Štev. 48. Y Mariboru 28. novembra 1889, Tečaj XXIII.
List ljudstvu v poduk.
Izhiji vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom ta celo leto 3 gld„ ta pol leta 1 eld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnistvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Mesta in slov. okraji.
V štaj. dež. zboru je bila dne 19. nov. zadnja seja in smemo reči, da izmed vseh najbolj zanimiva. Na dnevnem redu ste bili dve reči, ki se tičete nas na slov. Stajarji: načrt postave, po kateri se izločite mesti Ptuj in Celje iz svojega okraja in pa predlog dr. Radaja, naj se prenapravi deželna postava tako, da dobi slov.
Štajar enega zastopnika v dež. odboru. Prvi predlog je na korist nemškutarjem in dež. zbor ga je zato vzprejel, da-si pravici bije v oči, drugi pa je nekoliko na korist Slovencem in glej, zato so ga vrgli pod klop. Prav bode, če si to naši bralci zapomnijo in za to postavimo le-sem dnes govor dr. Srne ca zoper ono izločitev , katero je dr. Neckermanu priporočal. Govor dr. Srneca je po stenografičnem zapisniku tak-le:
Sedaj je že tretjikrat, da sem prisiljen, govoriti v letošnjem zborovanji v zadevi okr. zastopa Celjskega. Merodajna točka predleže-čega zakona je točka tretja, ki se glasi k sklepu: „Mesti Celje in Ptuj sta izvzeti v vsa-kej zadevi iz okrajne zaveze".
Navlašč izpuščam deželno glavno mesto Gradec, ker je to bilo tako že popreje izločeno. Navedene besede se glasé jako kratko in osorno in zdi se mi, da so takrat gospodje imeli v mislih gordični vozel, katerega hočejo presekati. Opomniti jih pa moram, da je bil oni vozel le pletivo brez namena, na katero se je vezala smešna, prazna vera in da je bilo čisto primerno, da je kak Aleksander Veliki razse-kal tak nepotreben vozel; tukaj pa hočete poteptati upravni organizem, raztrgati okrajno zavezo. To se mi zdi ravno tako, kakor če bi kdo pahnil koga raz visoko okno; dotičnik pride, se ve, da na ta način najhitreje na cesto, pa z razbito glavo!
Ce mislim na posledice, katere bi imel ta zakon, v resnici ne vem, kje naj bi pričel in kje nehal. Najprvo moram osvetliti gospodar-
ski del, namreč gospodarstvo okrajnega zastopa, kakor je bilo dosedaj, in moram opozoriti, da smo vsako leto nad 36.000 ali 37 000 gld. prejeli in izdali. To ni nikakor majhno gospodarstvo Lfi zelo nevarno je, če skuša kdo podreti j hišo ».tem. da jej izpodmakne jeden steber: I Hiš«tp zruši potem prebivalcem na glave.
Jjfte pregledujem posamezne številke v sklep-nem'računu za leto 1888, najdem, da se je potrosilo za posipavanje in za vzdržavanje okrajnih ceat, kakor tudi za cestnike 19.282 gold. 14 kr., če pa pogledam poročilo visokega deželnega odbora, priloga 89, poudarja se sicer tudi denarna stran, pa omenja se samo odgonstvo in sl^roški za uboge, kakor da bi to bili najvažnejši deli letnih izdatkov.
Te številke so pa po sklepnem računu za leto 1888 prav le male: okraj Celje je namreč izdal v letu 1888 za odgonstvo samo 270 gld. 14 kr/5 na stroških za revne bolnike samo 400 fl. 69 kr.; jaz pa moram nasprotno posebno poudarjati svoto po 9995 gld., okroglo 10.000 gld. kot 7 u/0tni prinesek za šole in stroške za uravnavanje Savinje s 4217 gld 60 kr. Ti stroški z izdatki za ceste po 19.233 gld. 14 kr., so glavne številke, ki iznašajo letni proračun okr. zastopa, teh številk pa ne najdem v poročilu dež. odbora, priloga 89.
Kakšne posledice bi to imelo, če bi dobil najvišje potrjenje ta zakon, in sicer s tako la-koničnimi besedami: „Celje je izvzeto v vsakem oziru iz okrajne zveze in postava postane pravo-močna z dnem razglašenja", — tega si resnično niti predstavljati ne morem.
V poročilu, priloga 89, se nahaja jako čudna opazka (bere): „Mesti Celje in Ptuj bi imeli precej manje plačil, če bi se ločili iz zveze svojih okrajev" — in dalje se bere: „Ker je torej opravičeno in utemeljeno to zahtevanje omenjenih mest, tudi v denarnem oziru, kakor se je to ravno obravnavalo..." Jaz ne vem, če je preudaril visoki deželni odbor dotične besede, ko je rekel: „Mestu bode koristila izločile inseratov kot prilogo.
tev v gmotnem oziru, ono se reši s tem, da v kratkem rečem, mnogih plačil", torej je ta zakon dober in pravičen. Tega pa jaz ne morem pripustiti, zakaj, kar se na jedni strani da, to se na drugi strani jemlje, in s tem bi se izreklo, da je prav in pravično, da bi kmetske občine vse plačale, mesto pa nič.
Slavna gospoda, takih pravnih načel ne pozna avstrijsko cesarstvo in jih ne bode nikdar spoznalo za zakon!	(Dalje prih.)
Domoljubi, na delo!
Iz spodnje Savinjske doline o konci novembra.
„Krasna si slovenska zemlja, prelep si moj slovenski dom!" Te besede pesnika prišle so mi na misel, ko sem potoval po opravkih po lepi, krasni spodnje-štajarski zemlji, po zemlji, katera je sveta, ker močila jo je kri naših pra-dedov, kateri so se borili srčno in junaško za ljubi dom, za ljubi svoj rod. Žalost me je obšla, ko sem gledal lepe doline, visoke planine, krasno polje in vinske gorice; vse povsod znamenja nekdanje pridnosti, nekdanjih žuljev in potnega obraza — žalost meje, pravim, obšla in srce mi je tužno postalo, ko sem zmislil, kako malo da ljubi zdajšnji rod to, od naših prade-dov s trudom obdelano, z mečem pridobljeno in s krvjo tako drago kupljeno zemljo.
Srčno sem si želel, da bi pač jaz bil one lepe čase živel na svetu, ko so se zbirali čvrsti možje in vrli fantje pod vaško lipo, pa so se pogovarjali o naši mili domovini, o našem slavnem rodu, o bojih zoper ljutega sovražnika. Želel sem si biti one srečne dni na svetu, ko bi bil lahko šel po celej Štajarski, po celej Ko roški, po obrežji Donave čez lepo Kranjsko deželo do Adrije, dalje ob bregu morja še daleč čez Oglej v Benečansko, in povsod bi bil videl moj rod, povsod slišal mili govor slovenskega jezika, poslušal krasne slovenske pesmi.
In zdaj! O kako si že mala ti moja ljuba domovina; kako si že stisnjen mili moj slovenski rod! Od vseh strani te stiskajo skupaj tuji, tebe neljubeči narodi, zadevajo ti smrtne rane in trgajo kos za kosom od tvojega trupla. Po sili hočejo tebe ukončati, hočejo te ugonobiti, te spraviti iz sveta Uboga moja slovenska domovina! Ni dovolj, da tebe stiskajo tvoji sovražniki od vseh strani; med lastnimi sinovi imaš izdajalce, ničvredneže, kateri teptajo po grobih svojih očetov s sovražnim črnim srcem do tebe, moj rod! In kam bode to prišlo, ako pojde to tvoje stiskanje vedno tako naprej ? Mar-li res ne teče v naših žilah več slovenska kri, dragi rojaki ? Mar-li res nimamo nič več krvi naših očetov v naših žilah, v naših srcih, da pustimo delati tujcu, nam sovražnemu na naši slovenski zemlji, kar se njemu poljubi? Da, žalibog, da moram reči, malo, malo več je
one junaške, one odločne, one svoj rod tako iskreno ljubeče krvi naših pradedov v naših žilah, drugače bi nam pač morala skipeti jeze in nejevolje, ko vidimo, kako ošabno se drzni tujec vede na naši zemlji. Ne mogli bi več gledati, da nam tako predrzno krade naše posestvo, naše blagostanje, da nam tako hudobno potujčuje našo mladino in nam izneverjuje naš mili rod. Ne mogli bi gledati, da se tujec bo gati od naših žuljev, od pota našega obraza. Ako bi mi bili polni tistega domoljubja, tistih čutov, kakor so bili naši hrabri očetje, ne podpirali bi mi sami tako nepremišljeno naših sovražnikov , sovražnikov našega ljudstva, ne ojstrili bi njim sami orožja, s katerim nas napadajo, ne natakali bi njim strupa, s katerim nas morijo. Premehki, preleni smo postali, bojimo se zameriti, zameriti se našemu sovražniku!
Ko bi mi Slovenci le količkanj krvi naših slavnih pradedov v svojih žilah imeli, ne podpirali bi tujih nam sovražnih trgovcev, obrtnikov. kupčevalcev in pi'odajalcev, pokazali bi jim mesto našega denarja našo pest, dali jim mesto naše podpore naše zaničevanje. Rojaki, ako nam je res pri srci blagor in obstanek našega naroda, naše mile domovine slovenske, katera je tolikanj mila in krasna, zdramimo se! Sezimo si v roke, zjedinimo se v skupno delo. kakor so to storili tudi naši očetje. Osnuj-mo društvo „Domoljubje" in delajmo junaško, srčno, očitno in neprestano na to, da bode naše ljudstvo kupovalo za vse svoje potrebe le edino in izključljivo le pri naših slovenskih trgovcih, prodajalo le poštenim domačim kupcem; naročevalo si delo le pri naših slovenskih obrtnikih, denar si izposojevalo le iz naših domačih denarnih zavodov in prihranjeni denar le v taiste vlagalo, svoje imetje le pri našem slovanskem zavodu zavarovalo ; v občinske, krajne in okrajne šolske sovete in zastope le domačine volilo, da bode z jedno besedo, izključljivo le s svojimi ljudmi in domačinim občevalo.
(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Kako se zajcem zabi>ani, tla drevesec ne objedo.
Vsako spomlad dobimo pritožbe, da je tu in tam veliko škode po sadunosnikih ter so je največ zajci krivi. Mi sicer vsako leto podamo svojim bralcem kak nasvet, kako se je mogoče braniti take škode, ali sadjerejci si menda mislijo, da tak svet ne velja veliko, saj urednik nima brž ali ne obdeluje sam vrta in torej nima skušnje za to, kar nasvetuje. Ta njih misel je sicer po vsem napačna, vendar pa jim ustrežemo letos z nasvetom, ki pride od moža, kateri je sam skusil, kar priporoča. Ako torej
nimaš zaupanja v nas, poskusi pa, ljubeznjivi bralec, vsaj to sredstvo, katero ti nasvetuje mož iz lastne skušnje. On piše: Nekateri kmetovalci mažejo drevesca z ilovico, drugi zopet z živim apnom. Ilovica ne pomaga nič, ker jo prvi dež opere, apno pa je nekaj več vredno. Zopet drugi drevesca s slamo povežejo — škoda slame, ki bi se lebko bolje p|>rabila, škoda dnine za vez in škoda časa. Ce sneg globlje zapade in zmrzne, ni treba se zajcu jako spe-njati, da nad slamo ogloda drevesce. In če ima mlajšo drevesce že spokano skorjo, mrčes v raz-pokljinah nanese jajc in slama samo ohrani škodljivo zalego, ki bi jo sicer zima vzela.
Imam na svojem vrtu nad 900 sadnih dre-vesec raznih vrst, ki so pri velikem snegu mi kedaj dosti trpela od zajcev. Da se tedaj zajci ne lotijo več mojih drevesec, zato sem rabil sredstvo, na katero se zdaj zanesem Vzamem namreč tretjino navadnega apna, tretjino friškega kravnjaka in nekaj bolj, kakor tretjino živega apna, spravim vse v škaf in polijem z gnojnico in potem vse tako dolgo mešam, dokler ni debela zmes, njo pa še slednjič polijem z govejim žolčem. Zdaj še enkrat zmes premešam in po tem s takim ometihom, kakor se navadno stene belijo, namažem drevesa.
To sredstvo rabim že dvajsti let; drevo ubrani meha, pomori jajca mrčesov in zajec ti ne gre blizo drevesa, Vsled tega le-to sredstvo vsem sadjerejcem z dobro vestjo priporočam. Tako piše v „S. B.u izkušen sadjerejec in zato sodimo, da je pomoč, katero nasvetuje zoper zajčji zob v resnici dobra.
Mok rotili lilevi.
Kdor hoče imeti živino zdravo, njemu mora biti veliko na tem, da vse odstrani od nje, kar ji utegne biti pri zdravji na škodo. V tem pa ni najzadnji hlev, v katerem preživi živina dolgo zimo. Hlev mora biti, kolikor je le mogoče, suh in odpraviti se ima vsa mokrota, posebno tudi iz sten, iz zidovja.
Mokrota v hlevih je kriva, da dobi konj slabe oči, otekle noge, hud kašelj in tudi dolga mrtva dlaka izhaja najbolj iz tega, daje v hlevih preveč mokrote. Taki konj, ki stoji v mo-krotuem hlevu ne kaže nič kaj življenja, nima moči, se naglo stara in loteva se ga rada bolezen.
Zrak, svetloba in pa to, da se izpeljuje scaluica redno iz hleva, obdrži še najbolj hlev suh in živino, ki stoji v njem, zdravo.
Sejmovi. Dne 30. novembra pri sv. An-drašu v slov. gor., v Celji, na Bizeljskem, v Poličanah (za svinje), v Rogatci, v Strassu, v Veržeji in v Svičini. Dne 2. decembra v Mariboru in v Šoštanji. Dne 3. decembra v Konjicah, v Radgoni, na Planini. Dne 4. decembra
pri sv. Barbari v Halozah, na Polji, na Ptuji in na Zelenem travniku.
Dopisi.
Iz Radgone. (Lep praznik) smo obhajali dnč 10. nov. v Zajnkovcih, kjer se je blagoslavljala lepa nova kapela Hvalevredno je, da se v naših brezvernih časih da toliko denarja (tukaj nad 1000 fl.) za take svete namene; kar pa človeka še bolj veseli, je to, da so ravno mladi kmetje, ki so se prijeli te reči. Imenujemo najprej sedajnega predstojnika gosp. Andraža Fašalčk, mladega g. Ravtarja, mladega g. Franca Trojnko, potem očeta Ravtarja, ki so kupili celi altar, g. Vrečarja in g. Žemljica. Ti možje niso mirovali, da so dosegli svoj nam^n. Ta dan so višji dekan in župnik, g. Franc Pinterič blagoslavljali lepo kapelo. Ljudstva iz Štajerskega in Ogerskega zbralo se je brez števila. Hvala Bogu, tudi onkraj Mure živijo zavedni Slovenci, in kako je to čilo, zdravo, po slovensko veselo ljudstvo! Kako tudi tu donijo lepo krasne slovenske pesmi! Pridigo vali so g. višji dekan. Najprej so kapelo slovesno sprejeli kot hčerko farne cerkve, kjer visi mrtvaški zvon. „Tudi v Vaši kapelici je zvon. Kdor izmed Vas bode enkrat umiral, naznanjal bo to žalostno novino z milim glasom zvon v kapeli sredi vasi. In kedar bodo mrliča iz vesi nesli, bode on od njega slovo jemal in mu popotnico pel zvon v kapelici. — Ljubi moji farmani, kateri bode prvi, ki bo mu pel ta zvon? Morebiti še zdaj tu med nami zdrav stoji! Bog daj, da bi nobenemu ne pel, ki se v grehih v večnost seli". Dalje bode vaščane zvon vabil k molitvi v jutro in večer, spremljal skozi vas sveto Rešnje telo k bolniku, vabil k večernicam. „Kedar bo pa prišel lepi majnik, bodo pridna in pobožna vaška dekleta lepo okinčala kapelico Marijino in obhajale se bodo „šmarnice" ali majnikova pobožnost za tiste, ki v cerkvo ne morejo. Peli bodete tu lepe svete Marijine pesmi in z molitvami častili nebeško kraljico, in mila Vam bo Vaša nebeška Mati, prosila bo za Vas v življenji in smrti! Med podobami, ki krasijo kapelo, me veselite posebno sredi sv. evangelistov podobi sv. Cirila in Metoda, tistih svetnikov, ki sta ravno tu v naših krajih, na našem Murskem polji oznanjevala sveto vero najprej. Slovenska opostola sta! Slovenci, držite se s celim srcem svete vere. Svet je hudoben in vzeti Vam jo hoče. Držite se vere, ki so jo zapisali sveti evangelisti, in sta nam jo lepo raztolmačila po slovenski apostola sveta Ciril in Metod! Jaz sklenem. Ti mili zvonček, kliči mi vsaki den k molitvi moje verne farmane, odvračaj od hudobije ponočnjake. Kedar pa eden njih za-tisne trudne o5i za vselej, spremljaj ga z

svojim ljubim glasom k večnemu veselju. Amen", j Ginjeno se je vračalo ljudstvo domu. Mi pa j kličemo iz srca: „živili vrli Slovenci onkraj Mure!"	Segula.
Iz Pilštanja Kakor drugod, tako so se tudi pri nas končale občinske volitve ravno v nedeljo, dne 10 t. m. Hvala Bogu, v 15. leto je dobil zopet, akoravno težko, naš trg župana, ki bo vnet ne le za blagor cele občine, ampak pogledal bode še na močno zapuščen trg, ki je bil, kakor kmetija brez gospodarja, ceste so bile take, ali pa so še take, da si je bilo treba pri najlepšem vremenu hlače do kolen zavihati, kdor je hotel na Pilštanj priti. Voda v štepihih je tako gosta, da bi jo rešeto držalo, in Bog nas varuj in sveti Florijan ognja! Takrat bi pa mogli na mesto brizgalnice Pilštanjčanji vzeti mokro cunjo in s tisto ogenj gasiti. Upamo pa, da bode naš vrli župan, g. Supančič, ki je vrli katoličan, ki ljubi pravico, ne samo imena nosil, ampak zvesto spolnjeval svoje dolžnosti in gotovo ga bodeta dva svetovalca g. Pozuič in Bokalič rada podpirala. Zupan je štacunar in ob enem tudi poštar v trgu. Živili Pilštanj-ski občani s svojim g. predstojnikom, ki je vnet za vero, dom in cesarja!	Rodoljub.
Iz Negove. Ni bilo vže dolgo v velece-njenem „Slov. Grosp." od tukaj ničesar brati! Kaj delajo torej Negovčani? Vse sorte. Posebno pa niso pozabili na Boga, na Marijo, patrono svoje cerkvice. Dokaz je to, da so v slednjem času veliko storili, veliko darovali, vso cerkvico in farovž prenovili. Tekom leta dobila pa je tudi farna cerkev, skoro bi rekel, svojo podružnico, prekrasno kapelo, blagoslovljeno v čast Materi Božji Lurski. Pridna in bogaboječa družina Klemenčičeva jo je v Marijino čast postavila. Taista bila je dne 25. avg. 1.1. blagoslovljena, v prelepi procesiji prinesena podoba Marijina bila je vmeščena in v pričo nepričakovane množice Marijinih častilcev in častilk izpregovorila se je primerna beseda Božja. Dne 20. oktobra t. 1. dobili so v Ntgovi svojo staro Marijo z novim tovaršem Jožefom nazaj! Storil se je s tem začetek prihodnjim stanovskim bratovščinam v Negovi. Tudi podobe angeljcev na postranskih oltarjih, kakor tudi sv. križev pot dobi na skorem Negovska — res vsa lepa od zunaj in znotraj — farna cerkva. Da bi še dobila ta cerkev svojo lepo popolno križevo podobo! K temu je potrebna še leva kapela in tako bi bila pripravljena ta cerkvica tudi za tako potrebni sv. misijon!
Iz Hotinje vesi. (Ogenj.) Dne 20. t. m. kmalo popoldne užgali so otroci v Matija Ce-bovem gospodarskem poslopju slamo in v par minotah bilo je tudi njegovo stanovanje in sosedovo F. Skodiča gospodarsko poslopje v ognju. Rešiti ni bilo razun živine in nekaj vozov nič mogoče. Prvi ima škode okoli 2000, drugi pa
j 1500 gld., zavarovana pa sta le za male svote. j Blaž Sabana hišno poslopje je že tudi začelo goreti, pa pridna požarna bramba iz Rač je hitro pritekla in pogasila. Tudi Framska požarna bramba je v obilnem številu prihitela in obe ste cele 4 ure gasili. Požarni brambi v Račjem in Framu imate izvrstni brizgalnici, za njuni trud in veliko pomoč se požarni brambi v Račjem in Framu vsi posestniki v Hotinji vesi prisrčno zahvalimo !	F. P—k.
Iz Gornje Radgone. (Bauernverein in društvo sv. Mohorja.) Tukaj vam naj nekaj pišem v svarjenje, nekaj pa v prijoroče-nje s svojo žuljavo roko! Vem, da skrben kmet veliko trpi in mnogo ljudi preživi. Dragi kmetje, ako torej res želite društvo, tedaj vstanovite pravo, kmečko, katoliško, katero bo na pravi katoliški podlagi, ki bode koristilo nam in našim otrokom, ne pa kako društvo bauernverein, ki ima kričača na čelu, kakor je g. Bračko in njegova garda. Ta „verein" je imel, dne 17. t. m. zborovanje, pri katerem je g. Bračko svojo modrost pokazal s tem, da si je od Koroškega „bauernbunda" neko zgodovino izposodil, ali kupil, kakor je neki sam rekel. Iz te zgodovine je neki „auszug" vzel, ter je vedno stare kloštre zmerjal, potem pa še sedanjo častito duhovščino, akoravno je iz naše sredine in je duhovnikov zibelka v kmečki bajti tekla, vendar g. Bračko druga ne zna o njih, kakor da jih smeši in grdi. Mi se čudimo, kako se more brez okrajne gosposke tako zborovanje vršiti. Tu pri sv. Petru je že več let črez 100 in letos okoli 200 udov pri družbi sv. Mohorja, med temi so kmetje, viničarji in posli. G. Bračko bi si lehko pri družbi sv. Mohorja omislil občno zgodovino ali pa izposodil tukaj. Potem bi se učil, kako so celo stari pagani svoje duhovne spoštovali. Dragi kmetje, mi pristopimo k družbi sv. Mohorja; kdor še ni ud, naj stori to letos in se bo več naučil, kakor pa iz takega jalovega govora iz ust g. Bračko.	Kmet.
Od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji. (Naša župnijska cerkev. Zahvala.) Žalost in veselje se zmirom spreminjata v tej solzni dolini, kakor smo se to leto sami najbolj prepričali, Žalostni smo bili, ko smo izgubili svojega dušnega pastirja, č. g. Jožefa Mavčiča, ki so tukaj jim izročeno čredo zkozi triintrideset let prav skrbuo pasli. Bodi jim blag spomin! — Veseli smo spet bili, ko smo čez nekaj časa dobili na njih mesto tudi skrbnega in pridnega duhovnika, č. g. Franca Geča, Bog jim daj zdravje, srečo in veliko veselja zaužiti na tem novem mestu! Naj pa se zahvalimo v tem še tudi cerkvenim ključarjem, ki so imeli v zadnjem času toliko opravka in skrbi za olepšavo hiše božje; njo je tudi dosegla, ter smo sedaj v resnici prav ponosni na-njo. — Slednjič še gre hvala tudi Jožefu Veselko, mežnarju in
orgljarju in posebno dvema pevkama naše cerkve M. F. in R. K. V zadnjem času se je namreč pri nas lepo pozdignilo cerkveno petje, in nam je tega že dolgo manjkalo pri našej cerkvi. Kdor se je trudil za čast božjo, ni delal zastonj.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V nedeljo, dne 1. dec.. zbero se na Dunaj i pooblaščenci poslancev, kar se jih šteje k desnici drž. zbora ter se odloči v tem shodu, ali stopijo vsi vkup v klub grofa Hohenvvartha ali pa še ostane vse pri starem, torej več klubov. Naša želja gre pač na to, da se g g. poslanci zjedinijo, kajti eden, velik klub ima več moči, kakor pa več manjših, če si tudi niso nasproti, kedar jim hodi za glasovanje. — Ceski drž. zbor v Pragi je sklenil postavo, da se mora na srednjih šolah vsak učenec učiti obeh drž. jezikov, nemškega in češkega. Ko so svoje dni imeli nemški možje večino v dež. zboru, bili so sklenili postavo, ravno tej nasproti in se vsled nje torej učencem ni bilo treba učiti obeh jezikov. To pa so storili iz sovraštva do Cehov in njih jezika.
—	V Gradci so zadnji ponedeljek osnovali društvo „Siidmark"; na čelu so mu sami nemški napetneži n. pr. dr. Foregger, dr. Neckermann, Jos. Rakusch iz Celja, dr. Kokoscbinegg, drž. poslanec Maribora in nebodigatreba dr. Hans Schmiderer, podžupan iz Maribora. Društvo se bojda ne meša v politiko, ampak ima samo namen podpirati nemške (?) posestnike in obrtnike po slov. deželah. Oj hinavščine! — Volitev drž. poslanca namesto kneza Liechtensteina v
' Hartberškem volilnem okroji vrši se dne 20. decembra. Ni dvoma, da zmaga konservativec, toda Liechtenstein ne bode in naj se potlej že kdor koli izvoli. — Koroški dež. zbor je sklenil dativ40.00 gld. za cesto ob Vrbskem jezeru, za Zitaroves pa isti zbor še borih 700 gld. ni imel, ki jih je ona prosila za svojo cesto. Tu biva slov. ljudstvo, tam pa se šopiri nemškutarija, od todi pride ta razloček. — V Črni, tik naše meje, snujo si rodoljubi posojilnico. Pri dež. zboru pa se ne bode prosilo podpore za njo, čemu bi se neki mu vrgla pod noge! — Kranjski dež. zbor je vzvišal plačo ljudskih učiteljev in je s tem ustregel njih splošnji želji in recimo, da tudi potrebi. Svoje posvetovanje je dež zbor sklenil zadnjo nedeljo. V dež. odbor so zvolili tudi dr. J. Vošnjaka.
—	„Slov. jez." v Brdih na Primorji je poslal v dež. zbor v Gorici prošnjo, naj se povpraša vlada, kedaj da bode iz slov. paralek na tamošnji gimnaziji resnica. Minister za uk in bogočastje jih je pač obljubil, toda doslej še ni izpolnil svoje obljube. — Doslenji zastopnik c. kr. namestnika v Trstu, vitez Rinaldini je postal
c. kr. namestnik in mu je v to pomagalo, ker so bile volitve v Trstu srečne, avstrijske. Kaj pa, če je mož prejel prehitro svoje plačilo ? Ni še namreč „pribito", da so bile te volitve v resnici.srečne! — V Reki je kr. namestnik, grof Zichy rekel pri nekem slovesnem obedu, na čast nemškim mornarjem, da je nemški cesar Viljem II. pravi „knez miru" ter da gre njemu hvala, če še nimamo vojske! Ta beseda pač ni za to, da se dopade človeku, ki ljubi Avstrijo.
—	Hrvaški ban, grof Khuen-Hedervary si prizadeva sedaj veliko, naj dobi v prihodnjih volitvah mestni zastop Zagreba njegova, „narodna1 stranka v roke in vsa je podoba za to, da mu bode sreča mila Ni mogoče drugače, saj je vsa oblast v njegovih rokah in to pomeni pri madjarski vladi še vse več, kakor kje drugje.
—	Govori se, da vzame predsednik v Oger-skem ministerstvu, Koloman Tisza brž v kratkem slovo, ker se ne more več otepati napadov skrajnih levičarjev. Tisza je hud sovražnik Slovanov ali če pojde mož v resnici, ni še nič upanja za to, da pride bolji mož na njegovo mesto.
Vunanje države. Sv. Oče Leon XIII. so sklenili pogodbo z anglijsko vlado glede otoka Malta. V tem tiči nekaj skrivnosti. — Umberto, kralj zjedinjene Italije, je odprl z velikim bleskom drž. zbor v Rimu in je v svojem govoru izrekel, da vlada ne misii povišati davkov. To je brž edino, česar bode revno ljudstvo, ki ga je veliko v Italiji, veselo. — Francozom je treba 58 milj. posojila za nove, vojaške ladije. Za Francijo je seveda vojska na morji celo nevarna, ako nima dovolj in to močnih ladij.
—	V Briisselji je bilo veliko posvetovanje gledč sužništva, ki še biva slej ko prej v nekaterih delih Afrike. — Gladstone, vodja anglijskih liberalcev, postal je ud gosposke hiše v drž. zboru. Liberalci pa v Angliji niso to, kar so pri nas; na robe: tamošnji so možje pravice. — Pri nemški vladi izpoznavajo čem dalje, tem bolje, da ni bilo prav, ker so izgnali kat. menihe iz dežele, ali naj se dovoli po postavi vsem, da se vrnejo v domovino, do tega si vlada še ne upa. — Ruska vlada čuti, da-ima še vojna premalo topničarjev in zato jih množi sedaj na vso silo. Vsaka baterija dobi poslej 64 topov ali kanonov. doslej jih je štela le 48.
—	Kolikor se sodi, ne oženi se še bolgarski knez tako hitro, najbolj za to ne, ker ne mara pravoslavne neveste, a zoper katoliško ugovarja minister Stambulov. — V Srbijo prihaja iz Turčije toliko roparjev, da se jih ljudstvo težko brani, Turške gosposke pa ne store ničesar zoper nje. Stara turška navada! — Pomilostiti misli turški sultan vse one jetnike, ki so samo za to v ječah, ker so jih vjeli pri rabukah na otoku Kreta. Med njimi je pa brž največ nedolžnih. — Naša svitla cesarica je bila te
dni v Kartagi, mestu v nižji Afriki, toda visoke gospe niso poznali, dokler se ni vrnila na ladijo. — Iz Brazilije, te nove republike, ni nič zanesljivih poročil in hvalijo jo le freimaurerji. Države še je niso pripoznale, pregnani cesar Dom Pedro je še na morji in se naseli najbrž v Nizzi. — Velika razstava v spomin na leto 1492, ko je prišel Krištof Co-lombo iz Evrope v Ameriko, utegne se prina rediti v New-Yorku, ne pa kakor je bila doslej govorica, v Chicagu. No naj bode že, kjer koli, toliko sme se reči, da bode taka, kakor še je doslej svet ni gledal, prav amerikanska.
Za poduk in kratek čas.
Škofija in nadduhovnija Ptujska.
(Daljo.)
L. 1562. se je zopet vršila vizitacija samostanov na Stajarskem. Dne 7. dec. t. 1. so prišli od vlade poslani komisarji, namreč Franc baron Springenstein, Alojz Kleb, mestni žup nik v Bruck u in Bolfenk Schrantz, doktor prava k minoritom v Ptuji, kjer so našli v vsakem oziru še precej lep red. Vsekako pa so redovnikom naročili, naj obljubo devištva zvesto držijo in nikar ne trpijo, da bi sumljive osebe v samostan zahajale. Gosti lnice naj se skrbno ogibljejo ter se varujejo pijančevanja in titanja nevarnih spisov, zlasti takih, kateri resnicam katoliške vere nasprotujejo. Prednikom svojim naj bodo pokorni, najsvetejšo da ritev sv. meše in draga bogočastna opravila naj izvršujejo z dostojno pobožnostjo ter pazjjo vsak čas na-se in svoje, dobro vedoč, da jih čaka v večnosti oster odgovor.4)
Za katoliško vero toliko vneti Ferdinand je umrl dne 25. julija 1. 1564. zapustivši vlado svojim trem sinovom. Štajarsko je dobil Karol, ki je bil odločen katoličan med tem, ko je njegov brat cesar Maksimilijan II. bil novi veri zelo naklonjen ter je protestante očitno podpiral. V denarnih zadregah je cesar več župnij prodal ali zastavil meščanom in trgovcem, ki so ondi nastavili luteranske pridgarje. Duhovniki so se semtertje oženili in v kratkih letih je po vseh samostanih in župnijah na Avstrijskem bil luteranski katekizem v navadi. Katoličane so očitno zasramovali, katoliške obrede pa zasmehovali.2) Semtertje so grajščaki farovže in cerkve prodali, mesna oblačila pa pobrali ter iz njih za svoje otroke dali obleko napraviti.3)
Sreča za Stajarsko, da je imela katoliškega vladarja Karola, ki je kljubu temu, da
') S. Povoden, Bürgerliches Lesebuch, 399.
2) Janssen. Geschichte des deutsch, Volkes, IV., 421,
8) Tisti, IV., 101,
so deželni stanovi, nove vere skoz in skoz na vzeti, svobodo vere drzno tirjali, — ostal neupogljiv. Da bi po deželi katolicizem zopet oživel, poklical je Karol 1. 1571. v Gradec jezvite, kar je protestante hudo razkačilo. Da bi jezvite v njihovem delovanji ovirali, podtikali so njim protestanti grozne stvari ter jih zelo sovražili. Luteranski pridigar Konrad fc»chlusselburg je trdil, da jezviti niso od Boga, temveč od hudiča. Kdor tem včlovečenim hudičem zaupa, je prišel ob pamet in ne more Boga ljubiti, zato pa Tudi gotovo zapade večnemu pogubljenju.1) Kljubu tolikemu nasprotovanju ustanovili so jezviti v Gradci šolo ter s svojimi pridigami že v enem letu toliko dosegli, da se je 1. 1572. zamogla po 20 letih zopet obhajati procesija s presvetim rešnjim Telesom.
Tudi v Ptuj je 1. 1572. prišel jezvit Gerard Pastel ter je ondi nekaj časa s precejšnjim uspehom pridigal. Ko so pa njega v Gradec za rektorja poklicali, nadaljeval je misijonsko delo v Ptuji o. Štefan Rimel, ki pa je žalibog še v tistem letu za neko kužno boleznijo umrl v Runskem samostanu.2)
L. 1574. vršilo se je pri dominikanih v Ptuji pod predsedništvom dominikanskega pro-vincijala, o. Boštjana Cataneus veliko zborovanje, katerega se je z Jurijem Calaus-om,3) grajskim glavarjem v Ptuji in Martinom Ri-zansky-om, mestnim pisarjem, vdeležil tudi mestni župnik Gašpar Unhold.
Zaradi Turkov, ki so zmiraj dalje v de želo silili, sklical je Karol deželni zbor v Bruck. Ker pa mu stanovi niso hoteli dovoliti davkov, moral se je njim udati ter njim 1. 1578. privoliti v 4 mestih versko svobodo. Vsled ove pridobitve so pa postali še bolj predrzni. Ne le, da so v Gradec na tamošnjo višjo šolo poklicali več profesorjev, ustanovili tiskarno in širili po deželi množino slabih spisov in krivo-verskih knjig, sozidali so po večih krajih tudi protestantske cerkve in šole ter še hujše, kakor poprej razsajali. Oropali so več cerkev, uničili podobe, štatve in cerkveno orodje, pograbili cerkveno premoženje in ustanove, požgali katoliške knjige.4)	(Dalje prih.)
Sinešnica 48. „Čemu", vpraša mož, „čemu obdržiš deklo pri hiši, ako ti je treba vedno jo kregati?" „Oj", odvrne mu žena, „tega vi možje ne znate. Nad kom bi si pa potlej izpustila jezo, ko bi ne imela dekle za to?"
4) Tisti, V., 50G.
') S. Povoden. Bürgerliches Lesebuch, 422 in A. J. Caesar, Staat- und Kirchengeschichte d. llerz. Steiermark VII., 147.
s) Ta za Ptuj slaven mož je umrl dne 28. aprila 1595 in ima lep grobni spominek.
*) Janssen, Geschichte des deutch. Volkes, V., 228,
Razne stvari.
(Mil. knezoškof.) Veliko veselje je bilo dnes dopoludne v bogoslovji in v dij. semenišči v Mariboru. Obiskali so namreč ta za škofijo imenitna zavoda mil. knezoškof prvokrat kot višji pastir naše škofije, ter so vzpodbudili mlade gospode v ljubeznjivi besedi, biti vstraj-nim v svojem poklicu.
(Zavod čč. šolskih sester.) Mil. knezoškof so bili dnes popoludne v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru ter so jim one pripravile čestitko v svojih prostorijah. Le-ta je bila nežna in prisrčna, kakor je le v njih v resnici uzor-nem zavodu mogoče.
(Podružnica) sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico ima v nedeljo, dne 1. dec., svoj 3. občni zbor in sicer ob 3. uri popoludne na Vočilu v Brugerjevi gostilni. Poleg navadnih reči v tacih zborih bode tudi poučni govor in petje.
(Preširnov večer) priredi Mariborska čitalnica dne 1. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. Vspored: A. Beseda. 1. Pozdrav predsednikov. 2. Domovina (mešan zbor). 3. Slavnostni govor. 4. Nazai v planinski raj (mešan zbor). 5. a) Planinski rog; b) Zvezdam, za harmonij in glasovir 6. Mornar (samospev). 7. a) V mraku (ženski čveterospev) h) Putnik (moški čveterospev). 8. Mladenič ob potoku, za harmonij in glasovir. 9. Sem slovenska deklica (mešan zbor). B. Prosta zabava. Kakor se iz vsporeda vidi, bode veselica sijajna.
(Darilo.) Grosp. Miha Vošnjak, dež. in drž. poslanec v Celji, je daroval 100 gold. za podporo slov. dijakov in denar se naj porabi za kosilo revniših dijakov, posebno na slov. oddelku c. kr. gimnazije v Mariboru. Naše uredništvo rado sprejema enake dari ter prosi prijazno slov. rodoljube za nje.
(Hranilnica.) Kakor se nam poroča, napreduje južno-štajarska hranilnica v Celji prav veselo in gg. pri hranilnici mesta Celje so si vsled tega že v strahu za svojo molzno kravo.
(Izločitev.) Konjiški trg je prosil dež. zbor za dovoljenje, da se loči doslenja občina v trško in okoliško. Se ve, da je dež. zbor privolil v to, češ, da se ohrani tako „dober kos nemške zemlje"*. Ako se ravna poslej okolica dobro, bode pa še trgu kedaj žal za to. Nesrečna nemškutarija!
(Železnica.) Gg. Lapp in Klemensiewicz sta dobila pravico izdelati železnico iz Celja, skozi Šoštanj v Velenje in je torej upanje, da se ona dodela že v malem Času.
(Porotniki v Celji) obsodili so 58let-nega delavca Aleša Vodeb iz Šmarja, ker je desetice in dvajsetice ponarejal, v triletno težko ječo in sedlarskega pomagalca Josipa Semliča iz Ljutomera zarad tatvine v šestletno ječo.
(Nauki o varstvu žival i j za mladino.) Z dovoljenjem Graškega društva za varstvo živali j v slovenskem jeziku na svitlc dal in založil Vilj. Blanke, tiskar in knjigo-tržec v Ptuji. Cena 15 kr. komada (po pošti 5 kr. več.) Ti nauki, ki bi naj v nobeni šoli na Slovenskem ne manjkali, so tudi pripravni za kmečke hiše. Tiskani so na velikem, okrašenem in močnem papirju ter se lahko spravijo v okvir ali prilepijo na desko in razobesijo na steno. Dobe se pri založniku v Ptuji. Priredil jih je g. Anton Porekar, nadučitelj na Humu. Služile bi tudi kmet. podružnicam v razdeljevanje.
(Table za žagred) dobivajo se v tiskarni sv. Cirila. Iztis velja 12 kr.
(JožefNeuwirth), sirar v Rogatcu razpošilja dober sir v večih in malih zavitkih na prodajo. Zlasti bi bilo trgovcem okolice svetovati, naj si naročijo sir, ki tudi domačo mleko-rejo podpira.
(V davkarijo) so vlomili v Slov. Bistrici v noči 17. novembra, ali do denarja še na srečo niso prišli. Brž jih je v nevarnem trenotji sluga c. kr. davkarije zaslišal in na njegovo upitje so jo nepoznani tatje popihali hitreje, kakor so prišli.
(Iz ječe) v Laškem tr£u sta utekla J. Zohar in Jurij Knez; prvi je bil zavoljo ropa, zadnji pa za voljo tatvine v ječi. Doslej še ju niso prijeli.
(Nesreča.) V Stumoregu pri Celji padla je dveletna deklica Marjeta Herga v mlako ter je vtonila
(O v eč j e m t a t vi n s t vu) se nam poroča iz Stoprc, kjer so pokradli pred 14 dnevi po noči pol vola, dve vedri vina, koruzo pri treh hišah. To so najhitreje z vozom odpeljali, in ni še sledii o njih. Misli se, da je zalega tat-vinska v Macelnu. To je že druga veča tatvina v onih krajih, tudi pri prvi so došli z vozom in sicer v Zitale.
(Duhovske spremembe.) Č. g. Valentin Jaric, župnik pri sv. Florijanu na Boči, je dobil župnijo v Kostrivnici.
Listič upravništva. Večim gg.: Na vprašanja odgovorimo le takrat, ako je pismu priložena marka. - Vič. g. 1. K. v Celji: Za tekoče loto ne.
Poslano.*)
Kar „Brus" in po njem „Deutsche Wacht" o meni, ne da bi me imenovala, v novejšem času pišeta, to je vse od konca do kraja izmišljeno, toraj zlobna in nesramna laž. Več drugokrat in na drugem mestu.
V Šmartnu pri Slov. Grade',
dne 26. novembra 1889.
Bis-. J. Šli c.
*) Za to uredništvo ne prevzame odgovornosti.
Loterijne številke:
Gradec 23. novembra I8J-9: 34, 2, 82, 3, 17 Dunaj „ „	85, 86, 77, 84, 43
Kal. podporno društvo y Celji
obhaja v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. na praznik M. B. čist. Spočetja, popoludne ob 3. uri v salonu „pri belem volu" svoj letni občni zbor z navadnim programom. Potem pa sledi prosta zabava, pri kateri se bode igrala tudi tombohi.
Iv. Krušie, načelnik.
Naznanilo.
Dajem na znanje, da imam v svoji drevesnici kacih 500 komadov redno visokih in močnih izbranih, najžlahtnejših buternih hru-Šek komad á 50 kr.
JVIilia Vizjali,
poslavljeni sadjerejec in posestnik na Pečovji pošta Št oré	1-3
V najem se da!
Krčma in gospodarsko poslopje v trgu na Ptujski gori, h kateremu spada tudi blizo 20 oralov zemljišča, hram, na katerem je krčma in je last maloletnih §t. Kosišetovih dedičev.
Taisto se bode na tri leta dalo v najem, in kateri želi v najem vzeti se naj oglasi do 1. januvarija 1890 pri županu Mart. Krajncu na Ptujski gori.	12
0
"P
H Ú l os Ü * O 5
H -
5 ■ «
04 £
¿n O
S
Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1889.
Blagovolite mi poslati dvanajst steklenic Vaše esence za želodec.
Pohvalno omenjam, daje bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna. Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspehom. Neka bolnica je bila že za smrt bolna, vsi so mis lili, da mora v malih urah umreti; toda komaj je zavžila nekaj kapljic esence, pa je že okrevala in oez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji. Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem 11-12	Jurij Kiinig, župnik.
I
Živinski sejem pri sv. Barbari v Halozah, ki se je v novem času jel živo razvijati in ki se bo vršil na sv. Barbare člen, se vsem kupcem in prodajalcem toplo priporoča. Ce v omenjeni den pride praznik, bo sejem naslednji den. Vsak, kateri živinče dovede dobi pol litra vina.
Občina sv. Barbara v Halozah, dne 25. novembra 1889.
Franc Arnejčič,
predstojnik.
mmmmam
N
a>
O c P
Pravo francozko žganje (cognac).
Kaj je pravo francozko žganje?
^Otft ZAŠLICEKA MA/j^	Tz francozkega in južno-
štajerskega jakega močnega brdskega vina izcr-pljonl alkohol, pod imenom .eo^nac zdravnički pri poznano dictično, duh in telo oživajoče slastno in t zdravilno sredstvo. Kaj ^ se dobi navadno mesto 5 takega zdravila? Navadno 5 žesto 8 soljo pomešano, 3 ktere upliv na telo je, če i ne škodljiv, jedtiak ničli. (	Ce vsa vporabljena sred-
stva proti ischias, rcv-i*r n,l>^7'mn) iivčanim bo-
v udih,
r	ohromenju, ranam vsake
>«69mm-gj/ar vrste, boleznim v glavi in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj še poknsi vsaki bolestnik iz južno.štajerskega znamenitega Konjiškega, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoče, pravo francozko fccanje vporabiti. Mala strkl. fiO kr., v. 1 gl. 20 e. Stari cognac, posebnv okrevajoMm in na želodcu bo-lanini preporočljiv, i steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dalnjih stroškov. BEJVTEDIITT IIETITIj veliki posestnik na gr&j^čiui flollf pri Konjicah, Južno-Štajergka.
CtJ =3
C$
2
>
03
M