je društvo v Ljubljani izdalo seznam upravičencev lova v tovarniškem revirju. Mi smo to vže naprej vedeli. — Vevče pri Dev. Mar. v Polju. V papirnici v Vevčah imajo novega ravnatelja, pardon generalnega ravnatelja. V svoji nemški mogočnosti je baje navajen, da mu vsak, kdor ima pri^ njem opravek po vratarju pošlje vizitko. Drugače moraš brez pardona oditi, ali pa gosp. general zahteva, da se mu vse pismeno sporoči. Tako je menda prišel neki gospod iz Ljubljane, kateri je moral (ker ni imel vizitke) oditi. Fužinski kovač je tudi jamral pred vratarjem, da jc hočeš nočeš moral oditi. Župan iz Dobrunj pa menda kar dvakrat. Nekdo, ki je moral oditi. Iz Zagorja ob Savi. Kakor skoro povsod, tako se tudi pri nas bije boj. Ako bere človek razne neodvisne in bivše komunistične časopise — ostrmi! Delavci, ki so si bili včeraj najboljši prijatelji, so si danes najhujši sovražniki in zakaj ? Radi strankarstva ! Po časopisih se napadajo, razkrinkavajo drug drugega, očitajo si razne umazanije. — Lani po končani stavki je priromala v Zagorje po raznih ovinkih težko pričakovana »radikalija« toda tu ima smolo. Našlo se je menda toliko »razredno zavednih generalov« in na žalost tudi 3 ali 4 delavci - rudarji, da so s težavo sestavili nekak odbor. Sedaj čakajo na člane pa ji nemara ne bo. G. Miha pa sedi doma in gleda svoje paglavce, ki počenjajo take nemunosti. Ima prav, da se ne zanima. Vi pa zagorski »razrednozavedni proletarci« odprite oči in poglejte Vaše sovražnike. Poglejte Vaše voditelje. Ali niso baš oni Vaši največji sovražniki ?? Njihovo geslo ni »Proletarci vseh dežel, združite se« ampak »Proletarci razdražite se«. Če se pri-tepe k nam kakšen Furlan, Stefanovič, i. dr. ga imajo naši razredni ravedneži ali bolje »nezavedneži« za boga. Toda kmalu jim pokažejo ti delavski prijatelji svojo naklonjenost s tem, da jih speljejo na led in posledice moramo nositi vsi delavci. Vi pa delavci trpini, ki si res hočete izboljšati bedni položaj in imate že dosti grenkih prevar in izkušenj od Vaših strank in voditeljev, organizirajte se v organizaciji, ki je poštena in ta je Jugoslovanska strokovna zveza radarjev. Naredimo si močno krščansko socialno organizacijo, ki res dela za naš dobrobit. Tu ne bodo imeli moči razni Furlani, Stefanoviči, Mlakarji in drugi koristolovci! Živela JSZR. Zagorje ob Savi. Pri našem rudniku imamo nekega g. Korošca. Si- ; cer ne vem ali je paznik ali pisar, toliko pa vem, da je delavstvu zelo sovražen. On daje listke za deputatni premog od 9—10 ure. Če se kdo zakasni, ga ne dobi. Toda kaj to 1 Mož namreč zahteva, da mora vzeti delavec premog kar od kraja. Vsak ve, da pri deputatnem premogu leži vmes pol kamenja in blata in ta človek zahteva, da moramo tudi blato in kamenje za dobro vzeti in moramo biti zadovoljni, da sploh kaj dobimo. Sedaj pomislite: En kopač nakoplje dnevno 10—30 vozičkov premoga, dobi pa letno (če je oženjen, drugače ne) 8 vozičkov deputata za svojo porabo. Kaj mislite g. Korošec, da delavec poleg svoje plače ne zasluži, da bi dobil vsaj čist premog ?, da bi mu ga ne bilo treba polovico stran zmetati. G. Korošec sicer noče ljudi sam odganjati, ker ima sluge ali pa ker je mogoče previsok in se boji da bi kaka ženska ne naredila z njim tako, kakor je že enkrat ena z g. Lapornikom. Vas g. Korošec pa prosimo, da postopate v bodoče z delavstvom, kakor se spodobi. Tudi gospodje sluge, posebno znani možakar, čuvaj I. Lozina naj bodo obzirni, drugače bomo primorani še kaj več izpregovoriti. Prizadeti. Jesenice. ___ Na pobudo S. Z. T. D. so bile pozvane vse kulturne in gospodarske organizacije na pomoč Westfal-skim Slovencem. Pozivu S. Z. T. D. se ni odzvala Narodna radikalna stranka, Jadran, straža in obe struji marksistov. Izvolili smo odbor, ki je določil, kako bomo pohiteli najhitreje na pomoč našim bratom v daljni tujini. Sestavili smo nabiralne pole in jih izročili »Orlicam«, ki so romale od hiše do hiše ter trkale na usmiljena srca, da priskočijo z milimi darovi na pomoč naj-bednejšemu stanu. Sestre Prevc, Smolej, Olip, Kočar so nabrale 2.562 Din., učenke Zupan, Sušnik, Rajner, Sitar pa 524 Din. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Ista hvala ss. Orlicam in mali deci za trud v njihovem delu. S tem so pokazale, da imajo čut do stiskanih bratov. Pisec teh vrstic pa kliče ss. Orlicam in mali deci, pomagajmo trpečim, priskočimo na pomoč bratom Slovencem, rešimo jih uboštva, ker s tem pokažemo, da je delavec potreben pomoči posebno v tujini in zavedajmo se, da vršimo stem tudi svojo narodno dolžnost 1 Trbovlje. »Pravica« je priobčila dopis iz naše občine glede podpore, ki jo je dala naša občina ljubljanskemu vseučilišču. Nekateri so ta dopis napačno razumeli. Zato povdarjamo, da nismo proti podpori. Tudi proti g. ge-rentu ni bil dopis naperjen. Vemo tudi, da moramo Slovenci v tej srbijanski državi plačevati davke in vse naše zavode vzdrževati z darovi, če nočemo postati popolni balkanci. Hrastnik. Zadnja številka »Pravice« je z dopisom iz Hrastnika precej razburila našo jaro gospodo, ki je bila v živo zadeta. Pravijo, da kadar kedo inačku na rep stopi, se oglasi. Gospod Drago je bil srčno zadet, tako, da je kar tri dni rentačil in razlagal ljudem nesrečo. Prepričeval je vsakega, ki ga je hotel poslušati, da to nikomur nič mar kako se kdo obnaša. Takoj, ko je »Pravica« dospela, je nastalo veliko povpraševanje. Vsak naročnik jo je moral večkrat naročiti. Nekateri so celo prepisali dopis ter ga drugim čitali. Ugibali so mnogi, kedo je dopis povzročil. Evo me, danes sem se podpisal. Ker ste socialisti tako napredni, da ste zvezani z naprednimi demokrati ter ž njimi sodelujete, se bom pri vas večkrat oglasil. Za danes dovolj. Kadar bodete pa zopet imeli kako slično zabavo, ne pozabite mi poslati vabilo, ker drugače bom zopet rekel : »Nepovabljen, pridem sam, videti se pa ne dam. Kdor me videti želi. naj ima odprte oči. Bolfetov Pepi iz Hrastnika. Hrastnik. Ker je zadnja »Pravica« okrcala naše napredne puhle glave, je gospod »Drago« kar iz kalibra 42 streljal na tovariša Jank^ta Arnšek, čeravno on nima nobene zveze z omenjenim dopisom. Tov. Arnšek ni bil nič zadet in se dobro počuti. Dr. Avguštin Juretič : Potreba in meja socialne politike. Dvoje tipov (vrst) socialnega zakonodajstva nam nudita Nemčija in Belgija. V Nemčiji se je razvilo ono, kar nazivljemo državni socializem, etatizem v socialni politiki. Država n. pr. hoče, da podrobno uredi odno-šaj delodajalca in delojemalca ; ona uvaja državno zavarovanje delavstva ; hoče, da ima monopol na hu-maniteto itd. Socialno ozdravljenje pričakuje zgolj od zakona. V Belgiji pa, kjer je socialno zakonodajstvo enako lepo razvito, pa socialno zakonodajstvo preveva popolnoma drug duh — duh svobode. Država izdaja generalne zakone, toda pušča privatnikom in organiziranim skupinam široko 'avtonomijo. Tam n. pr. država upeljuje obligatno (obvezno) delavsko zavarovanje, toda prepušča popolno svobodo zavarovanja delavstvu, katero se poljubno zavaruj« pri kateremkoli društvu si samo želi. Ta svobodni duh se kaže tudi drugod : v svobodnem ustanavljanju šol, za katere država predpisuje samo neke generalne zakone, prepušča pa organiziranim skupinam vzgojno smer. Pregovor pravi : Cim slabši zakoni, tem slabša država. Ako hoče država detajlno (podrobno) urediti z zakoni socialno ekonomsko življenje, naj se to zgodi tedaj, kadar postane to življenje neznosno. Preveliko vmešavanje države v javno življenje prinaša poleg tega neke vrste okorelost v vse javno življenje. H koncu moramo povdariti tudi to, da so v državi še drugi faktorji. kateri zamorejo biti za socialno ozdravitev uspešnejši, kakor država sama n. pr. cerkev, stanovske organizacije, šola. Država mora tudi tem faktorjem omogočiti vpliv na socialno-ekonomsko življenje državljanov. »S pravnostjo se utrjujejo postave« pravi latinec. Zamanj je vse socialno zakonodajstvo, ako ono nima oporišča v pravnem mišljenju in v nravnem čustvovanju državljana. Z zakonsko besedo država ne more reformirati (predrugačiti) socialno-ekonomskega življenja. Rima niso rešili zakoni o prisilnih ženitvah. Da ponovimo: socialne-gospodarske razmere v državi terjajo državno intervencijo v obliki — socialnega zakonodajstva. To socialno zakonodajstvo je poklicano, da dela za harmonijo interesov raznih stanov in mora imeti pred očmi blagostanje vseh slojev naroda. Državna intervencija v reševanju socialno-ekonomskih problemov bi bila pogrešena, ako bi bila prežeta s tendenco, da je državna naloga, da popolnoma nadomesti sile, ki tiče v posameznikih in organiziranih skupinah. Dolžnost države je samo, da povdarja principe (načela), da čuva nad neokrnjenjem pravičnosti ter da pušča pro-! strano področje avtonomnega udejstvovanja posameznika in skupinam prihajoč v pomoč samo tedaj, kadar njihova moč ne zadostuje, pa obstoji nevarnost, da ne bodo deležni obče blaginje. Najboljša socialna politika je ona. ki hkrati pobija i despotski državni socializem i liberalni individualizem držeč se pri tem selzhelp. (Narodna Politika, broj 291., g. 1921.) ! Drobiž. Nove solnene pege. Že nekaj mesecev opazujei® znameniti astronomi v zvezdami Greenvvich nove čudne izpremembe na solnčni obli. Na njegovi površini s« namreč pojavljajo črne pege, ki rastejo od dne do dne> tako, da jih bo po mnenju strokovnjakov čez nekaj R’ lahko mogoče opazovati tudi s prostim očesom. Jasli® je, da se na solncu odigravajo važne izpremembe, ka' terih si danes še ne moremo razložiti. Astronome čaka težka naloga, da ugotovijo te čudne izpremembe v izvoru naše luči. New Vork. — Po statistiki ljudskega štetja je v Ameriki nekako 6,166.096 neomoženih žensk in dekle*-Za vse te je dovolj mož in fantov, katerih je še cel® 250 tisoč več kakor žena in deklet. Chicago. — Leto 1923. je zahtevalo radi nepfe' vidne vožnje z avtomobili v Chicagi 725 človeških žb" ljenj. Ustreljenih v pijanosti, pretepih in ropih je bij0 270 ljudi. Od zavživanja strupenega žganja jih je umri® 219. To samo v Chicagi. Koliko pa po drugih mestih- Nekateri delavci imajo tako naravo, da niso zdN' vi, če jih kdo vedno ne vleče za nos. Med te spadal® tudi tisti slovenski delavci, ki se puste farbati od taki delavskh misijonarjev, ki zbirajo miljonske fonde v &0" brih časih in v slabih, ko se delavci nahajajo na stavkal1 istim figo kažejo. Ha agitacijo m PranitoT Za pouk in zabavo. Heinrich Heine. Podoben dogodek .beremo o nekem drugem ml® dem pesniku. Prišel je v uredništvo časopisa in je P°' nudil uredniku lepo pesem, naj jo priobči. Urednik i je vprašal : »Ali jc ta pesem res Vaša ?« »Res.« .itiririi »Potem me ipa zelo veseli, dragi gospod Heittrl1 Heine, da Vas imam čast poznati. Mislil sem, da ste 1 davno umrli.« . H. Heine je bil velik nemški pesnik, živel jc 0 leta 1799 do 1865, od 1. 1831 naprej v Parizu. Kras® je njegova »knjiga pesmi« — das Buch der Lieder ki jo prištevajo najlepšim biserom literature. Od ne neja si je bil mladi mož ono pesmico izposodil. Dolgo študiranje. Sredi šolskega leta so združili dva razreda v c®® P ga. Profesor zgodovine ni bil v obeh razredih isti iflJ učil zgodovino sedaj profesor prejšnjega a oddelka. v znal pa tudi svojih starih učencev ni in je nekoč & vprašal : »Koliko časa si že tukaj ?« — »Od Kristus vega rojstva.« — Namreč od takrat, ko smo jemali zg dovino tiste dobe —. »Torej ne od stvarjenja sveta ?« j »Ne ; pač pa sta moja dva soseda že od tak® tukaj«. Pričujočnost duha. Teolog K. F. Bahrdt (1741—1792) je imel v tj skem prvo svojo pridigo. Prav sredi pridige je naS|L huda nevihta in treščilo je v cerkev. Tako se je ust' šil, da ga je zapustil spomin : ni ga pa zapustila 9 čujočnost duha. Preudarno in zavedajoč se svojega a | hovskega dostojanstva je zaprl sveto pismo in je s prižnice dol z besedami : »Ce govori Bog z neba, ^ ra človek umolkniti.« KAJ PRAVI UREDNIK. D. M. v Polju. En dopis sem skrajšal in izP^ j nil, bilo je preveč. Prav pa je, da ste tako pridni, s® jeziti se ne smete, če kaka stvar izostane, ali pa je P ložena. Moramo računati s prostorom. , Trebnje. Na Vaš dopis smo posredovali pri 9^ jetju in rekli so nam, da bodo ugodili. Zaenkrat naj ^ lja : Bolja kratka sprava, kot dolga pravda, bom? p deli, če bo zadostovalo. Novega pa niste nič poslali-pravsteobljubili^^^^vsak^teWlk(^aj^^^ (Zahtevajte »PRAVICO" po vseh I gostilnah in javnih lokalih, po- J ■ sebno še v industrijskih krajih I \ PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON it. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA UUBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni pakiči vis-4-vls hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100.000.000 n'n. EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad- .............M....... Račun poštno-ček. utada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. ........ MMMHHMMHMMMI* ••***' Pooblaščen prodaja, sreč1® Državne razredne loterij*- Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Jdgovorni urednik Dr. Andrej