37. številka. Trst, v shmIo 15. fchruvarija IV.MJ. lVčaj XXIV. „Edinost" izhaja dvnkrnt ni« dan, ruun in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izlinjtv oh !». uri zjutraj. Naročtiiiiit ziutSa : Obe izdnnji na letu , . . jrld. Za samo večerno izdanje . 12"— V,a pol leta. četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plm'evati naprej. Xa na- ročhe brez priložene naročnine se uprava ne or.ira. Na drobno se prodajajo v T r trt u zjiit- ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: poncdeljske zjutranje Šte- vilke po 3 nvč. Izven Trata po l nvČ. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. s7M. 4 nvč. V edinosti Je moč ! Oglasi (•p računajo po vrstah v petitu, /a več- kratno naročilo t primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale. do- inači oirlasi itd. se računajo po pogoditi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovuiii dopisi se ne sprejemajo. Hoknpisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase -.pre- jema upravnUtvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. I redniStvo in tiskaniu se nahajata v ulici Uarintia *tv. 1*2. 1'piuvnlšlvo, r voli jednega poslanea ; v dež. zboru ga zastopa čedadski poslanec (sedaj Žid Morpurgo, odločen privrženec polaščevalnega sistema). Ostali Slovenci ne tvorijo samostalnih okra- jev, ampak spadajo k furlanskim okrajem možni- škemu (Moggia), tarčentnkemu ali čentskemu (Tar- eento), čedadskemu ali staroiueškemn (Cividale) in glemonskemu (Gemona). Okraji se dele v političke občine. Slovenske občine so: a) v Sempeterskem okraju: Sv. Peter (S. Pietro al Natisone), Trče t (Tarcetta), Konec (Rodda), Sovodnja (Savogna), Sv. Lenard (San Leo- nardo), Srednje (Stregna), Grraek (Grimaeco) a Dreka (Drenehia); l>) v tarČeuskem okraju: Pla- tišče (Platisehis), Brdo (Lusevera) in Cezerije (Ci- seriis), dasi zadnji dve že nista čisto slovenski; konečno e) v okraju možniškem: Rezija (Resia). Slovenske imenujemo te občine zato, ker prebivajo tu Slovenci, ne morda zato, da bi imele slovensko upravo; na to ni mogoče misliti v eentralistiškem italskem sistemu ; uradovanje je čisto laško. Poleg teh čisto slovenskih občin je še nekaj namešanih, slovensko - furlanskih ; to so i a) v tarčentskem okraju Alitau (Attimis) in Nieme (Niinis); b) v če- dadskem Toreun (Toreano) in Prapotno (Prepotto) a c) v glemonskcm Montenars. Tu podavam statistiko italskih Slovencev v slov. občinah po anagrafiških zapiskih od 1. 18J>5. v primeri s številkami vladne statistike od leta 1881.: Slovenske občine t895 1881 Sv. Peter 3625 3182 Trčet 2107 1900 Ronec 1800 1592 Sovmlnja 2202 2017 Sv. Lenard 2800 2382 Srednje 1895 1710 Grraek 1780 1560 Dreka 1970 1278 Platišča 3139 2800 Brdo 2546 2318 Cezerije 3887 3242 Rezija 4027 3703 Skupaj 31778 27684 V pomešanih občinah je kakih 9000 Sloven- cev, katerih bode pa vedno manj, ker mlajše po- koljenje silno odpada. Vseh skupaj je torej italskih Slovencev kakih 40.77S. {Zvršetek pride.) vem času in ob jednem |s»šljejo udnino, se morejo j šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige i kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr. Bog blagoslovi na pri prošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek nrfroda slovenskega. V Cel o ven, dne 2. februarja 1899. leta. Odbor. Vabilo K Mi sv. Mohorja. (Zvršetek). 3. Jagode . Knjiga za odrastlo mladino. — Stritarjeva knjiga «Pod lipo* se je jako omilila slovenski mladini. «Jagode» nadaljujejo to delo s tem, da podajajo bolj odrastli mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Nanizanih je v knjigi 56 pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučna povest: «Janko Bož<5». Ta knjiga naj vabi v Mohorjevo družbo zlasti naše odrastle fante in dekleta! 4. Postrežba bolnikom*. Ta koristna knjiga naj ne bi manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat na- stopa hitro nevarna bolezen, a zdravniška pomoč je othlaljena in težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, prve potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah. 5. «Avstralija in nje otoki*. Kakor smo Mo- horjanom podali opis Kitajcev in Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije in njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem. 6. Koledar za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan kakor je bil v zadnjih letih. Potru- dimo se, da mu bo vsebina kolikor mogočo razno- vrstna in zanimiva. To je književen dar, ki ga družba letos pri- pravlja svojim udom. Slovenci, sezite po lepih knji- gah, vpišite se v Mohorjevo družbo! Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda ! Dostavljamo, naj se nam vpisovalnc pole go- tovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da bo mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki pristopijo v pra- Politični pregled. TRST, 15. februTarij« 1899. O deškem manifestu govorimo na prvem mestu. O istem predmetu prinaša »Politik« zanimiv članek, v katerem povdarja očevidni namen Nem- cev, da bi se svojim hujskanjem osamili Ćehe in in tako razgnali sedanjo večino. Zato bi nemška glasila hotela nahujskuti druge skupine na desni proti Čehom, češ, da ti poslednji zlorabljajo svojo moč v večini. Tem prizadevanjem se postavlja »Politik« po robu. Čehi da se niso ni v najmanjem pregrešili proti svojim dolžnostim do svojih zavez- nikov. Kje je torej njih objestnost? Ali morda v tem, da stojijo na čelu te velike borbe? To ni nikaka objestnost, ampak je umevno samo ob sebi, da stoje ravno oni na najbolj izpostavljeni postajnnki. Ako bi oslabeli Čehi, bi se hkratu zmanjšala tudi moč njih zaveznikov; ako zmagajo Čehi, bode to za- jedno zmaga vseh strank na desnici. In takim namenom liberalnih Nemcev naj bi šli na roko politiško zdreli možje na desni! Sosebno Jugoslovani vedo, da je češka stvar njih stvar. Istotako bi bili Poljaki proti sebi, ako bi bili proti Čehom. Slednjič ima tudi zveza konservativnih Nem- cev z Čehi častnih tradicij, katerih ni lahko po- dreti. Ob takem stanju stvari dosezajo taktiki na levi se svojim strastnim zahtevanjem po osamljenju Čehov le to jedno, da začenjajo spoznavati tudi mlačneji življi, za kaj da prav za prav gre ob tej zvijačni igri : liberalni Nemci hočejo priti zopet do gospodstva! »Politik« jo uverjena torej, da se nijedna skupina na desni ne vjame v to nemškoliberalno mrežo. Liberalce treba osamiti, oni so glavno na- potje spravi od naroda do naroda. In dokler se to ne zgodi, morajo stranke na desni ostati v tesni zvezi. Čehi so pripravljeni spolnjevati to dolžnost popolnoma in do zadnjega! Njih manifest je prisega take zvestobe, katero bodo umeli na desni in jo tudi vračali. Ogerska kriza. Baron Bantfy se je pred- včerajšnjem povrnil z Dunaja v Budimpešto in se je včeraj povrnil zopet na Dunaj. To smatrajo zna- kom, da je rešitev krize na Ogerskem prav blizo. O načinu, kaka se reši kriza, pa se še danes ne ve ničesar pozitivnega. Jedni menijo, da baron Banffy odstopi že sedaj in žnjim vse ministerstvo. Drugi menijo tudi, da je ministerska kriza sicer neizogibna, da pa se formalno reši še le potem, ko se reši parlamentarna kriza. Sedaj je vprašanje, kedaj in da-li se sploh reši ta kriza ?! In prav z ozirom na pogajanja za uvedenje normalnih odno- šajev v parlamentu, trde dobro poučeni krogi, da so se pogajanja med vlado in opozicijo popol- noma razbila. Položenje bi bilo torej jako zaple- teno : Banffv noče odstopiti, dokler ne hode usta- novljen red v parlamentu, opozicija pa noče do- voliti reda v parlamentu, dokler no odide Banffv. Tako se sučejo v koloharu Tem veča in opravi- čeneja je radovednost, kako jo ukrene krona v svoji znani modrosti, da reši Ogerskc odnošaje iz teh zapletljajev. „Atentat" v Aleksandriji na nemškega cesarja. Iz Rima pišejo 13. t. m.: Preiskava radi anarhistov, ki so baje namerovali napad na življe- nje nemškega cesarja v Aleksandriji, je zaključena. Italijanski konzul, kateremu je bila izročena pre- iskava, je izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi bil kdo hotel napasti cesarja in je monenja, da je one bombe, ki so jih našli pri gostilničarju Pi- nelliju, podvrgel neki policijski agent, ki je že več- krat poskušal jednake zvijače. Policijski agent, proti kateremu je predlagal konzul, naj se uvede tožba radi prevarjenja kazenske oblasti, je že priznal na pol svoj čin. Vsa pisma so bila danes odposlana porotnemu sodišču v Aneoni. Domače vesti. Za jubilejno dijaško ustanovo došli *•> nadaljnji darovi : Poprej izkazanih 36H7 gld. 16 nč. Purič Hermina 1 „ — „ Červ Ana 2 „ — „ Trobec Anton 1 ,, — „ Wiesner N 2 „ — „ Šnban Ivan ...!... 2 „ — „ Rodbina Čarga . . . J . . 2 „ — „ Šahar Ivan Marija 1 „ — „ Kastelie Marija, vsi od sv. Ivana 1 „ 50 „ Skupaj 36<>9 gld. 66 nč. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u- b ta v Gregor in v Trstu (Via Molin picoolo štev. 3). Pustili torek Tudi včerajšnji »Corso« je bil reven glede kakovosti,- ali glede kolikosti je vendar precej prekosil prejšnja dva dneva. Bilo je vmes tudi resnih demonstracij. Tako so z oken, kjer ima sedež znano društvo rndečih — mladičev, metali trakove papirja, sestavljene v italijanskih barvah. Ljudstva je bilo veliko po vseli ulicah. Isto vrvenje jc nadaljevalo vso noč in pa tudi množica demonstracij in pretepov. Tako je trop socijalistov hodil po ulicah kričaje : Živel med- narodni socijalizem ! Doli z nacionalizmom! Pred znano kavarno »Centrale« na Acquedotto so laški rudečkarji reagovali s klici: Živel Trst! Nela patria de Rossetti no se parla che italian! In ti kričači se niso menili zato, da jih v istem hipu postavlja na laž slovenska govorica iz ti- sočev grl ljudstva našega, ki jo vrvelo po ulicah! Kaj hočejo doseči s tem, da lažejo notri v svoj lastni žep ?! Pred kavarno »Centrale« je došlo potem do hudih spopadov med italijanaši in socijalisti. Isti prizori so se dogajali tudi pred kavarno »Chiozza«. Padla je menda marsikaka pest po laških glavah. V kavarni »Centrale« so leteli kozarci kar vse križem. In da se dostojno maščujejo za dobljene zaušnice, so vrli giovinotti tulili potem po ulicah : Nella patria de Rossetti! Poštenjak Rossetti pač ni zaslužil take profanacije njegovega imena in nje- govega groba. Tudi v gostilni »Al giardino dMtalia« — nornen omen — je prišlo do spopadov med Italijani in socijalisti. Tudi tu so se pobijale Čaše, šipe iti kar je prišlo v roko. Tako so naši laški Tržačani »slavno« zavr- šili ta letošnji predpust, tako slavno, da je bilo videti tudi v tein vso grdobo naših odnošajev. Socijalna demokracija tržaška — na ina- gkaradi l Pišejo nam: Med maskami, ki so včeraj vrvile po Corsu, smo opazili posebno dva voza. Na jednem je bilo pet otrok z rudečiiui kapicami, v sredi pa so držali rudačo zastavico, na kateri je bilo č'tati »Demogracija socijale«. Dva otroka pa sta udarjala s kladivci na kovinsko ploščo, kar bi naj pomenilo kovanje, torej delo. Dasi je bil nad- pis na zastavici namenoma popačen, vendar pa, ker so bili to otroci, katere jo večkrat videti v gostilni znane socijalistiške družine v ulici S. Mau- rizio in se je v resnici za onim vozom vozila v kočiji družba znanih socijalistov in med temi tudi neka socijalno-demokratična pisateljica, je to dokaz, da so tržaški socijalisti šli z zastavo svoje stranko — v maškare. Da so se posamični pristaši te stranke vozili v kočijah po Corsu, to jim radi pri- voščarao. Da pa so šli tudi s svojo rttdečo zastavo v — maškare, je to vsekakor dokaz, kako »resno« da menijo oni se svojo stranko. Nov grob. Iz sežanskega šolskega okraja nam pišejo: Dne 4. t. m. ob 11. uri zvečer izdihnil je svojo blago dušo naš nepozabni tovariš - - trpin g. Anton Koršič, učitelj v Štjaku, zapustivši udovo in troje maloletnih, nepreskrbljenih otročičev. Umrl je, previden sfe sv. zakramenti za umi- rajoče, pri polni zavesti. Zadnje njegove besede, ki jih je izgovoril 1ji, ure pred smrtjo, bile so: »Z Bogom prijatelji«. Vzrok smrti je bila su- šica. Bolehal je dolgih sedem let; zadnje leto je tr- pel uprav mučeniSko trpljenje z »J o b o v o« po- trpežljivostjo. Bil sem večkrat pri njem, pa nikoli ga nisem slišal, da bi bil z najmanjšo besedico ka- zal nevoljo. Pokojnik jc bil rojen dnč 17. januvarija 1856 v Gorenjem Cerovem na Goriškem. Dovršivši ljud- sko šolo je obiskoval pet gimnazijalnih razredov in