H 18. MAR. 1965 LETO IV. ŠT. 11 TEDENSKO GLASILO DELOJTNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Pozdrav V. kongresu ZKS - Ljubljana, 17. marca 1965. — Danes dopoldne se Je v hali A na Gospodarskem „razstavišču pričel V. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem sodeluje 707 delegatov iz. osnovnih organizacij ZKS . ter 122 članov dosedanjega centralnega komiteja ter revizijske komisije. Kongresu prisostvujejo tudi številni gosti iz drugih republik, prav tako pa tudi iz zamejstva. Peti kongres zveze komunistov Slovenije je pozdravil sekretar CK ZKJ, tov. Veljko Vlahovič, sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije, tov. Miha Marinko pa je prebral referat o osnovnih nalogah ZKS v nadaljnjem razvoju socialističnih družbenih odnosov. ^Petemu Kongresu Zveze komunistov Slovenije želimo najplodnejše delo. Naj bo tudi ta kongres podobno kot VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije zares naš kongres, kongres' teženj in hotenj vseh naših delovnih ljudi! Letos je tradicionalne zimsko športne igre Iskre organiziral Zavod za avtomatizacijo in dosegel rekordno udeležbo, manjši uspeh pa pri sami organizaciji. Na sliki: s tekmovanja v- smuškem teku III. zimsko športne igre Iskre v Kranjski gori Čeprav so v našem podjetju zimsko športne igre prešle nekako, že »v kri in meso«, je kazalo sprva, da bo letos udeležba tekmovalk in tekmovalcev skromnejša kot/smo je bili vajeni v 1. 1963 in 1964. No, končno so Se sindikalne organizacije vendarle predramile in med članstvom vzbu- dile zanimanje za ta tekmovanja tako, da se je v Kranjski gori zbralo precej nad 250 smučark in smučarjev, ki so se odlbčili na lepih kranjskogorskih smučiščih preizkusiti svoje »dilcarako« znanje. Ker smo pri I. in II. zimsko športnih igrah na Krvavcu zares imeli neverjetno 0 integracijskih procesih V materialih za plenum dela med ¿orodnimi podjetji Centralnega odbora Sindika- v posameznih panogah indu-ta industrije in rudarstva in strije. Tako se v elektronski ' v diskusiji ria samem plenu- industriji razvijata dva ena-mu je bilo poudarjeno, da ne ka proizvodna programa, ka-moremo biti zadovoljni z do- terih nosilca sta El Niš in šeženim razvojem proizvod- Iskra. To vodi do investira-: nega sodelovanja ih delitve nja V/ paralelne kapacitete, do nepotrebnega dupli ran ja dela® in angažiranja kadrov m razvojnih služb na , istem delu, do nelojalne konkurence doma in v inozemstvu in do raznih drugih- oblik nestrpnosti med podjetji, kar - ¡naravno negativno vpliva na odnose med delovnimi orga- .__ ______________ _____ _ nizaGijami v tej panogi inf Samoiniciativno vključeva-možriost članom DS tesnejši odnose med upravljale! ter dustrije. nje v gospodarske probleme kontakt z dogodki. Tudi za- razčiščuje odnose poslova- Nobeden ne bi mogel-ugo-- je večkrat želja večine čla- sedanja DS podjetja bodo nja med tovarnami ih vod- yarjati zdravemu tekmova-nov DS podjetja, vendar pridobila na kvaliteti obrav- stvom podjetja. flju med podjetji, niti ne vsled premajhne informira- nav. Vsa vprašanja pa mora- n „ .' „. obstoju paralelne proizvodnosti o gospodarskih proble- jo biti naslovljena na pred- .7?! p. „ ®g “STf1 nJ&- bi se pokazalo, da Vprašanja in odgovori - nova oblika delovanja članov delavskega sveta podjetja! mih podjetja zavira to vklju- šednika DS podjetja. Samo tak5% naj ČIani„ Df. Podjetja imajo podjetja v tem prime- čevanje. preko njega naj gredo vpra- P*1*5“0 z vprašanji, čeprav ru pogoje za rentabilno po- Komisija za razvoj in or- šanja ter isto pot naj se od- e m pre og ura ° ganizacijo delavskega samo- govori vračajo. Nujnost takš- upravljanja podjetja zato nega postopka zagotavlja po- slovanje in dovolj širokO-jet. Na vsa pismena vpra- tržišče za prodajo svojih iz-šahja bodo dobili odgovore delkov. Tega pa seveda ni. S v roku 15 dnl._ Svojimi stroški proizvodnje juedlaga vsem članom DS enostavljeno obliko dela, ka- Podjetja, da uveljavimo po- tera omogoča In daje mož- Obvestilo, ki ga podajamo *n produktivnostjo- podjetja legi dosedanjega načina in- nost članom DS tesnejši preko tega oglasa, je name- elektronske industrije- - danes formiranja tudi nov način, kontakt z dogodki. Tudi njeno tudi vsem enotam v „ne morejo'uspešno konkuri-t° je stavljanje vprašanj zasedanja DS podjetja bodo podjetju, da se v okviru nji- rati na'svetovnem trgu. »Ren-DO podjetja, generalnemu pridobila na kvaliteti obrav- hovih organov upravljanja labilno« lahko poslujejo sa-direktorju, vodilnim delav- nav. Vsa vprašanj pa morajo poslužujejo tega načina, Ta- mo-zaradi -visokih cen, ki jih cem podjetja, ustmeno ali biti naslovljena na predsed- ko bodo povečane demokra- dosegajo na domačem trzi.-pismeno, na katere so le-ti nika DS podjetja. Samo tlčne pravicej članov DS, ob- šču, zaradi precejšnjih izvoz-dolžni pismeno odgovoriti, preko njega naj gredo vpra- enem pa bodo bolje infor- mh subvencij in nizkih za-Vprašanja niso obvezno ve- šanja ter isto pot naj se od- miranl o dnevnih gospodar- slakov delavcev. bs zena na dnevne rede zase- govori vračajo. Nujnost tak- skih problemih podjetja Plenum je ostjo, obsodil dan j, niti niso vezana, na čas. snega postopka zagotavlja »ISKRA«. avtairktične in druge prum- Taka oblika razgovorov med red in točnost odgovorov, tivne koncepte razvoja v organi upravljanja in uprav- če je vezano to zakonsko Predsednik komisije za okvirih komune, pa tudi re- nim vodstvom podjetja žago- določilo v našem poslovni- organizacijo in razvoj publik, ki v današnjih pogo- tavlja poenostavljeno obliko ku. Opisana oblika sodelova- del. upravljanja J1® industrijske prozvodnje dela, katera oidbcroča tu dale- nia novečuie demokratične Franc HUTTER “ - (Dalje 'na 6. strani) smolo z vremenom, je bil» Utemeljeno, da smo ža letošnje tekme izbrali Kranjski» goro. Le-ta je v nedeljo- 14. t. m. dobesedno žarela v toplem soncu, snežne razmera pa so omogočile prav dobro smuko in še bolj razigrano in zagrizeno borbo tekmovalcev za dobro uvrstitev; V’Kranjsko goro je večina tekmovalcev prispela že v so-boto, - ker je vsakdo skušal' do tekmovanja izkoristiti čas ' za čim. boljšo pripravo. žal, so se pojavile pomanjkljivostih v orgariižaciji, zaradi katerih so številni udeleženci namesto na trening morali v borbo za prenočišča. S tem pri prejšnjih igrah res ni bil» posebnih težav! Seveda tu ne -smemo prezreti nekaterih objektivnih okoliščin, ki so pripomogle do negodovanja in. hude krvi, vsekakor pa bi . koristila nekoliko močnejša zasedba v sami informacijski . pisarni. In — ker smo že pri slabostih — še tole. Letošnje -III. zimsko športne igre, .dasi doslej najobsežnejše glede na "število' nastopajočih, so šle -mimo nas, skoraj, neopazno« Organizatorji šo pozabili, da bi k takšni prireditvi vsekakor sodilo nekaj naših Iskrinih zastav na vidnejših mestih v' Kranjski gori, kakor tudi nfi/ samem prizorišču tekmovanja. K ozvočenju na terenu pa — pohvali^ monterjem, ki so nalogo dobro opravili. Prav bi bilo, če bi: napovedovalec' na s tartu„ dosledno napovedoval vsakega tekmovalca, kot se mu je io posrečilo tam nekje v drugi polovioi tekmovanja v veleslalomu. Končno pa tudi to —. kako, da so imeli tekmovalci izposojene startne številke, če smo pa že za I. zim-: sko- športne igre prišli do lastnih, z velikim znakom Iskra. Tudi to bi namreč povečalo manifestativnost iger in vzbudilo globlji vtis pri tako, številnih obiskovalcih, ki so ta dan bili v Kranjski (Dalje na 4. strani) Sekcija ekonomistov »Iskre« Na iniciativo predstavnikov samoupravnih organov in nekaterih ekonomistov podjetja se je pred kratkim sestal iniciativni odbor, sestavljen iz vidnejših tehničnih in gospodarskih strokovnjakov podjetja z namenom, da predlaga zboru ekonomistov ustanovitev lastne sekcije v našem podjetju. Ideja o formiranju takšne sekcije je bila 'toplo sprejeta, zlasti s strani mlajših ekonomistov, ki se do sedaj niso povsem znašli «redi obilice nalog, ki jih nalaga sedanja gospodarska situacija. Na informativnem sestanku, dne 10. marca v prostorih »Doma M. Perca« je iniciativni odbor razložil svoja gledišča glede potrebnosti ustanovitve samostojne sekcije,, ki bi v mnogočem koristila ta'ko njim samim, kot celotnemu podjetju. Sekcija sicef ni zamišljena kot ^nekakšen pomožni organ delavskega samoupravljanja ali generalnega; direktorja podjetja, j>o drugi strani pa sekcija tudi ni sama sebi namen. -Poleg aktivnega dela na .preučevanju sedanjih .ekonomskih problemov,- kot na'primer finančnih rezultatov kot posledice -ekonomskih odločitev, preučevanja periodičnih in .zaključnih računov podjetja in posameznih tovarn, usmerja- nja in politike uvoza in izvoza, proizvodne tehnologije podjetja, dinamike prodaje ipd., bodo člani sekcije usmerjali svoje delo tudi na področje perspektivnega razvoja podjetja. Vse to na stu-diozen način, ki naj temelji na živi praksi v življenju podjetja. Diskutirati so v izvajanjih opozorili na dokaj neugodno razmerje med. tehničnim in ekonomsko usmerjenim kadrom v podjetju. V primerjavi s 115 uslužbenci s sfednjo in višjo ekonomsko izobrazbo je v podjetju 1449 tehnikov in inženirjev! Razmerje je torej 1:12,7, . kar daje celotnemu podjetju tehnokratsko noto — z vsemi dobrimi .in slabimi -posledicami. V bodoče ho treba .pretehtati vse postavke — .od novih vlaganj "v investicije, obratna ’ in proizvajalna sredstva, kadre in ostale komponente v prvi vrsti s stališča ekonomike. Nič več ne sme prevladovali sila glasnejšega, večine ali položaja, temvdč šila strokovnega teama, -k-i bo znal aplicirati sodobne prijeme >v vodenju ekonomike podjetja. — V tem smislu so-izzvenele vse diskusije prisotnih strokovnjakov, ki so -dali iniciativo .za ustanovitev sekcije. 42 diplomiranih ekonomistov, 'kolikor jih šteje pod- jetje prav gotovo ni meglo čez noč odločilno vplivati na ekonomiko podjetja, zlasti ne -kot posamezniki na neštetih področjih poslovnega življenja podjetja. Nedvomno pa se bo proces postopnega izboljševanja našega gospodarjenja lahko uspešnejše nadaljeval pod vplivom strokovnih teamov, ki jih bo po potrebi formirala in usmerjala sekcija. V upravni odbor sekcije so bili izvoljeni: prof. Janko Kralj, dir. org. kadr. sektorja Boris Kryštufek, mag. ek. France Milko in dipl. ekonomista Vlado Sodin in Andreja Medičeva, ki si bodo na prvem sestanku dokončno raž-' delili dolžnosti v okviru odbora in izdelali nadaljnje ‘smernice za delo sekcije. , M. J * februar GO S2> nzvodnja Tovarna Plan v 000 Izpolnitev v 000 % Elektromehanika 7 1.384.843 1.100.918 79,5 ’ Elementi 624.343 5461054 87,5 ■ Avtomatika 462:630 328.716 71,1 Sprejemniki 245.437 180.059 73,4 Aparati 332.221 287.671 86,6 Avtoelektrika 600.380 475.092 79,1 Motorji 130.433 T23.094 94,4 Naprave 62 450 115.096 184,3 Elektronika 137.212 147.438 107,5 Kondenzatorji ' 160.196 169.968 106,1 Instrumenti 136.630 135.712 99,3 Polprevodniki 150 777 52261 34,7 Usmerniki 70,633 31.342 44,4 Mikron 71.470 — — Skupaj podjetje 4.569.655 3.693.421 80,8 Beseda o sestankih Obvestilo Obveščamo vse zainteresirane, da se je referat za štipendije preselil iz Zavoda za avtomatizacijo, Miklošičeva 28, na Titovo .33, v stavbo 'finančnega sektorja »Iskre« (bivša Metalka nasproti UR), telefon 37-585-intema 03. Prosimo, da' se v .bodoče za vse zadeve -y .zveži s štipendiranjem obračate na naslov: ISKRA — UPRAVA Referat za izobraževanje in štipendiranje Ljubljana^ Titova '33. Za štipendiste je -referat uvedel uradne ure v ponedeljkih, sredah an petkih od 7.—14. ure. , V letu I964"jšmo v podjetju porabili za razne -sestanke ~v delovnem in izven delovnega časa skupno' 87.360 -ur, skupno število udeležencev na teh sestankih pa -je bilo ¿62-200. Od skupnega števila porabljenih tir -Za .sestanke odpade 65 % v delovni čas, .ostalih 35 % pa izven delovnega časa. 'Na pdbudo -Sindikalnega odbora podjetja smo v letu 1964 zbirali gornje podatke o vseh vrstah sestankov v pod-, jetju. Razdelili smo-jih v pet grup: samoupravne, delovne, proizvodne, razne komisije in politične. Na posamezne grupe sestankov odpade procentuaino od skupno porabljenega časa takole:, 34% na sestanke samoupravnih organov, 29% na .delovne sestanke, 17% na politične organizacije ter po 10 odstotkov na proizvodne sestanke in sestanke. raznih-komisij. ¡Pogosto se vprašujemo: — Ali je tako veliko število sestankov potrebna? Z razvojem socialistične demokracije, predvsem pa-z razvojem .delavskega -samoupravljanja, z vedno "Večjo decentralizacijo in drugih dejavnosti, je razumljivo, da se vqj£a Jtevilp sestankov. Se-, stankr so torej potrebni, ker so spremljevalec vedno večje socialistične demokracije, .delavskega -samoupravljanja, kjer ima vsak delavec pravico in dolžnost, da .stvarno odloča 'o vsem. Ugotovili «mo, da so -sestanki potrebni. Vprašanje pa jej ali So vsi ti sestanki tudi koristni? Na žalost moramo priznati, da niso vsi, predvsem zaradi tega, ker so slabo pripravljeni .in vtjdeni. Uvodoma je bilo ugotovljeno, da za sestanke porabimo mnogo dragocenega Šaša, -ki pa ga pri ¡našem delu primanjkuje in ki ga na sestan- ku večkrat po nepotrebnem ¿zapravljamo. Da.bi dosejjli največjiuspeb ob najmanjši uporabi fesa; .je treba sestanek dobro ¡pripraviti, spretno voditi mikan je najvažnejše, zagotoviti izJ-vr|itev sprejefih zaključkov. Mnogokrat se dogaja, dd inekaleri udeleženci -sestanka dtibijb'vtis in »lažen« občutek, -da ;je z »besedičenjem« v diskusiji na sestanku že rešen nakazani problem. Če govorimo o sestankih ■ -kot delovni metodi, potem si moramo biti na ’jašriem, da sestanki ne rešujejo »vsega. Sestanki so le medsebojni ¿Ogovor za meko predvideno, akcijo, nikakor pa še ne sme sestanek spremeniti v akcijo, kakor- se tčT pogosto dogdja v praksi. Mnogo sestankov je odločno predolgih, ‘taki sestanki udeležence utrujajo, rezultat »tega pa je, da udeleženci sploh ne 'slede več sestanku (Dalje ha “S. strani) Mnenje in kritika ■ ■ . ^ Ali je bilo potrebno v letu 1964 plačati 96 milijonov dodatne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje v Elektromehaniki Ni dvoma, da spada zdrav- 306,490.000, v letu 1964 pa din sredstvi zdravstvenega zava-stveno zavarovanje v svoji 3.135,989.000. Dvig teh izdatkov rovanja, «o v zakonu >o or-sedanji razsežnosti med naj- v letu 1964 je torej več ka- ganizaoiji in financiranju so-večje pridobitvi naše povoj- kor desetkraten, oz. preko eialnega zavarovanja, z veljavne družbe, tako-glede zdrav- 1000% zaradi povečanja šte- nostjd od 1. 1. 1963 dalje, stvenega varstva v ambulan- -vila zavarovancev (80%), TTf- vnešeng določbe, 'na podlagi tah in bolnicah, kakor tudi --Sanja cen zdravstvenim sto- katerih se gospodarskim or-glede denarnih prejemkov, ritvam (eca 400‘%j, širjenja gamzacijam, poleg redne Resničnost te navedbe potr- pravic o zakonu o zdravstve- stopnje prispevka, predpisu-juje že dejstvo, da so na ob- nem zavarovali ju in končno' je še dodatna stopnja pri-močju Komunalnega zavoda — večanju šteVila zdravstve- spevka za zdravstveno zava-za ¡soc. zavarovanje Kranj, ki nih ustanov in zdravstvene- rovanje, ki je odvisna od vi-zžfjema občine Kranj, Škofja ga kadra. . šine stroškov zdravljenja de- Loka «n Tržič, znašali celot- Z namenom, da bodo de- lavcev v posamezni .gospodaril izdatki za zdravstveno za- lovni kolektivi neposredno ski organizaciji. Poleg tega, varovanje v letu 1954 ~ din sodelovali v upravljanju s zadrže gospodarske organiza- cije še del prispevka, iz katerega plačujejo nadomestilo ■osebnega -dohodka za ’prvih trideset dni bolezni' m varovanca. Ti dve .odločbi torej ¿omogočata gospodarski organizaciji, da s primernimi ukrepi ¡(zboljšanje delovnih .pogojev, ' zvišanje standarda, ‘kontrola nad uporabo pravic) vpliva na višini izdatkov m s tem tudi na Višino dodatne .stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Medtem, ko se dodatna Stopnja prispevka določa posebej vsaki gospodarski prganizaciji glede na višino stroškov, pa se sredstva za izplačevanje nadomestila osebnega -dohodka .odmerjajo na osnovi povprečnih izdatkov preteklega leta v določeni gospodarski skupnosti. ~V kolikor torej gospodarska organizacija uspe znižati število bolniško-oskrbnih dni oz. odstotek delanezmož-nosti, lahko obdrži preostala 'sredstva ter jih uporabi za zboljšanje zdravstvenega m delovnega varstva svojih delavcev. Če pa odstopljena sredstva za nadomestila osebnih dohodkov me zadoščajo, mora ¡gospodarska organiza-•:cija primanjkljaj kriti iz ¿sredstev za osebne dohodke iiz sklada skupne porabe. Gospodarske organizacije, ki por vzročajo nižje izdatke -kakor -znaša občinski povpreček, so ¡plačevanja dodatne stopnje •prispevka za zdravstveno zavarovanje oproščene. Z ozirom na -opisana dolo- . čila in potrošnjo sredstev *iz sklada -za zdravstveno zavarovanje v letu 1963, 'je tovarna -ISKRA v letu 1964 plačevala -3% dodatnega prispevka za 'zdravstveno zavarovanje (poleg 8% redne stopnje), 'kar, gotovo pomeni Veliko dodatno .' obremenitev cca 96,188.000 di; -nar jev. Ni lahko hitro odgo- ' variti v čem je, vzrok za veliko porabo sredstev zdrav-, stvenega 'zavarovanja -in za_ visoko stopnjo dodatnega pn- . Spevka, Saj .je tovarna TSKRA . Februarska proizvodnja v Elektromehanski V februarju. 1964: leta je tovarna proizvedla za 1.09L milij. din eksterne proizvodnje. V letošnjem februarju ■znaša, vrednost proizvodnje. 1U01 milij. din, to se pravi, da se je. za malenkost povečala. Upoštevati pa je 'treba; da smo v lanskem februarju: imeli tri: delovne- dneve več, kar nam letošnjo proizvodnjo v- februarju prikaže', v nekoliko- lepši. Iut2, vendar je višina proizvodnje; primerjajoč s predvideno proizvodnjo- po -planu tako nizka, da še moramo resno zamisliti in preiti k dejanskim- ukrepom za izboljšanje stanja. PROIZVODNJA V FEBRUARJU (družbeni plan) EE Proizv. • % Mont. rot. strojev 110,5 Kontakt, — releji 94,6 Montaža, števcev 87,1, Kinoakustika 118,0 Mont tel. naprav .59,2 Lipnica 13,2 Deli avtomatike 1$,7 Neblagovna proizv. - 65,6 Usluge 821,9 Skupaj; 79)4 MONTAŽA ROTACIJSKI« STROJEV je imela ves mesec težave zaradi pomanjkanja poedinih. materialbv, vendar šq manjkajoče 'pozicije . prispele pravočasno, da je bilo megoče- izdelati predvidene količine. Posebne težave so bile Zaradi - pomanj kan ja krogličnih ležajev, in kondenzatorjev. Nk srečo smo v preteklem mesecu prejeli večje količine magnetov za dinamo za kolo- še.iz lanske kvote. T,a izdelek je nadoknadil izpad pri montaži ostalih izdelkov. MONTAŽA ŠTEVCEV je izdelala predvidene količine števcev; vendar tudi v februarju. še nismo montirali dvo-tarifnih. števcev; ker Lipnica še ni, dobavila . dvotarifiiih številčnikov. Proti koncu marca je bila v Lipnici sicer izdelana manjša količina, vendar je ZZA predvidel manjšo spremembo in, je: bilo -treba številčnike predelati. Avtomatskih telefonov smo izdelali predvideno količino, nd pa bilo mogoče izdelati celotne količine, induktorskih: -telefonov,, ker je: zmanj^alo telefonskih vložkov. Teh ni bilo mogoče izdelati, ker. je zmanjkalo uvoznega- materiala, za membrane. Iz teh vzrokov tudi ni bilo mogoče- izdelati zahtevanih vložkov za prodajo. KONTAKTOR, kjer se montira. več vrst: stikal še z uvoznimi sestavnimi deli, ni izdelal' predvidenih količin, ker je zmanjkalo uvoznega ma-terala. Tudi enopolnega avtomata, ki ga mesečni plan predvideva, še niso'montirali. Razlika v vrednosti je bila delno _ popravljena, z večjo proizvodnjo ploščatih relejev. MONTAŽA KINOAKUSTI-KE.je imela -sredi meseca .zaradi pomanjkanja materiala stanje zelo kritično. Vendar smo v drugi polovici meseca le prejeli kritične: materiale, tako .da je j montaža- uspela seči predvideno vrednost, poleg tega , pa je. nadoknadila izpad v januarju.' Stalen problem, v tej: montaži predstavlja - pomanjkanje | elektronk, kondenzatorjev,, krogličnih le-' žajev, gumbov in. raznega drugega radio materiala. MONTAŽA TELEFONSKIH NAPRAV je še- vedno .v zaostanku. V februarju je bilo izdelanih, komaj: polovico predvidenih central. Istočasno pa ugotavljamo, da je biontaža polna različnih enot, ki jih. zaradi pomanjkanja poedinih materialov ni mogoče dovršiti. Manjkajo SI diode, sfelenski stavki, upori, kondenzatorji, peresni stavbi, kontaktne stene; še posebno kritične pa, so tračnice za stojala koračnega' sistema-, za katere nikakor ni mogoče dobiti dovolj pločevine 4-mm. Dobave sestavnih delov, iz podukcije so' se znatno izboljšale, .vendar tudi produkcija ne more dobaviti- vseh . sestavnih- delov, ker ni materiala. Montaža zelo ostro čuti; konstrukcijske napake, saj. ugotavljamo, da je večino enot treba- popravljati, včasih tudi po večkrat, kar nam jemlje:čas in material. LIPNICA v preteklem mesecu še vedno ni montirala stikalnih- ur, ker nima mehanizmov, Za časovni števec ni motorčkov. Še vedno ne montiramo števcev pogovora', ker ZZA še; vedho- ni izdelal predpisov, ki-jih zahteva prevzemna. kontrola.i Montaža dvota-rifnih številčnikov je stekla in. upamo,, da rte- bo. prišlo do novih sprememb. MONTAŽA ELEMENTOV je predvidene naprave sicer izdelala, vendar jih ni mogla odposlati, ker. tovarna v Železnikih ni dobavila sklopk. Vzrok temu Je bilo. pomanjkanje. vzmetnega jeklenega traku, katerega smo Železnikom dostavili šele proti koncu meseca, ko smo ga* prejeli iž uvoza,. Pole® tega--tovarna v z* zbora delovni h ljudi, v splošni montaži v kranjski tovarnL - (Dalje na 6. strani)' ? V tovarni' električnih aparatov kolektivni dopust Upravni odbor tovarne: električnih:. aparatov: v. Ljubljani je na svoji seji 1. marca letos p med drugim razpravljal tudi. o možnostih- za kolektivni .dopust, V predlogu, ki ga je Upravni, odbor s, tem v zvezi proučeval, je bito- poudarjeno, da bi v času kolektivnega dopusta.najlaže izvršili potrebni remont strojnega parka ih čiščenje tovarniških- prostorov, nadalje pa bi bilk- izključena možnost,-da bi zaradi letnih dopustov v najbolj kritičnih trenutkih prišlo do težav v proizvodnji, K predlogu: je s svojilni ugotovitvami pripomogla tudi -planska, služba, ki je planirala- proizvodnjo tako, da bi kolektivni dopust najlaže; izvedli y času- med 2: in 14. avgustom, kar bi bilo v celoti 10 delovnih dni. Seveda je upravni odbor razpravljal tudi o. razlogih, ki ne govore v prid kolektivne mu dopustu, vendar ti razio gi nišo prevladali'in tako bo če- bo predlog naknadne osvojil tudi delavski svet: tovarne, delovni kolektiv tovarne električnih aparatov, letos v prvi/ polovici avgusta usta-' vili proizvodnjo zaradi kolektivnega letnega dopusta; ker se- pri'- tem kažejo določene ugodnosti za tovarno." -J- plačevala, najvišjo možno stopnjo;, katero je po sklepu skupščine soc, zavarovanja Kranj dopustno-, predpisati posamezni gospodarski, organizaciji. Za primerjavo: navajamo, da je povprečni odstotek, delanezmežnihi zavarovancev na območju/ občine Kranj v letu 1962- znašal 5 %, v leto 1963; je bil 4<1L%. v letu 1964,: Pa 4s56 %¡ Za ista leta fe delanezmažmoist v ISKRI bila; 5,49<%, 5,83%, to 5,11%. Opazno je, da je znašal odstotek delanezmožnih zaradi bolezni v ISKRI vedno, pre-CST več od/ Občinskega: povprečja Deloma je vzrok- za taka. stanje morda v tem; da je ISKRA sprejemala na- de-I°i znatno število delavcev, ki so- invalidi, oziroma, drugače zdravstveno- prizadeti, delno pa mogoče zaradi večje upor a-be* pravie- iz zdravstvenega varstva, kar delavcem: omogoča bližina- dobro: razvite.obrat-ambulante; Primerjava z Zdravstvenim domdm v Kra- nju pokaže, da vsak delavec ISKRE. obišče splošnega zdravnika, v, Obratni ambulanti. povprečno, 7 x. letno, da-oim obiščejo ostale zavarovane osebe, ki so vezane na ZD Kranj, zdravnike- splošne prakse, le 4x letnh Pri tem niso vračunani obiski delavcev ISKRE v industrijski ambulanti. 1 že . krajem leta 1963 in v letjj 1964 so odgovorni, predstavniki' ISKRE prihajali na Komunalni zavod za soc. zavarovanje v Kranju, kjer so ugotavljali vzroke visoke potrošnje sredstev zdravstv. zavarovanja in visoke dodatne stopnje prispevka. Tako omenjeni predstavniki tovarne, kakor zastopniki zavoda so ugotovili enotno, da je stopnjo : mogoče znižati s prizadevanjem odgovornih činite--Ijev v. tovarni oz. z ukrepi, ki, naj vplivajo na smotrnejšo Uporabo pravic. Ob zakonodaji, ki zavarovancu, dovoljuje najširše možnosti in pra- vice; prav gotovo- ni- lahko izbirati načine, ki bodo resničnega bolnika, p.adjjili pri -uveljavljanju njegovih.pravic, istočasno pa preprečili izkoriščanje od. strani, na srečo ne posebno: številnih; zavarovancev, ki še vedno nimajo pravega odnosa do družbenih sredstev m s svojimi pogostimi obiski v ambulantah, jemljejo zdravnikom čas,ki bi: ga lahka mnogo koristneje: uporabili za ostale «bolnike. ZU dosego- uspeha v takih pogojih je potrebno sistematično delo in dobra; organizacija službe socialnega zavarovanja v podjetju, Upravdj tovarne je z ukrepi, o: dvoizmenskem delu Obratne ambulante uspelo: znižati porabo; sredstev zdrav, zavarovanja v tej meri, da znašla dodatna stopnja, prispevka za zdravstveno zavarovanje od' 1. januarja 1965 dalje le" 1,6%, kar pomehi znatno znižanje v- primerjavi z letom 1964. Pri tem je važno omeniti, da sprejeti ukrepi ne - pomenijo ožitev. ali: celo kršitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pač pa samo. prilagoditev zakonu,: ki; določa;, da morajo zavarovanci zdravniško pomoč. iskati v. svojem prostem času; izvzemivšii seveda v nujnih primerih; katerega opravičenost pa; mora za vsak posamezni Slučaj potrditi zdravnik, Neumestne so kakršnakoli: domneve, da bodo zavarovanci: prikrajšani v pravicah do zdravstvenega varstva, zlasti: še, ker ni prav nobenega- utemeljenega raz-: loga, da mora hiti odstotek od delanezmožnosti v ISKRI večji za več: kakor en odstotek od občinskega povprečka. Delovmi pogoji v ISKRI so prav gotovo vsaj tako dobri kakor v večini kranjskih podjetjih. Prihranjeni denar pa -bo tovarna lahko uporabila za dvig, standarda, delovnega kolektiva. Načelnik odd; za zdrav. zav. pri' KZ S Z Kranj; Boriš žužek Pripomba uredništva: Kar so podatki' v. najedenem, članku zelo. aktualni, bi: bilo od Komunalnega za-voda za socialno- zavarovanje, vsekakor zanimiva slišati,, kakšni uKrepi bil bilil potrebni: od' strani uprave, tovarne, da. bi, se dodatni; prispevek, občutno zmanjšal oz- da bi sploh odpadek če vzamemo v pretres . v, članku, navedeno številko 96 . milijonov, , kr jo j.e tovarna plačala, na račun dodatnega prispevka v letu 1964, si. lahko mislimo, koliko, lažje bi reševali stanovanj sko vpraša? nje, če. bi bil ta "denar pri-/hranjen. Sicer pia: polemika je. s tem člankonT odjiria, ih prav bi bilo, da bi ta problem načeli z. vsa. prizadevnostjo. 11!. zimsko športne igre Iskre v Kranjski gori (nadaljevanje s 1. strani) Prehodni pokal je kljub dis- gori. Sicer je res, da se prav kvalifikaciji Lada Stritiha, Jeza prav nič ne zgodi brez tos že tretjič osvojila ekipa takih ali takih pomanjkljivo- kranjske tovarne in si ga pri-sti, vendar pa bi bilo bolje, borila v trajno last. če bi jih pri tako velikih prireditvah bilo manj. V nedeljo zjutraj so se najprej »udarili« med Seboj tekači. Tekmovalno progo okrog Porentovega doma, kjer je bila nastanjena večina sodelujočih smučarjev, je s svojim pomočnikom odlično pripravil državni prvak v smučarskem teku in član de Tekmovanja so dobro uspela, za kar gre v precejšnji meri zahvala tudi ■ sodniškemu zboru SK »Enotnost«. Premajhno pa je morda bilo število kontrol pri vraticah, saj bi dobra kontrolna služba lahko onemogočila tako neprijetna pregovarjanja o izpuščenih vratičih in diskvalifikaciji! Edino pa, kar je lovnega kolektiva PSO, Ro- meta0 j« Mia.ne. mgn Seljak. Tekmovalci: So jo' prevozili1 dvakrat in. so o njej izjavili: da je bila odlična, čeprav na nekaterih mestih tudi bolj težka. Šest kilometrsko progo je med tekinbvai- I . , , ...... ci najhitreje presmučal Mar- skusab telcmovalcem z visjinu jan Baloh iz Zavoda za avto- startnim, številkami omogoči-matizacijo, ki je za to porabil' pogoje disciplina samih nastopajočih, k: se v večini primerov niso odzvali pozivom vodstva, naj bi po končanem nastopu s teptanjem najbolj kritičnih delov proge med. vratičami, Največ je bilo takih, ki so po svoji vožnji »udarili« mimo in po progi za lastno zabavo, ne meneč se, da bo za njimi startalo še toliko in toliko njihovih sotekmovalcev. Seveda pa so se med vratica-mi tako zelo radi »izživljali-« tudd drugi smučarji, ki jih pač . ni motilo to, da smo na terenu v Brsnino prav tedaj imeli tekmovanje Iskraši. S 14,36 minut. Takoj po končanem teku pa se je dogajanje preneslo v Brsnino, kamop je član delovnega kolektiva PSO Pavle Blažič speljal solidno, 1.100 metrov dolgo pro^o za veleslalom, ki je imela višinsko razliko 180 metrov in 38 vratič. Proga je bila dobro steptana, sneg pa dober, vratiča pa postavljena tako, da je , bila proga ustrezno hitra in ne pretežka. Težka je bila pravzaprav le za tiste tek- * - -movalce, ki so si v tej zimi nabrali premalo kondicije. Tekmovalci v- veleslalomu — bilo jih je kot listja in trave, saj kar niso nehali , - .. : švigati skozi vratiča, so na- „„ J» stopili razdeljeni v 5 razredov. ¡1^. / , '¿tik Najprej so startale članice. , ,/'v Toda njihova udeležba je bila '■>, . ... skromnejša kot navadno, a najhitrejša .med njimi je bila , - ing. Tatjana Rupar iz tovarne k L elementov za elektroniko, ki je elegantno in vešče presmu- ^ ' SR čala progo-v. času 1:08. : : : Za članicami so vozili po " ' isti progi »veterani«, ne stari, temveč starejši člani, kjer je 'Sk prvo mesto s časom 53,8 se- ktind požel Ivan Stražnik iz **»11 Šolskega ceiitra Iskra. Med jpL tekmovalci v I., to je tekmo-valnem razredu, je prepričlji- vo zmagal Ludvik Dornik iz - ■ “ za avtomatizacijo, pa Roman Seljak n, ustrašil je M ^ Prijeti za lopato, da bi bUa Damoklejev meč nad glavo visela vsa teža tekmovanja! tekaska prog* clmboljša Ne samo, da je bil- izvrsten tekmovalec, pač pa tudi dober organizator tekmovanja (menim, da‘^e večina dela in skrbi obležala na' njegovih, dobro razvitih plečih), Naslednji so tekmovali mlajši člani, kjer je. bila vsekakor najobil-nejša udeležba. Ker je najhitrejši med tekmovalci, tega razreda, Lado Stritih| iž »Elektromehanike« po izjavi kontrole izpustil ena izmed vratič, bil diskvalificiran, je ¡moral prvb mesto prepustiti svojemu »rojaku« iz »Elektro-mehanike« Janezu Jenku, ki je progo presmučal v času 1:11,4. Slednji so startali Štipendisti in dijaki Poklicnih šol Iskre, med katerimi je bil zmagovit Marko Vižintin iz Kluba štipendistov Iskre, ki je dosegel čas 1:21,3. Glede na toliko število tekmovalk in tekmovalcev pa bi prihodnjič verjetno bilo umestno izvesti najprej izbirno tekmovanje, kar vsekakor bistveno ne bi vplivalo na povečanje stroškom za zimsko športne igre, Ie-te pa bi tako kljub doseženi množičnosti, pridobile tudi na svoji kakovosti, predvsem pa. se-ne bi vlekle od ranega jutra pa tja do srede popoldneva, t TEHNIČNI REZULTATI Tek na 6 km: 1. Marjan' Baloh (ZZA) 14:36, 2. Miro .Komane (Kranj) 14:40, 3. Miro Lotrič 15:00, 4. Drago Rozman', 5. Janez Avsenik (vsi . ŠC Iskra), 6. Vinko Moder . (Aparati), 7. Frido Smuka-' vee (ZZA), 8. Jože Katrašnik . (Kranj), 9. Franc Lukan (Lig-nica), 10. Janez Bartol' (ŠC Iskra), 11. Ferdo Accetto (Pi-žan), 12.' Jože Benedik, 13. Venci Ambrožič, 14. Zdravko Koder (vsi Železniki) 15. Ljubo Stojanovič (Pržan), 16.' Milan Perne', 17. Jože Mulej (oba ŠC Iskra), 18. Marjan Petrič (Pržan), 19. Alojz Pirc (Aparati) — 4 tekmovalci so odstopili. Veleslalom: tekmovalni razred: 1. Ludvik Dornik (ZZA) 1:03,6, 2. Tomaž Jamnik 1:05,5, 3. Ljubo Rakovič 1:07,2, 4. Jože Roman (vsi Kranj) 1:07,3 5. Janez Pintar (Otoče), 6. Janče Šmid (Železniki), 7. Jože Blažič (Kranj), 8. Miha Gartnar, 9. Ivan Mohorič, 10. Töne Lotrič (vsi Železniki), 11. Franci Kemperle (Otoče), 12. Danilo Kravanja (Itaiiia), 13. Danilo Kravanja (Italija) 14. Miro Dolinšek (ZZA) 15. Ivan Kemperle (Kranj) 16. Tone Gartner (Železniki), 17. Ludwig DomeVschek (Italija), — 2 tekmovalca sta odstopila. II. razred: 1. Janez Jenko (Kranj) 1:11,4, 2. Janez Sršen (Pržan) 1:12(6, 3. Andrej Orel (ZZA) 1:13,4, 4. Roman Seljak (PSO, 5. Jure Matjaž, 6. Bojan Goleč (oba ZZA), 7. Branko Jaklič ’(Kranj), 8. Janez Brezovar (ŠC Iskra), 9. Tito Osojnik (Elementi), 10. Rajko Križnar, 11. Polde Švab (oba Kranj), 12. Franc Stritih (PSO), 13. Tone Nastran (ŠC Iskra), 14. Peter Keša (Kranj), 15. Jože Benedičič Kranj), 58. Miro Kejžar (ZZA), 59. Miró Komac (Kranj), 60 Janez Česen V Kranjski gori so nove vzpenjače in vlečnice sicer ugodno presenečenje, vendai ob f vremenu in številu smučarjev, kakršna sta bila ob III. zimsko športnih igrah ISKRE, kljub temu ni šlo -brez čakanja v dolgih »repih« in brez ostrih besed na račun »padalcev«. (Železniki), 16. Janez Banič bida (vsi Kranj), 55 Tomaž (Trbovlje), 17. Pr,'ef T>-—r Hafner (ZZA),-56. Jože Ber-(Kranj), ' 18. Lado Ahačič ložnik, 57. Andrej Mrak (oba (Z/.A), 19. krmari . ..¿c (Kranj), 20. Pavle Zupan (PSO), 21. Polde Gartner (Železniki), 22. Marko Vižintin (Klub štipendistov), 23. Rado Faganel (Otoče), 24. Andrej Šmuc, 25. Ivo Trilar (oba ZZA), 26. Vojko Anderie (Kranj), 27. Marko Triler, 28.. Milan Modic (TEN), 29. Andrej Koželj, 30. Tone Mohorič (Železniki), 31.' Borut Sekula, 32. Jože Treven (oba ŠC Iskra),. 33. Božo Zadravc (Otoče), 34. - Blaž Andolšek (SC Iskra),. 35. Franc Koro-šin (ZZA), 36. Milan Koblar, 37. Stane Bregar, 38. Franc Bajželj, 39. Marjan Dermota (vsi Kranj), 40. -Andrej Bele (Klub), 41. Rudi Benedik, 42. Milan Hrovat (oba Kranj). 43,- Tone Bitenc (Pržan), 44. Marjan -Simčič, 45. Franc Peternel, 46. Dominik Peklaj (vsi ZZA), 47. Andrej Koželj (Kranj), 48. Slavko Hamber-gar (ŠC Iskra), 49. Marko Kavčič (Horjul), 50. Jože Pogačnik (ZZA), 51. Marjan Lebar, 52. Emil Sekne, 53. Janez Hafner, 54. Dorjan Ro- Ugodne snežne razmere so na progi za veleslalom omogočile dokaj ldlro in solidno vožnjo. (Upj-ava podj.), 61. Pavel Matjašič (ZZA), 62. .Marko Er* bežnik (ŠC Iskra), 63. Jože-Bergant (Kranj), 64. Stane Golob, 65. Zoran Povalej, -66. Ivo Žirovnik (vsi ZZA), 67. Marko Košir (Kranj), 68. Tomaž Gašperšič (ZZA), 69. Andrej Dolničar (Pržan), 70. Matjaž Deržaj (Uprava podj.),-71. Rudi/Udovč (PSO), 72. -Rafo Žgajnar, 73. Edo Ferenčak, (oba Kranj), 74. Jože Konc (Otoče), 75. Janez. Božič, 76. Martin Rupnik (oba ■ZZA), 77. Peter Testen (Klub), 78. Silvo Šipic jj (ZZA), 79: -Vlado. • Boben (Otoče), - 80. Maks Smolnik (Horjul), 81. Valentin Sevšek (PSO), 82. Anton . Babič (Kranj), 83. Franc Bevk, 84. Miro Kenda (oba ZZA), 85. Janez Vogrine (ŠC Iskra), 86. Peter Ropret, 87:Franc Kočnik (oba Kranj),, 88. Boris Lavrič (ZZA), 89. .Franc Flis (Pržan), 90. Milan Mežnar (Kranj), 91. Janez Škofič (Elementi), 92. Milan Anželj (ZZA), 93. Matevž Vidmar (Pržan), 94. Franc Bratina (Element?), 95. Samo Kuder (Klub), 96. Nande Orehek (PSO), 97.' Jože'Šparovec (Kranj), 98.. Jože Bauman (Aparati), 99. Dušan. Pirc (ZZA), 100. Slavko Bitenc | (Horjul), 101. Stane Kranjc (TEN), 102. Andrej . Lavrič (Klub), . 103, Jože Hanc (Aparati), 104. Jože Benedik (ZZA), 105. Fajfar 'Janez (Kranj), 106. Ivan Marenj (TEN), 107. Janez Štiglic (Kranj), 108. Štefko Vidic . (ZZA), 109. Matevž- Šmid (Železniki), 110 Alfred Breči (Klub), lil. Tone Klakočar, (Elementi), 112. Lojze Grm (Kranj), 113. Drago Miklavčič. (ŠC Iskra), 114. Branko Tomaž- (PSO), 115. Brane (Dalje na 6. strani) Gasilci Elektromehanike so zborovali Znova je oživelo delo počitniške zveze vnaprej mnogo uspehov; V horjulski tovarni so imeli svojo družino Počitniške zveze, ki je sprva delala dokaj aktiyno, kljub sorazmerno skromnemu številu članov. Njena lani največja »akcija« je bil izlet »v 1 neznano«, katerega se je udeležilo nekaj nad 30 mladink in mladincev. Izlet je dobro uspel in brž po njem sta bila na programu "nadaljnja dva — v Kamnik in v Velenje. Žal pá za ta dvá ni bilo po-' sebnega zanimanja in ju zato niso izvedli. ' Odbor Počitniške zveze si ni bil na jasnem, kanrčlarie družine najbolj vleče, zato je med članstvom izvedel anketo. Plod te ankete je bil nato izlet v planine. Skupina šestnajstih mladink in mladincev je opravila precej dolgo, vendar’ prijetno planinsko turo skozi Vrata na Triglav, prek Praga, nato na Dolič pod Kanjavcem, mirna Prehodavcev in Sedmerih triglavskih jezer na Komno in skozi Bohinj nazaj v Horjul. Čeprav so bili udeleženci z izletom zelo zadovoljni in je kazalo, da bodo njihova pripovedovanja pritegnila k. naslednjim izletom še mnoge druge člane čtru-- ®Me, pa žal za naslednja dva izleta na Kamniške planine m s kolesi na Katarino ni bilo prijav in sta tako propadla. ■Vsi, poskusi vodstva Počitniške zveze, "da bi članstvo vzpodbudili k večji aktivno* fti, so takrat bili neuspešni ' m delo družine je v celoti' zamrlo, čeprav vsé do pred nedavnim ni kazalo, da bo Prišlo do obnovitve te družne, je bila družina PZ lefios znova ustanovljena in rezultati njenega začetnega cela So že tu. To. je bil krnski, torej smučarski ih sankaški izlet na Samotorico blizu Horjula, ki so ga člani PZ Iskre v Horjulu izvedli v februarju. Skupno se je izleta udeležilo nekaj: več kot 50 članov PZ iz tovarne in Horjula. Le-tj so po vrnitvi z. izleta na splošno ocenili ta izlet s — prav dobro. Kako tudi ne, saj so na Samotori-ci zares lepi smučarski in sankaški tereni, vreme je bilo prijetno, dobro pa na vrhu tudi poskrbljeno za telesni blagor in »srbeče pete«. Prvi izlet po oživitvi horjulske družine Počitniške zveze je torej, uspel in pri tem ne moremo želeti ničesar drugega kot to, naj organizatorji ne odnehajo s svojimi prizadevanji in iskanjem novih Oblik delovanja, da se ne bo ponovila usoda te družine. In če jim -bo uspelo organizirati izlete. v prijetnem, veselem vzdušju, bo prav gotovo PZ aktivno delovala. -dojan- NAŠ DIGITALNI RAČUNALNIK SI UTIRA POT Pred: nedavnim so v Zagrebu odprli nov' računski center odprtega tipa, o čemer smo pisali tudi v Iskri. Opremljen je z našim digitalnim računalnikom Z-23 in, ker so potrebe po mehainiza-., ciji tudi v tem pogledu vsak dan večje, je zato močno poraslo zanimanje za te računalnike. Posebno zanimanje za. digitalni računalnik Z-23 kaže Železarna Smederevo, ki je tudi sicer aktiven odjemalec mnogih naših izdelkov. Upati je, da bo to. zanimanje preraslo v dejansko naročilo tega elektronskega stroja. ' Že sklenjena pogodba med našim podjetjem in Elektrotehniško fakulteto v Splitu za nakup računskega stroja Z-23 pa priča a - tem, da bodo tudi v Splitu, podobno kot v Zagrebu organizirali računski center, ki bo labko nudil svoje solidne usluge številnim podjetjem in ustanovam,- -1- Za zdaj jih je sedem, vendar v strelskem športu govore tako navdušeno, da se bodo zanj ogrela še druga dekleta. Navdušene strelke I (j g Ü '% _ Posnetek z izleta PZ na Samctarico ' ^edem jih je. Vse so učen-- poklicne šole /»Iskra« v Iranju. Nekatere med njimi ".'kujejo letos že drugi let-ik, druge pa se šele sedaj eznanjajo z lepotami in te-r žavami poklica, ki se ga žele izučiti. Vse z veseljem hodijo v šolo, v prostem času pa .si, kot vsi mladi ljudje, radi .poiščejo zabave med sovrstniki, da bi pozabile ■ ha vsakdanje skrbi. Do lanskega novembra morebiti nišo niti slutile, da se bodo kdaj našle skupaj pri isti zabavi — športu, ki jim bo nudil razvedrilo iri veselje ob doseženih športnih uspehih. Ko so zvedele, da lahko pristopijo” v tovarniško strelsko dntžino, niso dosti pomišljale. Najprej so prišle k vajam Tatjana, Zdenka, Vera, Zalk;a in Dragica ter spoznale, da ta šport le ni namenjen samo moškim. Drugič so pripeljale s seboj še Mileno in Marijo. : Vsak'začetek je težak. Tudi zanje to pravilo ni bilo izje;, ma. Redno obiskovanje strelskih vaj in upoštevanje navodil izkušenih strelcev je opravilo svoje. Začetniške -napake so vse redkejše, rezultati pa vedno boljši. .Tudi malodušje, ki se -je pojavilo ob pogledu na njihove prvC tarče, polne »satelitov« črnega kroga, izginja. Vedno, raji še prihajajo k strelskim vajam, da bi se še bolj izpopolnile za bližnja tekmovanja, če bodo še naprej tako prizadevne, ne bo treba dolgo čakati, pa bomo že lahko zasledili njihova imena na spiskih občinskih in še pomembnejših prireditev. Lahko pa se zgodi, da ne bodo ostale ’ osamljene pri tem udejstvovanju. Verjetno je še več njihovih sovrstnic. ki bi -rade pristopile k strelskemu športu, v katergm bi še lahko izkazale. Morda se bodo po končani šoli razšle in si bo vsaka v svojem kraju poiskala delo, vse pa se bodo rade spominjale doživljajev Ul- uspehov s tekmovanj, na katerih so preizkušale svoje mlade moči. želimo jim, da bi imele čimveč uspehov v športu, in seveda, da bi srečno došegle cilj svojega šolanja v poklicni šoli. — B. M. »Ena izmed najmlajših sem v tovarni, toda spajkanje priključkov za statorje mi gre kar dobro izpod rok,« je veselo povedala Albinca Lotrič, delavka “pri tekočem traku v Železnikih V torek, 16. februarja je ' imelo prostovoljno , gasilsko idruštvo v »Elektromehaniki« (namesto rednega letnega občnega zbora) razširjen sestanek. Udeležil se ga je zastopnik občinske - gasilske ¿veze tov. Blažič, ’ udeležba članov gasilcev pa je bila sej-. veda manjša, saj jih precej zaradi zaposlitve v popoldanski izmeni ni utegnilo priti. O delu. ; PGD tovarne »Iskra* (za . letp . 1964) . .so poročali predsednik, tajnik,-poveljnik in blagajnik. Po poročilih se je razvila razprava o delu, stanju, potrebah in težavah: gasilcev v tovarni. Društveno, delo je potekalo podobno kot prejšnja leta; imeli so redne odborove 6eje in vsak, torek popoldne gasilske vaje. Kakega ..večje« ga požara v, minulem. letu hi bilo, manjših požarov pa je bilo petnajst, M se jih je, jposrečilo -zadušiti in niso povzročili pomembnejše škode. -Društvo poudarja zlasti po- trebo preventivnega varstva Ijred požari, vendar »Iskrini« gasilci pogostoma naletijo na gluha ušesa. Celo nekateri mojstri po oddelkih ne upoštevajo dovolj opominov ali opozorilnega napisa, da je tu ali tam prepovedano kadiji. Vsi udeleženci so zahtevali,, naj se poostrijo ukrepi zoper kršilce varnostnih predpisov.' ' Poročila so omenjala tudi 'pomanjkanje denarnih sredstev v preteklem letu. Čeprav sta tovarniški delavski ' svet ;in upravni odbor odobrila gasilskemu društvu letno dotacijo 400.000 din, je. -drui.-štvo. prejelo samo 150,000 din. . Zaradi.. pomanjkanja denarja so morale . odpasti: potrebne m koristne gasilske, vaje, kakršne je društvo v' prejšnjih letih prirejalo izven tovarniškega območja v bližnji1 okolici...ali-kdaj tudi v bolj oddaljenih krajih. Če je društvo leta -1956 ' prejelo 200.000 dotacije, 1957 leta 250.000, za Jeto 1960 350.000, 'Za i962 leto pa 346.000 dinarjev, pač vidimo, da je bilo zadnje leto v tem pogledu precej »suho«. Po drugi strani pa se tudi cene za prevoze- in druge usluge ne dajo primerjati 6 cendmi pred leti. I Kljub " nekaterim težavam pa »Iskrini« gasilci ne obupujejo in so pripravljeni tudi v bodoče zvesto 'izpolnjevati / prostovoljno prevzete dolžnosti. Poleg drugih članov sta to potrdila povelj-,nik Martin Vrtačnik in strojnik Andrej Verbič, ki sta kot ključavničarska': strokovnjaka brezplačno in temeljijo popravila eno izmed društvenih rnotork, kj- so jo že nameravali poslati »Odpadu«, zdaj pa je/ le-ta najboljša motorka med tremi, ki >jih imajo. Volitev letos ni bilo in bo dosedanji odbor vodil društvo - tudi v~-prihodnjem letu. Prostovolinim-gasilcem y tovarni »Iskra«" želimo | tudi Vsako leto v razredu starejših članov nastopajo številni tekmovalci m. športne igre v Kranjski gori - (Nadaljevan jel a 4,. strani)' podj;), 16 Marjan ^Štrukelj Gorjup (Horjul),, 116.. Drago (Kranj), 17. lože EajTariŽe-/frh: (Kianj), . UT Janez Bito fczri&i),. 18_ Rbinsnr. Ranaftrer tar ..(ZZS), 118: Anton. Legat (TEN), 19: Dušam Kalan, jOtoče), 119. Franc Draško- (Aparati), 20: Jože -Pogačnik' •vic, "12C, Janez Arh- (Kranj)', (PSO), 21; Žarko Zavrl; 22. Stane Štrukelj: (KTuh), Peter Šiler- .(ZZA), 23. Jerko 177: Marjan Berčič (Kranj), Kos (PSO), 24. Boris Starc 123.. Anton Cul. (ZZA), 123-. (Kranj), 25, Matevž Jensterle Lado Mira (Kranj), 125. Lado (Železniki); 26. Štefan Bol-Uirbanč (Kranj) — 9' tekmo- har (Uprava-podj.), 271 Franc valcev j,e bilo diškvalificfc-. Šparovec (Kranj); 28- .Marjan raniji. Zibler (Kranj). Starejši elanu 1. Ivan žemškei, L ing; Tatjana-Bu-Stružnik (Kranj) 0:53,87 Z pan (Elementi); 1:08;0,-, 2;. Ma-Jože Pintar 0:54,3, 3. Marjan rija BIaSč (Kranj) 1117,0, 3. Kavalar (oba ZZA) 0:55,6, 4. ing, Vida. Petelin' (Elementi) Jože Peklemik. (Kranj), 5. 1:25,0, 4;, Breda Juvančič Vili Tekavec „(Elementi), 6. (Klub);; 5. -Olga Skubic, 6 Evo Bevc (Kranj); 7. Bogdan ing. Marija Pirc. (obe: ZZA), Kapokoj (ŠG Iskra), 8 Franc 7. Nika, Zabukovec (TEN), Mokorel, 9.. Janez Ahačič Milka Dolenc (PSO)., (oba ZZA), 10. Jaka Veho- Med ekipami' je zmagala vec (Kranj), 11. Julij Stojan, ekipa »Elektrooiaimmike« 12; Anton Polajnar (oba ZZA), pred ekipama"Zavoda. za- av.-12. Janko Kovač (PSO), 14. tarnatizacijo in: Prodajno;sei-Igor Slavec, (Uprava pod j j), visne o-Eganizaeij-e. IS. ’ Jovo Cirman (Uprava -e- | izvoz v februarju Tudi v februarju smo dosegli lep-uspeh v izvozni dejavnosti in sicer 191 %;. Spodnja, tabela kaže. v kakšnem % so bile posamezne tovarne soudeležene pri skupnem znesku izvoza v februarju 19.65: Tovarna % j Elektromehanika Kranj 26 Avtomatika Fržan 13,15 Elektromotorji Železniki 18,70 j Elementi Ljubljana 3;80 > Radioaparati Sežana 0,80 Kondenzatorji Semič \ L05- Aparati Ljubljana 0,02 i Polprevodniki Trbovlje 9,05 ; Instrumenti Otoče 0,01 i s Elektronika Horjul' 0,60; BIIATT — Indija 27,82 j SKUPAJ PODJETJE 101,— Februarska proizvodnja v Eiektromehaniki (Nadaljevanje s 31 strani) Železnikih za' izdelavo teh sklopk ni' imela aralditai Izdelki1 neblagovne proizvodnje in usluge so skupno 'dosegle- predvideno vrednost. če upoštevajoč letni plan razdelimo proizvodnjo- enakomerno na posamezne, mesece, potem bi morali: v prvih dveh. mesecih doseči proizvodnjo v vrednosti' 2.740 milij, din. Dejansko pa smo dosegli v teh dveh- mesecih vrednost eksterne.proizvodnje 2.155 milij., kar, pomeni ze v prvih2 mesecih zaostanek. 585 milij.. dinarjev. Po planu, iž-gleda zaostanek še. večji, kar je. bil- plan. za L četrtletje postavljen še po prvotnem -letnem planu. PROIZVODNJA' (JANUAR—FEBRUAR 1965) družbeni plan nas vedno bolj; skrbi dejstvo, da iz: dneva V dan- manjka več1 surovin, za. izdelavo sestavnih dčlov. Trenutno čaka ca: 400' delovnih nalogov,, ki nišo pokriti., ž materialom. Najbolj, kritične skušamo nadomestiti" s sorodnimi., materiali,. vendar nam to povzroča dodatne, stroške, in več odpadkov. Fosebno so kritične različne pločevine in jekleni profili,, kar nas najbolj zadržuje 'pri proizvodnji telefonskih central. PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (januar—februar 1964-65) PO STALNIH GENA» DE. Proizv. % Mon-t. rot:- strojev 943 Kontakt. — releji; 94jl Montaža števcev 89,0 Kmoakuštika Í0"4;i Mont. teli naprav 43,6 Lipnica: 29,7 Deli avtomatike 67,5 Neblagovna proizyodnj a 77,9 Usluge-. " 1.023,6 DE - Ero izv. .%■ Monit. rob. strojev . 12&5 Kontakt — releji- 108;7 Montaža števcev 104,4 Kinoakustik-a 151,0 MonkrteL. naprav WL Lipnica. ' 72,'3 Deli avtomatike 87,9 Neblagovna proizvodnja 101,5 Usluge . 176,7 Skupaj' 107,4 Posebno viden je . porast pri izdelkih^ kinoakustike, saj nam je znano, da v prvih mesecih lanskega- lela. ni te--7- 0 kla. proizvodnja novega, pro-• ‘ jektorja KN-3. Napredujejo Poleg manjkajočih poliz- tudi. rotacijski; stroji.. Naj-delkov, za ppedine-j izdelke boljcheprijetno-pa jfe ugotav- Skupaj ('Nadaljevanje- s T. strani) postajajo, anahronizem,), kb ga družba ne bi- smela, .več dor v-oljovali. • Dvojni- razvojni ih proiz-vodhi; programi* in z njimi pogojene avtarktične. tendtri-če, -so. dejanska odraz cdva* jenosti investici jske -politike in- sredstev: zat razšinjgpa rei produkcija, od delavskega samoupravijasija. - Izmenjave v k-redltno-banenom* sistemu bodo- morale- omogočiti' neposreden vpliv proizvajalčev na uporabo-ustvarjenih, sredstev. , Pozitivne, izkušnje, v. odnoi-sili znotraj, posameznih integriranih. .-podjetij- kot. med posameznimi podjetjih v okvara. posameznih, panog indu-1 atrije. bodo služile sindikalr-n im -organizacijam: v .pod-j,ei jih,, da. se, hodu. zavzemar le za. uvajanje, sodobne tehr nologije in. organizacije, dela, za speeiaiižacijp proizvodnje in najširše, vključevanje- po,de jetij; v jugoslovansko m mednarodno delitev dela. K F. Ijafi;. da sino letos, izdelali manj -telefonskih central' kot v lanskem letu. Kritično stanje" v proizvod--, nji bo- prisililo še. tiste člane: kolektiva, kij doslej: hišo. db-volj: resno, jemali' svojega: déla,, da. se bodo. vklj.hčilL v delo, ker sicer jih- ha. kolektiv moral. izlbčitL. šef: proizvodnega, sektorja:' ing. Alojz Grčar’ Beseda o sestankih (nadaljevanje z 2* strani) — uspeh’ takega sestanka- j« minimalen: Taki »maratonski« sestanki inr-oni, ki nisi dobro, pripravi j eni; sa»sestan ki zaradi' sestankov®* ih na splošno' vplivajo negativne na vse udeležence. Vodja, sestanka se; mora predvsem zavedati; da je ad njega v glavnem od vi ser u%peh sestanka, zato naj. se .j 'dobro. pripravi na ^sestmeki) spretno, vodi diskusijo, , jasno formulira,- zaključke ter* po-skrbi) da- se bodo; zakijuoki : kar najbolj;; dosledno izvajali, Mnogokrat' so' utemeljene pripombe: »manj, se zgovar-jajmtz. iir več1- delajmo«* in »saj, .nas* sfe“* nič1 ne vpraša, kakor'oni; tam gori; sklenejo.. tako jfe« itd..; Večkrat so take* ih podobne pikre -pripombe' utemeljene: Stremeti pa moramo, da ne.'bo* odvečnih sestankov1 ril da bo zastopan pri' odločanju čim širši Rrpg delavcev: . V. sedanji1 Stopnji demokra-cijfe ir£ kolektivnega vodenji pripombe »oni tam' gori« praviloma ne bi smelfc biti. Saj ko ® volimo predstavnike' v samoupravne. organe; vsak. delavec . lahko aktivno odloča,, kdo bo njegov predštavnikv. raznih organih in komisijah. Vsi organizatorji vseh mogočih. Sestankov,,, liaj.. številke v: uvodir o porabljenem. časo_ dobro preštudirajo in se. vprašajo,. koliko časa .ao - opi odvzeli, prisotnim. ali* so Bili .vsi ■ sestanki' potrebni in dobro organizirani. " ' T. Š. . ' .' V- Ji k.-* - £W t-*é& m M Na čast dneva žena je igralska Skupina v tovarni elektronskih naprav uspešno izvedla eno dejanko »Sanje«. Na Sliki: nastopajoči s svojim režiserjem po -končani predstave Iz Nove Gorice Ali res ne gre drugače? Marjan je mlad .delavec v novogoriški -Iskri. Na svojem delovnem mestu je poznan kot dober in marljiv tovariš. Njegova volja do .dela je (prišla -do izraza predvsem pred- nekaj tedni, ko. "se je v tovarni pokvarila revolvar-sika stružnica (okvara ležaja). Zaradi tega bi nastal véük .izpad v .proizvodnji, kajti ležaja, -ki bi ga morali nado-mesi iti, . na domačem trgu ni mogoče 'dobiti.. 'Marjan je slišal jza okvaro. Prosil .je za dovoljenje za ogled /stroja. 'Sam po -svoj ib zmožnostih ga je skušal -popraviti. Uspelo m® je, da" je popravil ležaj in s ¡tem pravzaprav 'stružnico tpopravil še preden je prišlo do zastoja v proizvodnji. S tem je .tešil tovarno velikega ¡problema. Upravni odbor tovarne v Nuvi Gorici je ‘Mkrjana na-\ gradil za njegovo -délo js 25ÍOOO dinarji, ker je preprečil -večji zastoj v proizvodnji rotorja. ..Marjana -smo zaprosili za kratek . razgovor, .kateremu 'so je iad odzval. Ko smo ga vprašali koliko časa že -.dela v Jakami lin .kako se .na -delovnem, mestu .počuti,,nam je poyedál naslednjé: | »V Iskri sem ¡zaposlen že dve leti -kot -KV ,¡strugar ev ' oddelku za' vzdrževanje. '¡Glede ¡na delo, ki ga ¡opravljam, sam dobil pred nedavnim naziv VK strugar. % svojem delovnem • mesta sem zelo -zadovoljen, predvsem -zato, 'ker -delo strugarja rad opravljam in, ker so tudi -odnosi med dritem 'ta nadrejenimi - dobri, že večkrat sem pri delu 7 dosegčl določene uspehe, večkrat mi je že .namreč uspelo rešiti manjše probleme, ki so Pii Selu nastair. Ta moj zadnji uspeh, /to je odipraVa okvare -na stružnici, pa me je posebno razveselil in me vzpodbudil k 'še večjemu, elafiu. Tega uspeha šem bil toliko bolj vesel, ker me je privedel ¡do .prepričanja, da se včasih lahko tudi velike okvare odpravijo, z dobro voljo 'im. razumevanjem .in se s -tem meši: velik .izpad v proizvodnji. Priznanje, .ki mi ga je dal UO, me je zelo-razveselilo in prepričan sem, da s tako politiko 'samoupravnih' organov ldhko pričakujemo med • delavci naše tovarne.še-več delovnih uspehov?« "Marjan Gžhot naj bo ¡vzgled tudi .ostalim delavcem v tovarni. Vsekakor so ¡njegove misli: glede odpravljanja ¡raznih ¡okvar in -napak ¡pravilne. Skušajmo zato tomriša Mar- -jana -posnemati; ,s tem bomo zadovoljili sami "¡sebe, omogočili pa 'bomo tudi boljše proizvodne uspehe, boljše osebne ¡dohodke in ¡boljši življenjski standard. R.S. Kdo odgovarja za nered in škodo,' ki že dolgo časa nastaja po glavnih hodnikih vzdolž kino'in -splošne montaže v ElektroMšhariiki? Hodniki so namreč ¡ob sštra-ndh tako založeni z zaboji in polizdelki, da ostaja komaj še' "prostor za obratna prevozna sredstva ¡(viličarje itn elektro-kare). Pešci ¡morajo presneto dobro paziti, dajjjih' tako vozilo ne pritisne ¡Ob »razstavljene eksponate«, aki seliz dneva v dan kopffijjD ¡/še naprej. Posebnost prav gotovo predstavljajo Ohišja in podstavki za centrale, ki so prav. tako sestavni del vse te - šare. Vse bi bilo prav; če bi bila ohišja zaščitena pred poškodbami, tako pa so na voljo vsakomur, da počne' z njimi kar hoče, ko -gre mimo. Vsa čast članom .kolektiva, ki se vzdržijo, iri ta, lepo ¡modno HOkmana ohišja, pustijo v njiru. ¡Kaj pa, če bp kak obještnež z ostrim .predmetom poškodoval prevleko .60 polizdelkov? Kdo. bo takrat za 'škodo odgovarjal injopla-čal? Sicer pa se ¡na nekaterih Ohišjih že opazi j o občutne asffligiune, >ki so ¡najverjetneje nastale že meri transportom, lahko pa ¡.tudi ob »srečanju« s kakim brezvestnim članom kolektiva, ¡ali ¡s prevoznim sredstvom. Vprašajmo -se, ali ¡ces ni mogoče predmetov, 'ki /čakajo, da jih bodo v montaži -sestavili, ..drugače vskla-diščiti?! ¡Zakaj me ibi zanj e našli prostor, vsaj za nekaj časa, v novi stavbi telefonije. In še. nekaj! Ali je res- potrebno izdelovati toliko ohišij naenkrat. Verjetno bi bilo eko-nomičneje, če bi se izdelovabr sproti,1 ne pa, da jih delamo na.zalogo zato,, da potenj, malomarno razvrščena po hodni- 20-lettiioi - letne športn .Komisijaza-šport in rekreacijo pri sindikalnem ' odboru podjetja je sklicala ,razširjen sestanek komisije. Poleg članov komisije so bili .piteotiii še predsedniki komisij za šport in rekreacijo ,iz vseh. za šport in rekreacijo pri sindikalni- .podružnici .tovarne Avtoelektrika .v Novi -Gorici prevzela celotno organizacijo. -Tekmovanje naj bi zajelo pet panog, kj.so po tovarnah najbolj aktivne in .to: nogo- mu navodil naj bi ie-te prijavile svojo udeležbo in število tekmovalcev, (te bi pripravljalni odbor lahko čiih-prej .napravil predračun za potrebna -finančna sredstva. Če predračun me ¡bo preveč enot .podjetja. Glavna' tema r' •¡vovora so bile letne igre ’1;. RE. Sindikalni odbor je. naročil komisiji, da sestavi program iger in .predračun. Vsi .prisotni so Bili enotnega ■mnenja, da se organizirajo letne igre ob 20-letnici podjetja. Igre bi se izvedle v Novi Gorici. Tako bi komisija met, odbojka, namizni tenis, kegljanje .’.in strelstvo. Igre naj bi bile v drugi polovici -meseca maja 'uz. pred sezono dopustov. V začetku marca bo pripravljalni odbor poslal .vsemi. sind.v podružnicam, propozicijc in' ostale podatke o organizaciji letnih iger. Takoj po preje- zahteven, so vse 'možnosti, da se igre organizirajo. •Z ozirom na '20*obletnko obstoja ISKRE in 20-obfctni-co osvoboditve, bi bito umestno, da poleg dragih prireditev v okviru podjetja, organiziramo ¡tudi letne igre. , Š.-J. ¡kih, pričakujejo uvidevno* mimoidočih. Da je ves ta nered še bol viden, nam ¡pomaga razsvet ljava po hodnikih, ki iz dne va .v dan pričakuj^ usmiljene ga .človeka, ki bi ji privoščil vsaj nekaj ur ¡počitka Težke je namreč ¡najti med ¡skladov •inčami zabojev '¡edino stikalo ki bi lahko podaljšalo življa nje žarnicam in .prihranile marsikak. ■ dinar. ¡¡p ni vse :to viden dokaz kakšen odnos imamo do tega kar izdelamo ¡s svojimi roka rili? Kje je načelo o varčeva nju. In končno, kje so odgovorni ljudje, ki vse to vidijo pa ne ukrenejo ničesar, ¡da bi. vsega tega ne bilo? B, M. Hvala za pismo. Morda se bo le našel kdo, ki bo napravil red po teh hodnikih. UO tovameiin'vodstvo lahko o ¡rakih rečeh, ki -se zde kolektivu nepravilne — kaj hitroIukre pa; treba je le nekoliko odločnosti! UREDNIŠTVO ZAHVALA Ob .težki Izgubi .moje drage mame se najlepše zahválju jem vsem sodelavcem iz oddélka ¡ploščati releji« za (prejeto pomoč in -Izraženo sožalje, / 'Marija Kamenščk ZAHVALA ■’Ob 'težki izgubi mepozabne žene in mamice ¡MARICE ¡GARTNER se iskreno 'zahvaljujemo 'sin-dfkriliii podružnici »Etektro . mehanike«, ožjim sodčlavcem *STK, 'lakirnice, galvanike in splošne montaže za -izraze .-sožalja, poklonjene, vence in 'cvetje in .nepozabne poslovilne besede-oh-odprtem,grobu. Prisrčna -hvala -.vsem, .- upamo, storjeno z novim pravilnikom o delitvi OD. S tem v zvezi je važno, da se uveljavi selek-tivnejša politika nagrajevanja, ki naj omogoči pravilnejšo usmeritev pri zaposlovanju in boljše delovne efekte. Pomanjkanje obratnih sred-' štev, ki povzroča nelikvidnost in znatne dodatne -stroške, zahteva, da se začne tildi na Vlaganja v obratna sredstva gledati kot na nujno investicijo. Poleg tega je .potrebno, da se v tekočem 'poslovanju omejimo na obseg, ki ga diktirajo razpoložljiva obratna .sredstva ter da pokrememo vse, da bi se v tekočem letu ne ponovil primer pretirano visokih zalog nedokončanih' nalog. L. M