UDK: 711.2 (497.4) COBISS: 2.13 Koncept regionalnega prostorskega razvoja Slovenije Andrej Gulič, Mag. sociol. znanosti, raziskovalec Urbanistični inštitut RS. Trnovski pristan 2,1000 Ljubljana, Slovenia E-pošta: Andrej.Gulic@Urbinstitut.Si Sergeja Praper Mag. sociol. znanosti, raziskovalka Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2.1000 Ljubljana, Slovenia E-pošta: Sergeja. Praper@Urbinstitut.Si Izvleček Novi prostorski plan Republike Slovenije bo med drugim vsebovol tudi zasnovo regionalnega prostorskega razvoja. V članku so predstavljeni nekateri glavni koraki in rezultati izdelave takšne zasnove opredelitve pojmov razvoi. regionalni razvoj in regionalni prostorski razvoj; razvojne izzive iz zunanjega in notranjega okolja po problemskih področjih - poselitev, prometna infrastruktura, krajino, gospodarstvo, kvaliteto življenja - ter odzive razvojnih subjektov nanje no šlinh prostorskih ravneh; opis elementov koncepta uresničljivega odzivanja na razvojne izzive ter "uprostorjenjo" koncepta. Ključne besede: regionalni prostorski razvoi koncept uresničliivego razvoja, statistične regi|e, Slovenija. Regional spatial development of Slovenia: a concept Abstract The new Physicol (Spatiall Plan of the Republic of Slovenia will, among other, comprise also a concept of regional spatial development. In this (Doper, some of the main steps to, and results of, elaboration of such a concept are presented definitions of terms development, regional development and regional spatial development: development challenges from the Inner and outer environment by topics - the settlement system, transport infrastructure, landscape, economy, quolity of life - and the concept of realizable responses of actors to them on four territorial levels; description of the spatial elements of the concept as well as of its concrete reflection in the spatial systems, Key words: regional spatial development, realizable concept, NUTS III regions, Slovenia 1. Uvodna pojasnila in pojmovne opredelitve V prispevku predstavljamo predlog koncepta regionalnega prostorskega razvoja Slovenije, ki smo ga oblikovali v okviru raziskovalnega projekta Zasnova regionalnega prostorskega razvoja Slovenije\pripravljenega za potrebe izdelave novega prostorskega plana Republike Slovenije. Glede na to, da v Sloveniji zaenkrat ni na voljo definicij, ki bi nedvoumno ločevale pojem "regionalnega razvoja" od pojma "regionalno-prostorskega razvoja" ter se pri posrednih opisih obeh pojmov pojavlja precejšnje prepletanje, zaradi česar se povečuje nejasnost, posledica tega pa je tudi prekrivanje pristojnosti državnih organov, ki s svojimi politikami in razvojnimi programi posegajo v prostor. Zato smo oblikovali lasten nabor opredelitev, ki vključuje pojme razvoja, regionalnega in regionalno-prostorskega razvoja. Opredelitve predstavljamo v nadaljevanju. Razvoj: razvoj je celovit in večdimenzionalen proces družbenih sprememb, v katerem se preobražata značaj in struktura gospodarstva ter družbe. Ta proces spodbuja oblikovanje aktivnega, kritičnega, ustvarjalnega in inovativnega odnosa razvojnih subjektov do preteklosti, sedanjosti ter predvsem do bodočnosti. Procesi družbenih sprememb vodijo k bolj trajnostni izrabi razpoložljivih razvojnih potencialov, zviševanju kakovosti življenja vseh članov družbe, zmanjševanju odvisnosti ter izboljšani razpoznavnosti in avtonomnosti družbe na globalni ravni. Regionalni razvoj: regionalni razvoj je proces družbenih sprememb, ki je v krajšem časovnem obdobju usmerjen v zmanjševanje, v daljšem pa v odpravljanje razlik v stopnji razvitosti regij ter obenem razlik v kakovosti življenja njihovih prebivalcev. V tem procesu razvojni subjekti s premagovanjem ovir za kakovostno izrabo lastnih razvojnih potencialov ter s spodbujanjem samoiniciativnosti in sa-morazvoja regij ustvarjajo pogoje za učinkovit ter skladen razvoj gospodarstva in družbe kot celote ter njenih posameznih delov. Obenem se zmanjšuje obseg medsebojne odvisnosti razvoja razvitih in manj razvitih regij. Regionalni prostorski razvoj: regionalni prostorski razvoj je proces sprememb v sistemu poselitve, infrastrukture ter naravne in kulturne krajine na regionalni ravni. Prostorske spremembe so po eni strani posledica prostorskega umeščanja in odražanja vplivov razvojnih sprememb drugih sistemov — predvsem družbenega, gospodarskega in okoljskega — po drugi strani pa se pojavljajo kot pomemben aktiven dejavnik, ki (povratno) vpliva na družbene in gospodarske spremembe. Cilj regionalnega prostorskega razvoja je predvsem "nova", trajno-stna zasnova rabe prostora kot omejenega razvojnega vira na državni in regionalni ravni, ki omogoča in spodbuja procese regionalnih razvojnih sprememb v skladu z opredeljenimi, v trajnost usmerjenimi razvojnimi cilji družbe. 1 Gulič, A., Praper, S., 2000: Zasnova regionalnega prostorskega razvoja Slovenije, naročnik Ministrstvo za okolje in prostor - Urad RS za prostorsko planiranje. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Problematiko regionalnega prostorskega razvoja v Sloveniji enakovredno analiziramo na štirih prostorskih ravneh — ravni EU, ravni dveh evropskih makroregij ter ravni sosednjih držav in regij, državni in makroregionalni ravni ter mezore-gionalni ravni. Razen različnih prostorskih ravni enakovredno upoštevamo izzive iz zunanjega in notranjega okolja. Ob tem bi želeli opozoriti, da se v obdobju globalizacije in vstopanja Slovenije v EU izzivi iz zunanjega okolja izkazujejo kot pomembnejši in bolj odločilni od izzivov iz notranjega okolja. Razvojni izzivi iz zunanjega in notranjega okolja so predstavljeni v kategorijah SWOT analize — prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti. Razvojne odzive nanje smo v prej omenjem projektu predstavili v obliki treh možnih razvojnih konceptov — sedanjega, zaželjenega in uresničljivega odzivanja. V "konceptu" sedanjega odzivanja smo opisali vsebino ter prostorsko in časovno umestitev procesov regionalno-prostorskega razvoja v primeru nadaljevanja sedanjih načinov državne regulacije; v konceptu zaželjenega odzivanja vsebino ter prostorsko in časovno umestitev procesov regionalno-prostorskega razvoja v primeru radikalnih sprememb načinov državne regulacije v smeri dejanskega prevzemanja sodobnih konceptov trajnostnega razvoja, razvoja postindustrijske oziroma informacijske družbe (nove ekonomije); v konceptu uresničljivega odzivanja pa vsebino ter prostorsko in časovno umestitev procesov regionalno-prostorskega razvoja v primeru postopnih, vendar dejavnih sprememb načinov državne regulacije v smeri dolgoročnega uresničevanja koncepta zaželjenega odzivanja. Pri oblikovanju možnih konceptov regionalnega prostorskega razvoja obravnavamo poselitev, prometno infrastrukturo, krajino, gospodarstvo in kvaliteto življenja kot problemske sklope oz. področja zato, ker so med seboj tesno povezani in ker vplivajo na smeri in dinamiko sedanjega ter prihodnjega regionalno-prostorskega razvoja Slovenije. Skupna obravnava omenjenih področij je utemeljena tudi v potrebi po tesnejšem povezovanju vidikov regionalnega in regional-no-prostorskega razvoja. Poleg države smo kot enakopravne razvojne subjekte vključili še domača in tuja podjetja, lokalne skupnosti (občine) ter prebivalstvo. Nastajajočih lokalnih in regionalnih razvojnih agencij nismo vključili v obravnavo, ker še niso v celoti izoblikovane. Pri časovnem opredeljevanju razvojnih izzivov iz zunanjega in notranjega okolja ter odzivov nanje upoštevamo tri časovne kategorije - kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, saj menimo, da je poleg prostorskega nujno čim bolj natančno opredeliti tudi časovni vidik regionalno-prostor-skih sprememb. Zaradi omejitev, ki se nanašajo na dolžino, v pričujočem prispevku predstavljamo samo koncept uresničljivega regionalno-prostorskega razvoja Slovenije. Za vsako od teritorialnih ravni najprej integralno predstavimo najpomembnejše razvojne izzive iz zunanjega in notranjega okolja po vseh problemskih področjih, nato pa prikažemo možne odzive razvojnih subjektov nanje. V ospredju je prikaz povezav med posameznimi problemskimi področji na različnih teritorialnih ravneh. Razvojni izzivi so prikazani za vsako statistično regijo posebej, v nadaljevanju pa predstavljamo koncept uresničljivega odzivanja na razvojne izzive, ki so skupnega značaja za vseh 12 regij. Rezultati ugotavljanja razvojnih izzivov ter odzivov nanje na ravni 12 NUTS III ali statističnih regij so eksplorativnega značaja. Prepričani smo, da je mogoče problematiko regionalnega prostorskega razvoja posamezne statistične regije in njenih subregionalnih območij poglobljeno analizirati le ob pripravi regionalnih ter skupnih razvojnih programov. V poglavju 6 je podan opis elementov koncepta uresničljivega odzivanja na razvojne izzive iz zunanjega in notranjega okolja Slovenije ter obrazložitev kartografskih prikazov koncepta in zasnove. 2. Možni koncepti regionalnega prostorskega razvoja Slovenije ob upoštevanju evropske ravni oziroma ravni Evropske unije 2.1 Razvojni izzivi, ki prihajajo iz evropskega okolja oziroma okolja Evropske unije 2.2 Odzivi — koncept uresničljivega odzivanja razvojnih subjektov na razvojne izzive, ki prihajajo iz evropskega okolja oziroma okolja Evropske unije Država udejanja v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva obstaja krovna strategija gospodarskega razvoja Slovenije in izvedbene strategije, ki spodbujajo inovativnost, tehnološki razvoj, usmerjenost v mednarodno okolje in predstavljajo nekakšen splošen smernik pri soočanju s tržnimi razmerami — sočasen obstoj industrijske in postin-dustrijske razvojne paradigme; 2. na področju kvalitete življenja se izboljšuje kvaliteta življenja prebivalcev predvsem z ohranjanjem delovnih mest, izboljševanjem delovnih in bivalnih razmer, zniževanjem brezposelnosti; 3. na področju poselitve se upočasnjujejo procesi suburbanizacije s postopnim jačenjem procesov reurbanizacije ter spremljanim prepuščanjem depresivnih, manj razvitih in perifernih območij avtoregulacijskim procesom, krepitev vloge Ljubljane; 4. na področju prometne infrastrukture se opravljajo revizije in udejanjajo plani razvoja avtocestne in železniške infrastrukture ter infrastrukture drugih pro- u -o Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z 1 v 1 1 z z u N * N J E G A 0 K 0 L 1 A Prednosti Slovenije fleksibilno gospodarstvo socialni mir ugoden geostrateški položaj Ljubljane m ljubljanske metro politanske regije v Sloveniji se križata V. in X. panevropski prometni koridor visoka stopnja biotske raznovrstnosti Slovenije kratkoročna Priložnosti za Slovenijo velik skupni trg in ekonomija velikosti evropska usmerjenosl prebivalstva Ljubljana kot potencialno postindustrij-sko razvojno središče izboljševanje prometne prehodnosti Slovenije s krepitvijo prometne središčnosti Ljubljane povezovanje narodnega. regijskih in krajinskih parkov Slovenije s parki v sosednjih državah in Evropi v ekološko omrežje dolgoročna Slabosti Slovenije nižja konkurenčnost in vetja odvisnost domačega gospodarstva, večja konkurenčnost tujega blaga visoka strukturna brezposelnost pomanjkanje jasne vizije in strategije razvoja Ljubljane ter ljubljanske metro-polrtanske regije Slovenija je za EU predvsem prehodno območje, preko katerega se povezui« z Grčijo in ostalrmi državami vzhodne Evrope pretežno deklarativno varstvo naravne in kulturne krajune, obstoj okoljsko močno degradiranih območij srednjeročna Nevarnosti za Slovenijo visoka stopnja dovzetnosti za evropske recesijske in knzne težnje izčrpavanj razpoložljivega človeškega kapitala pri delu v neperspektivnih gospodarskih dejavnostih poglabljanje podrejene vloge Ljubljane in ljubljanske metropolitanske regije v omrežju evropskih prestolnic in pomembnih urbanih centrov v primeru zamujanja izgradnje načrtovane prometne infrastrukture obstaja možnost prometnega "zaob-hajanja' Slovenije povečanje pritiskov na naravo in kulturno krajino ter okolje dolgoročna £ o. S I5 V ? ■e t; C T metnih sistemov s ciljem vzpostavitve enotnega, visoko zmogljivega prometnega sistema; 5. na področju krajine se izvajajo ukrepi za čim boljše ohranjanje naravnih, naravi bližnjih in drugih struktur ter sistemov, ki so pomembni za delovanje kra-jinsko-ekološkega sistema države. Domača podjetja udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se izogibajo sovražnim prevzemom in si prizadevajo za vzpostavljanje dolgoročnih strateških povezav z uspešnimi tujimi globalnimi podjetji; 2. na področju kvalitete življenja spodbujajo zaposlene k vseživljenjskemu učenju in dvigu ravni formalne izobrazbe, kar prispeva k večji delovni uspešnosti in ustvarjanju boljše materialne podlage za višjo kvaliteto življenja zaposlenih; 3. na področju poselitve se v kontekstu pristopanja Slovenije v EU naglo povečuje privlačnost Ljubljane in njene metropolitanske regije za lociranje sedežev proizvodnih in še bolj storitvenih podjetij; 4. na področju prometne infrastrukture domača podjetja za lociranje svojih strateških dejavnosti izkoriščajo prometno središčnost oziroma vozliščnost Ljubljane (ter Maribora in Kopra), ob upoštevanju prostorskih razvojnih usmeritev omenjenih mest locirajo svoje strateške dejavnosti v centralnih mestnih območjih, kakovostno dostopnih s sredstvi JPP; 5. na področju krajine se vedno bolj zavedajo pomena naravne in kulturne krajine ter kvalitete okolja za marketinško promocijo proizvodov in storitev ter za alokacijo nekaterih strateških delov podjetniških dejavnosti. Tuja podjetja v tem konceptu udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se večinoma pozitivno odzivajo na prizadevanja domačih podjetij za vzpostavljanje medsebojnih dolgoročnih strateških povezav; 2. na področju kvalitete življenja podobno kot domača podjetja spodbujajo zaposlene k vseživljenjskemu učenju in dvigu ravni formalne izobrazbe, kar prispeva k večji delovni uspešnosti in ustvarjanju boljše materialne podlage za višjo kvaliteto življenja zaposlenih; 3. na področju poselitve ohranjajo tuja podjetja svoje proizvodne lokacije na "perifernih" območjih, vendar istočasno posnemajo obnašanje domačih podjetij, ki "utrjujejo" lokacije svojih strateških dejavnosti v Ljubljani; 4. na področju prometne infrastrukture tuja podjetja podobno kot domača izkoriščajo prometno središčnost Ljubljane in locirajo strateške dejavnosti v centralnih mestnih območjih, kakovostno dostopnih s sredstvi javnega prometa; 5. na področju krajine se tuja podjetja tako kot domača vedno bolj zavedajo pomena naravne in kulturne krajine ter kvalitete okolja za marketinško promocijo proizvodov in storitev ter za alokacijo nekaterih strateških delov podjetniških dejavnosti. Lokalne skupnosti udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva spodbujajo gospodarski razvoj svojih območij z oblikovanjem in izvajanjem lokalnih in regionalnih razvojnih strategij, usklajenih z državnimi strateškimi razvojnimi dokumenti; 2. na področju kvalitete življenja spodbujajo socialni razvoj svojih območij in zvišujejo kvaliteto življenja prebivalcev z oblikovanjem in izvajanjem lokalnih ter regionalnih razvojnih strategij, usklajenih z državnimi strateškimi razvojnimi dokumenti; 3. na področju poselitve skušajo ohraniti in izboljšati svoj položaj z doseganjem ustrezne nacionalne in regionalne teritorialne delitve dela med središči; 4. na področju prometne infrastrukture si prizadevajo predvsem za izboljševanje lokalne prometne dostopnosti in povezanosti s središči višjega ranga; 5. na področju krajine poskušajo tržiti "izjemne" krajine ter ohranjeno okolje predvsem za razvoj turizma in rekreacije, toda čim bolj usklajeno na regionalni ravni. Za prebivalstvo se v tem konceptu po posameznih problemskih sklopih ustvarjajo naslednje razmere: 1. na področju gospodarstva se upočasnujejo procesi segmentacije med zaposlenimi ter med zaposlenimi in nezaposlenimi; 2. na področju kvalitete življenja se upočasnujejo procesi razslojevanja prebivalstva, pomen neformalne ekonomije pa narašča; 3. na področju poselitve je prebivalstvo dokaj statično, vendar so že prisotne težnje iskanja možnosti za delo in bivanje izven državnega okvira; 4. na področju prometne infrastrukture rast (avto)mobilnosti prispeva k povečanju dinamizma na področju dela in bivanja; 5. na področju krajine obstaja visoka stopnja konsenza o visoki vrednosti slovenske naravne in kulturne krajine ter ohranjenosti okolja. 3. Možni koncepti regionalnega prostorskega razvoja Slovenije ob upoštevanju ravni dveh evropskih makroregij (Alpski, Srednjeevropski, Jadranski, Podonavski in južnoevropski prostor) ter ravni sosednjih držav in regij 3.1 Razvojni izzivi, ki prihajajo iz okolja dveh evropskih makroregij ter sosednjih držav in regij 3.2 Odzivi — koncept uresničljivega odzivanja razvojnih subjektov na razvojne izzive, ki prihajajo iz okolja dveh evropskih makroregij Država udejanja v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva nastajajoči Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS II) in Strategija regionalnega razvoja Slovenije (SRRS) vsebujeta cilje, politike in ukrepe razvoja Slovenije tudi za raven dveh evropskih makroregij, ki se implementirajo preko programov (prekomejnega sodelovanja) EU, s čimer se na področju gospodarstva jačajo nakazane prednosti in priložnosti ter zmanjšujejo slabosti in nevarnosti; 2. na področju kvalitete življenja nastajajoči SGRS II in SRRS ter nacionalni programi zaposlovanja, izobraževanja in boja proti revščini vsebujejo cilje, politike in ukrepe razvoja Slovenije tudi za raven obeh evropskih makroregij, ki se implementirajo preko programov (prekomejnega sodelovanja) EU, s čimer se na področju razvoja kvalitete življenja jačajo nakazane prednosti in priložnosti ter zmanjšujejo slabosti in nevarnosti; 3. na področju poselitve nastajajoči SGRS II in SRRS, nastajajoča prostorska politika in prostorski plan vsebujejo cilje, politike in ukrepe razvoja Slovenije tudi za raven obeh evropskih makroregij, ki se implementirajo preko programov (prekomejnega sodelovanja) EU, s čimer se na področju razvoja poselitve jačijo nakazane prednosti in priložnosti ter zmanjšujejo slabosti in nevarnosti; 4. na področju prometne infrastrukture nastajajoči SGRS II, SRRS ter prostorska politika in plan skupaj s prometno politiko ter nacionalnimi programi vsebujejo cilje, politike in ukrepe razvoja Slovenije tudi za raven obeh evropskih makroregij, ki se implementirajo preko programov (prekomejnega sodelovanja) EU, s čimer se na področju razvoja prometne infrastrukture jačijo nakazane prednosti in priložnosti ter zmanjšujejo slabosti in nevarnosti; 5. na področju krajine vsebujejo nastajajoča SRRS in prostorska politika ter plan cilje, politike in ukrepe razvoja Slovenije tudi za raven obeh evropskih makroregij, ki se implementirajo preko programov (prekomejnega sodelo- Problemski sklopi -* Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z 1 t 1 z 2 u N A N J E C A 0 K 0 L 1 A Prednosti Slovenije sorazmerno razvito gospodarstvo z že vzpostavljenimi strateškimi gospodarskimi povezavami v obeh makroregijah oz sosednjih državah sorazmerno visok m naraščajoč materialni standard prebivalstva, ki zavira večja emigracijska gibanja v sosednje, bolj razvite države ugodna geopolitična lega, sposobnost Ljubljane za soočanje z bližnjimi makrourba-nimi centri pomemben prometni položaj Slovenije, najugodnejša zveza med Padsko in Panonsko nižino ter med vzhodnim delom Alpskega loka in Balkanom obširna in sorazmer. ohranjena območja naravne m kulturne krajine - Slovenija kot zeleni vrt tega dela Evrope, visoka stopnja biotske raznovrstnosti kratkoročna Priložnosti za Slovenijo Slovenija kot 'mostišče" za poglabljanje sodelovanja gospodarstev sosednjih držav (EU) z balkan. državami (srednje)evropska usmerjenost prebivalstva pospešen razvoj makroreg. središč (Ljubljane, Kopra, N. Gorice in Maribora), ki se nahajajo na V. in X evropskem kondorju Ljubljana kot pomembno potniško in tovorno prometno vozlišče in Koper kot pomembno pristanišče tega dela Evrope Slovenija kot pomemben člen v ekološkem omrežju tega dela Evrope dolgoročna srednjeročna Slabosti Slovenije zaradi prevladujoče fordistične industrijske paradigme in tranzv cajskih problemov ima Slovenija na tej ravni majhno strateško težo nezadostno znanje jezikov sosednjih držav, kar je pogoj za u6nkovitejše in bolj enakopravno preko-mejno sodelovanje premajhna velikost Ljubljane (Maribora, Kopra in Nove Gorice) v teritorialni delitvi funkcij srednje velikih evropskih mest nerazvita prometna in komunikacijska infrastruktura pretežno deklarativno varstvo krajine Nevarnosti za Slovenijo Slovenija je razmeroma šibak partner pri širjenju gospodarskega vpliva Italije in Avstrije na vzhod in jug izčrpavanje razpoložljivega človeškega kapitala pri delu v neperspektivnih gospodarskih dejavnostih gravitacijski vpliv sosednjih tujih urbanih središč, ki izrinja avtohtono gravitacijo le na Ljubljano in Maribor Slovenija kot transportni koridor, preko katerega se povezujejo sosednja mak/ourbana središča pritiski sosed, držav na okolje in naravo Slovenije - suburba-nizaoja obmejnih območij in povečan interes za zaloge pitne vode, lokacija 'umazanih* gospodarskih aktivnostih dolgoročna vanja) EU, s čimer se na področju varovanja in razvoja naravne in kulturne krajine ter okolja jačijo nakazane prednosti in priložnosti ter zmanjšujejo slabosti in nevarnosti. Domača podjetja udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva razvijajo strateške povezave s tujimi podjetji predvsem podizvajalska proizvodna podjetja, medtem ko se skušajo uspešna domača podjetja (z lastnim RR) samostojno obdržati na trgu — skladnost razvojnih usmeritev z državno regulativo je sorazmerno majhna; 2. na področju kvalitete življenja je skladnost razvojnih usmeritev podjetij z državno regulativo v tem primeru večja, vendar omejena predvsem na majhna in srednje velika podjetja, ki so jim pretežno namenjeni programi prekomej-nega sodelovanja in nacionalni programi zaposlovanja in izobraževanja; 3. na področju poselitve je skladnost razvojnih usmeritev podjetij z državno regulativo večja, saj država pomembno vpliva na določanje pogojev za alokacijo gospodarskih dejavnosti v prostoru; 4. na področju prometne infrastrukture je skladnost razvojnih usmeritev podjetij z državno regulativo večja, saj država z razvojem državnega prometnega omrežja pomembno vpliva na kakovost lokacije in dostopnost podjetij, 5. na področju krajine je skladnost razvojnih usmeritev podjetij z državno regulativo najmanjša. Tuja podjetja udejanjajo v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se na splošno le deloma afirmativno odzivajo na razvojne usmeritve države in domačih podjetij ter si prizadevajo za širitev trga in za prevzemanje najbolj obetavnega proizvodnega potenciala domačih podjetij — tudi na osnovi programov prekomejnega sodelovanja; 2. na področju kvalitete življenja je skladnost razvojnih usmeritev tujih podjetij z državno regulativo v tem primeru večja, saj podjetja pričakujejo aktivno pomoč države (subvencije, davčne olajšave na področju izobraževanja in zaposlovanja) pri dvigu konkurenčne sposobnosti delovne sile; 3. na področju poselitve je skladnost razvojnih usmeritev tujih podjetij z državno regulativo tudi v tem primeru večja, saj podjetja pričakujejo aktivno pomoč države pri pridobivanju ustreznih prostorskih lokacij za izvajanje svojih gospodarskih dejavnosti (stavbna zemljišča); 4. na področju prometne infrastrukture je skladnost razvojnih usmeritev tujih podjetij z državno regulativo tudi vtem primeru večja, saj podjetja pričakujejo aktivno pomoč države pri vzpostavljanju dobre prometne povezanosti in dostopnosti do ostalih svojih proizvodnih enot (v tujini); 5. na področju /krajine/ je skladnost razvojnih usmeritev tujih podjetij z državno regulativo v tem primeru najmanjša. Lokalne skupnosti udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva razvojne usmeritve države in programi mednarodnega ter prekomejnega sodelovanja v veliki meri odpravljajo medsebojno tekmovanje lokalnih skupnosti za razpoložljive neposredne tuje investicije; 2. na področju kvalitete življenja se socialni problemi hitreje rešujejo s pripravo in izvajanjem lokalnih ter regionalnih razvojnih programov, smiselno povezanih s programi mednarodnega in prekomejnega sodelovanja; 3. na področju poselitve programi mednarodnega in prekomejnega sodelovanja vodijo k zmanjševanju konkurenčnega boja za neposredne tuje investicije, kar omejuje disperzijo poselitve; 4. na področju prometne infrastrukture regionalno povezane lokalne skupnosti lažje uresničujejo zahteve po izboljšanju državnega, regionalnega in lokalnega prometnega (cestnega) omrežja; 5. na področju krajine lokalne skupnosti, povezane v regionalne okvire in v pre-komejna omrežja, lažje tržijo svoje 'izjemne" naravne in kulturne krajine ter kvalitetno okolje za razvoj turizma in rekreacije ter bivanja. Za prebivalstvo se v tem konceptu po posameznih problemskih sklopih ustvarjajo naslednje razmere: 1. na področju gospodarstva vpliva uresničevanje zgoraj orisanih programov na omejevanje segmentacije med zaposlenimi ter med zaposlenimi in nezaposlenimi na sprejemljivo raven znotraj okvira obeh makroregij; 2. na področju kvalitete življenja vpliva uresničevanje zgoraj orisanih programov na zmanjšanje razslojenosti prebivalstva in zmanjšanje pomena neformalne ekonomije; 3. na področju poselitve vpliva uresničevanje zgoraj navedenih programov na ohranjanje obstoječega vzorca policentrične poselitve in na jačenje preko-mejnih mrežnih povezav; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva uresničevanje zgoraj orisanih programov na povečanje mobilnosti prebivalstva s sredstvi individualnega in javnega potniškega prometa; 5. na področju krajine prispeva uresničevanje zgoraj navedenih programov k povečanju ozaveščenosti prebivalstva o visoki vrednosti slovenske naravne in kulturne krajine ter kvalitetnega okolja. 4. Možni koncepti regionalnega prostorskega razvoja Slovenije ob upoštevanju državne in makroregionalne ravni 4.1 Razvojni izzivi, ki prihajajo iz državnega okolja in makroregional-nega okolja države 4.2 Odzivi — koncept uresničljivega odzivanja razvojnih subjektov na razvojne izzive, ki prihajajo iz državnega okolja in makroregio-nalnega okolja države V tem konceptu udejanja država svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva povezuje nacionalne strateške gospodarske interese s strateškimi interesi pomembnih domačih in tujih podjetij z oblikovanjem štirih gospodarskih grozdov (clustrov) na nacionalni ravni (ljubljanski, koprski, novogoriški in mariborski), s čimer se povečuje vpetost slovenskega gospodarskega sistema v prekomejni prostor ter njegova globalna prepoznavnost in konkurenčnost; 2. na področju kvalitete življenja skrbi za preseganje družbeno anomičnih pojavov s tem, da se zavzema za to, da čim večji del (aktivnega) prebivalstva ohrani oziroma pridobi vlogo sočasnega nosilca kapitala in dela, s čimer se veča odgovornost za gospodarsko uspešnost družbe in posledično tudi za izboljševanje materialnih pogojev za doseganje visoke kvalitete življenja; 3. na področju poselitve predstavlja oblikovanje štirih gospodarskih grozdov (clustrov) na nacionalni ravni po eni strani vzrok, po drugi strani pa posledico uresničevanja koncepta mrežnega razvoja štirih makroregionalnih središč (Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice) ter ustrezne teritorialne delitve dela med njimi, s posebnim poudarkom na jačenju središčne vloge Ljubljane in njene metroplitanske regije; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva oblikovanje štirih gospodarskih grozdov (clustrov) na nacionalni ravni in razvoj mrežnega sistema štirih makroregionalnih središč s središčno vlogo Ljubljane vzročno in posledično na razvoj celostnega ter integriranega prometnega sistema in infrastrukture, ki krepi prometno središčnost oziroma vozlišČnost Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice; a LTl Problemski sklopi Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov z z v 1 1 z z u N * N i E 0 A 0 K 0 l J A Prednosti Slovenije raznovrstna gospodarska struktura Z visokim deležem storitvenih dejavnosti v BDP sorazmerno «sok individualni in kolektivni materialni standard prebivalstva policentrični sistem poselitve s središčnim položajem Ljubljane in njene urbane regije ugodna prometna lega Slovenije z vozliščnim položajem Ljubljane in njene urbane regije obširna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine kratkoročna Priložnosti za Slovenijo integracija gospodarskega sistema - različne gospodarske dejavnosti oziroma podjetja so povezana v grozde (ciuster) prilagodljivost prebivalstva novim družbenim, ekonomskim in prostorskim razvojnim trendom integracija urbanega sistema - makro- in mezoregionalna središča so povezana v konkurenčen urbani sistem z razvilo teritor. delitvijo dela razvoj integnranega prometnega sistema, v katerem makro- in mezoregionalna središča opravljajo ustrezno prometno vozliščno funkcijo razvoj integnranega prostorskega sistema krajine, v katerem so vsa pomembnejša območja medsebojno optimalno povezana z eko koridorji dolgoročna Slabosti Slovenije počasno prestrukturiranje. pomanjkanje razvojnih vizij in kap»-tala ter usposobljenega človeškega de javnika neugodna starostna struktura prebivalstva stihijski in medsebojno konkurenčen razvoj naselij z nekontrolirano rastjo Ljubljane in suburbanizacijo njene urbane regije neuravnotežen razvoj prometne infrastrukture - razkorak med stopnjo razvitosti (avtocestne in železniške infrastrukture se povečuje pretežno deklarativno varstvo krajine, prepočasno uveljavljanje novih instrumentov varstva okolja srednjeročna Nevarnosti za Slovenijo dezintegracija gospodarskega sistema -skupek medsebojno nepovezanih podružnic tujih in domačih podjetij, ki oprafvl|ajo slabo plačane podiz-vajalske posle povečanje socialnih stroškov zaradi slabšanja starostne strukture prebivalstva in prevzemanja dragega socialnega modela EU dezintegracija urbanega sistema - razen Ljubljane in Celja postanejo preostala pomembna urbana središča 'satelitska' mesta Trsta, Gorice, Beljaka, Celovca, Gradca in Zagreba dezintegracija prometnega sistema - pteto-vor in tranzitni (tovorni) promet poteka po sloven. omrežju, logistično distribuí, dejavnosti pa v bližnjih tujih prometnih logističnih centrih (Gradec) prilisk na naravno in kulturno krajino ter okolje zaradi doselje-vanja fordtstične industrije, širjenja poselitve in povečanega obsega notranjega ter tranzitnega prometa dolgoročna > i J. o C_ o. v <2 5. na področju krajine postaja ob antropogenem prostoru Slovenije, ki ga utemeljuje visoko integrirano prometno in poselitveno omrežje ter štirje gospodarski grozdi, vse bolj enakovreden naravni prostor Slovenije, ki ga tvori omrežje vrednih območij naravne in kulturne krajine. Domača podjetja udejanjajo v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se ob upoštevanju lastnih podjetniških interesov ter interesov nacionalnega in regionalnega gospodarstva strateško povezujejo s tujimi podjetji in med seboj v štirih gospodarskih grozdih; 2. na področju kvalitete življenja domača in tuja podjetja, povezana v gospodarske grozde, skrbijo za razvoj človeškega kapitala grozdov, za povečanje njegove globalne konkurenčnosti in za doseganje visoke kvalitete življenja; 3. na področju poselitve povečujejo v grozde vključena podjetja s funkcionalno in teritorialno delitvijo dela med grozdi — strateške funkcije v Ljubljani, pro-metno-logistične v Kopru in N. Gorici, proizvodne v Mariboru — privlačnost grozdov in njihovih razvojnih središč; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva povezanost domačih in tujih podjetij v grozde na višjo stopnjo napovedIjivosti potniških in tovornih prometnih tokov, kar olajšuje načrtovanje integriranega prometnega sistema; 5. na področju krajine postane varovanje naravne in kulturne krajine ter okolja eno od temeljnih razvojnih prizadevanj grozdov. Tuja podjetja udejanjajo svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se ob upoštevanju lastnih podjetniških interesov ter interesov nacionalnega in regionalnega gospodarstva strateško povezujejo z domačimi podjetji v štirih gospodarskih grozdih; 2. na področju kvalitete življenja skrbijo tuja in domača podjetja, povezana v gospodarske grozde, za razvoj človeškega kapitala grozdov, za povečanje njegove globalne konkurenčnosti in za doseganje visoke kvalitete življenja; 3. na področju poselitve povečujejo v grozde vključena podjetja s funkcionalno in teritorialno delitvijo dela med grozdi - strateške funkcije v Ljubljani, pro-metno-logistične v Kopru in Novi Gorici, proizvodne v Mariboru — privlačnost grozdov in njihovih razvojnih središč; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva povezanost tujih in domačih podjetij v grozde na višjo stopnjo napovedljivosti potniških in tovornih prometnih tokov, kar olajšuje načrtovanje integriranega prometnega sistema; 5. na področju krajine postane varovanje naravne in kulturne krajine ter okolja eno od temeljnih razvojnih prizadevanj grozdov. Lokalne skupnosti udejanjajo v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva aktivno sodelujejo pri vzpostavljanju grozdov predvsem z zagotavljanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč za gospodarske dejavnosti in z lokalnimi razvojnimi spodbudami; 2. na področju kvalitete življenja kot strateški partnerji v grozdih aktivno prevzemajo odgovornost za izboljševanje materialnih pogojev za doseganje višje kvalitete življenja; 3. na področju poselitve vpliva aktivno sodelovanje občin v grozdih na osnovi premišljene funkcionalne in teritorialne delitve dela na zmanjševanje medsebojne konkurenčnosti občinskih središč; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva tesnejša povezanost občin v grozdih na višjo stopnjo napovedIjivosti potniških in tovornih prometnih tokov, kar omogoča lažje načrtovanje integriranega prometnega sistema; 5. na področju krajine vpliva povezanost občin v grozde na opuščanje interesa za "trženje" lastnega krajinskega prostora v smeri sočasnega varovanja in razvoja naravne ter kulturne krajine in okolja. Za prebivalstvo se v tem konceptu po posameznih problemskih sklopih ustvarjajo naslednje razmere: 1. na področju gospodarstva se posameznik (gospodinjstvo) ne pojavlja le kot samostojen tržni subjekt, temveč tudi kot konstitutivni člen inovativnega socialnega omrežja, njegov "individualni razvojni program" je povezan z razvojnim programom grozdov; 2. na področju kvalitete življenja kakovost življenja prebivalcev ni odvisna le od njihove "gospodarske" uspešnosti, temveč tudi od gospodarske uspešnosti grozdov — družba je socialno-ekonomsko razdeljena na tiste, ki "imajo", in tiste, ki "imajo več"; 3. na področju poselitve država z uresničevanjem politike trajnostnega prostorskega razvoja preprečuje, da bi razlike v kakovosti dela in bivanja med tistimi prebivalci, ki "imajo", in tistimi, ki "imajo več", vplivale na povečevanje razlik v privlačnosti urbanih območij; 4. na področju prometne infrastrukture se razvojni subjekti v grozdih zavzemajo za sinergijsko prepletanje individualnih in kolektivnih razvojnih interesov ter za enakomeren razvoj individualne in kolektivne prometne mobilnosti; 5. na področju/krajine narašča soglasje o potrebi enakovrednega varovanja in razvoja antropogenega ter naravnega prostora Slovenije, ki ga tvori omrežje vrednih območij naravne in kulturne krajine. Geographica Slovemca 33/11__ 5. Možni koncepti regionalnega prostorskega razvoja Slovenije ob upoštevanju mezoregionalne ravni (raven 12 statističnih regij) 5.1 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Osrednjeslovenska regija 5.2 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Obalno-kraška regija 5.3 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Gorenjska regija 5.4 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Goriška regija 5.5 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Savinjska regija 5.6 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja regija Jugovzhodna Slovenija 5.7 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Pomurska regija 5.8 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Notranjsko-kraška regija 5.9 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Podravska regija 5.10 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Koroška regija 5.11 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Spodnjesavska regija 5.12 Razvojni izzivi, pred katerimi se nahaja Zasavska regija 5.13 Odzivi — koncept uresničljivega odzivanja razvojnih subjektov na razvojne izzive, ki so skupni vsem 12 regijam Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev »rometna nfrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z 1 v 1 Prednosti regije najbolj razvita regija z raznovrstno gospodarsko strukturo, nadpovprečnim deležem storitvenih dejavnosti in najvišjo produktivnostjo dela najvišja izobrazbena struktura in najvišja ekonomska moč prebivalstva, podpovprečna brezposelnost -najvišji indeks človekovega razvoja v Ljubljani so visoko razvite central, in storil dejav.. mesto je regionalno in državno središče, kar prednostno izkoriščajo regionalni razvojni subjekti .jubljana ima zelo ugodno jrometno lego ter vozliščni položaj, ki ga »odpira predvsem nastajajoči (avtojcestni križ in mednarodno letališče obstoj regionalno pomembnih in sorazmerno ohranjenih območij naravne in kulturne krajine (Ljubljansko barje, Polhograjsko hrib., Šmarna gora) dolgoročna 1 z z u N * N J E G A 0 K 0 l 1 A Priložnosti regije vključevanje Univerze v Ljubljani in ostalih RR podjetij v potencialne gospodarske grozde zelo ugodne možnosti za dvig poklicne in izobrazbene ravni prebivalstva regije razvoj integriranega poselitveno- prometnega sistema, v katerem regionalno m sub-regionalna središča opravljajo ustrezne središčne funkcije razvoj integriranega prometno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subre-gionalna središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije razvoj integriranega prostorskega sistema krajine, v katerem so vsa vredna območja povezana v regionalno ekološko omrežje dolgoročna Slabosti regije regija se po izvozni usmerjenosti nahaja na zadnjem mestu v Sloveniji sorazmerno visoka stopnja knmmalitete razširjanje procesov suburbamzaci|e in de-zurbantzacije ter obstoj območi| z razvojnimi problemi (hrančna Gorica, Dobrepolje. Vel. Lašče, Dol pn Lj.. Lukovica) rast motonzacije m zapostavljanje JPP vodi do prometnih zastojev, povečanja potreb po prometnih površinah, večjih obremenitev okolja, kar zmanjšuje privlačnost in kvaliteto mestnega bivalnega okol|a za vredna območja narav, in kult. krajine ni celovv-tih strategij razvoja m varstva, zato so večinoma le deklarativno zaščitena, visoka stopnja degradira-nosti okolja v nekaterih delih regije (Lj., Kamn* i srednjeročna Nevarnosti za regijo pomanjkanje finančnih sredstev, usposobljenih kadrov in tujih investicij ter nerešena lastninska vprašanja marginalizacija socialnih skupin in poglabljanje socialne neenakosti dezintegracija urbanega sistema - ljub. urbana regi|a se približa prostorskemu vzorcu kalifornijskih mest dezintegracija prometnega sistema — avtomobil postane edino možno prevozno sredstvo prebivalcev ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo, stanje okolja se še slabša dolgoročna > C. j? o- v <3 .2 n n> "S C g =3 J tu 3 cn 9 a» Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup. čas. razsež. izzivov z z 1 V 1 z z u N * N J e 0 A 0 k 0 l i t Prednosti regij« druga najbolj razvita regija z visoko produktivnostjo dela, pestro gospodarsko strukturo in z nadpovr prečnim deležem storitvenih dejavnosti regija z boljšo izobrazbeno strukturo, druga po ekonomski moči prebivalstva, podpovprečna brezposelnost - drugi najvišji indeks človekovega razvoja hitro razvijajoče se makroregionalno središče Koper, ki s svojim pristaniščem predstavlja slovensko pomorsko okno v svet, v regiji ni območij z razvojnimi problemi razvijajoča se infrastruktura pomorskega prometa pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (kraški reg. park, porečje Rižane, Škocjanski zatok, obmorska mesta) dolgoročna Priložnosti regije ustanovitev in razvoj Univerze v Kopru, ki bi z ostalimi RR podjetji v regiji spodbujala razvoj v promet in logistiko usmerjenega gospodarskega grozda regije v regiji se zavedajo ugodnih naravnih in ustvarjenih pogojev za zMjenje m delo ter načrtno pritegujejo visoko izobraženo delovno silo obstoj strateške funkcionalne in teritorialne delitve dela med občinami, tako da vsaka v svojem okviru locira in razvija tiste dejavnosti, za katere ima komp. prednosti pristanišče Koper postane osrednje pristanišče in blagovno- distnbuojsko središče za države srednje Evrope razvoj integriranega prostorskega sistema krajine, v katerem so vsa vredna območja povezana v regionalno ekološko omrežje dolgoročna Slabosti regije delež čiste izgube v prihodkih se je nekoliko povečal, vendar ne presega slovenskega povprečja največji delež iskalcev zaposlitve zaradi stečajev podjetij močno urbani/, some-stje z izrazitimi negatrv procesi suburbaniza-cije ter obširna območja ogroženih in odmi-rajočih podeželskih naselij v zaledju prepočasen razvoj (avto) cestne in železniške infrastrukture državnega in regionalnega pomena ter neustrezen odnos do razvoja JPP za vredna območja narav, in kult krajine ni celovitih strategij razvoja in varstva, zato je njihov obstoj večinoma dekla-rabv. zaščiten, slaba kakovost vodotokov m morja, sezonsko visoka obremenitev zraka srednjeročna Nevarnosti za regijo pomanjkanje finančnih sredstev, kvalitetnih razvojni programov ter prešibka inovati-vnost podjetij širjenje deviantnih in kriminalnih dejanj stihijno nadaljevanje suburbanizacijskih procesov dezintegracija prometnega sistema - avtomobil postane edino možno prevozno sredstvo prebivalcev ohranjena in zaščitena območja naravne ter kulturne krajine postopoma izginejo, povečuje se obremenitev nekatenh prvin okolja dolgoročna Problemski sklopi Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z 1 v 1 1 z z u N A M 1 E 0 * 0 k 0 l J * Prednosti regije izvozno usmerjeno gospodarstvo starost strukt. preb. e bol|4a od slo. povp-reč|a, izobraz. strukt. je na ravni slo. povprečja - po indeksu človekovega razvoja se nahaja regija na 4. mestu za regi|0 |e značilno močno urbanizirano some-st|e s Kraniem kot mezo-regionalnim središčem, izrazit vpliv Ljubljane kot državnega in makro-regionalnega središča državno in regionalno omrežje cestne infrastrukture je dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smen proti Ljubljani in Beljaku po kakovosti in pomenu naravne in kulturne krajine (Triglavski narodni park, regijski park Kara vanke-Kamniške Alpe) je regija pred vsemi drugimi slovenskimi regijami dolgoročna Priložnosti regije formalna izobrazba in pokkcna usposobljenost prebivalstva, podjetništvo, inovacije m prometna infrastruktura zelo ugodne možnosti za dvig poklicne in izobrazbene ravni prebivalstva regije -bližina Univerze v Ljubljani razvoj integriranega po-selitveno-promet. sistema, v katerem regionalna in subreg. središča opravljajo ustrezne središčne funkcije razvoj integriranega pro-metno-poselitvenega sistema. v katerem regionalno in subregMnalna središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije izkoristiti zelo visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale dolgoročna Slabosti regije pretežno industrijska regija, stopnja razvitosti je nižja od slovenskega povprečja, podpovprečna je produktivnost in rentabilnost gospodarstva zmanjšuje se število zaposlenih, regija ima najvišji delež trajnih presežkov in brezposelnih nad 40 let zaradi neizrazitega vpliva Kranja m močnega vpliva Ljubljane v poselitvenem sistemu regije m prave funkcionalne in teritorialne delitve dela med središči poselitveni sistem se razvija neodvisno od sedanjega in še bolj od prihodnjega potenciala (postaj) železniškega omrežja, suburbanizacijski procesi se poglabljajo obstoj zelo visoke stopnje konfliktnosti med varstvom in razvojem naravne n kulturne krajine ter varstvom okolja in drugimi vrstami rab prostora - poselitev, promet, industnja, de-gradir. nekaterih prvin okolja (zrak, vode) srednjeročna Nevarnosti za regijo zastarela gospodarska struktura poglabljanje socialne neenakosti, širjenje devianlnih dejanj, brezperspektivnost stihijno nadaljevanje suburbanizacijskih procesov dezintegracija prometnega sistema - avtomobil postane edino prevozno sredstvo prebivalcev ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine v pretežni meh izginejo dolgoročna Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Pos«lit«v Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z i v z z u n a n j e g a 0 k 0 l j a Prednosti regij« produktivno in izvozno usmerjeno gospodarstvo ter nizka dolgoročna zadolženost regije visoka ekonomska moč pretwalstva -po indeksu človekovega razvoja se nahaja regija na 3. mestu prevladuje močno urbanizirano somestje Nove Gorice prometna (predvsem cestna) infrastruktura je razvita v južnem delu regije pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (Trnovski gozd), v splošnem nizka stopnja onesnaženosti okolja dolgoročna Priložnosti regije izobražena delovna • sita, ohranjeno naravno okolje ter neposredna bližina gospodarsko visoko razvite pokrajine Furtanije-Julijske krajine podjetno prebivalstvo povezovanje Nove Gonce m Gorice v smeri razvoja enotnega mesta ter razvoj prekomejnega integriranega poselitvena prometnega sistema razvoj prekomejnega integnranega prometno-poselitvenega sistema, temelječega na JPP izkoristiti visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine ter okolja s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati m razvijati njene potenciale dolgoročna Slabosti regije v regi|i pnman|ku|e zahtevnejših delovnih mest, in sicer predvsem v stonlve-nih dejavnostih podpovprečna izobrazbena struktura ter nizka rast in slaba starostna struktura prebivalstva več kot BO % regije je uvrščeno med demografsko ogrožena območja, obstoj območij z razvojnimi problemi (Kobarid, Kanal. Brda in Vipava) cestna infrastruktura v severnem in vzhodnem delu regije ne zagotavlja optimalne dostopnosti do regionalnega središča Nove Gorice za vredna območja naravne m kultur krajine ni celovitih strategij razvoja in varstva, ohranitev kvalitet je zagotovljena večinoma le deklaratin., v regiji so lokalno bolj onesnažena območja srednjeročna Nevarnosti za regijo ključni razvojni subjekti niso sinergijsko povezani poglabljanje socialne neenakosti razvojni potenciali nas«li| izven somestij Nove Gonce, Idrije in Tolmina so sorazmerno slabi slabša prometna infrastruktura v bolj odročnih krajih regije ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo dolgoročna cn CJ Problemski sklopi -♦ Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup. časov, razsežnost izzivov 1 z z 1 v 1 1 z z u N A N J e 0 A 0 K 0 l i A Prednosti regije po gospodarski razvitosti se nahaja regija na 5. mestu indeks staranja prebivalstva je pod slovenskim povprečjem obstoj močno urbaniziranega somestja Celja, Žalca, Velenja in Šoštanja državno in regional. omrežje cestne infrastrukture je dobro razvito in omogoča ustrezno dostopnost znotraj regije ter navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani in Mariboru pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (Savinjske Alpe) dolgoročna Priložnosti regije iskanje strateških partnerjev in več|e odpiranje evropskim ter globalnim trgom dobro razvito omrež|e socialnega in zdravstvenega varstva razvoj integriranega poselitveno- prometnega sistema, v katerem regionalno in subregional. središča opravljajo ustrezne posefc-tvene središčne funkcije razvoj integriranega pro-metno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subregionaina središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije izkoristili visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trdnostno varovati in razvijati njene potenciale, izboljšanje kvartete okolja dolgoročna Slabosti regije prevladu|e mdustnj-ski sektor z nizko produktivnost^ in rentabilnostjo nižja izobrazbena struktura prebivalstva od slovenskega povprečja, nadpovprečna brezposelnost prisotni so procesi sub-urbanizacije in dezurba-mzacije osrednjega dela regije, obstoj območij z razvojnimi problemi (vse občine razen Laškega, Prebolda, Polzele, Vojni-ka, Velenja, Šmartnega ob Paki m Šoštanja) slaba razvitost državnega in regionalnega omrežja Železniške infrastrukture, Celje ni pomembno prometno vozlišče ni celovitih strategij razvoja in varstva pomembnejših območij naravne in kulturne krajine. močna obremenjenost delov regije in prvin okolja (voda, zrak, tla) srednjeročna Nevarnosti za regijo med ključnimi razvojnimi subjekti m sinergijske povezanosti poglabljanje splošne revščine, porast brezposelnosti, nizek materialni standard prebivalstva razvojni potenciali naselij izven osrednjega dela regije so sorazmerno slab«, v regiji so obsežna območja z razvojnimi problemi dezintegracija prometnega sistema - avtomobil postane edino možno prevozno sredstvo prebivalcev ohranjena in zaščitena območja naravne ter kulturne krajine postopoma izginejo, odlašanje sanacije degradiranih območij dolgoročna O C 5? rUK T5 i i cn Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup. časov, razsežnost izzivov 1 z z v 1 z z u n * n J E G a 0 k 0 L J a Prednosti regije produktivno, rentabilno in izvozno usmerjeno gospodarstvo, po gospodarski razvitosti se nahaja regija na 4. mestu najnižji indeks staranja med vsemi regijami in nizka stopn|a registrirane brezposelnosti obstoj urbaniziranega somest|a Novega mesta, Črnomlja. Metlike in Koevja državno m regionalno omrežje cestne infrastrukture je dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smen proti Ljubljani, Reki, Zagrebu in Kariovcu pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (regijski park Kočevsko in krajinski park Gorjanci j, v splošnem nizka stopnja obremenjenosti okolja dolgoročna Priložnosti regije zanesljiva in dela voljna delovna sita mirno in varno življenjsko okolje razvoj integnranega poselitveno- prometnega sistema, v katerem regionalno in subregi» nalna središča opravljajo ustrezne poselitvene središčne funkcije razvoj integnranega pro-metno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije izkoristiti visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine ter kvalitete okolja s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale dolgoročna Slabosti regije razvitost terciarnega in kvartarnega sektorja je pod slovenskim povprečjem relativno visok delež kmečkega prebivalstva in slabša izobrazbena struktura gravitacijski vpliv Novega mesta ne seže na Kočevsko. razen N. mesta in Ribnice sodijo vse občine v regiji v skupino območij z razvojnimi problemi Kočevje in Ribnica imata zelo slabo prometno povezavo z Novim mestom kot središčem regije ni celovitih strategi| razvoja in varstva pomembnejših območij naravne in kulturne krajine ter okolja, ohranitev kvalitet je večinoma zagotovljena le deklarativno srednjeročna Nevarnosti za regijo pod|etmški in inovativni način razmišljanja ter obnašanja ni dovolj izražen nizek materialni standard prebivalstva, poglabljanje splošne revščine in brezperspektivnost zaradi pomanjkanja delovnih mest m ustrezne infrastrukture nizka kakovost življenja v ogroženih in odmirajočih podeželskih naseljih slabe regionalne cestne povezave in zastarelo Železniško omrežje ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo, poslabšanje kvalitete okolja zaradi novih industrijskih obratov dolgoročna tn Problemski sklopi -¥ Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup.časovna razsež. izzivov 1 z z 1 v 1 z z u n * n j e g A 0 k 0 l i A Prednosti regije regija ni obremenjena s staro industrijsko strukturo, ima ugodne naravne danosti za razvoj neindustrijskih dejavnosti (kmetijstvo, turizem, promet); ni razpoznavnih prednosti - po indeksu človekovega razvoja se nahaja regija na zadnjem, 12. mestu podjetnost ljudi; obstoj urbaniziranih somestij Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone; ni razpoznavnih prednosti; pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (krajinski park Gončko in Mura), dobra kvaliteta nekaterih prvm okolja (zrak); dolgoročna Priložnosti regije naravni viri, predvsem geotermalna voda; razvoj integriranega po-selitveno-jjrometnega sislema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne poselitvene sreckščne funkcije; razvoj integriranega pro-mctno-posclitvcncga sistema, v katerem regionalno m subregionalna središča oprarvljaio ustrezne prometne vozliščne funkcije; izkoristiti zelo visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale; dolgoročna Slabosti regije gospodarsko najmanj razvita regija; najvišji delež prebivalstva v kmetijstvu, visoka brezposelnost. najniž|a ekonomska moč in izobrazbena struktura prebivalstva; v regi|i obstajajo obširna območja ogroženih in odmirajočih podeželskih naselij, celotna regija sodi v območje z razvojnimi problemi; zaradi slabo razvitega državnega in regionalnega omrežja cestne ter železniške infrastrukture je dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Mariboru in Ljubljani, slaba; ni cetovitii strategij razvoja in varstva pomembnejših območi| narav in kult krajine, zato je njihov obstoj le deklarativno zaščiten, visoka stop. obremenjenosti nekaterih prvin okolja (vodotoki, podtalnica); srednjeročna Nevarnosti za regijo med ključnimi razvojnimi subjekti ni siner-gijske povezanosti; porast brezposel.. nizek materialni standard preb., poglabljanje socialne neenakosti in splošne revščine; zaradi pomanjkanja delovnih mest in ustrezne infrastrukture nizka kakovost življenja v ogroženih m podeželskih naseljih; zastarelo železniško omrežje; ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo, slabšanje kvalitete okolja zaradi intenz. kmet dolgoročna > O- j? CD c r> ip <2 U> 1 J s I Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov Z z v 1 1 z z u n a n J E G * 0 k 0 l J a Prednosti regije rentabilno in izvozno usmerjeno gospodarstvo; regija z dokaj nizko stopnjo regtstnrane brezposelnosti, sorazmerno visoka ekonomska moč prebivalstva; Postojna je uradno središče regije, vendar jo zaradi sorazmerne gravitacijske šibkosti ustrezno dopolnjujejo Cerknica, Pivka in Ilirska Bistrica; državno in regionalno omrežje cestne infrastrukture je dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani, Kopru in Reki; pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (regijski park Cerkniško in Planinsko polje), sorazmerno nizka stopnja obremenjenosti okolja; dolgoročna Priložnosti regije poklicna usposobljenost prebival stva, podjetništvo in prometna infrastruktura; visoka raven zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva; razvoj integriranega po selitve nogometnega sistema, v katerem regionalna m subreg. središča opravljajo ustrezne poselitvene središčne funkcije; razvoj integriranega prometno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne prometne vozfcščne funkcije; izkoristiti visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter traj-nostno varovati in razvijati njene potenciale; dolgoročna Slabosti regije sodi v skupino gospodarsko manj razvitih regij, nizka produktivnost dela; podpovprečna izobrazbena struktura prebivalstva; razen Postojne m Cerknice sodijo vse občine v regiji v skupino območij z razvojnimi problemi; ni izrazitih slabosti; za pomembnejša območja naravne in kulturne krajine ni celoviti strategij razvoja m varstva, ohranitev kvalitet je zagotovljena le deklarativno, obremenjenost nekaterih prvin okolja (vode); srednjeročna Nevarnosti za regijo nizka stopnja inovativnosti; nizka kakovost izobraževanja; razvojni potenciali naselij izven Postojne, Cerknice, Pivke in Ilirske Bistrice so sorazmerno slabi; nezmožnost regije, da izkoristi dobro prometno lego in razvito prometno infrastrukturo; ohranjena in zaščitena območja naravne m kulturne krajine postopoma izginejo; dolgoročna Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup. časovna razsež. izzivov 1 z z 1 v 1 1 z z u n * n i E G * 0 k 0 l J * Prednosti regije ndustripka delovna sila; ni razpoznavnih prednosti; regijo obvladuje močno urbanizirano so-mestje Maribora in Ptu|a z razvitimi centralnimi dejavnostmi; državno n regionalno omrežje cestne ter železniške infrastrukture je dobro razvito in omogoča ugodno dostopnost znotraj regije m navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani, Gradcu m Zagrebu; sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (regijski park Pohorje); dolgoročna Priložnosti regije razvoj inovativnosti in podjetništva ob izkoriščanju potenciala Univerze v Mariboru: možnost izrabe potencialov nezaposlene visoko izobražene delovne sile; razvoj integriranega poselitveno-prometne-ga sistema v katerem regionalna in subre-gionalna središča opravljajo ustrezne poselitvene središčne funkcije; razvoj integnranega prome-tno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne prometne voziiščne funkcije; izkoristili visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale; dolgoročna Slabosti regije stopnja produktivnosti in rentabilnosti gospodarstva je podpovprečna, po stopnji razvitosti se nahaja regionalno gospodarstvo na 11. mestu; regija z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti. nadpovprečnim deležem kmečkega prebivalstva in zaposlenih v primarnem sektorju; visoka stopnja sub-urbanizacije in dezurbanizacije, celotna regija sodi med območja z razvojnimi problemi; rast motorvzacije in zapostavljanje JPP vodi do prometnih zastojev, povečanja potreb po prometnih površinah, večjih obremenitev okolja, kar zmanjšuje prrvlačnost in kvaliteto bivalnega okolja; za opredeljena območja naravne in kulturne krajine m celovitih strategij razvoja in varstva, krajina se pojavlja predvsem kot vir za razvoj tunst. dejav., obstoj okoljsko močno degrad. območij, slaba kvaliteta nekaterih prvin okolja (podtalnica, zrak); srednjeročna Nevarnosti za regijo zastarela industnj-ska struktura; porast brezposelnosti, poglabljanje socialne neenakosti; stihijno nadaljevanje suburbanizacijskih procesov; zastarelo železniško omrežje; ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo; dolgoročna Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup.časovna razsež. izzivov 1 z z 1 v 1 z z u n a n J e G a 0 k 0 L 1 a Prednosti regije rentabtaost gospodarstva presega slovensko povprečje; visok delež mladega prebivalstva; Slovenj Gradec je uradno središče regije, vendar ga zaradi njegove sorazmerne gravitacijske šibkosti ustrezno dopolnjujejo Ravne in Dravograd: ni razpoznavnih prednosti; pomembna in sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (regijski park Pohorje in Peca); dolgoročna Priložnosti regije zanesljiva in dela voljna delovna sila; visoka raven zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva medsebojna bližina in dostopnost vseh treh regionalnih središč; izgradnja nove železniške proge Dravograd - Slovenj Gradec - Velenje; izkonstiti zelo visoko vrednotenje naravne in kulturne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale; dolgoročna Slabosti regije stara mdustnjska struktura, po stopnji razvitosti se nahaja regionalno gospodarstvo na 8. mestu; nizka ekonomska moč prebivalstva razen Slovenj Gradca m Dravograda sodijo vse koroške ob&ne v skupino območij z razvojnimi problemi; Koroška regija je prometno najbolj izolirana regija Slovenije in Slovenj Gradec je edino mezoregio-nalno središče, ki ni priključeno nB avtocesto; za opredeljena območja naravne in kulturne krajine ni oblikovanih celovitih strategi| razvoja in varstva, zato je njihov obstoi večinoma le deklarativno zaščiten, krajina se pojavlja predvsem kot vir za razvoj turističnih dejavnosti, obstoj okoljsko močno degradiranih območij; srednjeročna Nevarnosti za regijo nizka stopnja inovativnosti; nizek materialni standard prebivalstva, poglabljanje sooal. neenakosti; velik obseg ogroženih in odmirajočih podeželskih naselij; ni železniške povezave s Celjem; ohranjena in zaščitena območja naravne in kulturne krajine postopoma izginejo, odlašanje pn sanaciji okoljskih bremen; dolgoročna ai O Problemski sklopi -» Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna infrastruktura Krajina Skup. časovna razsež. izzivov 1 z z i v 1 z z u n * n 1 e g * 0 k 0 l j a Prednosti regije m izrazitih prednosti; m izrazitih prednosti; regijo obvladujeta urbanizirani somestji Brežic in Krškega s sorazmerno dobro razvitimi centralnimi dejavnostmi; državno in regionalno omrežje cestne in železniške infrastrukture je dobro razvito in omogoča ugodno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljublj. in Zagrebu; sorazmerno ohranjena območja naravne in kulturne krajine (krajinski park Kozjansko); dolgoročna Priložnosti regije poklicna usposobljenost prebivalstva, podjetništvo in prometna infrastruktura; izboljševanje demografske in izobrazbene strukture prebivalstva; razvoi integnranega poselitvenoprometnega sistema, v katerem regionalna in subregional. središča opravljajo ustrezne poselitvene središčne funkcije; razvoj integriranega prometno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno m subregionalna središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije: izkoristiti visoko vrednotenje naravne in kullurne krajine s strani prebivalstva regije in države ter trajnostno varovati in razvijati njene potenciale; dolgoročna Slabosti regije nizka produktivnost in rentabilnost ter visoka zadolženost gospodarstva regije, po stopnji razvitosti se nahaja regionalno gospodarstvo na 7. mestu; slaba demografska in nizka izobrazbena struktura prebivalstva ter visoka stopnja registnrane brezposelnosti; celotna regija sodi v skupno območje z razvojnimi problemi; ni izrazitih slabosti; za opredeljena območja naravne in kulturne krajine m oblikovanih celovitih strategij razvoja m varstva, zato je njihov obstoj večinoma le deklarativno zaščiten, krajina se pojavlja predvsem kot vir za razvoj turističnih dejavnosti; srednjeročna Nevarnosti za regijo ključni razvojni subjekti niso sinerg^sko povezani; porast brezposelnosti, nizek materialni standard prebivalstva; velik obseg ogroženih odmirajočih podeželskih naselij; slabša prometna infrastruktura v bolj odročnih krajih regije; ohranjena in zaščitena območja naravne ter kulturne krajine postopoma izginejo; dolgoročna O R S (O J» (u TI bi "O trt Problemski sklopi -* Gospodarstvo Kvaliteta življenja Poselitev Prometna linfrastruktura Krajina Skupna časovna razsežnost izzivov 1 z z v 1 1 z z u n a n J E a a 0 K 0 l J a Prednosti regije podpovprečna dolgoročna in kratkoročna zadolženost gospodarstva. ni izrazitih prednosti; obstoj močno urbaniziranega somestja Zagorja. Trbovelj m Hrastnika: državno in regionalno omrežje cestne ter železniške infrastrukture |e povprečno razvito in omogoča zadovoljivo dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani in Zagrebu; ni posebnih prednosti; dolgoročna Priložnosti regije zanesljiva in dela voljna delovna sila; izboljševanje demografske in izobrazbene strukture prebivalstva; razvo| mtegnranega poselitveno- prometnega sistema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne poselitvene središčne funkcije; razvoj integriranega prometno-poselitvenega sistema, v katerem regionalno in subregionalna središča opravljajo ustrezne prometne vozliščne funkcije; ni posebnih pnložnosti; dolgoročna Slabosti regije nizka produktivnost in rentabilnost gospodarstva regije, po stopn|i razvitosti se nahaja regionalno gospodarstvo na 10. mestu; slaba demografska in nizka izobrazbena struktura prebivalstva ler visoka stopnia registrirane brezposelnosti; v regiji obstajajo obširna območja ogroženih m odmirajočih podeželskih naselij, razen Zagorja sodi celotna regija med območja z razvojnimi problemi; ni posebnih slabosti: v regiji ni pomembnejših območij naravne in kulturne krajine, okolje je močno do kritično obremenjeno (vplivi na zdravje ljudi); srednjeročna Nevarnosti za regijo nizka izobrazbena struktura prebivalstva; porast brezposelnost, nizek materialni standard prebivalstva, poglabljanje splošne revščine; nadaljnje slabšanje kvalitete bralnega in delovnega okolja; m posebnih nevarnosti. nadaljnje slabšale kvalitete okolja; dolgoročna V tem konceptu država udejanja svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva v sodelovanju s predstavniki občin v regijah spodbuja vključevanje 12 regionalnih gospodarstev v 4 gospodarske grozde (clus-tre) na nacionalni ravni (ljubljanski, koprski, novogoriški in mariborski) — na ta način se povezujejo regionalni in nacionalni strateški gospodarski interesi s strateškimi interesi podjetij, povečuje se vpetost regionalnih in nacionalnega gospodarskega sistema v prekomejni in globalni prostor; 2. na področju kvalitete življenja skrbijo država in predstavniki občin v regijah za preseganje družbeno anomičnih pojavov s tem, da se zavzemajo za to, da čim večji del (aktivnega) prebivalstva ohrani oziroma pridobi vlogo sočasnega nosilca kapitala in dela, s čimer se veča odgovornost za gospodarsko uspešnost regij in države ter posledično tudi za izboljševanje materialnih pogojev za doseganje visoke kvalitete življenja; 3. na področju poselitve podpira vključevanje 12 regionalnih gospodarstev v 4 gospodarske grozde (clustre) na nacionalni ravni uresničevanje koncepta mrežnega razvoja regionalnih središč in njihovega hierarhičnega povezovanja z opredeljenimi štirimi makroregionalnimi središči (Ljubljano, Mariborom, Koprom in Novo Gorico); 4. na področju prometne infrastrukture vpliva vključevanje 12 regionalnih gospodarstev v 4 gospodarske grozde (clustre) na nacionalni ravni vzročno in posledično na razvoj celostnih ter integriranih regionalnih prometnih sistemov in infrastrukture, kar krepi prometno središčnost oziroma vozliščnost 12 (mezo)regionalnih središč in jih hierarhično povezuje s 4 makroregionalnimi središči — Ljubljano, Mariborom, Koprom in Novo Gorico; 5. na področju krajine postaja ob antropogenem prostoru Slovenije, ki ga utemeljuje visoko integrirano prometno in poselitveno omrežje 12 mezoregio-nalnih in 4 makroregionalnih središč ter 4 gospodarski grozdi, vse bolj enakovreden naravni prostor Slovenije, ki ga tvori omrežje vrednih območij naravne in kulturne krajine; država s predstavniki občin spodbuja enakovredno obravnavo vidika okolja in krajine v regionalnih razvojnih programih. Domača podjetja udejanjajo v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se ob upoštevanju lastnih podjetniških interesov ter interesov nacionalnega in regionalnih gospodarstev strateško povezujejo s tujimi podjetji in med seboj v 4 gospodarskih grozdih; 2. na področju kvalitete življenja domača in tuja podjetja, povezana v 4 gospodarskih grozdih, skrbijo za razvoj človeškega kapitala grozdov, za povečanje njegove globalne konkurenčnosti in s tem posledično za doseganje visoke kvalitete življenja prebivalcev regij; 3. na področju poselitve se s funkcionalno in teritorialno delitvijo dela med grozdi - strateške funkcije v Ljubljani, prometno-logistične v Kopru in N. Gorici, proizvodne v Mariboru — povečuje privlačnost vseh v grozde vključenih regionalnih središč; 4. na področju prometne infrastrukture vpliva povezanost domačih in tujih podjetij v grozde na višjo stopnjo napovedljivosti potniških in tovornih prometnih tokov, kar olajšuje načrtovanje integriranih prometnih sistemov na makro- in mezoregionalni ravni; 5. na področju krajine postane varovanje naravne in kulturne krajine ter okolja eno od temeljnih razvojnih prizadevanj grozdov ter v njih vključenih podjetij. V tem konceptu udejanjajo tuja podjetja svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva se ob upoštevanju lastnih podjetniških interesov ter interesov nacionalnega in regionalnih gospodarstev strateško povezujejo z domačimi podjetji v 4 gospodarskih grozdih; 2. na področju kvalitete življenja skrbijo tuja in domača podjetja, povezana v 4 gospodarskih grozdih, za razvoj človeškega kapitala grozdov, za povečanje njegove globalne konkurenčnosti in s tem posledično za doseganje visoke kvalitete življenja prebivalcev regij; 3. na področju poselitve se s funkcionalno in teritorialno delitvijo dela med grozdi — strateške funkcije v Ljubljani, prometno logistične v Kopru in N. Gorici, proizvodne v Mariboru - povečuje privlačnost vseh v grozde vključenih regionalnih središč; 4. na področju prometne infrastrukture je zaradi povezanosti tujih in domačih podjetij v grozde stopnja napovedljivosti potniških in tovornih prometnih tokov višja, kar olajšuje načrtovanje integriranih prometnih sistemov na makro- ter mezoregionalni ravni; 5. na področju krajine postane varovanje naravne in kulturne krajine ter okolja eno od temeljnih razvojnih prizadevanj grozdov ter v njih vključenih podjetij. Lokalne skupnosti udejanjajo v tem konceptu svojo vlogo po posameznih problemskih sklopih na naslednji način: 1. na področju gospodarstva občine, funkcionalno povezane v 12 regijah, aktivno sodelujejo v grozdih predvsem z zagotavljanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč za gospodarske dejavnosti in z oblikovanjem lokalnih ter regionalnih razvojnih spodbud; 2. na področju kvalitete življenja občine, funkcionalno povezane v 12 regijah, kot strateški partnerji v grozdih aktivno prevzemajo odgovornost za izboljševanje materialnih pogojev za doseganje višje kvalitete življenja prebivalcev regij; 3. na področju poselitve vpliva aktivno sodelovanje občin, funkcionalno povezanih v 12 regijah, v grozdih na osnovi premišljene funkcionalne in teritorialne delitve dela na zmanjševanje medsebojne konkurenčnosti regionalnih in občinskih središč; 4. na področju prometne infrastrukture omogoča večja povezanost občin, funkcionalno združenih v 12 regijah, v grozdih višjo stopnjo napovedljivosti potniških in tovornih prometnih tokov, kar olajšuje načrtovanje integriranih makroin mezoregionalnih prometnih sistemov; 5. na področju krajine vodi povezanost občin, funkcionalno združenih v 12 regijah, v grozdih k opuščanju interesa za "trženje občinskega" krajinskega prostora, uveljavjla se celovito varovanje in razvoj naravne ter kulturne krajine na makro- in mezoregionalni ravni. Za prebivalstvo se v tem konceptu po posameznih problemskih sklopih ustvarjajo naslednje razmere: 1. na področju gospodarstva se posameznik ne pojavlja le kot samostojen tržni subjekt, temveč tudi kot konstitutivni člen inovativnega socialnega omrežja, njegov "individualni razvojni program" je povezan z razvojnim programom regij in grozdov; 2. na področju kvalitete življenja kakovost življenja prebivalcev ni odvisna le od "gospodarske" uspešnosti posameznika, temveč tudi od gospodarske uspešnosti v grozde vključenih regij — družba je socialno razdeljena na tiste, ki "imajo", in tiste, ki "imajo več"; 3. na področju poselitve država z uresničevanjem politike trajnostnega prostorskega razvoja preprečuje, da bi razlike v kakovosti dela in bivanja med tistimi prebivalci, ki "imajo", in tistimi, ki "imajo več", vplivale na povečevanje razlik v privlačnosti regij; 4. na področju prometne infrastrukture se razvojni subjekti v grozdih zavzemajo za smergijsko prepletanje individualnih in kolektivnih razvojnih interesov ter za enakomeren razvoj individualne in kolektivne prometne mobilnosti v regijah; 5. na področju krajine obstaja soglasje prebivalcev na regionalni in državni ravni o nuji enakovrednega ter sočasnega varovanja in razvoja antropogenega ter naravnega prostora Slovenije, ki ga tvori omrežje vrednih območij naravne in kulturne krajine. 6. Elementi koncepta uresničljivega odzivanja na razvojne izzive iz zunanjega in notranjega okolja Slovenije 6.1 Prometne osi in smeri V Sloveniji obstajata na državni ravni dve prometni in razvojni osi. Horizontalna prometna ter razvojna os, ki jo utemeljujejo naslednja pomembna regionalna središča Slovenije: Koper/N. Gorica. Ljubljana, Celje, Maribor in Murska Sobota, in vertikalna prometna ter razvojna os, ki jo utemeljujejo naslednja pomembna regionalna središča Slovenije: Kranj, Ljubljana in Novo mesto ter Maribor. Nacionalni prometni osi, ki se križata v Ljubljani, vsebujeta pet osnovnih prometnih smeri, in sicer Germanico, Romanico, Ungarico, Slovanico in Mediteraneo. 6.2 Funkcijsko-prometne regije no državni, makro- in mezoregionalni ravni ter njihova središča Temeljni element koncepta so prometne regije s središči. Na državni ravni je izhodiščno središče Ljubljana kot državno središče in najpomembnejše državno prometno vozlišče s celotno Slovenijo kot gravitacijskim zaledjem oziroma kot prometno regijo. Na tej ravni snujemo povezave Ljubljane s pomembnimi tujimi državnimi in makroregionalnimi središči. Na makroregionalni ravni temelji koncept na štirih urbanih središčih, ki se kot centri makroregij in kot prometna vozlišča oziroma dotikališča nahajajo na opredeljenih nacionalnih prometnih oseh in z zaledjem tričetrturne dostopnosti zajamejo približno 80 % površine slovenskega ozemlja. Razen Ljubljane so to še tri najpomembnejša središča na makroregionalni ravni. Ob Mariboru kot nesporno drugem najpomembnejšem središču in prometnem vozlišču Slovenije smo na to raven uvrstili še Koper in Novo Gorico. Prvi razlog za uvrstitev je njuna lega ob zahodni meji, izza katere je pritisk gravitacijskega vpliva prekomejmh središč najmočnejši in za strateške interese Slovenije najnevarnejši. Ob zahodni meji Slovenija nima središča na ravni Maribora ali celo Ljubljane, razen tega pa nobeno od uvrščenih primorskih središč nima dovolj potenciala, da bi s svojim gravitacijskim zaledjem pokrilo celotno območje ob italijanski meji. Navedene argumente za uvrstitev na makroregionalno raven obravnave dodatno dopolnjuje še dejstvo, da je Koper zaradi pristanišča srednjeevropskega pomena najpomembnejše slovensko tovorno prometno vozlišče, katerega pomena in potenciala se premalo zavedamo. Skupaj z obalnimi mesti predstavlja z vidika sedanjega in bodočega gospodarskega razvoja eno od najpomembnejših urbanih aglomeracij. Novo Gorico uvrščamo na to raven izjemoma zaradi njenega strateškega pomena. Skupaj z italijansko Gorico predstavljata po pristopu Slovenije v EU pomemben prebivalstveni in razvojni potencial. Precejšen del potenciala obeh Goric je bil zaradi neizvedbe direktne avtocestne povezave Ljubljane z Italijo izgubljen. Dodaten argument za uvrstitev Nove Gorice na to raven je možnost izgradnje hitre železniške proge na V. panevropskem koridorju. Mezoregionalna raven je edina regionalna raven prostorske členitve v Sloveniji, ki je uradno potrjena na ravni vlade. Ob odsotnosti usklajene prostorsko-planske regionalizacije kot strokovne osnove za novi prostorski plan smo se na tej ravni oprli na 12 statističnih regij oziroma njihova središča. Problem, ki se pojavlja, zadeva neujemanje meja, območij in središč s strani države uradno sprejetih statističnih regij na ravni SKTE-33 z mejami, območji in središči prometnih ter različnih drugih strokovnih predlogov za oblikovanje funkcionalnih regij. Predlagamo, da se v naslednjih fazah priprave prostorskega plana RS vladni koncept statističnih regij preveri tudi s poselitvenega, prometnega, krajinskega in okoljskega vidika, na osnovi rezultatov teh preveritev pa podajo predlogi za morebitne dopolnitve ali spremembe koncepta. Regionalna središča in njihova gravitacijska območja ter prometne regije: 1. Slovenija je shematično prikazana kot gravitacijsko zaledje oziroma prometna regija Ljubljane kot državnega središča in najpomembnejšega državnega prometnega vozlišča; 2. v državi obstajajo 4 makroregije kot gravitacijska zaledja oziroma prometne regije 4 urbanih središč — Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice —, ki se nahajajo na opredeljenih nacionalnih prometnih oseh in z zaledjem tričetrt-urne dostopnosti zajamejo pretežni del površine slovenskega ozemlja; 3. znotraj 4 makroregij je 12 mezoregij oziroma statističnih regij kot gravitacijskih zaledij in pogojno prometnih regij 12 urbanih središč — Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja, Slovenj Gradca, Murske Sobote, Krškega, Trbovelj in Postojne; 4. znotraj 12 mezoregij obstaja 25 mikroregij kot gravitacijskih zaledij oziroma prometnih regij 25 urbanih središč — Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja, Slovenj Gradca, Murske Sobote, Krškega, Trbovelj, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Idrije, Tolmina, Logatca, Kočevja, Črnomlja, Škofje Loke, Jesenic, Domžal, Velenja, Ptuja in Ljutomera. 8 Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, it. 28/00, letnik 2000, str. 1268, Ljubljana. Koncept regionalnega prostorskega razvoja Slovenije X. koridor • UmncNr • Zagrab - avtocesta ---MtraoMta — • — hitra proga - - • - glavna proga I rada urbano srediSfce/vozliSte l|ubljanska Iprometna) makrcregija I prometna) makroregija (prometna) m«oregi|a gospodarski grozd enokondor|i na evropski ravni naravni prostor -ob moč | a naravo« dediSCine ter območja ograjenih in odmra|o£ih podeželskih naselij povezana i ekokortdorji na držav n» ravni antropogeni prostor -območja povedanega pritiska zaradi človekovih delavnosti Vir: A. Gulič, A. Plevnik (2000). Analiza razvojnih možnosti prometne infrastrukture v prostoru, UR RS, Ljubljana D rc C C C Koncept regionalnega prostorskega razvoja Slovenije na makro-, mezo-, in mikroregionalni ravni • Dunaj IČudrTii»«!* --avtocesta _ — . hitri cesta ....... glavna cesta I reda ..................glavna cesta II reda — ■ — rvtra proga .... glavna proga I reda —. glavna proga II rede 9 urbano srediiče.vozliite ifubl lanska (prometnal makrore^ja (prometna) makroregija Iprometnai mezoregi)a (prometna) mkrore^ja gospodarski grozd Vir: A. Gulič, A. Ptevnik (2000), Analiza razvojnih možnosti prometne infrastrukture v prostoru. UR RS. Ljubljana ekokondor ji na evropski ravni narav« prostor -območja naravne dedcSfcne ter oCmotia ogroienfi In odmlra|oMi pcoeželskip nauki povezana 2 ekofcondorji na Atavn makro-, mezo- In mikroregionalni ravni antropogani prostor -območja povečanega pntiska zaradi človekovih delavnosti Zasnova regionalnega prostorskega razvoja Slovenije Antropogenl prostor urbano sredi&če daljinska cesta glavna cesta I reda glavna cesta II. reda : s s: hitra proga glavna proga I reda ----—- glavna proga III reda nir>i oan □ mm me|e statističnih regij Naravni prostor narodni park regijski park krajinski park območ|a ogroženih in odmiraiočih podeželskih naseiij ekokoridorji na evropski ravni ekokondorji na državni ravni Viri: A. Gulič, A. Ptevmk (2000), Analiza razvojnih možnosti prometne infrastrukture v prostoru, UR RS, Ljubljana. Dolgoročni plan Republike Slovenije, MOP - UPP. Regionalno-prostorske oblike organizacije gospodarskega sistema: 1. gospodarski sistem je regionalno-prostorsko organiziran v 4 gospodarskih grozdih, ki se prostorsko ujemajo z območji 4 makroregij; 2. med grozdi obstaja funkcionalna in teritorialna delitev dela na način, da se ljubljanski gospodarski grozd usmerja pretežno v opravljanje strateških, upra-vljalskih in storitvenih funkcij, koprski in novogoriški gospodarski grozd v opravljanje prometno-logističnih funkcij, mariborski gospodarski grozd pa v opravljanje posodobljenih industrijskih funkcij; 3. znotraj gospodarskih grozdov se vzpostavlja funkcionalna delitev dela med regionalnimi gospodarstvi na mezoregionalni ravni. Ekološki koridorji in omrežja: 1. vsa območja naravne krajine (dediščine) v državi so medsebojno povezana z regionalnimi in lokalnimi ekokoridorji v ekološka omrežja; 2. preko Slovenije poteka obsežen evropski ekokoridor, ki povezuje območja naravne krajine dinarskega območja z alpskim območjem naravne krajine. Temeljne značilnosti regionalne prostorske organizacije Slovenije: 1. s predlaganim konceptom uresničljivega odzivanja na razvojne izzive iz zunanjega in notranjega okolja Slovenije se ustvarjajo možnosti za to, da se po pomenu in prostorskem obsegu približno izenačita antropogeni in naravni prostor Slovenije; 2. antropogeni prostor, ki zaseda približno polovico prostora države, tvorijo ob močja mest, močno urbaniziranih somestij, urbanizirana prehodna in stabilna podeželska območja; 3. naravni prostor, naravno bolj ohranjena območja, ki se v pretežni meri ujemajo z območji ogroženih in odmirajočih podeželskih naselij ter neposeljenih območij; 4. antropogeni prostor se spreminja v prostor mrežnega razvoja kompaktnih mest znotraj celostnega in integriranega prometno-poselitvenega sistema; 5. antropogeni prostor ni homogen — v svojem okviru vsebuje z ekokoridorji povezana območja naravne krajine mezoregionalne in mikroregionalne ravni; 6. v osrednjih območjih antropogenega prostora so pomembni viri pitne vode (ob močja podtalnic) in zavarovana kmetijska zemljišča, ki se izkoriščajo trajnostno; 7. naravni prostor ni homogen — v obrobnih območjih so okolju prijazna območja poselitve, pretežno namenjena sekundarnim bivališčem; 8. obširna območja ogroženih in odmirajočih podeželskih naselij, nastalih v obdobju kolonizacije višje ležečih in za kmetijsko pridelavo na splošno manj primernih površin, se načeloma prepuščajo spremljanim procesom samoura- vnavanja - na ta način se precejšen del teh površin postopoma vrne v "naravno" stanje oziroma v naravni prostor, 9. pomembna območja kulturne dediščine, ki se nahajajo znotraj teh območij, se zavarujejo tako, da se pod strokovnim nadzorom in s finančno podporo države razvijajo v "strnjena" območja sekundarnih bivališč; 10.v mezoregijah (statističnih regijah ali regijah, za katere se izdelujejo regionalni razvojni programi) pri izdelavi regionalnih razvojnih programov in prihodnjih regionalnih zasnov prostorskega plana upoštevajo temeljne značilnosti regionalne prostorske organizacije na državni ravni. Literatura in viri Gulič, A., Kukar, S. et al., 1993: Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: analiza stanja in predlogi za spremembe, Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Gulič, A., Kukar, S. et al., 1997: Strategija, politike in ukrepi za oblikovanje in izvajanje skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Gulič, A., Praper, S., 1998: Regionalni razvoj, regionalizem in regionalizacija Slovenije: značilnosti dosedanjih in možni scenariji prihodnjih sprememb, v Ribičič, C. ef al.: Regionalizem v Sloveniji, zbornik, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Gulič, A., Plevnik, A., 1999: Zasnova prometne infrastrukture v prostorskem planu Republike Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana. Gulič, A. et al., 1999: Sistem telekomunikacij in njihov vpliv na prostorski razvoj. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Čokert, A., Gajšek, M., Gosar, L, Gulič, A„ Plut, D., Ravbar, M., Vlaj, S., Vrišer, I., 1999: Pokrajine v Sloveniji, zbornik, Vlada Republike Slovenije - Služba za lokalno samoupravo, Ljubljana. Hanžek, M. et al., 1999: Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 1999, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Hudoklin, J., 1999: Zasnova prostorskega razvoja sistema krajine, ACER d.o.o., Novo mesto. MEOR, 1998: White Paper on Regional Development Strategy, Ljubljana. Mmistero dell' ambiente, 1999: La valorizzazione detle risorse ambientali nelle politiche di svilupo - "La rete ecologica nazionale", Roma. Mršič, N., 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Nacionalni program varstva okolja, Uradni list RS št. 83/99. Pečar, J., 1998: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finančnih rezultatih poslovanja gospodarskih družb v letu 1997, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Pečar, J., 2000: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finančnih rezultatih poslovanja gospodarskih družb v letu 1998, Delovni zvezek, št. 8, letnik VIII/1999, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Pire Velkavrh, A., ed., 1998: Okolje v Sloveniji 1996. Poročilo o stanju okolja, Ministrstvo RS za okolje in prostor, Ljubljana. Praper, S., 1993: Regionalizacije Slovenije ter razvojne prednosti in pomanjkljivosti regij glede na naravne dejavnike, v: A. Gulič, S. Kukar et al.. Regionalni razvoj in regionalizacije Slovenije — 3. faza, Urbanistični inštitut RS in Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, s. 56-107. Praper, S., 1995: Regionalni razvoj Pomurja: naravni viri, kvaliteta okolja, zasnova trajnostnega razvoja, v: Gulič A. ef al., Pomen in položaj Pomurske regije v širšem prostoru, analiza stanja in razvojnih možnosti v prostoru ter omejitev okolja, koncept prostorskega razvoja, Urbanistični inštitut RS. Ljubljana, s. 205-307. Praper, S., Gulič, A. et al., 1999: Indikatorji trajnostnega razvoja za Mestno občino Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Ravbar, M., 1997: Prispevki za metodologijo regionalnega prostorskega planiranja, Inštitut za geografijo, Ljubljana. Ravbar, M. et al., 1999: Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije — diskusij-sko gradivo, Inštitut za geografijo, Ljubljana. Ravbar, M., 1998: Regionalne disparitete — sodobni izzivi za regionalno prostorsko planiranje v Sloveniji, Regionalno prostorsko planiranje — praksa in izzivi, Zbornik mednarodnega strokovnega posveta ob 30. letnici organiziranega prostorskega planiranja v Sloveniji na državni ravni (1968-1998), Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Bled. Ravbar, M. ef al., 2000: Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije, Inštitut za geografijo, Ljubljana. URSPP, 1998: Resolucija o prostorski razvojni politiki Republike Slovenije (PRPRS) - delovni osnutek, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 30.11.1998. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije — Približevanje Evropi - Rast, konkurenčnost in integriranje, 1995, Poročevalec državnega zbora Republike Slovenije, št. 19/1995, s. 57-109. Turner, R.K., 1993: Sustainabihty: Principles and Practise, v: Turner R.K. (ed.) Sustainable Environmental Economics and Management, Belhaven Press, London, 3-36. Vogelij, J., 1999: Prinzipien einer nachhaltigen räumlichen Entwicklung, zbornik seminarja Südtirol 21. Die Charta von Aalborg - Die Nachhaltigkeit in der Raumentwicklung, Bolzano, Italija, 12. november 1999. Zakon o varstvu okolja s komentarjem, 1994, Gospodarski vestnik, Ljubljana. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja Slovenije (1999), Uradni list RS, št. 60, 29.7.1999, Ljubljana. Regional spatial development of Slovenia: a concept Summary Presented in the paper is a proposal for a concept of regional spatial development. which has been elaborated in the framework of the research project entitled A Regional Spatial Development Concept for Slovenia (A. Guild. S. Praper, 2000). The project will serve as an expert input into preparation of the new Physical (Spatial) Plan of the Republic of Slovenia. Due to the fact that. • presently there are no definitions available in Slovenia, which would unam-bigously separate the terms regional and regional spatial development • there is a considerable overlapping in indirect descriptions of both terms, leading among other to an increased want of precision and to unclarities with regard to competences of different state agencies, which influence the space through their policies and development programmes; • the use of the terms regional and regional spatial development is rather biassed, since mostly the significance of an active role of the state in this field, respectively the principle of top-down directing and regulation of development, is stressed a set of definitions has been drafted in the framework of the project, including among other the terms development, regional development and regional spatial development. Development is a holistic and multidimensional process of social change, in which the character and structure of the economy and society are transformed. In this process, formation of an active, critical, creative and innovative approach of development actors towards the past, the present and. most importantly, the future is promoted. The processes of social change lead to a more sustainable use of the available development potentials, a better quality of life for all members of the society, a diminishing of dependence, as well as to an improved recogniza-bility and autonomy of the society at the global level, Regional development is a process of social change which is directed, in the short term, into diminishing of regional disparities, and into their annulment in the long term. Regional disparities comprise also the quality of life of inhabitants of regions. By overcoming obstacles that impede an appropriate use of the own development potentials, and through promotion of regional self-initiative and self-development, suitable conditions for an effective and harmonious development of the economy and society as a whole, and of their single parts, are created by development actors. Simultaneously, mutual dependence between well and less developed regions as regards their development diminishes. Regional spatial development is a process of change in the settlement system, infrastructures as well as the natural and cultural landscape at the regional level. Spatial change is a consequence of spatial location and impacts of development change in other systems — most of all the societal, economic and environmental — on the one hand. On the other, it is an important active factor, exerting (return) influence on societal and economic change. The aim of regional spatial development is a "new", sustainable concept of use of space as a non-renewable development resource at the state and regional levels. Implementation of the concept promotes processes of regional development in accordance with the set societal development goals, aimed at sustainability. The topic of regional spatial development is analysed at four spatial levels: the European Union, two European macroregions and the neighbouring countries and regions, the state and its macroregions, and the mesoregions. Challenges from the outer an the inner environment are considered in an equal manner; they are structured by SWOT categories. In the present period, characterised by globalisation and accession of Slovenia to the EU. the challenges from the outer environment appear to be more important and more decisive that the challenges from the inner environment. Development reponses to challenges have been, in the above mentioned project, presented in the form of development concepts: the current, the desirable and the realizable response. In the current response "concept", the contents as well as the spatial and temporal location of regional spatial development processes have been described, which may be expected in the case that the present modes of state regulation continue to be used. Description of the concept of desirable response is based on the assumption, that modes of state regulation will undergo a radical change, following implementation of sustainable development, as well as postindustrial/information society (new economy) concepts. As for the concept of realizable response, gradual but active change of modes of state regulation, directed towards implementation of the desirable response concept in the long term, is presupposed. The regional spatial development concepts have been constructed under consideration of five topics: the settlement system, transport infrastucture, landscape, economy and quality of life. The reason for choice of this approach is in the strong connectedness of the topics, as well as in the fact that they influence directions and dynamics of the present and the future regional spatial development of Slovenia. Besides, there is a need to interconnect more strongly the aspects of regional and regional spatial development. As development actors, the state, foreign and domestic enterprises, as well as municipalities and the citizens have been taken into account. Time dimensions in descriptions of development challenges and responses include the short, medium, and long term. Due to space limitations, only the concept of realizable regional spatial development of Slovenia is presented in this article. At each territorial level, the most important development challenges from the outer an inner environment are described for each of the topics first. Then the possible responses of development actors are presented. Emphasized are the connections between single topics at different territorial levels. Whereas development challenges are described for each of the 12 NUTS III regions separately, only those responses from the realizable concept are given, which are common to all the regions. It is our belief, that in-depth analyses of regional spatial development problems of single statistical regions and of their subregional areas can only be performed during preparation of regional development programmes. Finally, elements of the concept of realizable response to development challenges from the inner and outer environment of Slovenia are explained, followed by a description of the cartographic presentation of the concept.