TRST, torek 10. aprila 1956 Le*0 XII. . št. 86 (3324) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 t1S?TV0: MONTECCHl it. 6, II. nad. — TELEFON SJ-SO« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. Višine V už- GORICA: Ul. S. Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm C ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ. , Slovenije 1 tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zoZ-Trst jana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo trž-ssega ■ ....... Martinovo poročilo o obishu v ZDA jgnni o pomenu 20. kongresa KP SZ j!enni zahteva natančnejša pojasnila zlasti o rehabilitaciji Rajka in predvi-v* možnost zbližanja med zahodnimi delavskimi strankami in sovjetsko KP (04 JH, 9. - n3šega dopisnika) k'no’ Kot je bilo pred- -“«0 *u"»nji minister »anju p°J°cal danes o poto-* u j republike ^ ni 'nri- i drugim je dejai. #t8a y*”dca*covati nič poseb- ^“Vanju 't.z ■glasov' °- po" ®iem Italije na Sred- (c*n VtK j 1 GICU- f1 Posrzrt°^U’ kier učinkovini ,v ie lahk° le OZN-,istlstvn ',, , bo zunanje mi-Položa; kratkem proučilo P°sobnem sestanku t '....veleposlanikov, ki na posebnem sestanku Veleposlanikov, k --uieEa v držav al. je cn; ?fzb°da. Vsekakor !S nnill® 0 upoštevati, da ta treh zapadnih SC° s- , skupni deklaraciji. «55 jn e sile podpisale leta ««U, - e obvezale obdržati •to Italija nima na-Wdri»ii. , se tej deklaracij: Material* kar bi to zahtevalo tudi r,. ? obveznosti in bi . lciralo morebitno kovanje. JvA, j,jmega potovanja v "tonchi ^ rtino dejal, da je i "Stesnn, raz8°v°rih in pred *tijansu- °brazložil stališče Neva -f Vlade, zlasti kar ?‘k odn„;OVo Iazo mednarod-t* kreDj(v°V spr‘čo vedno več-*ksisten e Politike mirne ko- I* 8t'nntsw tega dobl‘ udaret zavezništvo večji ,0cialner_ v gospodarskem in {Netavli sode'ovanju. «To ."iške - nov element at-5? Prerk? . e’ nikakor pa Nftta - : .avlja novega ele-litikon, ,'ta'iiansko atlantsko S?5ril h . Minister je po-Na' - 8 ie bila italijanska jNtST*' kl sprozila v 2. V.A nove vsebine čle-ArO, kar naj bi do- az°valo V'*Ne i,?rav.ilnost dosedanje tisto Unanie politike. So*!*. M?rtino govoril o Slo k-1; p°udaril je, da bi Slej c '° vprašanje re-:‘otp hi- j vsa ostala m se j Se ldružil tezi angleške Vlade. Dejal je. bo prišlo do krat- tiŠoč sporazuma. ki ga A doseči že prej kot ii Niin0 odstranitve zapreK >„P»it e,v obeh Nemčij .n WS|iji ^aolektivni varnosti ijj, P"nister je nadalje kitila' » ba značajo nova it Nd i® vojni material 50 i,*ski 2aln da so določeni JSo - obnovo Juga in za m°' Diskusija o k 9 jut P°ročilu se bo MaSavič! 'n Predvidevajo C6 ostre kritike % Sotov- politike, ki ti t Ha j Vi1 Pobud ,ni pokazala do v,9 Ostjij* ?la*ti v primer.ja-ti-Jbi. i;, m* zapadnimi državni 04 S° odšle že mnogo to predlnl]anega Gronchije-®i 5 ,r‘0ga v * *i»- C' ^ATO v zvezi s čle' Jje 6s se ^ , j Jibh ?acelo zaseda- tfuSve |Ln.eea komiteja % Nju ki zbula P° Im‘ bajVe, Slavnega sveta 4oip ■iu i Zanimanja. Na za- tovi!*1 Poms ,6nni v precej »i,!11 »taliju najpTej po- V ,v sv« ’ ki ga je za' (leil^m znanem član-V, hna i® ((Programska taja ake stranke ne ShV oltvi- splosnega polo-^Ndnih .notranjih in Nov A „ vidikov.» Glede , ob, KPl ‘V str-ČT1- -ie dejal, da 2»Vh b, to ne moreta i- Lten>- mm S L ‘e Več da se lahko Mi j‘k* r o solidarnosti. I-®2l ,ltotn„i' med sociali-Nr •ni*ti so bile leta vPrert-, takrat boljševi-b^aiiNtavljal rusko pot !tMvii°vietsirA be pa edine po-’ltth Zo J 'Zkustvo pred- 5i. g °do Y-> n sUjjrl, ■: itvj L1 Ih ',‘e va:'''JVlnsko dejstvo V^el, aznosti, nikakor pa *s » Mo h nai bi se ga me-« „^Vzelo. Socializem Khk"ie se6 namenov, to. v sredstvih in k hI9dstv^Sn.'eenja; med te-Sa 'Priklart11’ oblikami pa V!.*’ ki JŽ ?.*t.vi j.„ nejša demokra-v J**, le hkrati edina zelah z liberalno in demokratično tradicijo ter z višjim življenjskim standardom. «PSI, je dejal Nenni, je vedno ohranila stališče objektivne kritike in se je trudila postaviti stvari in ljudi, v prvi vrsti Stalina, v rusko družbo, kakršna je bila v svoji bedi in nevednosti, liberalni demokratični nezrelosti, v neprimerni strukturi njenega gospodarstva in ki je imela o-gromne težave, vse dokler ni dosegla rezultatov industrializacije in vojaških zmag, ki so preprečile, da bi Evropa postala hitlerianska kasarna«. Nenni je dejal, da bi sovjetski komunisti storili napako, če bi se s svojo kritiko omejili na rušenje Stalinovega mita in dodal, da potrebe demokratičnega življenja, ki se opažajo v ZSSR nastajajo zaradi dejstva, da sovjetsko življenje danes ni več v zgodovinskem položaju Leninovih časov in tudi ne v Stalinovem razdobju: peta petletka je napravila iz ZSSR drugo največjo industrijsko silo v svetu. Poleg tega je kulturna revolucija preobrazila sovjetskega človeka, s tem da je uresničila eno izmed osnovnih teženj Lenina, ki je videl v revoluciji sredstvo, s katerim je treba ustvariti iz Rusije visoko socialistično in napredno državo. Toda ta potreba duhovne in politične svobode ne more najti svoje izpolnitve v enostavnem vračanju k ideologiji iz leta 1917-1918. Gre za odločen napredek dela, ki se je začelo pred 20. kongresom, gre za likvidacijo ostankov vojnega komunizma, gre za ponovno proučitev funkcije partije v državi, za popolno izvajanje ustave. Nato je Nenni govoril o rehabilitacijah v ZSSR in v o-stalih vzhodnih državah, zlasti pa o Rajku, o katerem je dejal, da dve vrstici uradnega poročila ne zadostujeta za pridobivanje človeških vesti: «Rajk ni bil žrtev juridične napake, je dejal Nenni, temveč mahinacije, ki ga je dovedla do najbolj halucinantnih izjav, mi pričakujemo, da bodo objavljeni sodni spisi o rehabilitaciji, da bodo pojasnjena tesnobna vprašanja, ki bi vzela sleherno zaupanje v rehabilitacijo če bi ostala brez odgovora, prav tako kot je rehabilitacija vzela zaupanje v postopek, ki je dovedel do obsodbe.« Pri tem je Nenni dodal, da morajo biti izkustva sovjetskega kongresa opomin in nauk tudi za ravnanje socialistov, ki se ne smejo bati hrabre kritike politike delavskih strank. «Ne smemo pozabiti, je dejal, da je resnica revolucionarna, dogmatizem in konformizem pa sta negacija marksizma.« V nadaljevanju svojega govora je Nenni izjavil, da predstavlja 20. kongres KP ZSSR važen prispevek k mednarodni pomiritvi in začetek plodnih odnosov med Zahodom in Vzhodom. Poudaril je dalje, da je v zadnjem letu. zlasti pa v zadnjem mesecu, mednarodni položaj storil velik korak naprej, tako da se zdi, da so sistemi politike sile in preventivne vojne dokončno vrženi na podstrešje. Nenni je kritiziral zunanjo politiko rimske vlade in dejal, ,da se ni prilagodila razvoju mednarodnega položaja niti orientaciji predsednika republike med njegovim obiskom v Ameriki, ko je bilo jasno, da je politika atlantskega pakta v svoji prvotni koncepciji povsem propadla, tako da je potrebna korenita revizija. Precejšen del svojega govora je Nenni posvetil vpraša- v prihodnosti le mogoče doseči eno samo socialistično internacionalo spričo razvoja sovjetske politike in spričo usmeritve socialdemokratskih strank; te možnosti ni izključil niti moskovski kongres. Vsekakor pa je drugačen položaj glede odnosov z Italijanskimi socialdemokrati, ki so zelo daleč od usmeritve drugih socialdemokratskih strank v vsej Evropi. Nenni je omenil sklep socialistične delavske internacionale, ki so ga leta 1937 predlagali Blum, Otto Bauer, Teodor Dan in Nenni, ki je dopuščal vsaki posamezni stranki svobodo ravnanja v skladu s krajevnimi pogoji in odnosi s komunisti. Omenil je dalje primer britanskih laburistov in dejal, da drugačen položaj v Angliji dopušča take odnose s komunisti in sovjeti, da ne predstavljajo nobenega vprašanja. Pobuda, ki jo je dal bivši tajnik XI. Internacionale Huys-mans za zbližanje zapadnega delavskega gibanja s sovjetskim, dokazuje, da je v re- formističnem taboru nekaj novega. Končno je Nenni ostro kritiziral PSDI, ki je vedno zaostajala celo za katoliško levico. Ugotovil je dalje, da krščanska demokraciia ne more računati z absolutno večino, s kakršno ne more računati niti levica. Zaradi tega je italijanska perspektiva je v odprtju na levo. V diskusiji so govorili še Jacometti, Pallaschi, Armaro-li, Luzzatto, Lombardi in dru-gi- A. P. BEOGRAD, 9. — Na 21. zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZN, ki se bo začelo 17. aprila v New Yor-ku, bo jugoslovansko delegacijo vodil stalni delegat Jugoslavije pri OZN dr. Kože Brilej. Na zasedanju bodo med drugim razpravljali o vprašanju nezadostno razvitih držav. Posebno bodo proučili dosedanje delovanje OZN na tem področju in sprejeli program bodočega dela. VOLILNI SPORAZUM MED USI IN PSI Sporazum je odobril CK USI z 48 glasovi proti 14 - Aldo Cucchi nasprotuje dogovoru BOLOGNA, 9. — Za zasedanje centralnega komiteja Neodvisne socialistične zveze je vladalo precejšnje zanimanje. Na dnevnem redu zasedanja je bil pregled politične situacije in razgovor o volilni taktiki. Na zasedanju je šlo predvsem za to, da centralni komite potrdi volilni dogovor, ki ga je tajništvo gibanja sklenilo s PSI. Prav ob tej točki pa je Aldo Cucchi izrazil svoje nesoglasje z večino centralnega komiteja. Medtem ko vidi večina v sedanji politični situaciji nujnost povezovanja sil levice, smatra Cucchi to za prehod na pozicije kominformizma in za ločitev od neodvisnega socializma. Edino legalno zavezništvo bi po njegovem mnenju bilo zavezništvo s socialdemokratsko levico. Cuc-chijeva izvajanja pa niso u-spela prepričati člane centralnega komiteja, ki je odobril dnevni red, ki zadeva dogovor s PSI, z 48 glasovi; proti jih je glasovalo 14. dva sta se pa vzdržala. Predlog o discipliniranem sprejemu ukrepov večine je bil odobren z 52 glasovi; 12 se jih je vzdržalo, proti pa ni bil nihče. Predlog za sklicanje kongresa Neodvisne socialistične zveze v jeseni je bil sprejet s 54 glasovi, 10 se jih je vzdržalo, proti ni bil nihče. Besedilo dogovora med tajništvom NSZ in vodstvom PSI navaja, da je stališče NSZ, da se za prihodnje volitve združijo vsi, ki se prištevajo k socialistom. Ker bi bilo postavljanje več list. ki bi se sklicevale na socializem, škodljivo, je NSZ sklenila, ne da bi pri tem žrtvovala svojo politično in administrativno avtonomijo, da imenuje svoje kandidate. ki bodo vključeni na liste PSI v občinah. kjer se voli po propo^č-nem sistemu, ln v sporazumu s PSI na enotne levičarske liste v občinah, kjer se voli po večinskem sistemu. Nadalje bo NSZ imenovala kandidate za liste in povezave med levico v pokrajinskih volitvah. Vodstvo PSI je dalo svoj pristanek na vključitev predstavnikov NSZ na liste PSI in enotne liste levice. Tudi je PSI pristal, da se na volilnih plakatih označi pripadnost kandidatov NSZ. PSI pa bo sprejel na liste tudi druge kandidate, ki ne pripadajo stranki. Koraki ZDA v Kairo in Tel Avivn zaradi poslabšanja položaja na meji Burnsov poziv egiptovski vladi zaradi delovanja »prostovoljcev smrti'' - Eisenhower-jeva izjava po razgovoru z Dullesom - Hammarskjoeld odpotoval iz Rima v Beirut KAUiO, 8. — Kairski radio je nocoj javil, da je egiptovska vojska «pripravljena na meji, da začne vsakršno bitko, ki bi jo povzročil izraelski napad«, «To pot se ne bi egiptovska vojska obotavl jala onemogočiti enkrat za vselej tak napad. Egipt je v stanju voditi vojno na ozemlju napadalca, če Izrael noče miru.» KAIRO, 9. — Ameriški poslanik v Kairu Henry Byroa-de se je danes razgovarjal s predsednikom egiptovske vlade Naserjem, z namestnikom zunanjega ministra Saudove Arabije in z novim jordanskim poslanikom v Kairu. Po razgovoru z Naserjem je Byroade izjavil; »Pozval sem ministrskega predsednika Naserja v imenu ameriškega ljustva in vlade, naj nudi dokaz dobre volje za zmanjšanje napetosti med Egiptom in Izraelom«. Dodal je, da je obiskal Naserja, da mu izreče «obžalovanje zaradi incidentov pri Gazi«. V zvezi s prihodom glavnega tajnika OZN HammarskjoeL da v Kairo je Byroade izjavil, da je mnenja, da je Ham-marskjoeldovo poslanstvo «med najtežavnejšimi«. Kar se tiče ameriškega stališča, pa je izjavil: ((Posredovali smo pri egiptovski in izraelski vladi, da bi skušali vzpostaviti mir na meji. ZDA obsojajo poslabšanje položaja v Gazi«. V VVashingtonu je .predstavnik državnega- departmaja o-menil razgovor ameriškega poslanika z Naserjem in povedal, da so ZDA posredovale tudi v Tel Avivu, kjer se je ameriški poslanik Lavvson razgovarjal z voditelji izra-elsse vlade. Predstavnik ,:e pripomnil, da ZDA ((odločno podpirajo napore generala Burnsa, da doseže prenehanje sovražnosti«. Na vprašanje, ali je bil poslanik Lawson pozvan iz Tel Aviva na poročevanje, je predstavnik odgovoril, da mu o tem ni nič znanega, da pa je poslanikov prihod v VVashing-ton mogoč V Augusti, kjer je sedaj predsednik Eisenhovver, pa so objavili uradno izjavo, v kateri predsednik pravi, da bodo ZDA »spoštovale svoje ob- spopadu na področju Gaze bilo ubitih ali ranjenih ((mnogo Izraelcev«. V sKiru izjavljajo, tudi da so preteklo noč nekatera izraelska vozila prišla do demarkacijske črte, ki so jo nato izraelske patrulje prekoračile peš. Te patrulje so se spopadle z egiptovskimi prednjimi stražami. Prav tako je preteklo noč neko izraelsko letalo letelo nad polotokom Sinaj in prišlo do področja Sueškega prekopa. Na izraelski strani pa izjavljajo, da so egiptovske patrulje danes zjutraj štirikrat napadle nekatere egiptovske poljedelske kolonije, ponoči pa da so egiptovski ((komandosi« napadli vas Ketziot na demilitariziranem področju ter ubili enega Izraelca in jih raniii tri. Iz raznih krajev ob demarkacijski črti prihajajo vesti o atentatih in sabotažah egiptovskih « komandosov ». Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da so danes izraelske patrulje ubile sedem e-giptovskih »komandosov«, dva pa ujele med spopadi ob demarkacijski črti. Izraelski listi pišejo nocoj, da se je ob izraelskih mejah zbralo znatno število egiptovskih, sirskih, jordanskih in li. banonskih oboroženih sil. Nocoj pa je jeruzalemski radio javil, da je general Burns pozval egiptovsko vlado, naj prekine operacije »pro- stovoljcev smrti« na izraelskem ozemlju in naj mu čim-prej sporoči, da je to storila. Isti radio je tudi javil, da je Ben Gurion včeraj opozoril generala Burnsa, da se bo iz-rael čutil svobodnega za vsakršno akcijo, če ne bo Egipt odredil konca delovanja omenjenih prostovoljcev. Neko izraelsko vojaško sodišče pa je izreklo smrtno obsodbo proti nekemu egiptovskemu prostovoljcu smrti, ki so ga izraelski vojaki ujel’ pred meseci. Zasedanje ECE ŽENEVA, 9. — Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju evropske gospodarske komisije OZN Josip Djerdja je danes v debati o delu tehničnega odbora poudaril, da se Jugoslavija zaveda važnosti zasedanja. Med delom bo verjetno potrebno razširiti aparat in sektorje dela posameznih odborov in ustanoviti posebne komisije za proučevanje posameznih vprašanj. Djerdja je dejal, da bo jugoslovanska delegacija med delom posameznih odborov obraziozua svoje stališče. Djerdja je nadalje izrazil mnenje, da pada odgovornost za nezadosten uspeh pri dosedanjem delu odbora prvenstveno na razmere, v katerih je deloval in da se ob spremenjenem političnem položaju odpirajo mnoge širše možnosti za njegovo uspešnejše delo. Med splošno debato o delovanju odborov je sovjetski delegat Kabanov med drugim pozval na povečanje trgovine med Vzhodom in Zahodom ter na sklenitev vseevropske pogodbe za gospodarsko sodelovanje. Poudaril je, da je evropska gospodarska komisija sedaj zrela za močno povečanje svojega dela zaradi popustitve mednarodne napetosti in povečanja zaupanja med vladami. Kabanov je izjavil, da ima SZ sedaj trgovinske odnose s 60 državami in da dobavlja popolne naprave za 500 tovarn v ducatu držav. Zatem je obrazložil sovjetske predloge, o ka terih bodo razpravljali pozneje, in katerih namen je 1. pripraviti’ načrt vseevropske pogodbe za gospodarsko sodelovanje, 2. ukrepe za povečanje trgovine med Vzhodom in Zahodom in 3. ustanovitev novega odbora ECE, ki naj koordinira evropske elemente na področju miroljubne uporabe atomske sile. Predlagal je sklicanje konference strokovnjakov, ki naj pripravi predlagani načrt gospodarske pogodbe. DAMASK, S. — Jordanski kralj Husein je prišel danes v Damask, kjer bo ostal tri dni na uradnem obisku na vabilo sirskega predsednika re publike. Z njim je prispel tudi ministrski predsednik Ri-faj in druge osebnosti. CK bolgarske ministrskega predsednika Cervenkova Za 16. 4. je sklicano sobranje, ki bo verjetno obravnavalo osebne spremembe v vladi. Sekretar KP ČSK Hiovotnj/ kritizira kult lioltu/alda pa tudi živečih voditeljev. Policija se je hotela v LSIl postaviti nad partijo. IVa-mesto Lisenka Lobanov predsednik sovjetske Akademije poljedelskih ved. LJUBLJANA, 9. Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je sprejel danes na vljudnostni obisk italijanskega generalnega konzula v Zagrebu, ki je prispel v Ljubljano. n ju odnosov s socialdemokrat- vez.nosti v mejah ameriške. cin.u An co imrpin sleherne- skimi strankami Zahodne Ev rope. Pri tem je dejal, da bo 1» o| u 'Meni razgovori Popovič - H. Spaak w pri Kardelju in v belgijskem veleposlaništvu V drzav- l&lSo se UjZa 2unanje za-VhSr»j0Iitičn?:°es Popoldne iSdiMih izgovori o »- C'Iprašanj'h, k‘ l iuN dHU, j° ^ Bel- *k(!^trink zaad?lm tajnikom SJm ar,eve Kočo Po- M?91tOiiNi$trn!^I-iskim ZUna' ft-Mi v m Henrikom it 'i tS° s« jugoslovanske vSl»S?i .'^govorov udc-I*1-1 ® v ^>s.lovanska ve- 5} &a«i n?e p ln Fran- t^riši4 in dr-A-tjjU v H opolnomočeni ‘Slo , vrif'm tajni-tMž»*tl> n«VOrski' z bel‘ !L15na°Voro,« ?° Prisostvo-B i> v0,Ii bel«'jski ve-Je[ v Beogradu Coi-ltleta Spaaka ki jeiU!!an'> minister V Pn Za 5,°s' državnega bovjf- Panje zadeve tU ‘skai’ Je danes do-me,, Predsednika CSe® Mil * 8a odbora Va°*a Minica. -V Ni^lm^voru se ip i® m. zan'rnal za kraJnega odbo- ra in občin mesta Beograda, za gospodarske probleme in za stanovanjsko izgradnjo. Zatem je belgijski minister Spaak obiskal razne zanimivosti mesta. Ob 13. uri je Spaaka sprejel podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj ki je zatem priredil kosiloma čast belgijskemu zunanjemu ministru v zveznem izvršnem svetu. Kosila so se med drugim udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmano-vič, državni tajnik Koča Popovič, zastopniki zvezne skupščine, člani izvršnega sveta in zastopniki kulturnega in javnega življenja Beograda. Belgijski veleposlanik v Beogradu Coigne je priredil nocoj večerjo na čast ministru Spaaku, katere so se z lugoslovanske strani udeležili Edvard Kardelj. Svetozar Vukmanovi*. Koča Popovič in drugi. Po večerji je belgijski veleposlanik priredil v prostorih veleposlaništva svečan sprejem, katerega so se poleg visokih jugoslovanskih funkcionarjev udeležili tudi - člani diplomatskega zbora. Nasprotja v francoski vladi glede izvajanja programa v Alžiru stave, da se uprejo slehernemu napadu na Srednjem vzhodu«. Ta izjava je bila objavljena po razgovoru predsednika Eisenhovverja z Dullesom in pravi, da oba državnika sledita položaju na tem področju «z največjo pozornostjo«. Izjava pravi, da bodo ZDA v celoti podprle Hammar-skjoeldovo poslanstvo v skladu s sklepom Varnostnega sveta. Prav tako bodo ZDA v skladu s svojo odgovornostjo na podlagi listine OZN in v okviru ameriške ustave spoštovale svoje obveznosti, da se uprejo slehernemu napadu. ZDA so tudi odločene nuditi podporo in pomoč vsaki državi, ki bi bila predmet napa-da. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld je nocoj ob 19.30 odpotoval iz Rima v Beirut. Pred odhodom je izjavil: «Ra-zumeli boste, da ne morem nič reči o svojem poslanstvu na Srednjem vzhodu. Z druge strani želim izraziti • svoje zadovoljstvo z razgovori, ki sem jih imel s svojimi sodelavci v Rimu«- S Hammar-skjoeldom so odpotovali tudi člani njegovega spremstva. Ob izraelsko-egiptovski meji je prišlo včeraj in danes do novih spopadov, v egiptovski prestolnici pa so že drugi dan zaporedoma imeli poizkuse zatemnitve pred letalskimi napadi. Nocoj je kairski radio javil, da «mnogo prostovoljcev smrti deluje sedaj na izraelskem ozemlju«. To je prvikrat Mendes France poudarja, da se v Alžiru ne sme videti le vojaško vprašanje - Govori se o možnosti krize v vladi - Sporazum o novih vpoklicih?-Prvo zasedanje tunizijske skupščine in odstop vlade PARIZ, 9. — Francoska vla. da je imela danes popoldne sejo, ki je bila v celoti posvečena alžirskemu vprašanju. Lacoste je podal podrobno poročilo o tamkajšnjem po. ložaju ter o vojaških, upravnih in socialnih ukrepih. Mol. let je izjavil, da se z njim strinja. Vendar ni bil na seji, ki je trajala štiri ure, sprejet noben sklep. Med dolgo razpravo je Mendes France izjavil, da se ne strinja s tezo Molleta in Laco. sta. Poudarjal je, da se v alžirskem vprašanju ne sme videti izključno vojaško vprašanje, pač pa politično, social, no in vojaško skupaj. V. glavnem je poudarjal, da mora prednost imeti politika, ki naj teži po vzpostavitvi miru s pogajanji. Kljub številnim poizkušom kompromisa se je seja zaključila, ne da bi bil sprejet kak sklep. Predstavnik vlade je ki jih zahteva Lacoste, s čimer pa bo postal odstop Mendes Francea skoraj neizbežen. Nekateri opazovalci pa nakazujejo tudi možnost Molle-tovega odstopa, zato da bi kdo od njegovih tovarišev (in tu se omenja Pineau) sestavil novo vlado, ne da bi bil vezan na že sprejete obveznosti glede Alžira. V poučenih krogih pa zatrjujejo, da je vlada baje sklenila poklicati pod orožje prvo in drugo skupino letnika 1953, ki štejeta skupno 70.000 mož. S 30.()00 možmi, ki jih bodo poslali iz Nemčije in Francije, bodo dosegli število 100 000 mož, ki jih zahteva Lacoste. Teh sto tisoč mož naj bi prišlo v Alžir v treh tednih od njih vpoklica. Razen tega pripravlja francoska vlada vpoklic 50.000 mož druge skupine letnika 1952 kot rezervo. opravljanje tekočih zadev. Verjetno bo bej začel posvetovanja s tem, da bo najprej pozval k sebi novega predsednika tunizijske ustavodajne skupščine Burgibo. Včeraj so na svečan način začeli prvo zasedanje tuniške ustavodajne skupščine. V poučenih krogih izjavljajo, da bo stranka Neodestur predlagala za novega ministrskega predsednika Bai Lagdama, tesnega sodelavca Burgibe, ki je sinoči odklonil, da bi prevzel vodstvo tuniške vlade- Burgiba je večino svojega govora v ustavodajni skupšči. ni posvetil gospodarskemu razvoju Tunizije. Izjavil je, da bo Neodestur takoj ustanovil komisiji za proučevanje agrarne reforme in industrializacije. O odnosih s Francijo je izjavil, da je »glavna naloga neodvisnost Tunizije in prija- .... teljskega Maroka pojasniti Medtem se v Alžiru sp o p a-: francoski javnosti, da je tre- pozneje priznal, da «so neka- dl nadaljujejo. V zadnjih, 24 ka poravnati alžirski spor« ten ministri izrekli pridržke urah Je bll° 'sršenih tudi -- ........ - o nekaterih straneh sedanje politike«- Čeprav je predstavnik vlade izjavil, da mora sklepe več atentatov, pri čemer je zgubilo življenje 12 ljudi. Po francoskih poročilih sta pri spopadih v zadnjih 24 urah mnenja, da bodo na seji ministrskega sveta v sredo težko dosegli sporazum, če se niti ožia vlada ni mogla sporazumeti. Zato napovedujejo ______ _ dve možnosti; 1. da bo vlada med sedanjimi incidenti, da j ponovno odložila vsako odlo- sprejeti samo ministrski svet j padla. 102 AUirca, 6 pa jih in ne ožja vlada, so opazovalci • je bilo ranjenih, medtem ko je na francoski strani bilo ubitih 106 vojakov, 6 pa ranjenih. Iz Tunisa javljajo, da je vlada, ki ji je predsedoval Ta-har Ben Amar, danes zjutraj odstopila. Po razgovoru z be- Maroški sultan pa je danes zjutraj prišel iz Seville v Te-tuan. Na letališču sta ga čakala kalif španskega Maroka in visoki komisar španske vla. de Garcia Valino. Njegov prihod so pozdravili s 101 topovskim strelom. Na letališču ga je pozdravila tudi ogromna množica, ki je vzklikala neodvisnosti Maroka. Popoldne je sultanov sin Mulaj Hasan govoril množici in izjavil, da obstaja sedaj samo ena maro. ška vlada s sedežem v Raba- egiptovske oblasti uradno pri-jčitev o temeljnih točkah al-jjem je Ben Amar izjavil, da znavajo obstoj teh «komando-j žirskega programa, s čimer bo je vladar sprejel ostavko in! tu ker je bila ukinjena avto- sov« Egiptovski predstavnik j tvegala, da Lacoste odstopi, da je zaprosil ministre, naj I nomna vlada španskega Ma novem 2, ali pa bo sprejela ukrepe, j ostanejo na svojem mestu zal roka. je sporočil, da je pri SOFIJA, 9. — Petdnevno zasedanje plenuma CK bolgarske komunistične partije, o katerem niso ves čas objavili nobene besede, je v petek zaključilo delo, v soboto zvečer pa so objavili komunike, ki ga objavlja nedeljski sofijski tisk. V komunikeju, ki so ga soglasno sprejeli po «široki in globoki razpravi«, pozdravljajo sklepe 20. kongresa kot »novo manifestacijo moči in modrosti velike KPSZ, od katere se je bolgarska KP vedno učila« ter poudarjajo pomen kongresa sovjetske partije. Plenum je odločno obsodil Stalinov kult osebnosti. «ki ga je v zadnjih letih življenja m dejavnosti razširil Josip Visa-rionovic.« V komunikeju je dalje poudarjeno. da plenum sodi, da morajo biti nauki, prilagojeni stvarnim razmeram v Bolgariji. podlaga dela centralnega komiteja in vseh porlijskih organov ter organizacij. Plenum se strinja, da bi bili uspehi v socialistični izgradnji v Bolgariji znatno večji, če ne bi v zadnjih letih v bolgarski partiji in celotnem družbenem življenju kult 0-sebnosti zavzemal pomembnega mesta. «Kult,» je rečeno v komunikeju, ((ustvarjen po osebnosti tovariša Vika črvenkova. je v bolgarski KP v znatni meri izpodrinil tradicionalno, preverjeno metodo notranje partijske - demokracije in kolektivnega vodstva. Neposredne posledice tega so se včasih kazale v enostranskem obravnavanju vprašanj, kar' se je škodljivo zrcalilo v organizacijskem, ideološkem, gospodarskem, partijskem in državnem aparatu.« Plenum CK je pripravil vrsto ukrepov, da bi tako -lo kraja likvidiral kult osebnosti v bolgarski partiji in v zvezi s tem nepravilno in škodljivo delovno metodo. Pri tem zahtevajo uveljavljenje doslednih leninskih načel v partijskem življenju, načel kolektivnega vodstva ter vzpostavitev pogojev za notranjo partijsko demokracijo, kritiko in samokritiko v vseh partijskih organizacijah. Plenum sodi, da je nujno potrebno izboljšati propagandno, agitacijsko in ideološko delo partije. Uradno je potrjeno, da je Narodno sobranje sklicano za 16.4. na izredno zasedanje. Kot poročajo jugoslovanski novinarji, ki se nahajajo v Bolgariji z jugoslovansko parlamentarno delegacijo pod vodstvom Moše Pijade. bodo na zasedanju obravnavali nekatere personalne spremembe v bolgarski vladi. Današnja beograjska ((Politika« objavlja vest svojega sofijskega dopisnika, da so videli. kako se je Kunin. bivši član politbiroja bolgarske KP, ki je bil obsojen na 20 let ječe, prosto sprehajal po sofijskih ulicah. Na svobodi pa so zopet še drugi bivši člani CK KP Bolgarije, tako Nikolaj Pavlov in bivši finančni minister Ivan Stefanov, ki sta bila obadva obsojena 1. 1949 na dosmrtno ječo. Pred centralnim komitejem češkoslovaške KP je imel generalni sekretar Antonin No-votny poročilo o XX. kongresu sovjetske KP. Sestanek češkoslovaškega CK je bil 29. in 30. marca. Poročilo Novotnyja je sedaj deloma znano. Tako je No-votny med drugim dejal: (.Kljub veliki in neoporečni vlogi, ki jo je imel tovariš Gottwald v borbi proti kapitalizmu in za zmago socializma, ,je vendar potrebno povedati, da so se mu kljub njegovi znani skromnosti pripisovale zasluge, ki so bile v resnici zasluge partije in množic. To pojmovanje, je nadaljeval Novotny, je pomagalo ustvariti »nedotakljivo osebnost«, nadalje je razvilo misel, da «tovariš Gottwald misli za nas« in končno je oslabilo kolektivno vodstvo partije. Vse to pa se je se sprevrglo v pasivnost, s katero so člani CK sprejemali vse, kar se jim je predložilo.« «Tieba je izkoreniniti, je dejal Novotny, kult osebnosti in bolj kot kdaj koli okrepiti kult kolektivnega vodstva. CK je že napravil neki poskus v tej smeri leta 1953, vendar pa se borba ni vodila dovolj energično. Kult osebnosti obstaja še danes v politiki in v partiji. Viden je v propagandi, v literaturi in v umetniških delih. Zloraba je. na primer, da se razstavljajo doprsni kipi živečih oseb, da se tovarne, šole in ulice imenujejo po teh osebah. In mar niso nekateri ministri ukazali, naj njihova fotografija visi v uradih njihovih ministrstev? To je primer očitnega nizkotnega prilizovanja« Druga karakteristična plat kulta osebnosti so zahteve in oholost, ki jih nekateri funkcionarji kažejo v svojem javnem in privatnem življenju. Ti često pozabljajo, je dejal Novotny, da dolgujejo svoj položaj ljudstvu in partiji in da so pred njima odgovorni. Misleč, da si lahko dovolijo, kar hočejo, in da so njihove možnosti neomejene, često žalijo navadne državljane in s tem pripomorejo k rušenju zaupanja državljanov do par-, tije. Borba proti kultu oseb- nosti ne sme zmanjšati avtoritete voditeljev, pač pa mora odstraniti oboževanje voditeljev in njihove okolice. Novotny je tudi dejal, da so bili vsi elani partije brez izjeme pod vplivom kulta osebnosti in je poudaril, da je bilo mnogo nepotrebnega in nezasluženega povzdigovanja individualnih osebnosti karakteristično za IX. kongres partije, ki je bil leta 1949. Fodobne manifestacije so bile tudi na konferencah in sestankih CK v nedavnem času. Froti koncu svojega poročila je dejal Novotny, da so se grobe kršitve socialistične zakonitosti, do katerih je prišlo zaradi zmotne in enostranske Stalinove teze in aktivnosti Berje, odražale tudi v CSR. Nekateri organi javne varnosti in pravosodstva v CSR so prišli do zmotnega pojmovanja, da so samo oni glavna sila v razredni borbi ne pa delovni razred pod vodstvom KP. Te osebe so se skušale postaviti nad partijo in to je privedlo do zmot, do samovoljnih dejanj in do kršitev socialističnih zakonitosti kar se je po malem dogajalo od 1. 1948. Tako so se organi javne varnosti povzpeli do mnenja, da so najvišji organizem države, ki ni podvržen nadzorstvu, pač pa ki ima pravico, da nadzira dejavnost partije. Novotny je dejal, da je politbiro partije sprejel nekaj ukrepov proti tem zmotnim metodam. Ustvarjanje atmosfere nezmotljivosti in nedotakljivosti okrog vodilnih funkcionarjev, pričenši s CK pa do okrajnih komitejev, je nujno vodilo h kršitvam na- čel kolektivnosti in demokracije v partiji, enakopravnosti vseh članov, kritike in av-tokritike. Tass poroča, da je bil Teo-fim Lisenko. znani biolog, razrešen predsedstva Akademije poljedelskih ved SZ. L'-senko je bil razrešen na lastno prošnjo. Na njegovo mesto je bil imenovan Pavel Lobanov, dosedanji ministrski podpredsednik SZ. Za novega ministrskega podpredsednika je bil imenovan Vladimir Mac-kevič, sedanji minister za poljedelstvo. Lobanov se je v vladi odlikoval kot strokovnjak v poljedelskih vprašanjih. Na zadnjem partijskem kongresu je bil izvoljen za namestnika člana CK sovjetske KP. Njegov naslednik na mestu ministrskega podpredsednika Mackevič, minister za poljedelstvo od 10. oktobra 1955 in op zadnjem kongresu član CK, je vodil sovjetsko poljedelsko delegacijo, ki je obiskala ZDA julija 1956. Parlamentarci FLRJ v Plovdivu in Krčinu SOFIJA- 9- — Jugoslovanska delegacija je danes na poti po Bolgariji obiskala kmetijsko obdelovalno zadrugo v Perušnici in tovarno celuloze v Krčinu, kjer so se delavci posebno zanimali za delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji. Pozneje je jugoslovanska delegacija prispela v Plovdiv, kjer je delegacijo pozdravil predsednik mestnega odbora in številni meščani. Jutri odpotuje delegacija v Dimitrovgrad. Razorožitveoa konferenca v svojem četrtem tednu Zaradi številnih stičnih točk v posameznih načrtih prevladuje optimizem, vendar pa se načrti v nekaterih točkah tudi močno oddaljujejo drug od drugega LONDON,, 9. — Londonska konferenca za razorožitev, ki | je stopila v svoj četrti teden, je danes nadaljevala svoje delo. Predstavniki petih držav, članic podkomisije za razorožitev OZN (Francije. Velike Britanije, ZDA, SZ in Kanade) so se sestali v Lanca-ster Housu pod predsedstvom Harolda Stassena, šefa ameriške delegacije. Seja je trajala uro in pol. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Splošno mnenje je, da se je četrti teden diskusij o razorožitvi začel z dobrimi izgledi. Delegati imajo namieč pred seboj tri načrte, v katerih je vrsta predlogov, ki imajo razne skupne točke. Angleško-francoski načrt je splošen načrt za zmanjšanje klasične oborožitve in števila vojaških enot, ki bi v nadaljnjih etapah privedel do pre-' povedi vsega nuklearnega orožja. Sovjetski načrt, predložen 27. marca, govori samo o klasičnih orožjih in številu vojaških enot. nima pa predlogov za nuklearno orožje; to pa zato, je izjavila sovjetska delegacija, da se poskusi priti z mrtve točke. Ameriški načrt, ali da ga označimo' bolj natančno: «delovni dokument«, ki ga je predložil Stassen, predvideva prvo fazo zmanjšanja klasične oborožitve in števila vojaških enot. kateri bi sledil posebni sestanek nadzorstvene organizacije za oborožitev. ki bi proučila zmanjšanje in tudi eliminiranje grožnje z nuklearnim orožjem in bi predlagala izvedbo nadaljnjih faz razorožitve Kot je že sam Stassen poudaril, ima ta ((delovni dokument« mnogo skupnih točk s sovjetskim načrtom. 1. Oba načrta predvidevata omejitev števila vojaških enot na določeno raven in zmanjšanje oborožitve. 2. Oba predvidevata kopno in letalsko nadzorstvo. Stas-senov načrt za ustanovitev poskusne cone, ki bi bila že od začetka podvržena letalskemu nadzorstvu, predstavlja novost. 3. Prva faza ameriškega načrta — razen prav zadnje etape — se kot sovjetski načrt nanaša samo na klasično orožje. 4. Obadva načrta predvidevata pomoč manj razvitim deželam iz sredstev, ki bi postala razpoložljiva ob zmanjšanju oborožitve in števila vojaških enot. 5. Obadva predvidevata zmanjšanje vojaških proračunov na raven v letu 1955. Vendar sta sovjetska in a-meriška teza še vedno daleč druga od druge glede na vprašanje, ali dati prednost razorožitvi ali nadzorstvu. Bulganin in Hruščev želita več stika z britanskimi ljudmi LONDON, 9. — Ministrski predsednik SZ maršal Bulganin ter prvi sekretar sovjetske KP Hruščev sta v izjavi agenciji Xass zatrdila, da ob- stajajo v Veliki Britaniji ne-Ke sile. ki ne nameravajo dovoliti širšega stika med sovjetskimi voditelji in britanskim ljudstvom. Bulganin in Hruščev sta izjavila, da nista mogla sprejeti vabila «gosto-Ljuomh britanskih državljanov« na njunem bližnjem obisku v Veliki Britaniji, ker spored, ki ga je sestavila londonska vlada, tega ne dopušča. In čeprav je Velika Britanija sprejela njuno prošnjo za podaljšanje ooiska za dva dni, program vendar ne vključuje obiskov v tovarnah na Škotskem in v Walesu ter stikov s prebivalstvom. To vzouja obžalovanje, je rečeno v izjavi. »Sovjetski voditelji pripisujejo velig pomen bližnjim razgovorom z voditelji bri-tansKe vlade in drugimi u-giednimi osebnostmi, vendar bi istočasno zelo želeli srečati osebe iz vsakdanjega življenja, ki deiajo v tovarnah 111 drugih podjetjih, ker smatrajo taaa srečanja za eno izmed najbolj vaznih sredstev za okrepitev prijateljskih odnosov med britanskim in sovjetskim ljudstvom,« sta de-jaia Bulganin in Hruščev. Glasnik Foreign GfLcea pa je danes izjavil, da je absolutno nasprotna resnici trditev, da bi britanska vlada hotela ovirati tesnejše stike med sovjetskimi voditelji in brilansicim ljudstvom med bližnjim obisKom Rulganina in Hruščeva v Veliki Britaniji. t; temi svojimi besedami je hmel glasnik odgovoriti na vprašanja o izjavi Bulganina in Hruščeva agenciji Tass. Lostavil je se, da je bil program obiska, ki je bil v celoti potrjen od sovjetske vlade, sestavljen taao, da pušča kar največ materialno možnega časa za politične diskusije in stike s širokimi sektorji britanskega prebivalstva. Nadalje je glasni« dejal, da sedaj ni vec misliti na spremembo sporeda. Dejal je tudi, da se ni niti mislilo na eventualno podaljšanje obiska, da bi se lahso sovjetski voditelji se mudili v veliki Britaniji kot zasebniki po svojem uradnem obisku, ki bo trajal od 18. do 27. aprila. Glasnik je povedal, da je bilo vauilo sovjetskim voditeljem sporočeno na koncu prve ženevske konference. Prvi načrt sporeda obiska je bil' predložen sovjetski vladi v proučevanje v septemoru in sovjetska vlada ga je sprejela. Toda, je dejal glasnik, ker je druga ženevska konferenca odkrila velika nesoglasja v mednarodnih problemih, je anglešsa vlada 18- februarja predlagala, da bi večji del obiska sovjetskih voditeljev bil posvečen «važnim diskusijam«. Ta predlog je bil od sovjetske vlade v načelu zelo dobro sprejet. Potem je bil sestavljen še drug program, v katerem je bilo vnesenih kar največje število materialno možnih priložnosti za obiske in stike obeh gostov s širokimi sektorji angleškega javnega mnenja. Ta program je sovjetska vlada sprejela 4. aprila. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,2, naj-nižja 2.6. zračni tlak 1024,9 pada, veter 5 km. vlaga 41 odst., nebo 7 deset, pooblačeno, temperat. morja 8,1. Danes pa bo vreme leipše iti najn. temtp. bo nad 3 st. Danes, TOREK 1»- >^11 E c ek i.j el, PT., Srčarto ^ ^ Sonce vzide ob 5.29 tn z Lun, 18.45. Dolžina dnevai 13.10. ,8iJ. vzide ob 4.45 m Jutri, SREDA 11. »Prt“ Betina. de v.. Rada NA ŽUPANSTVU V NABREŽINI ZADNJA SEJA PRED VOLITVAMI Protest devinsko-nabrežinskega obe. sveta zaradi oskrumbe spomenikov v Bazovici in na Katinari Svetovalci protestirali tudi zaradi spremembe člena 9 zakona o pokrajinskih volitvah - Intervencije občinskih svetovalcev Na županstvu v Nabrežini je bila sinodi zadnja seja de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta, s katero se je zaključilo štiriletno delovanje občinskega sveta, ki je bil izvoljen na upravnih volitvah leta 1952. Občinski svet je na tej seji rešil preostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu jesenskega zasedanja. Tako so določili srednjo vrednost cen predmetov, ki so podvrženi trošarini ter odobrili vsoto de-settisog lir kot letno najemnino državi za uporabo šolskega poslopja v Nabrežini ter enako vsoto za uporabo novega ambulatorija v Devinu. Nadalje so svetovalci ugodno rešili prošnjo župnika iz Mav-hinj, da bi tudi civilna oblast priznala cerkvi v Mavhinjah naslov župnije, s čimer se občina obveže, da bo dodelila župniku 42.000 lir letne podpore. Po daljši diskusiji so svetovalci odobrili sesljanski fari tudi brezplačni odstop kosa zemljišča v bližini stare šole, na katerem bodo sezidali novo cerkev. Prošnja je bila odobrena s priporočilom, da naj cerkvene oblasti to u-poštevajo pri pogajanjih za zamenjavo nekega cerkvenega zemljišča pri Nabrežini z občinskim, ki ga občina potrebuje za gradnjo doma za onemogle. Občinski svet je nato odobril razpis natečaja — notranjega in zunanjega — za dve mesti občinskih uslužbencev ter potrdil oziroma odobril nekaj sklepov upravnega odbora. S tem je bil dnevni red izčrpan, potem pa so svetovalci postavili številna vprašanja. Tako je svetovalec Skof ugotovil, da je bit obmejni blok druge kategorije Gorjansko - Mavhinje, ki ga predvideva videmski sporazum za prehod oseb, ki so v posesti ptopustnic, že po nekaj dneh zaprt, zaradi česar so bližnje vasi zelo prizadete, saj se morajo prebivalci posluževati drugih blokov, ki so od Mav-hmj precej oddaljeni. Zato je tov skof predlagal, naj občinska uprava intervenira na pristojnih mestih, da bi blok ponovno odprli, v najslabsem primeru vsaj ob sobotah in nedeljah. Zupan je glede tega obljubil svoje posredovanje. Svetovalec Srečko Colja je nato vprašal, kaj je bilo st°r-jenega v zvezi s sklepom občinskega sveta za postavitev spomenika nabrežinskemu pesniku Igu Grudnu ter padlim borcem iz devinsko-nabrežin-ske občine. Zupan je sporočil, da se je komisija sestala s kiparjem Celom Pertotom, ki je obljubil, da bo napravil nekaj načrtov in nato istočasno predložil proračun stroškov. Omenjeni kipar pa doslej se ni poslal nobenega načrta, vendar je občina kljub temu vnesla v letošnji proračun postavko 1,500.000 lir za postavitev obeh spomenikov. Na vprašanje istega svetovalca, kaj je z dvojezičnimi napisi, ki so bili odstranjeni v Devinu, Sesijanu in $tivanu, je župan odgovoril, da se je pred časom zanimal na kvesturi, da bi table vrnili- Na kvesturi pa so mu dejali, da to vprašanje proučujejo v Kirnu in da čakajo odgovor pristojnega ministrstva. Tega odgovora pa seveda še danes ni. Zupan je še povedal, da je bila v lanskem občinskem proračunu tudi postavka za nabavo novih napisnih tabel ki pa je bila črtana od prefek- Svetovalec Leopold Legiša je nato opozoril občinsko u-pravo na nevarnost, kateri so izpostavljeni Devinčani zaradi drvenja avtomobilistov z glavne ceste čez trg v Devin k morju. Predlagal je, naj bi občina poskrbela za omejitev hitrosti s tem, da bi na vse ceste, ki vodijo v Devin, postavili prometne table z znakom omejene hitrosti. Občinski svet je nato soglasno odobril predlog odbornika Ada Visintina, ki je predlagal, naj občinski odbor v imenu občinskega sveta sestavi in odpošlje protestno resolucijo zaradi diskriminacijske spremembe člena 9 zakona o pokrajinskih volitvah. Isti odbornik je nadalje omenil zločinsko početje za enkrat se neznanih podležev, ki so o-skrunili grob padlih partiza- nov na katinarskem pokopališču ter spomenik bazoviškim žrtvam. Poudaril je, da sta skrunitvi eden najgrših zločinov, kar jih je bilo doslej izvršenih na našem področju, ter je zato predlagal, naj občinski odbor sestavi drugo resolucijo, kateri naj tolmači ogorčenje vsega slovenskega antifašističnega prebivalstva. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Odbornik Visintin se je nadalje spomnil dveh umrlih svetovalcev in izrazil priznanje svetovalcu Marizzi, ki se je kljub svojim osemdesetim letom, razen v nekaj redkih primerih, redno udeleževal vseh sej občinskega sveta. Zaključno besedo je imel župan Terčon, ki je izrazil prepričanje, da je bilo prebivalstvo devinsko-nabrežinske občine zadovoljno z delom občinske uprave, saj je bilo v zadnjih štirih letih, kljub številnim težkočam in oviram, marsikaj narejenega in so se svetovalci potrudili, da bi v kar največji meri izpolnili obveze, ki so bile sprejete v volilnem programu. Zborovanje upokojencev V nedeljo 15. t. m. bo po vsej Italiji splošna manifestacija upokojencev, s katero hočejo priklicati pozornost javnega mnenja in parlamenta na slabe življenjske razmere, v katerih žive upokojenci. Te splošne manifestacije se bodo udeležili tudi tržaški upokojenci z zahtevo po zvišanju pokojnin. V ta namen je sindikat upokojencev Delavske zbornice CGIL sklical zborovanje, ki bo v nedeljo 15. t. m. v dvorani Kina cb morju. Govorila bosta Alceo Luchesi in Ernesto Radich. „$aturnia” danes v NewYotk «Saturnia» bo odplula i/. Trsta jutri ob 10. uri s 120 prekoocenaskimi potniki na krovu v New York. Ladjo bodo premestili k pomorski postaji ob 6. uri zjutraj in bodo do takrat opravili na njej normalno revizijo. Iz Sredozemskega morja bo »Saturnia« odplula s 1400 potniki. To predstavlja drugo vožnjo s polnim tovorom pot- nikov in tovora. Tržaške gospodarske kroge razveseljuje dejstvo, da bo omenjena ladja že drugič odplula polno natovorjena, kljub temu, da se je sezona šele začela. Skupščina aktivistov sindikatov gradbene stroke Aktivisti sindikata gradbene stroke nove Delavske zbornice CGIL so vabljeni na skupščino, ki bo jutri ob 18. uri v Ul. Zonta 2. Na skupščini bodo razpravljali o raznih splošnih in krajevnih zahtevah delavcev gradbene stroke ter o akciji za njihovo uresničenje. Sindikat je pohvalil delavce podjetja I-talcementi, ki so se stoodstotno udeležili zadnje stavke. Dejanski začetek predvolilne kampanje V nedeljo se je v Trstu dejansko že pričela predvolilna kampanja. Javna zborovanja so priredile ragen KP tudi PSDI, radikalna stranka in demokristjani. Za radikale je govoril v kinu »Grattacielo« poslanec Leone Cattani, ki je kritiziral vladno politiko. V kinu «Nazionale» je na zborovanju krščanske demokracije govoril maloštevilnim poslušalcem podtajnik in senator Bosco, PSDI pa je povabila na svoje zborovanje predstavnika levice PSDI, skupine «Unita socialista« poslanca Maria Zagarija, ki je podal med drugim precej objektivno oceno XX. kongresa KP SZ in sploh vsega razvoja v socialističnem taboru, pri čemer se ni spuščal v takšno ceneno polemiko, ki jo je v zadnjem času opaziti v reakcionarnem taboru. Danes obč. seja v Zgoniku V DVORANI KINA „OB MORJU' Zaključen kongres KPTO in govor sen. Scoccimarra Na županstvu v Zgoniku bo danes ob 18. uri zadnja seja občinskega sveta pred' volitvami. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o delovanju občinske uprave. Seja je javna in ji občani I kratičnih sil. Za svobodno co-lahko prisostvujejo. I no je rekel, da ni nujna le Po zaključku kongresa je bilo v isti dvorani Doma pristaniških delavcev javno zborovanje, na katerem je govoril senator Scoccimarro. Poleg delegatov je prišlo gosta iz Rima poslušat več novinarjev, ki iz nerazumljivih razlogov kongresu niso mogli prisostvovati, ter večje število Tržačanov. Scoccimarro je govoril najprej o notranji politiki republike, pri čemer je napadel trojno delodajalsko zavezništvo. nato pa prešel na obravnavanje tržaških vprašanj: svobodne cone, avtonomije, pravic slovenske manjšine in odnosov do Jugoslavije. Zadnji del ter najkrajši del svojega govora pa je posvetil pomenu 20. kongresa KP ZSSR. Glede splošnega notranjega položaja je govornik dejal, da spričo sedanjih pogojev v državi obnavljanje ljudske fronte ne bi bilo uspešno, ker so današnji pogoji zreli za mnogo širše povezovanje demo- S SIXO€SJE SEJE TBZASKE6A OBtllSBKEGA SVETA Za 61 novih učilnic bodo plačali 978 milijonov lir Ku štiri nova šolska poslopja bodo najeli 430 milijonov lir posojila, še enkrat toliko pa bodo plačali za obresti Sinočnja izredna seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno sklepom navadnega upravnega značaja, ki so bili vsi sprejeti. Od vseh predloženih sklepov je samo sklep o posojilu za zidanje 4 novih šolskih poslopij vzbudil pozornost svetovalcev. Kot smo poročali v soboto, je občinski svet na petkovi seji z glasovi štiristranske koalicije in misinov sprejel sklep za zidanje omenjenih šol. Sinoči pa je odbornik za finance odv. Forti predložil zadevni sklep za najem 450 milijonov lir posojila z določenimi ugodnostmi delnega državnega kritja. V bistvu pa bo država plačala vse gradbene in druge stroške novih šol, občina pa obresti. Sklep občinskega odbora predvideva najem posojila pod OB NOVEM PRAVILNIKU ZA PODELJEVANJE LICENC neupravičen protest Koncesionarjev prevozniške službe z avtotahsiji Z novo uredbo se bodo odpravile razne špekulacije in izboljšali delovni pogoji šoferiev Včeraj so koncesionarji li-| Z novim pravilnikom bodo cenc avtotaksijev proglasili J lahko šoferji avtotaksijev do- zaporo, ki se je pričela zjutraj, toda nehala popoldne, ker zakon prepoveduje zaporo, ko gre za javne licence in tudi ker ni bila utemeljena. Spor je nastal, ker bo v kratkem začela veljati nova u. reditev za javno službo avtotaksijev, ki ne ugaja dosedanjim koncesionarjem. To je tudi razumljivo, saj je dosedanja ureditev omogočala koncesionarjem licenc za javna vozila razne donosne kupčije, ker so lahko te licence prodajali. Ta položaj, proti kateremu so uslužbenci koncesionarjev večkrat protestirali, ker niso mogli niti po mnogih letih službe kupiti licence, se bo sedaj spremenil. Pravilnik, glede katerega so se predstavniki treh sindikatov šoferjev avtotaksijev domenili z dr. Rinaldinijem, določa ukinitev dosedanjega sistema izdajanja licenc skupinam koncesionarjev ter izdajanje poimenskih in individualnih licenc. Razen tega bodo morali koncesionarji licenc tudi dejansko opravljati službo izvoščkov. Na ta način se bodo onemogočile špekulacije s kupovanjem in prodajanjem licenc. Novi pravilnik določa tudi izmene službe. Tako bo vsak avtomobil in vsak šofer osem ur v službi na dan. bili lastno licenco. Uvedba o-semurnih izmen bo zahtevala povečanje števila licenc, kar bo omogočilo skoraj vsem šoferjem avtotaksijev, da ostanejo v službi, in sicer z boljšimi pogoji kot doslej. Pri tem bodo seveda upoštevali službena leta šoferjev. Doslej so dobivali šoferji avtotaksijev 400 lir plače na dan in 20 odstotkov od inkasa. V teh 400 lirah plače so vključene razne doklade, 13. plača, odpravnina itd. Razen tega so opravljali doslej koncesionarji službo podnevi, ko je največ dela in zaslužka, medtem ko je večina šoferjev delala ponoči, ko je najmanj zaslužka. Ti šoferji pa so morali često delati tudi po 12 ali 14 ur na dan in je bil njihov položaj neurejen, tudi kar se tiče bolezenskega, starostnega in drugih zavarovanj. Z uvedbo 8-urnih izmen bodo lahko vsi šoferji delali v bolj ugodnih pogojih. Ukinitev skupin koncesionarjev ne bo povzročila škode večini, saj so bile te skupine le nekake zveze delodajalcev. Seveda pa bodo oškodovani vsi tisti, ki so z licencami špekulirali. U-poraba avtomobilov «1400« nove vrste pa bo vsekakor v korist potnikov in zato tudi glede tega niso utemeljeni u-govori. naslednjimi pogoji: 1. Najem 281 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici in posojilnici. Posojilo bo moralo biti vrnjeno v 15 letih z najmanj 7,5 ali največ 8-odstotno o-brestno mero. Dolžnik bo mo. ral plačati 30 šestmesečnih obrokov po 15 milijonov 760.622 lir na obrok; 2. najem 169 milijonov lir posojila pri Zemljiškem kreditnem zavodu iz Verone. Posojilo bo moralo biti vrnjeno v 35 letih z 8-odstotno obrestno mero, in sicer v 70 šestmesečnih obrokih po 7 milijonov 223.915 lir na obrok. To posojilo bo moralo biti krito z državnim prispevkom. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da bosta občina in država za 450 milijonov lir najetega posojila plačala skupno z obrestmi 918 milijonov 492.710 lir. Ce pomislimo, da bo občina s tem denarjem sezidala 61 učilnic, pridemo do zaključka, da bo vsaka učilnica stala 16 milijonov lir. V razpravi o tem sklepu so zagovorniki občinske uprave trdili, da bo občina plačala samo 472 milijonov in da bo druge stroške krila država. Zato naj bi bilo posojilo za občino zelo ugodno. Pozabljajo pa, da se v takšnih vprašanjih ne more ločiti občinski denar od državnega, ker tako eden kot drugi izvirata iz žepov davkoplačevalcev. Svetovalci opozicije pa so bili mnenja, da bi morala državna oblast kriti vse stroške za zidanje novih šol. Odvetnik Stocca (TU) je poudaril, da je področni proračun aktiven, občinski pa pasiven. Zato bi morali biti stroški za zidanje teh šol na račun področnega proračuna. Svetovalec dr. Po-gassi (KP) pa je izjavil, da je pomanjkanje učilnic v Trstu nastalo zaradi političnih vzrokov in ne zaradi naravnega prirastka prebivalstva. Zato bi morala vse te stroške kriti država in ne občina, ki ie že močno zadolžena in de-ficitna. Zaradi tega sta oba izjavila, da glasujeta proti predloženemu sklepu. Misin-ski svetovalec Battigelli pa „e glasoval za sklep s pripombo da gre za povečanje števila učilnic in občinskih šolskih nepremičnin- Sklep je bil sprejet z glasovi štiristranske koalicije in misinov, svetovalec Teiner (PSI) se je vzdržal, o-stala opozicija pa je glasovala proti. Jutri zapade mandat sedanjemu občinskemu svetu. Zato bo drevi ob 18. uri zadnja seja. Med drugimi vprašanji so na dnevnem dedu tudi nova pravila o avtomobilskih izvoščkih. letnega Ferdinanda Sosiča z Opčin št. 816 oplazil plamen varilnega aparata in ker mu je pri tem povzročil opekline druge stopnje na desni roki ter prve stopnje na obrazu in levi roki, so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. Sosič, ki se je zatekel v bolnišnico z avtom svojega delovnega tovariša, bo po vsej verjetnosti okreval že v petih dneh. Opekel se je Med delom pri napeljavi cevi za centralno kurjavo v novi šoli pri Križu je 36- V nedeljo dopoldne Je bil na sedežu trgovinske zbornice občni zbor ustanove «Associa zione coltivatori dirett i», ki inia svoj sedež v VI. Roma 20. Obvestila o sklicanju občnega zbora nismo prejeli, ko pa smo za to zvedeli iz obvestila v listu ali Piccolo della Sefa#, smo že nekaj dni pred občnim zborom zaprosili predsedstvo omenjene ustanove za vabilo na občni zbor, ker nas stvar zanima, saj «Associazio-ne coltivatori direttiu trdi, da zastopa tukajšnje kmete in da brani njihove interese. Vsaki-krat so našli kako opravičilo, ali da ni predsednika, ali da naj se spet oglasimo, da je to sicer zasebna zadeva itd. V nedeljo dopoldne je naš urednik dobre pol ure pred določeno uro prišel na sedet trgovinske zbornice, toda pri vhodu so zahtevali vabila. Ko je povedal, da je novinar, so ga vprašali, od katerega časopisa, ko pa je povedal, da je od «Primorskega dnevnika«, je uslužbenec izjavil, da ga ne more spustiti v dvorano, ker mu je bilo izrecno naročeno naj ne pusti nikogar brez vabila. Na pritožbo našega urednika je nato prišla uradnica omenjene ustanove in izjain- Zakaj dvojna la, da ne more dopustiti do-1 imajo kake tajnosti? Zakaj pa stopa na občni zbor in da bo- dvojna mera, da nekatere li-mo poročilo o občnem zboru ste povabijo, druge pa ne? lahko čitali v drugem tisku. y včerajšnjem ePiccolus Ko jo je naš urednik opozo. I namreč beremo izčrpno poro- Julri odpotujejo v Rim predstavniki bivših uslužbencev ZVU Jutri odpotuje v Rim delegacija Delavske zbornice CISL, ki bo razpravljala s predstavniki vlade in- parlamentarci, ki so tudi sindikalisti, vprašanje bivših uslužbencev ZVU. Sindikalni predstavniki bodo predlošiTi predsedniku vlade in pristojnim ministrom spreminjevalne predloge k zakonskemu načrtu, ki ga je sestavil dr. Pa-lamara. Te spreminjevalne predloge so sprejeli bivši u-službenci ZVU na zadnji skupščini. Sindikalni predstavniki bodo obravnavali v Rimu s centralnim vodstvom Rdečega križa tudi vprašanje plač u-službencev RK v Trstu. Tem uslužbencem so namreč ukinili posebne dodatke, s čimer so se jim znižale plače. O tem vprašanju so tudi razpravljali včeraj na skupščini uslužbenci RK. Rešitev spora v podjetju Zerial V tovarni pohištva Zerial so na pobudo sindikata delavcev lesne industrije nove Delavske zbornice CGIL u-godno rešili važen kolektiven spor, ki se je tikal precejšnjega števila vajencev. za Trst, temveč za vso državo- Ko je govoril o slovenski manjšini, je dejal, da so Slovenci še vedno upravičeno nezaupljivi do državne vlade, ker so bili po fašizmu zatirani, sedaj pa vidijo, da za sedanjimi vladnimi strankami stojijo v glavnem isti krogi, ki so stali za fašizmom, čeprav fašizma ni več- Poudaril je, da mora manjšina u-živati vse pravice, tako da se povsem vključi v javno življenje. Se prav posebno je poudaril enakopravnost glede javnih služb in funkcij, ostro je kritiziral spremembo pokrajinskega volilnega zakona ter zaključil, da je za italijansko demokracijo častna naloga dati enakopravnost slovenski manjšini. Zato je obljubil, da bo vprašanje Slovencev predložil v državnem merilu pred odločujoče organe. Glede avtonomije se je Scoccimarro izrekel proti po ustavi predvideni deželni avtonomiji Furlanija-Julijska krajina, češ da z londonskim sporazumom Italija še vedno nima nad Trstom celotne suverenosti. Po njegovem mnenju je danes možna le avtonomija v mejah današnjega tržaškega področja, vendar pa ob odpravi generalnega vladnega komisariata. Ob zelo napeti pazljivosti poslušalcev je nato senator Scoccimarro prešel na odnose z Jugoslavijo in dejal, da je danes jasno, da je bila vzrok vsem nezaslišanim posledicam ter prekinitvi odnosov z ZSSR in ostalimi vzhodnimi državami, provokacija. Želel je krepitev obnovljenih odnosov. kakor tudi odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Glede moskovskega kongresa je bil Scoccimarro precej kratek, dejal pa je v glavnem naslednje: Pomen kon- gresa je v dejstvu, da se z njim zaključuje zgodovinska etapa, ki zajema zadnjih 20 let: od leta 1935 (abesinska vojna) do leta 1955 (zaključek hladne vojne) to je razdobje. ki ga označuje v glavnem druga svetovna vojna. Hkrati pa se začenja nova zgodovinska etapa, ki narekuje nove metode dela, nove organizacijske oblike, ki izhajajo iz dejstva, da je v zadnjih dvajsetih letih začelo graditi socializem okrog 900 milijonov prebivalcev sveta, druge stotine milijonov pa so se osvobodile v tem razdobju izpod kolonialnega suženjstva, kar predstavlja vse skupaj okrog eno milijardo in pol prebivalstva sveta. Moskovski kongres je pregledal delo, uspehe in napake tega razdobja, kjer je poleg drugih ugotovil tudi napake, ki jih je storil Stalin, •kateremu njegovega zgodovinskega mesta ne more nihče odvzeti (pri tem je govornik doživel edini aplavz med svojim dolgim govorom), napake, ki so bile velike zaradi tega, ker je bil Stalin velik človek, pa je poleg velikih uspehov delal velike napake. kot Napoleon, kot Robe-spierre. Ena izmed teh napak je bila. da je poslušal pokvarjenega Berio, ki je bil podoben Napoleonovemu notranjemu ministru Foucheju, za katerega se je prav tako izkazalo, da je igral dvojno vlogo. Napaka v ZSSR je bila v Stalinovi dobi tudi v tem, da ljudstvo ni uživalo pravic, ki so bile zajamčene po sovjetski ustavi, sovjetske republike prav tako ne, oboji pa bodo odslej, na podlagi smernic 20. kongresa, v tem večji meri razvili vso energijo IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ~| Pogojna obsodba treh Turkov zaradi kalitve nočnega miru Svoj čas so se policijski agenti precej spotili, preden so te tri okajene turške pomorščake sprav/li na hladno ril, da naš list vedno s pozor, nostjo sledi vsemu, kar se tiče kmetijstva in da ni pravilno, če mu ne dopustijo prisostvovati občnemu zboru, saj vse druge kmetijske in gospodarske ustanove to dovolijo in izrecno povabijo tisk. je uradnica izjavila, da je v dvorani «premalo prostora» za vse zastopnike tukajšnjegu tiska. Tako smešnepa opravičila res nismo pričakovali. Ko pa je naš urednik zaprosil, da bi rad govoril s predsednikom ali tajnikom omenjene ustanove, mu je uradnica odgovorila, da je nemogoče, češ da je prezaposlen s predstavniki oblasti. Prejšnje dneve pa ju na našo prošnjo za razgovor ni bilo nikdar v uradu... Nikakor torej niso dopustili, da bi naš urednik prisostvo. val občnemu zboru in o tem poročal v listu. Zakaj?. Ah čilo o poteku občnega zboru, katerega so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, in sicer od zastopnika vladnega komisarja do predstavnika po. krajine, občine, trgovinske zbornice in škofa. Omenimo naj še, da je občnemu zboru predsedoval ravnatelj oddelku za kmetijstvo in- gozdarstvo ar. riccoli, medtem ko je Kmetijsko nadzorniitvo zasto. pal dr. Perco. Kot vidimo, so občnemu zboru prisostvovale najvišje o-sebnosti javnega življenja in nam je zato še bolj nerazumljivo, zakaj so našemu uredniku onemogočili vstop v dvo. rano. To je toliko bolj ne-apravičljivo, ker je občnemu zboru predsedoval ravnatelj oddelka za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisa-i>atu, zaradi česar se moramo vprašati, kaj je bilo na zbo- rovanju takega, da je dopisnik ePiccolan lahko sledil nje. govemu poteku, naš urednik pa ne. Vsi vemo, da ustanova «As. sociazione coltivatori direttiu ne predstavlja kmetov na našem področju, oziroma da predstavlja le malenkosten del kmetovalcev. Morda je vzrok, da niso našega urednika pustili v dvorano, v tem, da ne bi »odkril« koga dejansko predstavlja, kdo jo vodi in čigave interese zastopa omenjena ustanova. Ce je vzrok v tem tedaj je bila previdnost omenjenih gospodov povsem odveč, kajti vsi naši kmetje, oziroma večina kmetov na našem področju ve kaj in kako je s to zadevo. Kljub temu pa moramo zaradi očitne diskriminacije proti našemu listu odločno protestira, ti, saj presega vse meje. Končno postavljamo že sedaj vprašanje, ali bodo razni zastrpniki oblasti, ki so v takem velikem številu prišli na občni zbor omenjene ustanove, pokazali tako veliko zanimanje tudi za občni zbor Kmečke, zveze, ki predstavlja Pred sodiščem so se včeraj pojavili trije pomorščaki turškega porekla in seveda brez pomoči tolmača ni šlo. Vsi trije, in sicer 30-letni Gemal Kolciak, 32-letni Seviki Kara-kacan in 31-letni Cek Erku-ment, ki so vkrcani na turškem parniku »Odemis«, so bili obtoženi pijanosti v javnem prostoru, kaljenja nočnega miru in odpora do javnih organov. Pomorščaki so namreč 18. januarja letos obiskali več gostiln in malo pred polnočjo so se ustavili na Trgu Cava-na, kjer so morda res bili preglasni. Njihovo vedenje ni ugajalo patrulji agentov javne varnosti, ki so pomorščake vljudno povabili, naj se oddaljijo. Turki so seveda kaj malo ali nič razumeli besede agentov, a so se vseeno oddaljil, vendar ne proti pristanišču temveč proti gostilni «A1U Grotta«. Agenti so jim sledili in jih opozorili, da se morajo lepše obnašati. V tistem trenutku so vstopili tudi drugi pomorščaki, a medtem ko so slednji le gledali kot teleta v nova vrata, so se Kolciak, Ka. rakacan in Ercument, vsaj po izjavah policijskih organov, začeli posmehovati agentom in jim groziti. Agent Fontana te celo dodal, da se mu je Kara-kacan približal ter mu skušal sleči dežni plašč m ga nato hotel tudi napasti. Tedaj je tudi agentom zavrela kri in ker so pomorščaki na povabi za graditev socializma in komunizma. Scoccimarro je zaključil svoj govor s pozivom tržaškim delavcem, naj tudi oni s svojim delom doprinesejo h graditvi tega novega zgodovinskega razdobja in naj se zlasti potrudijo v sedanji predvolilni borbi, da bo na majskih volitvah zmagala demokratična levica. Kdor je pazljivo spremljal njegov govor je moral žal opaziti, da se govornik ni dotaknil u-spehov in napak niti tržaške niti italijanske partije. Tiskovni urad Kp TO je izdal zaključno poročilo o 5. kongresu, v katerem pravi, da se je kongres končal v nedeljo zvečer. Na nedeljskem zasedanju se je končala diskusija o glavnem poročilu, v katero je poseglo 61 delegatov. Vittorio Vidali je nato povzel zaključke diskusije. Kongres je odobril volilni program in kandidatno listo za tržaško občino. Nadalje je odobril poročila raznih komisij ter resolucije, politična resolucija poudarja važnost in pravilnost sklepov 20. kongresa KP SZ, obvezuje tržaške komuniste, da okrepijo borbo za mir in koeksistenco, ki sta še posebno važna za Trst. žrtev hladne vojne. Nato poudarja, da je obnovitev odnosov med ZSSR, ljudskimi demokracijami in Jugoslavijo predstavljala pozitiven prispevek k mednarodnemu sodelovanju. Zato se morajo tržaški komunisti boriti, da se italijanska vlada vključi v sedanji proces mednarodne pomiritve. Resolucija pravi, da je Tržaško ozemlje zainteresirano pri razvoju dobrih odnosov med Italijo ii, Jugoslavijo. Nadalje pravi, da je glavni vzrok za gospodarsko in politično krizo našega mesta politika vlade ter navaja pri tem osnovne zahteve za prenovitev gospodarskega in političnega življenja. Končno našteva naloge stranke v volilni kampanji. Zborovanja in skupščine delavcev podjetja CRDA Ravnateljstvo Tovarne strojev je sklicalo včeraj predstavnike obeh sindikalnih struj tovarniškega odbora ter razpravljalo z njimi o zahtevah delavcev livarne. Ravnateljstvo bo ponovno sklicalo sestanek s predstavniki delavcev ter jim odgovorilo na delavske zahteve. FIOM je za danes ob 16.30 sklicala v dvorani v Ul. Ma-donnina 19 skupščino delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ob 18. uri pa skupščino delavcev Tovarne strojev. Jutri pa bosta dve zborovanji, ki jih sklicuje nova Delavska zbornica CGIL. Ob 16.15 bo zborovanje delavcev ladjedelnice Sv. Marka v Ul. D’Alviano, ob 17.30 pa zborovanje delavcev Tovarne strojev v Ul. Gessi. Kulturna prireditev mladine Dijaškega doma V nedeljo 15. t. m. ob 16. uri bo v prosvetni dvorani v Borštu pod pokroviteljstvom društva »Slovenec« kulturna prireditev mladine Dijaškega doma iz Trsta. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Jutri bo ob 21. uri otvoritev pomladanske simfonične sezone s koncertom «Robert Shaw Chorale an Concert or-chestra«. Skupina je pod vodstvom znanega mojstra Toscaninija dolgo vrsto let delovala v ZDA in je sedaj obiskaia vrsto evropskih mest. V sredo bo ta simfonični orkester predvajal Bachov «Christ lag in oTdesbanden«, Schubertov «Trois chansonev in zamorske ameriške nabožne pesmi ter nekatera druga znana dela. V il G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 10. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Luigi Pirandello HENRIK IV. tragedija v treh dejanjih Spisal: LUIGI PIRANDELLO Prevedel: prof. IVAN SAVLI Režiser: VLADO HABUNEK, k. g. Scenograf: arh. BOŽIDAR RAŠICA Kostumerka-VANDA PAVELIČEVA Henrik IV. - Rado Nakrst; Markiza Matilda Spina Nada Gabrijelčičeva; Frida, njena hči - Tea Starčeva; Markiz Carlo dii Nolli - Miha Baloh; Baron Tit Bel-credi - Jožko Lukeš; Dr. Dion-isio Gennom - Mo-dest Sancin; Štirje maskirani tajni svetovalci: A- riald (Franco) - Silvij Kobal: Lando-lf (Lolo) - Julij Guštin; Ordulf (Momo) -Ivo Kuferzin; Bertoldo (Fino) - Stane Starešinič; Stari sobar Giovanni - Stane Raztresen; Dva stre-žaja - Jože Sedmak in Enij Reinhardt. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. GLASBENA MATICA V TRSTU V petek 13. aprila 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7 Veseli večer Sodelujejo: Zabavni orkester Radia Ljubljana Fran Milčinski - Ježek in solisti V soboto 14. aprila 1956 ob 21. uri v isti dvorani PRVI PLES GLASBENE MATICE s sodelovanjem orkestra Radia Ljubljana Vabila za obe prireditvi in rezerviranje miz od srede 11. aprila dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 mnogo več kot itAssociazione, coltivatori dirett t« in ki bo j lo, naj izginejo iz gostilne, od-še ta mesec, I govorili s smehom, so pokli- cali na kraj policijski avto. Vanj pa Turki niso hoteli vstopiti, zaradi česar so se morali agenti precej spotiti. Ko so bili vsi trije v notranjosti, pa so imeli agenti mnogo opravka z njihovimi rojaki, ki so tudi hoteli v avto. Seveda se je vsa zadeva končala z obtožbo in da bi pomorščake, med katerimi sta prva dva častnika strojnega oddelka parnika, brez katerih ni bilo mogoče odpotovati, izpustili na začasno svobodo, je morala neka pomorska družba plačati kavcijo, ki je znašala 100.000 lir za vsakega. Sedaj pa se je parnik vrnil v Trst in pomorščaki so se predstavili sodniku. Seveda so se Turki izgovarjali, da niso bili pijani temveč samo dobre volje in da je do spora prišlo predvsem zaradi nerazumevanja. Kolciak je izjavil, da niso sledili agentom, ker so pač imeli čisto vest, medtem ko je Karakacan odločno zanikal, da bi hotel agent sleči dežni plašč; agenta je namreč povabil k točilnici na kozarec, a ker ta ni prišel, ga je povlekel za plašč. Seveda je sodišče bolj verjelo izjavam agentov, zaradi česar je vse tri oprostilo obtožbe pijanosti, obsodilo pa jih je zaradi kaljenja nočnega miru in odpora na 4 mesece zapora in na 2.000 lir denarne kazni pogojno in brez vpisa v kazenski list. Preds.; Gnezda, tož.: Malte-se, zapisn : Urbani, obramba: odv, Tamaro, Prometna nezgoda Z zasebnim avtom so v noči med nedeljo in ponedeljkom pripeljali v bolnišnico 2o-letnega Vladimira Krumca iz Doline št. 73 ter 21-letno Julijano Primožič od Domja. Kakor so ugotovili, je bila ta v družbi prijateljev namenjena peš proti domu, ko jo je Krumec na cesti med Bo-ljuncem in Dolino podrl na tla s svojim skuterjem. Tako skuterist kot dekle sta padla na tla in se ranila, zaradi česar sta bila potrebna zdravniške pomoči- Medtem ko so Primožičevo po izpranju rane nad desnim očesom in raznih prask odslovili s priporočilom nekaj dni počitka, so morali Krumca, kateremu so ugotovili globoko rano na zgornji ustnici, podplutbo nad levim očesom in razne praske po rokah in nosu, pridržati s prognozo okrevanja v 10 dneh na drugem kirurškem oddelku. Taksi jo je podrl Med vožnjo s taksijem po D’Annunziovem drevoredu je 24-letni šofer Lucijan Kariš iz iste ulice včeraj okoli 17. ure videl neko žensko, ki je hotela prekoračiti cesto z desne proti levi. Šofer je takoj zmanjšal brzino, a ko je ženska opazila avto, je napravila nekaj korakov nazaj in s tem nehote prišla prav pred prihajajoče vozilo. Da bi preprečil trčenje, je Kariš zavil v stran in zavrl, a pri tem se je njegov avto nagnil in zadel ob žensko ter jo vrgel na levo stran ceste. Zensko, ki so jo identificirali za 65-letno Aliče Viviani iz Ul. Pončana 5, so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico in ker so ji tam ugotovili poleg prask po vseh delih telesa tudi razne podplutbe in rano na glavi, so jo pridržali na prvem kirur-, škem oddelku. OD UČERDJ DO DADES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. aprila t. 1. se je < Trstu rodilo 9 otrok, umrlo ie 18 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: mizar Er-n-esto Neubert in gospodinja Se-rafina Rossiello, odvetnik Darno Clarici in gospodinja Renata Me-lingo, šofer Nereo Cucchini in uradnika Nivea Savi, trg. pomočnik Gilbert Ukošič in trg. pomočnica Amalija Gruden, kapitan mornarice Ciro Gialdrini m bolničarka Norma Clavisi, uradnik Sergio Della Toffola in gospodinja Lucia Qui-n-ti, uradn-k Mario Berenini in vezilja Anna Maria Petrini, mehanik Virgrlio Pigo in trg. pomočnica Lucia Di Bari. UMRLI SO: 45-letna Speranza Murador por. Bortolato. 78-letni Giuseppe Benes. 80-letna Ana Škerl por. Škabar, 82-letni Ivan Jerman. 35-letn-i Rihard Bat. 90-letna Vittoria Cumar vd. žian, 72-letr»i Giuseppe Susan, 69-let-na Emilia Chersovani vd. Puriic, 74-letni Vittorio Fontanot, 74-letna Marija Ka-lz vd. Cok, 10-letna Anna Del Piero por Bru-schina, 79-letna Pia RaTfael vd Kirchmaver, 48-letni Carlo Cal-ligari, 62-1 etn i Mario Gruden, 53-letni Vladislav Flego, 82-letna Maria Cusin vd. Caronello. 86-letna Caterina Calisosi vd. Ber-tani, 73-letni Giov. Batt. Daniele C nna ni. NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo, Ul. L. Bernini 4: Giu-sti. Strada del Friuli 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarrot.1 11: Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri Ul. Dante 7; Harabaglla v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. * Razna obvestila OBVESTILO AK JADRAN AK Jadran sporoča, da bo v letošnji poslovni dobi priredil v svojih prostorih v Ul. R. Manna 29 tudi razne koncerte reproducirane glasbe. Mislimo, da bo ta novost zanimala vse ljubitelje glasbe. »Jadran« razpolaga z odlično radio-gramofonsko aparaturo. Uporabljale se bodo samo najboljše plošče. Zato bodo prav gotovo omenjeni koncerti deležni lepega uspeha. V prvih koncertih bodo na sporedu predvsem dela Mozarta, Beethovna, Čajkovskega in Gersh-wina. Natančne sporede bomo objavljali sproti. Na koncerte, ki bodo stalno ob petkih ob 20.30, vabimo člane in vse ljubitelje glasbe. Po možnosti bo klub poskrbel za uvodne besede z razlago Izvajanih skladb. Far Wfr Rossetti. 15.00: »Prot' CaStje. stu«. J. Mahoney, “■ j jv Excelsior. 15.00: i-moureuz. barica in jaz». n* G. Morlay. 7ahodU n'C Fenice. 15.00: «N» novega«. L. MileSt . ^ j. Nazionale. 15.00: «Vel|K1 Palanee, I, Lupinn ,falci>' Filodrammatico. 16.W- R Milland. M. Mu2|jifenl« * Supercinema. 16.00. «S ^1, dežju«. J. w„y'Hain' rri lise Arcobaleno. 16.00. ‘ri na!ve, v športni palači n8 lese.jmu. Armonia, 15.00 : «Be.n£aDS grel- Aimuui«, u.uv. — nan*- m« ci», R. Hudson, A Aurora. 16.00: «BambuS° R Ryan. R. Stack. jetni»; Garibaldi. 15.30: Ml^ I. Lupino. A Totter. ■» nim prepov . . ze«0l)a' Ideale. 16.00: <- Si£*’, in...», S. Loren, ,X j-ijena G Italia. 16.00: (cPriljuDU r, , sem«. M. Vitale. 'gj Jiv> ' S. Marco. 16.00: «Cud“X, „ Miroslava, C. Avara“%;ij> & Kino ob morju. 16.00- «• ^ grP- la,rji«. E« Constaptiik jjj, Moderno. 16.00: «N» ske». R Rvan, J-. v Savona. 15.30: «Počitnk ye- tecarlu«, A. Hepbut • tura. „ oovrsS' ' Viale. 16.00: «Smrtno » j#0. P. Armendariz, E. ■ Vittorio Veneto, 1500- jj0lde'' je čudovita stvar«. ' J. Jones k iz J* Belvedere 15.30: «Julj?Knel P1" deje«. A. Nazzari, c. Marconi. 16.00: «PreP£v^5re)1', biča«, L. DarneH. D. ^ giri- Massimo. 16.00: “ °^iiaddlec0'‘ Kfjr mia», J. Števvart. Novo^cine, ,6.00: »Skr,^. ka«, T Curtis, c- ?? Odeon. 16.00: «Kardinai tini«, G. Cervi. N. y izdal»-Radio. 16.00: «Nihče m Belmonte, V. Musdimo. ^ Venezia. 15.30: »Ladja£ žena«, Kerina. E. Skedenj. 18.00: «Pavla»- TOREK, 1». »Prila jli« 'i itisr ro**1 a.»a 11.30 Zabavma jim « gospodarskega .svll?i5 V SV vsakogar nekaj: n-vcil ;» kulture; 12.55 Bi Plesna čajanka; la.ov - 0PS manove pripovedke«. Vesel: «Molk o-kfOg drama y 1 dej.; ■ntiiT '• itffi 14.30 Tržaška Eu^oKeJl ka; 18.30 Spored za o f ^ Nove plošče; l9-35 v« !' Škocjana ob Soči P - 5 Stanislava Perica: i‘- v - ,„r orkester; 22.10 ^ Trstu, govori Vlt° ža5ge V Koncert orkestra 8" monije pod vodstvom Kermpeja , „ *........." ,4.15,1.1» Slovenska poročila-, ^5. Italijanska poročna- v 17.40 22.30 ,- UU5>» 5.00-6.00 Spored 116i0 6.00 Jutranja *1*S> (O K za dobro jutro; 7J^'Gjafi«; M 12.00 Spored iz J Poje basist Boris *\a5i,a; gp Lahka orkestralna■ {L Zabavna glasba; red iz Ljubljane. ic-u iz i-iuu-' . .lov; ‘ jerj liki: Sergej Proko««*' of^ ljubljene tange g,--' Mantovanl: 17.15 17.55 Intermezzo; 18 ,9.25 LjlJ red iz Ljubljane; * vvoodski plesni mou - jj.p |j|f Spored iz Ljublja-n ■ -0 in £ tre de Santa Cruz>’ Jwdije' jo; 22.45 Večerne nK Plesna glasba. ^ - 1«» * ‘ j,2.t V 327,1 111. 202,1 W> c.00to Poročila ob 5-®q'no. ^,1 M , 13.00. 15.00. 17 00 '9.. il-^ajcf 11.00 Radijski koledar'a 45 • ... ,2.49 "cj,H1'. Slovenije in RezJte'. orkestralne skladbe-Jjh avt^#-nične skladbe p 14^ ji' 14.30 Za dom in z« ske melodije; 15.|5 jitef^j Ej ba: 15.40 Utrinki 18 . Janko Jesensky: Dr ve|S.. ji 16.00 Iz opernega »jtei-aC Želeli ste - I»> K 20 minut preludije 2^1 jj, ni tednik; 20.00 Te^jO'* n J e-po 1 i t i čn i pr egi ^Ve^V« nut za ljubitelje si . ^ rodnih pesmi jfvaJ • m kvintet «Niko StrK jjf ()d gode: 20.30 Horvat; Moj r izvedba); 21.30 ki s festivala s "MV,/ 17.30 Zenska u/?'calv. filmi: 21.30 Vlttori« ,'nga. pet zbogom«. en° s O z A D 3 ^ ijjjv Prosvetno dr%i»He fVj. Cankar« izreka ■ jp t nam Jančar. Verh ^,1 y ob izgubi dragoS{efS nosno tasta in ZAHVALA , hfi1 Vsem, ki so z nami sočustvovali ob “ gubi našega dragega očeta in starega očeta dkl V FrniiRii Jančarja se najprisrčneje za rovalcem cvetja ter vsem, ahvnljujemo. Posebna ra „j«» ki so luvaivcui V-vcijn tci vsem, n.1 3U spomin in ga spremili na njegovi zadnji |t>|J — 3 — 10. aprila MM JMjJHA PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Henrik IT. Rada JVakrsta |jf/*nd'Uov sve(: Cim da obema m,kam° °d dobe med hm sv?tovninia vojnama Hjn l?”1*1* te nam prit llinno % j družbene i, ^jrske °sn°ve■ * T nien° p°dob°. — ^ovan.h Uf‘ih °lasno izP°-Itj Jo __ °flcialnih nazorov »jt PrctrcsaJ t javno mne- '* KT tistim kdaj bolj iifL”lani vidnih gibal, ki "M .»i vtisn'>a tej dobi iit' m ,ratni markantni pc-na tri veuke h it so preobrazile Podoh„Preo^razuJeJ0 današnjo »o|Ucij svetn. Ena od teh re-^Heli. 11 Tazbda znanstvene "'ta J prejšnjega Neivtono-''»nost«Cta: Einsteinova rela-li n« 0 teor‘ia• ki je podla-*°®tnju*”*0 ■ današnjemu p°i' fizika'”o kemičnega parila Une0a sestava, marveč ?e HfUO Pogoje atomski do- *rHln "iffa revolucija je pre-hm„*astarele temelje druž-lucijo redtt: oktobrska revo-Houo’ **■ katere jemlje o-'ttta T,0clali^na preuredba iila i retia revolucija je raz-«Hjr, 0 Pravi Stefan Zweig, itikov ab,e» človeških pred- ,ir“ne0 lnA 3e str°ala s civili-tin0 fgr oveka umetno pa- n)«0OD. Bo privedla nazaj »ter, 0 Solo prastanje, iz oblit*®11 }e močno novo p reti t,,:!*n^e človeka: Freudo- »n njeni de- tli tri"‘ ceProv so si bile t ijeoj *evolucije marsikdaj os :en nasprotju (Ein-Wliii»-i*0 v sovjetski zvezi ‘C 1 hle dve leti po Sta-tiote so vendar ne- drugo razmer druga t>ale, ^°^P'rale in izpopolnje- ^ Pod!*1*0 ^e zaiel ta veli-dobe fc ° strujanja svoje ni°0rafOt' ^občutljivejši seiz-*ti ,e ' Koradi te občutljivo-buta d ne branim dati atri-tifcu j en!alnosti. Kot drama-it b/ hmelju na sploh mu ,redi dr^-^nj' objekt človek 5°lj jjl^°vtb delih zrcalijo *^hJ*e in psihološke kot »in. Odj 0 revolucionarne pre- 'HtnnJ^dnjosti. Relativnost i. '»tja .. .. .. t(rj tudi ,n relativnost ca- 'J«!a kot zgodovine, sta "»Utn, ,7“ njega izum nove »iu C tehnike. Ta izum b, h hi«, Posrečil: pirandeli- ® ie mogel živo, tako tiiljlj a lastnem telesu ob- K„nelativiteto človeškega wnJa %"iia’ ■rnu Je usoda na-*ti oh°B'den’ makabrn štu- ,f lttle lekt: blaznost Ijublje-.^tri^' Tu je dobil zadnje **’ Jen* 2a Pravilnost tiste- llil . r ip i... . ■h l„ ‘suai, Kar je m> 'Hn, ar, je čutil. S svojo ft*tici0nr®^0 je tudi sam re-%0 ",arn° posegel v c armatiko. PTttv je Pirandello izra- “5iec »it K Je vendar po svo- M iSnniskem tipu bližji Iedn jp„Caru' kot Schillerju. bita^a4 svet gibljejo ideje te »uan S« je po pravici *t»); ^ med izrazite idfal .^»Udpi! ®btkespearu in pri »i««., ./“»tk V* se rodi miselnost %je 1Ur>ak »k, ov iz dejanja, iz krvavih življenjskih ;»'$■ vsi I eBticiH*^k‘ pretresi rodijo veliki družbeni °tUioMo m in relativnostno ntt^le sveta in vrednost ^delio1"1 rePrezentantih. Pi-h'itrn ,le ”ne* 2a suoi skep-°trdilo ” ia >v°j relativizem t^ih v sodobnih znan-^»l'ojeniSotot,itoah. Shalo se *n'ehuip*n0, kdaj ironično po- M>« J*. ... skepticizmu kdaj tj»i »tn Pirandellov skepti- l|*»n. le tra8ično, krvavo ob- ^»Dij IV.: Ta Pirandellova U%n0 Ufn‘ Polifono, mno-.fba ' V njej je konfron-( r»Pe r S,,’Čnosti in videza, t>n0sfeaIno^ »n blaznosti, ... »e 1 1,1 Zgodovine. Vse . ne 'e^>0 _ ^ »Uj e'lu °d najbolj krutih .. ttr,i nn ' »tojbolj očarljivih S n°dejie dramatike. Na- :f "'ko jPo”tln3a drama še enriku IV. mojstr-t n iz tega ven nami t ' ‘Tna v seb' isrO' etsfce poteze. In ven- '?i ^obe^'*0 tZ Shakespearn- deio ,'Plje'l°e: na - •Ple. °n - Culderon ovo sanjen. Toda r#ef»n. Spanec je eno- ^ ,vojenTeSlano konfronti-»otii n Junaku eno (na fj^ot r * °I resnteo z drugo )(>lc fe”°- Je Pirandellov iJr°ntuei-,fon- Domislica s h v ,ll° dveh dob, izra-»d p., kost, *„er'ma t Qt)ia . °da p Jf. Udirieu lTandello stopnjuje * 0 i**i «i Ir e*/ittn :,Uji> blaz k. ie >a,;:'ua je celih K00 let K*‘*°i>o m* * simulirano Km do„, .,aznostl°. ki da,c (»°r ok^lago. Spet se tu '‘nicr.,r°ŠUie. lrx. _ 'ca? Juje: K]e ,n kaj je p1« lyt tu .p ............ Hj »Po j samo relativi- rei«ti'.lan^0, marveč je tu- 'te. °n°*t tasa in zgo- ii “ujset ""‘o h. pf Prej, preden se K* ddeUj ’, $e je naslovni »J-teljtc„m 1 5 Prijatelji in lc°, H( «b, prijatelji pustne dmi niuin. maSke- l'JeVa*kaenTik IV’ Njegova iiciC 'žbrrilLniar,ct2a Matilda It, todinjp ” kostim in vlogo U !* »pre. j ‘»Ide Toskanske, t|0,Vl/. nC(i,ela Papeža Gregor- Kn:.kamor°xem oradu Ca‘ *»Pr CeS(tr u ie romal nem-'« !*' oj ”enr'k /V., da st v,, le Papeža odvezo. Za-1 *n kr” Prijatelj izbral ’1i»'’no*lte;0jtim Henrika IV Jfi 1 ^ ^ ie r\nr1ol M L*/v. OOTJfl Ht Je padel s ko- tla duševna ura se hri^ —ln 2blornel je IV. Postavili so mu dvorec, prihajali so k njemu v kostimih in mu dali štiri maskirane svetovalce Toda po dvanajstih letih se junak prebudi iz blaznosti in jo nato simulira še polnih o-sem let. Obisk markize Matilde, njenega prijatelja Bele-redija, ki je iz ljubosumnosti povzročil na maškeradi padec s konja, njene hčerke in te zaročenca, Henrikovega nečaka, izsili končno, da se namišljeni Henrik IV. izda, da ni več blazen. Toda krvavi obračun s starim nasprotnikom Henrika spet prisili, da simulira blaznost 1P OKOLI iUEM0KHACIJE> SO ŽE ZDAl/NAJ IZBHALI, Ker niso za socialne reforme podpirajo desnico Krščanske demokracije «Demokracija» je v zadnji številki na goriški strani zapisala, da so sgoriški fronta-ši» sklenili nastopiti na volitvah složno z vsemi levičarskimi silami in napovedati oster boj tako slovenskim ko kor italijanskim ((demokrata m». Ni težko razumeti, da smi tra ((Demokracija» za «demokrate» tistih nekaj zapeljancev okoli SDZ in pa vse tiste, ki iz raznih koristi sledijo politiki krščanske demokracije, Mislimo, da pripadnike MSI «Demokracija» nima za demokrate. List se ne spušča podrobneje v razlago, zakaj imenuje tiste ljudi, katere smo mi imenovali desničarje in s katerimi se bomo napredni ljudje vseh pripadnosti vedno borili, za »demokrate«. Zanje so pač «demokrati», ker jih imajo za nenadomestljive, za tiste, ki «edino lahko zagotovijo odpravo krivic». Zaradi tega smo bili v Gorici že pred 7. junijem priče, da so nekateri ljudje u-kazali slovenskemu desničarskemu taboru glasovati za krščansko demokracijo, ker so bili že, takrat mnenja, kakršnega je bila takrat in danes «Demokracija», da lahko samo krščanski demokrat je odpravijo krivice. Takrat so številni pripadniki SDZ glasovali za krščansko demokracija, ker jim je biio tako ukazano. Danes je slovenska krščanska demokracija s svojima glasiloma «Demokracijo» in «Katoliškim glasom« že tako daleč, da se po svojih Ustih sicer skuša prikazati pred svojimi pripadniki za «slovensko» organizacijo, v resnici pa se je povsem podredila politični liniji krščanske demokracije ter nadaljuje sovražno propagando proti pomiritvi in prijateljstvu med narodi, ki jo fe svoj čas Pella dovedel do skrajnosti. Ze dolgo časa se pri njih nič več ne govori o slovenski enotnosti. Nam o-iitajo razumevanje ,ki ga i-mamo do zatiranih italijanskih delavskih in kmečkih množic, do italijanskega socialističnega pokreta, o sebi pa nikoli ne povedo, da so slovensko desno krilo krščanske demokracije, ki noče nič slišati o sodelovanju z naprednimi silami, da se izvedejo socialne reforme, da se zaposlijo milijoni prezposel-nih, da se da priznanje delu, da se kmetom 'zroči zemlja veleposestnikov itd. Seveda, o vsem tem «Demokracija» molči. G ronchi bo zanje kmalu postal »nevaren« za italijansko demokracijo. Nič jih ne loči od Scelbe in desničarske struje krščanske demokracije, ki navznotraj zatira ljudstvo, na zunaj pa pozablja, da je hladna vojna mimo in da je potrebno živeti v miru, ker so vojne in mednarodne napetosti vsi narodi siti, mi pa še prav posebej in nam zaradi tega strupen jezik izražanja ((Demokracije)), eArene di Pola» in podobnih ne ugaja. Borba za narod je lepa reč, toda naš narod ne potrebuje samo lepih besed; naš narod po okoliških občinah plačuje zadnje leto za 300 do 500 odstotkov večje zemljiške davke, briškim kolonom se podirajo hiše nad glavo, ker jih razni baroni, razredni prijatelji «Demokracije» tako izkoriščajo, da si strehe ne morejo popraviti, delavcem po tovarnah odrekajo vrsto pravic (prosta cona, povečanje zaposlitve v podjetjih proste cone, zvišanje pUič v teh podjetjih in sklenitev tovarniških pogodb itd.). Krščanska demokracija v i-talijanski in slovenski izdaji se je doslej skrbno čuvala o-meniti ta vprašanja, kaj šele, da bi jih pričela reševati, ker nima nobenega interesa, da bi se zamerila izkoriščeval cem in dobičkarjem proste cone. Zapisali so, da smo sklenv li nastopiti složno z levičar skimi silami. To je čista res■ nica, ker predstavlja sodelovanje zmerne in skrajne levice jamstvo, da se bodo re-šila socialna vprašanja na našem podeželju in v mestu in skupno s temi tudi naša narodna vprašanja. Mraz noče popustiti Zima, ki se je na koledarju že poslovila od nas, vseeno vztraja in tako smo v nedeljo kakor tudi včeraj v jutranjih urah zabeležili padec temperature na ničlo. V mnogih krajih je zmrznila voda v ceveh in da bi mraz še bolje občutili se je pojavila tudi bur-ja, s hitrostjo 25 km na uro-Včerajšnji dan ni bil v ničemer boljši od nedelje, lahko bi rekli še da je bilo še bolj hladno, čeprav je ves dan sijalo sonce. Ljudje so hodili oblečeni v tople plašče m marsikomu je bilo žal, da ie šel od doma razoglav. Kam nas bo pripeljala ta dolga zima se sprašujejo vsi, posebno pa kmetje, ki so upali da bo nastopilo toplo vreme tako potrebno za rast pšenice in drugih pridelkov. Zelo pozno bodo tudi razcvetele drevesnice in škoda bo prav gotovo nepopravljiva. Druga leta smo ob tem času že lahko opazovali cvetje na češnjah, breskvah in drugem drevju; letos pa, zaman iščemo belih cvetov. Vesti o hudem mrazu, ki je dosegel tudi južne predele Italije, nas lahko samo strašijo in nam ne dajejo tipanja na toplejše in boljše vreme. Roditeljska sestanka na učiteljišču in strokovni šoli V nedeljo sta bila na učiteljišču in v strokovni šoli roditeljska sestanka, katerih se je udeležilo veliko staršev. Oba sestanka sta potekala v najboljšem vzdušju. Ker se bliža konec leta, sta bila sestanka važna, ker so se starši in profesorji megli marsikaj porazgovoriti o učnih uspehih. Uspelo predavanje I □ pisatelju Čehovu V soboto je ASK «Simon Gregorčič* priredil predavanje o ruskem pisatelju Antonu Pavloviču Čehovu. Naslov predavanja je pravzaprav bil ((Grenkoba krivične katastrofalne vsakdanjosti, melodija pozabljenja — dve struni ep-sko-liričnega srca Čehova*. Predavatelj visokošolec Fi-libert Benedetič je v zgoščenih besedah podal podrobno analizo dela tega velikega ruskega književnika, poudaril njegovo važnost v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. Približal je poslušalcem vrednost dela Čehova z branjem iz njegovih del. Predavanje je vsestransko uspelo in številni poslušalci, sko-ro v celoti dijaki in visoko-šolci, so z navdušenim ploskanjem izrazili predavatelju zahvalo za lepo predavanje. Zato bi želeli, da bi Benede-tiča še kdaj slišali v svoji sredi. Zahteva socialdemokratov za določitev datuma upravnih volitev Občinska svetovalca v gori. ški občini Devetag in Zucalli (PSDI) sta poslala županu resolucijo, ki naj bi jo prečita-li na prvem zasedanju gori-škega občinskega sveta. V njej socialdemokratska svetovalca zahtevata naj se čimprej določi datum za pokrajinske ir občinske volitve v Gorici, ka tere so bile kot znano odložene na jesen. Socialdemokratska svetovalca zahtevata naj bi se volitve ne vršile po 15. oktobru, ker bi se po tem datumu ne mogla vršiti volilna kampanja v taki meri kakršna je potrebna za pravilno orientacijo volivcev. Razdelitev nagrad za povečanje kmetijskih pride kov V dvorani občinskega sveta v Gorici bo 15. aprila ob 10.30 ob prisotnosti predstavnikov oblasti nagrajevanje zmagoval cev pokrajinskega tekmovanja za povečanje kmetijske proizvodnje v letih 1954-55. Skupna vsota nagrad bo znašala 2 milijona lir. Tri nagrade so namenjene velikim posestvom, štiri srednjim, 27 pa malim kmetijam. Da bi kmetje lahko prišli nagrajevanju, so uredili avtobusni promet. S Krasa bo peljal en avtobus, dva iz o-kolice Tržiča, tri pa iz okolice Krmina in Gradiške. Menjalnica v Solkanu Vse tiste, ki imajo opravke v Jugoslaviji in potrebujejo dinarje, obveščamo, da je v bivših prostorih Putnika v Solkanu menjalnica, ki posluje med tednom od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 14- do 17. ure. Izžrebana obveznica sovodeniske posojilnice Ustanova je s tem prejela en milijon lir Banca d’ltalia je občinski posojilnici in hranilnici v So-vodnjah sporočila, da je bila izžrebana neka ooveznica posojilnice, kar je posojilnici prineslo milijon lir. Vest je vsekakor zelo razveseljiva in so je vsi člani ustanove izredno veseli. Ko so predstavniki ustanove šli na banko vprašat, če bi denar lahko razdelili med o-koli 80 včlanjenih oseb, so jim odgovorili, da tega ne smejo napraviti. Odgovorni ljudje pa se s tem nočejo sprijazniti in bodo napravili še druge korake, da bi uveljavili svoje koristi. Morda bi se dala vsaj polovica nagrade razdeliti članom v blagu, da bi jim s tem pomagali tako kot v letih po drugi svetovni vojni, ko so jim dali gnojilo in koruzo. Najdba štirih koles Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini 7, so na razpolago lastnikom 4 kolesa, ki ijh je policija našla na različnih krajih mesta. Vsi tisti, ki bodo lahko dokazali, da so najdena kolesa njihova, naj pridejo na omenjeni urad po kolo. Slabost v avtobusu Ko se je včeraj ob 12.50 peljal iz Gorice proti Sovod-njam 53-letni Mihael Devetak iz Sovodenj, se je v mestnem avtobusu nenadoma počutil slabo in se je zgrudil na tla. Šofer avtobusa je takoj ustavil vozilo, ostali potniki pa so poklicali na pomoč rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je Devetaka odpeljal v bolniš. nico k Rdeči hiši, kjer so mu nudili zdravniško .pomoč. IZ BENEČIJE Zlom noge zaradi trčenja dveh motociklistov V soboto se je v Skruto-vem v šempetrski občini dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se precej hudo poškodovala učitelj Evgenij Podreka, ki poučuje na osnovni šoli v Klodiču, ter uradnik Stefan Bernič. Podreka je o-koli 14. ure po končanem pouku sedel na svoj motor in se odpeljal proti domu. Ko je prišel na ovinek v Skru-tovem. se je srečal z Berni-čem, ki se je peljal na motociklu v nasprotno smer. Kljub prizadevanju obeh motociklistov, da bi preprečila nesrečo, sta trčila in padla po tleh. Podreka si je zlomil desno nogo in se poškodoval po telesu, Bernič pa se je potolkel Po prsih. Odpeljali so ju v čedadsko bolnišnico. Zdraviti se bosta morala en mesec. Pregled goveje živine danes v Števerjanu m v Rupi Danes bo pregled goveje živine v Števerjanu in v Rupi. Pregled živine bo v oben krajih dopoldne. .:::: . ' i1:'.'' '1 i Ing iiiiiiiiiiiiii-: nnjiHHiŠHS Hi!®! #i m Pt lili - m *• | 'Y/; 26. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Samo šest točk razlike med žetrtim in predzadnjim 14 moštev prve lige v borbi za obstoj. Zaslužena zmaga Triestine nad Padovo. Nepričakovano visok poraz Interja na lastnem terenu DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves can ln ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: «Razkropljenci» L. Bose in J. Mocky. VERDI. 16.30: variete, film: «Ukradli so tramvaj*, A. Fa-brizi. CENTRALE. 17.00: «Trop plavolask*, V. Gassman, E. Rossi Drago. MODERNO. 17.00: ((Izgubljena leta*, A. Merry. Henrik IV. Rada Nakrsta (Nadaljevanje s 3. strani) vu, ki je nekakšen tolmač ne samo razmer na gradu Hen rika IV., marveč ce/o njega svojega gospodarja. To je bila polna, živa kreacija, ki je kljub fantastičnosti učinkovala človeško toplo in blažilno Izvrsten je bil tudi Silvij Kobal kot Arialdo, isker in živ z neko rahlo makabrno vedrino. Ce povem, da so bile scene med četvorico maskiranih svetovalcev, zlasti s Henrikom, med najbolj sugestivnimi :n ubranimi, sem dal s tem že tudi mlademu Ivu Kuferzinu priznanje, ki kajpada še ni mogel prikazati tistih fines kot njegovi soigralci, a se J c vendar s svojim nastopom u-vrstil mednje tako, da je povsem zadovoljivo izpolnil svojo naloao. Močan karakterni lik je pp-dal Stane Raztresen v starem sobarju Giovanniju. Scena konec drugega dejanja, ko sede za mizo in piše Henrikov diktat, meneč, da je gospodar še blazen, njegov »življenjepis)) je med zelo pretresljivimi v drami. Dva strežaja sta igrala Jože Sedmak in Enij Reinhardt s primerno diskretnostjo in nevsiljivostjo. Režiserjeva koncepcija je dala našim igralcem priložnost, da so pokazali nove strani in nove zmogljivosti svojega •-gralstva. Vodstvu SNG gre vsa hvala, da je povabilo Habune-ka in njegova zagrebška sodelavca k delu na našem odru. S skupnimi močmi so ustvarili doslej eno izmed najlepših predstav na našem o-dru, ki ima to posebnost, da je prinesla k nam še neko plemenito distanciranost m svojevrstno apartnost. Dala je ta predstava priliko, da se je naš zaslužni umetnik jubilant Rado Nakrst predstavil našemu občinstvu v eni od najbolj zahtevnih vlog svetovne dramatike, v kateri so mogle zaživeti in tudi v polnosti zaživele vse velike umetniške odlike tega našega zvestega in plemenitega odrskega u-stvarjalca. Henrik IV. pomeni za naš oder velik in prodoren kreativni napon in uspeh. VLADIMIR BARTOL 26. kolo italijanskega nogometnega prvenstva je povzročilo, da je, razen na strogem vrhu in strogem koncu kvalifikacijske lestvice, položaj še bolj zapleten in nejasen. Razlike med četrtoplasiranim La-ziom in predzadnjo Novaro je samo 6 točk, med Laziom in predpredzadnjim Lanerossijem pa le 4 točke. Teoretično m pomeni, da lahko še vsako od štirinajstih moštev od 4. do 17. mesta izpade v nižji razred. Razumljivo je zato, da so borbe za vsako točko zelo ostre in da se pri tem kaj malo gleda na lepoto igre. V tem znamenju so potekale skoraj vse tekme tega kola in celo Novara se je podala v Firence s trdim namenom, da vodeči Fiorentini odvzame vsaj eno točko. To bi se ji mogoče tudi posrečilo, da ni bilo levo krilo Fiorentine Montuori odlično razpoložen in da ni sam zabil kar 3 od štirih golov. Bologna, ki je doslej delila z Novaro predzadnje mesto z 21 točkami, je zmagala že tretjič zaporedoma. Tokrat si je šla izbrati svojo žrtev v sredino Milana, kjer je premagala Internazionale z zgovornim 3:0. Kljub temu, da se je vedelo, da se je Bologna vrnila v svojo nekdanjo formo, je ta rezultat bil vendarle za vse (posebno pa še za igralce športne stave) največje presenečenje kola. Napoli, ki je po vrsti porazov zdrknil na skrajni rep, je tokrat doma obračunal s Sampdorio, čeprav je ta prva prišla v vodstvo. Napoli je izenačil in nato zmagal šele proti koncu drugega polčasa, čeprav je ves čas izvajal hud pritisk na vrata gostov. Roma je na domačem igrišču premagala poslednjega na lestvici — Pro Patrio z najtesnejšim rezultatom 1:0. Roma je svojo zmago dosegla z velikim naporom, toda po prikazani igri si je ni zaslužila. Pro Patna se je borila s pravim športnim elanom, kar je spričo dejstva, da je že dokončno obsojena na izpad, še posebno vredno vse pohvale. Srečanje med Spalom in A-talanto se je zaključilo brez zmagovalca, kar predstavlja v bistvu uspeh Atalante, ki se je potem, ko je v prver* polčasu igrala odprto, v drugem zaprla z verižno obrambo, ki je Spal kljub terenski premoči ni mogel predreti. Brez zmagovalca sta se razšla tudi Torino in Lazio, toda tekma je bila vse bolj razburljiva kot ona v Ferrari. Torino, ki zelo potrebuje točke. in ki je po prvem polčasu vodil že z 2:0, je v drugem polčasu popustil in gostje iz Rima so izenačili. Rezultat, ki je sicer nepričakovan, odgovarja poteku igre. Neodločeno se je končalo tudi srečanje med Genovo in Juventusom, medtem ko je moral I anerossi kloniti na lastnih tleh proti Milanu, ki si je s to zmago pridobil ze 4 točke naskoka pred Inter-jem v borbi za drugo mesto. Zdi se, da je to Milanu že zagotovljeno. Tako rekoč ključna tekma kola je bila v Trstu med Trie-stino in Padovo. Pričakovati je bilo. da bo to sicer zelo zanimiva, a istočasno tudi trda in težka tekma. Toda če se je uresničilo drugo, se prvo prav gotovo ni. Triestina je začela s poletom in je v prvem polčasu prevladovala na polju. Izvedla je tudi nekaj zelo lepih prodorov, toda nekaj zaradi neodločnosti napadalcev, nekaj pa zaradi čvrste obrambe REZULTATI •Fioreroti-raa-Novara 4-2 •Genoa-Juveptus 0-0 Bologna-*Inter 3-0 Milan-‘Lanerossi 3-1 •Napoli-Sampdoria 3-1 •Roma-Pro Patri a 1-0 *Spal-Atailanta 0-0 •Torino-Lazio 2-2 •Triestina-Padova 1-0 LESTVICA A Fiorentina 26 17 9 0 48 14 43 Milan 26 14 6 6 58 34 34 Inter 26 13 4 9 48 31 30 Lazio 26 8 11 7 37 33 27 Ata lan t a 26 10 7 9 46 42 27 Spal 26 9 9 8 32 31 27 Homa 26 9 9 8 33 32 27 Padova 26 12 3 11 34 33 27 Sampdoria 26 9 9 8 38 42 27 Juverotus 26 6 14 6 22 27 26 Triestiroa 26 9 8 9 7.1 30 26 Genoa 26 9 6 11 39 40 24 Napo-li 26 8 8 10 38 39 24 Torino 26 9 6 11 32 35 24 Bologna 26 9 5 12 50 44 23 Laroerossi 26 7 9 10 21 29 23 Novara 26 6 9 11 31 36 21 Pro Patri a 26 1 6 19 19 75 8 PRIHODNJO NEDELJO Bologna-Atalanta, Genoa-La-nerossi, Fiorentina-Milan, Ju-ventus-Napoli, Inter-Roma, Lazio-Spal. Padova - Sampdoria, Pro Patria - Torino. Novara-Triestina. REZULTATI •Alessaodria-Udinese 1-0 •B-resciia-Cagliari 2-2 •Legnano-Marzotto 1-0 (odigrana v soboto) •Livorno-Como 2-0 •Mes&ina-Modena 1-1 ♦Palermo-Bari 1-0 Verona-*Salerni,tana 1-0 •Simmervtha! M.-Catanla 0-0 •Taranto-Parma 1-0 LESTVICA B kmalu nato še spregledal o-čitno enajstmetrovko v korist domačih. Tik pred koncem igre, bi lahko Triestina z malo sreče rezultat podvojila, toda ostro streljana žoga Renosta se je odbila od droga. V zadnji minuti so gostje izsilili v protinapadu kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V drugi ligi se je razlika med vodečim Palermom m Udinese spet povečala. Palermo je namreč na domačem igrišču premagal Bari, Udinese pa je proti pričakovanju izgubila proti Alessandriji. TOTOCALCIO TRADICIONALNI MEDNARODNI SMUK 1ZP0D_ Krmelj zmagovale« «Kaninskega smnHg> Drugi Jugoslovan Dornik se je plasiral na mesto - Jugoslovani zmagali tudi kot ekip0 1X2211X11 X1XX, NEVEJSKO SEDLO, 9. — Tradicionalni ((Kaninski smuk* se je letos zaključil v dvojno zmago jugoslovanskih tekmovalcev. ki so osvojili pokal «Nogara». Kot posameznik je zmagal Janko Krmelj, kot ekipa pa smučarski klub «Lju-belj-Tržič*. Čeprav ni bilo na startu najboljših italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih smučarjev, je tekmovanje bilo vendarle zelo zanimivo in so številni gledalci prišli povsem na svoji račun. Od ostalih tekmovalcev so izstopali po lepem slogu in drzni vožnji predvsem Jugoslovana Krmelj in Dornik, Avstrijec Fischer, domačin Nikolaučič iz Trbiža in znani italijanski alpski smu- čar Pompanin. Od 40 vp'svCj. tekmovalcev, jih je me njo odstopilo. tji Vrstni red na c'lju Jrmelj naslednji: 1. Janko ,.v) (Jug.) 2’50”3, 2. Fischer ( 2 54 4, 3. Lipautz (AJJ 4. Dornik (Jug.) 3 3 ; m), laučič (It.), 6. Pompenin ^ 7. Meshnic (It.). 8- ®ISI ,«). 9. Fink (Av.) 10. Sa®fflUŽJt. Vrstni red ekip- L .jj-j ski klub ((Ljubelj-Trzic ^ 2. S.k. Monte Lussari 4 3. S.k. Hermahor (* ■> , Fiamme Gialle Preda* ^ jj Alpinski regiment, 6. oktober. , Tekmovanje je p®te.^u i« lepem športnem vzduSJbjl „> zmagovalec J!ni> cilju deležen toplih ap 252 KILOMETROV S POVPREČNO HITROSTJO SKORAJ42 km Palermo 26 16 7 3 29 18 39 Udinese 26 15 5 6 52 27 35 Simmeroth. 26 14 5 7 28 18 33 Cataroia 26 12 8 6 33 20 32 Como 26 12 7 7 39 27 31 Cagliarj 26 10 9 7 38 36 29 Legnano 26 10 8 8 32 32 29 Brescia 26 9 9 8 24 25 27 T ar a n to 26 8 10 8 25 25 26 Bari 26 11 3 12 36 32 i5 Verona 26 9 7 10 35 37 25 Modena 26 7 9 10 34 30 23 Messina 26 8 7 11 32 35 23 Parma 26 8 6 12 29 33 22 Alessand. 26 7 7 12 26 30 21 Marzotto 26 7 6 13 24 37 20 Livorno 26 6 5 15 27 48 17 Salem it. 26 3 6 17 17 46 12 PRIHODNJO NEDELJO Bari - Alessarodni®, Fairma - Brescia, Como-Legnano, Udi-n ese-L i vor no, M odeji a-S imm e rotil a 1 Moroza, Messina-Palermo, C agil i ar i-Sal er n i lan a. M a rzot to-Catania, Veroroa-Taranto. LOUISON BOBET ZMAGOVAL^ kolesarske dirke Pariz-RoubajŽ on Slab plasma italijanskih dirkačev - Od 151 na startu jih je prispelo na cilj 16 gostov, svoje premoči ni mogla realizirati. V vsem prvem polčasu je bil Soldan skoraj brez dela. V drugem polčasu je bila igra sicer bolj izravnana a je potekala v glavnem na sredini igrišča. Padova je postala tudi nekoliko bolj nevarna posebno v protinapadih, toda nikoli toliko, da bi bila vrata domačih resno ogrožena. Ko pa so domači spet vzeli vajeti v svoje roke, se je Padova zaprla z verižno obrambo. Igre poslej ni bilo več nobene in gostje so se zgolj branili zlepa ali pa tudi zgrda. Končno .je v 17’ Žaro po lepem predložku Szokeja zatresel mrežo Ob tem golu bi kmalu prišlo na igrišču do incidentov, ki pa jih je znal odločni sodnik preprečiti. Igralci Padove (katerim je bilo baje obljubljenih po 100.000 lir na glavo če zmagajo) so od sodnika zahtevali razveljavljenje gola, češ da je eden od tržaških napadalcev prej zagrešil roko. Toda sodnik, ki je interpeliral še stranskega sodnika, je vztrajal pri svoji odločitvi, kar je Pado-vance še bolj razburilo. Končno je moral sodnik izključiti Stivanella in šele nato se je tekma lahko nadaljevala seveda v pokvarjenem vzdušju. Očitno zato, da bi nekoliko pomiril duhove, je 5’ nato sodnik brez dovolj upravičenega razloga izključil zelo korektnega Zara od Triestine in ROUBAIX, 9. — Louison Bobet je zmagal na 54. kolesarski dirki Pariz - Roubaix. Za 252 km dolgo progo je rabil 6 ur 1’27” pri čemer je dosegel povprečno hitrost 41.831 km na uro. Vrstni red ostalih je bil naslednji 2. De Bruyne (Belg.), 3. Van Stenbergen (Belg.), 4. Forestier (Fr.), 5. Gauthier (Fr.), 6. Lauredi (Fr.), 7. De-rycke (Belg.) vse s časom 6.3 02", 8. Vleyan, 9. Robič, 10 Bauvin, 11. Van Looy, 12. Mon-ti (t.), 13. Schotte, 14. Dupont, 15. Kerkhoven, 16. Janssens, 17. Van Breckel, 18. Decock, 19. Hassenforder, 20. Mahe vsi s časom Derycka, 22. Con-terno (It.). 28. Kubler, itd. Od 151 dirkačev jih je prišlo na cilj samo 80. Dirka je postala zanimana šele v znanjih 50 km. V prvi fazi po startu so igrali posebno vidno vlogo italijanski kolesarji, od katerih jih je bilo kar 6 v skupini desetih, ki so pobegnili pri 24. km in svoj naskok stalno večali. Pri 116. km je naskok Minardija in ostalih znašal 3’10” in kmalu nato že 5’30”. Po Amiensu se je razlika med vodečimi in glavnino zopet zmanjšala na 4'30” in se je poslej stalno nižala, dokler ni ob vznožju hriba Doullens pri 193. km padla na okrog 3’ in 50 km pred ciljem, kjer se je začelo težko tlakovano cestišče, na 2’30”. Iz vodilne skupine so medtem zaradi okvar odpadli štirje dirkači, med njimi tudi Minardi. Ostalo jih je tako še 6, ki so odločno vozili proti cilju, vse dokler ni njihovih upov podrl zaprti železniški prelaz, pri katerem so izgubili 1’50”. Neposredni zasledo- valci med katerimi so bili Švicar Bovay, Kubler, Imapins in Monti so jih dosegli in skupno z njimi s prednostjo 40” nadaljevali proti cilju. Istočasno se jim je seveda približala tudi vsa glavnina, v kateri so bili dirkači, ki so se na cilju plasirali na prva mesta. Zadnji kilometri so bili dramatični in položaj v vodstvu se je na izredno težavnem cestišču ozkih pokrajinskih poti stalno menjaval. 10 km pred ciljem so bili v vodstvu Forestier, Bobet, Lauredi, Gauthier. De Bruyne. Van Stenbergen. V finalnem zaletu je zmagal Bobet z nekaj manj kot 1 minuto prednosti pred ostalimi, ki so se zvrstili v že omenjenem vrstnem red.b jj Po dirki je Bobet , r0^ih se bo udeležil obeh ^ dirk po Italiji in Fra11 da upa, da bo v Italiji bili iv Italijanski dirkači so t0lr radi slabega plasmana vali rani in so se pritoze zaprtim železniškim PrL ^jeki jim je pokvaril Vsa ^t. de na osvojitev bolja' .^i Preseneča tudi s'a“ švicarskih kolesarjev. nogomet ANVERS, 9. - jc 1 reprezentanca Holan ' elei>-Anversu premagala r tanco Belgije z 1:0- odgovorni STANISLAV MVn vf Tiska Tiskarski zavod predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18 »Sonce v očeh Igrajo: PAOLO STOPPA, SCILLA VANNUCCI, DOSSENA in drugi AN*A « Sonce v očeh » je zgodba dekleta, ki je ostalo za- dela puščeno v svoji vasi in je bilo prisiljeno iskati ^ Rim. S tem se je začela borba med Celestino in j0v. kvarjenostjo, ki je prežala nanjb izza vseh v0® „0glasov ne plačuje trgovec, ki oglase naro^ tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V r plača oglase konkurent, ki sam ne og laša- (Herbert C»**° 0) T Vi: It li A A.PERVOf Trst, LI. (iinnastica 22, tel. 95-99N ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških stot po konkurenčnih cenah Obiščite nas H Prepričali se boste tl OOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOCUOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOO OOOGOOOOOOOQOOOOOOOOOQOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOGOOaOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOQOOCGOQOOOOOOGQOGGQOOOOOOOCOOOCOOOOO£>-o0°0 .00° Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 49. = Tretje poglavje« Trst sredi vojne - Prva ljubezen Zgodba o Šakalu Žene Iz drugih predmestij, tako tudi od Svetega Ivana, niso veliko zaostajale, kot sem se mogel neštetokrat sam prepričati, saj sem bil jaz kot najstarejši sin najbolj poklican, da sem se, preden sem šel v šolo in ob počitnicah, postavljal v vrsto za kruh. Eno pa moram priznati: da tako potrpežljivih policajev nisem nikjer in nikoli na svetu videl, kot so bili takratni tržaški, povečini Slovenci — okoličani. Kaj so jim ženske vsega izrekle v brk in obraz, to se v resnici ne dh povedati. Toda ti policaji so bili sami uboge pare, katerih žene so verjetno na drugem koncu mesta tudi same čakale krun. Imeli so (verjetno poleg višjega ukazal razumevanje za stisko in glad in so z dobrodušnim nasmeškom sprejemali nase psovke in očitke. Malokdaj sem videl koga, da bi se bil resnično rajezil. Ce je prišlo do tega, se je to navadno zgodilo, ko je moral nesrečni policaj napovedati, da je zmanjkalo kruha ali koruzne moke in da nima smisla več čakati. Tedaj so ženske navalile nanj s pestmi in dežniki, vdrle so v trgovino in marsikateri pek ali prodajalec jih je pri tem skupil, če nepravočasno zbežal skozi kak stranski izhod ali se skril pod pult. V takem primeru so policaj ali policaji nastopili in odpeljali kako od najbolj vročekrvnih žensk s seboj. Kaj se je z njo zgodilo? Za prvim vogalom so jo izpustili in prav hitro se je spet prikazala, v joku in smehu, toda zmagoslavno med svojimi sotrpinkami. V teh protestih in demonstracijah se je že zelo zgodaj pokazal tudi socialni moment, ki mi je bržkone takrat prvič prišel do zavesti. Pomanjkanje je bilo nastopilo namreč čez noč, tako hitro, da ga nihče ni bil pričakoval. Tako so imeli peki in prodajalci še zmerom svojo staro klientelo, zlasti iz premožnejših krogov, ki so ji dajali vsaj spočetka še prednost. Prišla je taka gospa, orokavičena in v klobuku, in hotela v prodajalno, kakor da bi sploh ne bila opazila vrste. cCapelina, capelinal* so zakričale ženske in — udri po njej, če se ni hitro umaknila. Mnogim takim «capelinam» so ženske strgale klobuke z glav in jih poteptale na cesti. Zato so žene, kakor moja mama, ki so navadno nosile klobuk, a so prav tako, kakor vse druge, ponižno čakale v vrsti, opustile nošnjo klobuka in se zavijale v ruto, in to, smem reči, ne samo iz previdnosti ali bojazni, marveč iz resnične solidarnosti z vsemi trpečimi tržaškimi ženami, možmi in otroki, katerih ena so bile tudi same in z njimi vred vse njihove družine. Vendar moram povedati, da so tudi policaji, ki so tako potrpežljivo in razumevajoče prenašali psovke in očitke, kdaj našli med ženami ali starejšimi možmi, ki so čakali v vrsti, svoje zagovornike. Spominjam se takega primera, ko je nekdo iz vrste, starejši moški, vprašal policaja, ki je vzdrževal red in so letele nanj psovke, če nima morda tudi on žene in otrok. Moz je zardel, prikimal in priznal, da je oženjen in da ima tri majhne otroke, ženske so se spogledale, umolknile in iz vrste se je zaslišalo nekaj sočustvujočih besed na njegov račun. Možu so privrele solze v oči, začel je pripovedovati o sebi in o stiski lastne družine in naenkrat sta bila ljudstvo in «obla.st» združena v eno. Gotovo ni bil nihče, kdor je moral hoditi čakat v vrsto, nad tem navdušen. Tako tudi jaz ne. Vendar sem si znal tudi to čakanje obrniti kdaj sebi v prid. Sam sem navadno v vrsti molčal, zato pa me je velikokrat zabavalo, ko sem posluša! razborite opazke žensk na račun vojne, mizerije in oblasti. Besede, ki bi morda kje drugje v črnožolti monarhiji spravile človeka, če že ne v smrt, pa vsaj v zapor, so tu kar tako švigale mimo ušesa ((predstavnikov oblasti*, ki so se napravili skoraj zmeraj popolnoma gluhe. Mama, če že ni utegnila iti čakat sama, je navadno pošiljala v vrsto mene, ker so ljudje mlajša brata in mlajšo sestro odrivali in so prišli otroci navadno praznih rok domov. Ma-šenki je mama navadno prizanašala, vendar ni bilo z očetom vred nikogar v družini, ki ne bi bil kdaj in večkrat «držal» vrste. Spočetka sem se pustil tudi jaz odrivati in sem kdaj z žalostjo, kdaj s tihim srdom gledal, kako so nekateri, ki so prišli za mano, dobili kruh ali moko, medtem ko sem moral sam oditi praznih rok domov. Nekajkrat so se nekateri od čakajočih potegnili zame. Nekdo me je celo spodbudil, da naj se vendar postavim za svojo pravico. Da sem se končno res postavil po robu, pa je prišlo nekako samo od sebe. Začutil sem se fanta in o prvi priliki sem protestiral, ko so me spet hoteli potisniti nazaj, šel sem še dalje: izmuznil sem se tudi sam nekajkrat naprej in se s tem doma pohvalil. Mama je rekla: «Prav, saj tudi tebe drugi odrivajo.* Oče pa ni bil tega mnenja: «Vladi, to ni pravično od tebe. Kakor je tebi neprijetno, če te kdo v vrsti prehiti, tako je neprijetno tudi tistemu, ki ga ti pustiš zadaj. Za vse bodi enaka pravica.* Odvrnil nisem nič, toda očetove besede sem si vzel k srcu. Pozneje so vpeljali živilske in druge nakaznice in za nekaj časa oskrbo ali «aprovizacijo» za silo uredili, dokler kajpada m v zadnjem letu vojne vsega zmanjkalo in so začeli ljudje od lakote tudi resnično umirati. Tisto prvo leto pl je bila dezorganizacija preskrbe in z njo združena lakota, ki se je začela postopoma plaziti polnih skladiščih drugod pustljiva. v večino od nas Trzača^ ^ v državi nerazumljiv3 3. Kar tiče zanimanje za dogodke na frontah in dopjanje na sploh, nisem bil več otrok. Od balkaf^ ik dan pr azgovorov prihajali k nam na obisk. Oče je im^1.^ pa “'j« , - - * ‘-'4 4 VCL utiuiv. ~ v . cu sčm sem vsak dan prebiral «Edinost* in se zvečer P . m j udeleževal razgovorov s starši in njihovimi priJ3t„ie’d &e,\o skoraj redno prihajali k nam na obisk. Oče je imel P1 n9 cl, na mizi zemljepisni atlant, pridvignil sl je naočmK icd%iji, m kazal po zemljevidu pomikanje front. Kdaj P". % potisnil atlant k eni izmed učiteljic, ki sta prihaJ3 ^et0 da bi bolje videle potek bitk, jaz pa sem stal ?3 sjtio ^ hrbtom in mu gledal čez ramo. Tu, ob zemljevid - 0 v j vsak večer predajali «upu in strahu*, toda z neojtn Jceptr3 jpl ki ne vem, od kod smo jo jemali, da bosta končno sili poraženi in da bo antanta z Rusijo in Srbijo z m3S ičiie, Italija je bila formalno zaveznica Avstrije in .fiušO0,aC' j e, ob izbruhu sovražnosti s Srbijo napovedala neK- telJS. o jateljsko nevtralnost. Toda kmalu se je iz te AiaS^ul* razvila prava, stroga in tudi grozeča nevtralnost, po®* iji' možnosti vstopa Italije v vojno na strani antante s pit • \e zmerom intenzivnejši in časopisje v Italiji ni Pr“,enZu: krivalo, komu gredo njegove simpatije. Avstrijska je pjS takoj prepovedala uvoz časopisov iz Italije. Začelo - $ tapljenje teh časopisov čez mejo in tak prepoved- noS^AC ki je vseboval vesti tudi iz antantinega tabora, J® 9iitp italijanske iredentiste, a prav tako tudi za slovans* ^j j file, prava slaščica. Moji starši so prejemali kdaj P fi posodo milanski «Corriere della sera*, ki je prihaj3 za steklenice neki znani slovenski firmi v Trstu- ‘JjF ne naredim nobene indiskretnosti, če zdaj, po tortpa \ v povem, da je bila lastnica te firme mamina dosrn ^pif teljica gospodična Mankoč, ki je pred nekaj 'e Ljubljani v svojem devetinosemdesetem letu. JNadaUevari* 9