187
Novice.
—  Osebne vesti. Začasni mestoi inžener gospod Al. Ciuha je imenovan ieželnim inženerjem. — Mesto poštnega odpravitelja na Dovjem je dobil župan Jakob Janša, v Ba-njaloki posestnik Jos. Kajfež. — Na deseto učiteljsko mesto na C. kr. rudniški šoli v Idriji je imenovana učiteljica R. Hf ibal.
—   Sprejem knezoškofa dr. Antona Jegliča. Sedaj je doloženo, da dojde novi knezoškol dr. Ant. Jeglič dne 20. maja ob V2I2 opoldne v Ljubljano. V namen dostojnega vspre-jema novega vladike je župan ljubljanski g. Iv. Hribar povabil na posvet ljubljanska slovenska društva. Sklenilo se je, da društva z vihrajočimi zastavami pridejo k sprejemu na kolodvor. Zvečer ob 9. uri prirede pevska društva novemu kne-zoškofu bakljado in serenado pred knezoškofijsko palačo. V nedeljo dne 22. bode slovesna intronizacija novega knezoškofa.
—• Novi knezonadškof goriški dr. Jak. Missia bo slovesno intronizovan dne 22. maja v Gorici.
—   Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon, po katerem se davčni občini Gorenja Orehovica in Polhovica izločiti iz velike občine Brusnice in se ustanovi iz teh samostojna selška občina Orehovica.
188
—   Novo gimnazijsko poslopje. Temeljna in zidarska dela pri zgradbi novega gimnazijskega poslopja izročila so se stavbeni tvrdki Supančič & Knez v Ljubljani.
—   Odložitev izdatkov iz državnega proračuna za 1. 1898. Vladni listi poročajo, da je vlada v državnem proračunu za 1. 1898 črtala nekatere izdatke odločene za izvršitev raznih del. Mej drugimi je črtala tudi naslednje postavke: 51.000 gld redne dotacije za ceste na Kranjskem, 45 000 gld. za zagrebško državno cesto v Novem mestu in za most čez Krko. 15.000 gld. za državno cesto pri Kobaridu, 26.300 gld za vodne zgradbe ob Savi, 120.000 gld. za deželnovladno poslopje v Ljubljani, 50.000 gld. za zgradbo justičnega poslopja v Ljubljani, 50.000 gld. za pospeševanje obrtnosti, 1,652.000 gld. za zgradbo lokalnih železnic itd. To svoje ravnanje opravičuje vlada s t^m, da državni zbor še dosedaj ni odobril proračuna. Torej nagajivost obstrukcijo-nistov je kriva tega koraka vladinega. Seveda dosledne se vlada tu ni pokazala, ker na drugi strani zahteva 30 milijonov naknadnega kredita, katere je izdala za vojaštvo, kar ji pa tudi niso dovolili ljudski zastopniki. Za Ljubljano je posebna Skoda, da je vlada žrtvovala tudi zgradbo justičnega poslopja, ki je toli potrebno.
—    Državna podpora. Poljedeljsko ministerstvo je kmetijski podružnici v St. Jarneju za pospeševanja vinarstva dovolilo 250 gld. podpore.
—   Državnozborska dopolnilna volitev namesto od-stoplega drž.  poslanca g. dr.  Sušteršiča   bo   začetkom   junija Katoliško-narodna stranka   kandiduje za  to   mesto   g. deželno-sodnega svetnika Iv. Vencajza
—   Južna železnica namesti leseni most čez Ljubljanico pod Žalostno goro na Barji z železnim, isto stori z lesenim mostom, ki vodi mej Kresnicami in Litijo pri Poganiku ^ez Savo. Novi prvoimenovani železni most bode tudi ugodno vplival na hitreji odtok Ljubljanice, oba nova mosta bota pa bolj varna, posebno glede požara, vsied česar je železniško ministerstvo tako sililo južno železnico, da se je odločila za nova železna mosta.
—   Važna razsodba Upravno sodišče je te dni razglasilo principijelno jako važno razsodbo, pri kateri je občinskim zastopom in okrajnim zastopom prepovedano darovati kaj v narodne namene. Povod temu je dala pritožba nekaterih Nemcev proti sklepu občinskega zastopa in okrajnega zastopa v Smichovu, ki sta darovala 500 oziroma 600 gld. za češke manjšine. Brezdvomno se sedaj Čehi tudi pritožijo proti jed-nakim sklepom nemških korporacij. Isto imajo storiti tudi slovenske manjšine v krajih, koder so nemški ali italijanski za-stopi kaj takega sklenili.
—   Nedeljski počitek uvel je tudi finančni minister dr. Kaizl za urade finančnega ministerstva.
—   Vodovod v Logatcu Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za napravo vodovoda v Logatcu proračunanega na 77.000 gld. znesek 38.500 gld. Deželni zbor je dovolil v ta namen  15.000 gld.
—   Vodovod v Ambrusu. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon glede preskrbljevanja občine Ambrus in sosednih občin s pitno vodo.
—   Vrhniška železnica. Občinski odbor vrhniški vabi k slavnosti slovesnega prvega vboda povodom pričetka zgradbe Vrhniške železnice dne 23. maja 1898. Zbiranje udeležencev ob Va^^- ^^^^ dopoludne v čitalnici, ob 10. uri sv. maša pri sv. Trojici, potem zajutrek. Ob 12. uri odhod na stavbišče kolodvora, ob i/gl. slovesni vbod po načelniku konsorcija in ob 2. uri banket v čitalnici
—   Vipavska železnica. Ministerstvo notranjih del je dalo drž. poslancema grofu Alfredu Coroniniju, dr. Antonu Grre-gorčiču in tovarišem dovoljenje, ustanoviti delniško družbo ^Vipavska železnica" s sedežem na Dunaji in je potrdilo društvena pravila.
—   Usposobljenostni izpiti na tukajšnem c. kr. ženskem učiteljišču se prično za otroške vrtnarice in za učiteljice ženskih ročnih del dne 6. junija t   1.
—   Zanimive izkopine Na Gospesvetskem polju pri Celovcu in sicer na posestvu baronice Eeinlein so našli krasna mozaična tla. Zanimanje za ta mozaik je veliko. Bil je poznan že v prvem stoletju po Kristusu in se je sedaj po naključju zopet našel, iz merodajne strani se je odredilo, da se izkopavanje nadaljuje.
—   Strokovni tečaj za črevljarje, ki se vrši na starem strelišču in ga vodi učitelj c. kr, tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaji g. Hulka seje podaljšal do 21. maja. Razni dostojanstveniki, ki so tečaj obiskali so se jako laskava izrazili o vnetost^ čevljarjev, ki s tolikim zanimanjem slede spretnemu predavanju strokovnegr učitelja. Sodba ie le ena mej obiskovalci tečaja, da bo vspeh jako vehk
—   Obravnava zaradi demonstracij vršečih se dne 20. februvarja proti Karnijolcem v Zvezdi se je pričela danes pred tukajšnjim deželnim sodiščem.  Obtoženih je 18 oseb.
V Italijo morejo zasebniki brzojaviti le v netajnem jeziku.
—    Prihodnje porotno zasedanje pri tukajšnjem c. kr.  deželnem sodišču se prične dne 6. junija.
—   Epidemična bolezen. Nalezljiva bolezen „otrpnenje tilnika" ki je gospodovala nekaj časa v Kotredežu in Potoški vasi v litijskem okraju je pojenjala. Od 18 zbolelih oseb jih je 10 ozdravelo 8 pa umrlo.
—   Glasbene Matice pevska zbora priredita v nedeljo   dne   15. maja popoludanski   izlet v Dolnice k Miklava.
—   Podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški priredi v nedeljo dne 15. maja veselico pri Matjanu v Zgornji Šiški. Vspored obsega tamburanje, petje in govor.
—   Pevsko društvo «Glas> v Sodražici bode na binkoštni pondeljek slovesno blagoslovilo svojo zastavo
—   Umrl je dne 9. maja bivši trgovec g. Friderik Soss v Ljubljani, star 49 let Grrozna potresna katastrofa je provzročila, da je oslabel na umu in od tedaj vidno hiral. Naj v miru počiva !
—   Golobi — pismonoše Minolo nedeljo je gospod Demscher iz Novega mesta spustil iz Grosupljega 11 golobov
—   pismonoš Prvi oddelek 5 golobov je izpustil ob 3. uri in brzojav je naznanil, da je došlo vseh pet 5 golobov ob 4. uri v Novo mesto. Tudi drugih 6 golobov je dospelo v Novo mesto. Došle golobe je bilo opaziti, da so utrujeni, a opomogli so se kmalu   V kratkem spusti g   Demschar golobe
—   pismonoše iz Ljubljane.
—   Samomor. Ustrelil se je s svojo puško v orožniški vojašnici orožniški postajevodja Urh Ambrožič v Kočevji. Uzrok samomoru ni znan
—   Nezgoda. Ko je minolo nedeljo dopoludne hotel bi-ciklist Iv. Pirnat na Marije Terezije cesti prehiteti nekega fi-jakarja, je v trenotku ko je švignil mimo konja, ta naenkrat! zavil proti biciklistu in tega podrl na tla. Pirnata je konj znatno poškodoval.
—   V vodnjak je padel. Zidar Albert Spetič star 28 let je minoli teden delal na neki hiši v Trstu. Nesreča je hotela, da je pal s strehe in sicer na slabo pokrit vodnjak na dvorišču. Deska pri vodnjaku se je ulomila in nesrečnež je pal v vodnjak. Navzoči ljudje niso mogli ubogega delavca rešiti in utonil je v vodnjaku.
—  Cerkveni tat. V noči od 5. na 6. maja ukradena sta bila iz cerkve v Lescah na Grorenjskem monštranca in ci-borij Neznan tat je hostije vse pustil v tabernakeljnu in istega zopet zaprl, kakor ga je odprl s ključem ter odšel.
—   Z drevesa pala je dne 6. maja posestnikova žena Katarina Magister iz Zagradišča v ljubljanski okolici, ko je nabirala zelenje. Težko poškodovano so odnesli domu. Drugi dan je umrla vsled dobljenih poškodb.