lOOMODI. '•&..*. ^ltflulJVVMV"'
"Wiei*
ktTlO.
V" Gorici, v cetvrtek 11. ruarcija  1875.
TeSaj V.
..Sofia" izbaja vsak cetvrtek in velja                                                                                              ^^                                                        Posamezne SteviJke so dohivajo po 10
t p«5to prejemana ali v Gorici aa dom                  .^HHk^^               ^SSflBM^                .^flBl^fc^                      ^B&                     s°Woy v Gorici pri Paternolliju; v Trstu
i^K|^^^k           ^BH^L^H.           ^L^L^L^L9lk                   ^H&                    T to"oak:,rRic^ »Via del Belvedere 179
Veeleto                            i. 4.50                  ^^T^^^^         Bi^^^^^H         Hi^^^li™                 HB                    in „Via della cauerma 60"
poi leta                    „                  |V         ^H      ^m         ^H      ^V        ^H           JHft
^Knj^valec*11   za 'nanrnike SoJ Vse 1.              '^^^                   H                HI                                 0B                      *Wriua in dopM naj se blago-
f, 2.—Pol leta   f. 1. Za nenarocnike; Vse                ^^^^^^^               ¦¦                ^H         ^H                                   iHl ^H                 voljno posiljajo pod   naslovora:    Vik-
V*°IS.-    roUtotiV,                                 "^^^       ¦¦               ¦      ¦                         MM             or  Dolce,   v   Gorici. -   »„t„pi»
Pn oznamhh id ravuo tako pri ,,-po-                            ^^^^hv         ¦                ¦        ¦                               Mv     ¦
SIan*ca^«eptacaieZanavadnotrUtopao             M         ^M        ¦               ¦        ¦               MB           M      «              «e ue vracajo; dopis, naj se Magovoljno
H|               MH        ^H               ^H        ^H              ^H           H^m^Hl              fi'ankajcjo. — Dclalcom in urugim ne-
8 kr., ce                                               ^R^^-^^Aw         ^L^LW-^^I^Lf         ^K^^-^^Kv          HUH                            so                                se
,. „ „ „                      vHK^v        ^KHK^K^r        ^K^HK^^r        ^mf^^^^Mfc        oginse
,......    ^t             ^HHi^        ^HB^        ^BB^      Hi      Hi
7i% s»$?    frke p«» prontnrn.
Glasilo slovenskega politiCnega druslva  goriSkega za  brambo narodnih pravic.
V Gorici 10   inarcija.
(Volitev dez. poslanca; — dezelui zbor.) Volitev dezelnega poslanea iz grupo velik'h posestniUv na slo-venski strani mist dezele iu hicer im ineMo rAJiikfgit Matije Doljaka jo razpisnau uti dan 31. tekoeega mese-i»n. VJadni organ -L Osservutore Triestiiio14 je uze olj-javil iincnik \rohl«»ev z dostavkom, da se smejo poduti ugovori proii istemu do 17. L in. Zapazili smo, da so iz tega imenika izpusi:**ni nekateri obce znuni veliki poscstniki, n.p. Dr. fL i g o n iz Kviskega, Matija I) o-tjak Uijcgovi pravui nasKlniki) iz Solkana, Ziinsie. iz JJrd in drugi. Ali se je to iz nemarnosti zgodilo ali iz dnigili tmnienov, k«*do ve ? vssikakor jo pa potrebno, da si vsi tisti pnsestniki, katrri plaeujejo nad 50 gold, lzravnega davka, iim«iiik pngledujo in co svojih imen v njeiu i»« iiajdfjo. da pudajo nemtidoma pritozho i\ k. nauu'fttui>tvu. Volivua sku'pscina uaMli vdikih pii^astni-kov j«' w«sta\!jvna iz tukili di'iiipntov, datn.'ba vs<» ino-goc« pivvidnosd, da w» nam in» vriin* kak NofloVi'iiH' za poslanra. Kideti hi nidi bilo, da hi se hlovcnski vo-liici nikakor »»• cipiii v »tnuiko, ampak da hi he po-pr«»j porazutiMdi in shiziii) voliii I'liega katididata. Kfdo naj bi bii ta, «> t^m si duin-s >»» »«*'div.iu'ino i/rocisvo-jega miiMiija; morda id bilo uajbol.is»% ako )n s<? voliloi Kiini o Mj»*u» dogov<»rili, t«r si v taiiuiikmi izbrali moza, iiMtioiim hi uio'gli z dohro W'Stjo zaupati za«topaiijo f-\ jih i»t«*rt'ssov. Kdiiio kar liT*«*':ino v tVm uziru dano.s uavetuvati in prav pon<iarjati j«'to. n a j b i n o b e n a i z m i* d d v «« h » 3 o v e n s k i h k t r a n k n e p r e m i-> I j *» u o p o is t a v i I a .t a i* o g a k a u d i d a t a, o k a-tprcm } e m i s i i t i, d a b I v t f g n i 1 z a r a d i ii j e g a r a z p or nasttat i.
Volitev dezi'lnega pe»>Iain-a jp v.s*-Iej jako vazna, tuili takrat. ko ima.. kakor zdaj, mi mo za malo r-asa mi!!idat dobiti. Ako hi so u. pr. iicslovouskim voliv-ci?m v t(sj skupsirini « pom^rjo nciiiai'ni'z^v in .sfaroko-pitnczi-v pu.sivihio, da i>i spraiiii zdaj katercga 5vtijt>g.i, \lailnoga ali italijanskcga kin Hiata v zhor," zrascl hi jira v.*sh'd t**«ia gr«.btMK priliodiijir hi m« hoij<« nap«*ii vs« zi!t» v dos>*go fnakcga ii>|»elia. ksitfivgu hi h-in la-/»' doAfgli. k«-r hi propa.l jrrl s.'tlijui voiit\i naso vo-lilce popaiii in iai*i^«>t>» >«• htijv' r.izi'»*pil. Katnri-j p<»-zor. tdtivttisAi K.'liki p<is>-stniki! . ri'kiuiir.ijb* u }>rav*«m fa«n sviijo vdiiiw pravi«-ft. ako n«; zapazitf «aoji!i im-n
LISTEK.
med Slovenci in Langobardi
V.
Yideii snio, da so se bili fcjlovenci v Siimijo in spolqjo Panuonijo razsirili se predno so I.angobanli ««dis.!:. Da bi bili Sloveuei ze z Langobardi v Iti-l:;o fell**), je mogoee. a ne v«rjetno, " ker ti si neso bili nif ka? dobri *osedje. Dr. Bizzarro (o. c. pg. lo) misli, da so ze takrat ber.la nad (Vdadom posedlt. To 'a, to se bo dalo tezko dokazati. Znano je pat, da so t,e Slovenci v Italiii ze v htih 537. 54(>, 547. 555 in 556 bojevali (Mnchar Oeisrh. Sieiermarks IV.pg. 106). A to so bili le mezdniki od spodnje Donave. O stalnih naselitvah Stoveneev v Italiji se takrat se ne more go-voriti (oanirzik. Starozitnosti H. pg. 312).
Kedaj so se panaselili Slovenci po sedanjetu spod-njem Stajerskem. Koro&kem in Kranjskem'
Natanjtcn odgovor na to prasanje nij lahek, ker Tsi tedanji viri molce o tem. Le pov sklepib nam je mogo5e to dobo poblize zaznamovati. Se 1.562 spominja Prokopius keltiskih Karnoy in Xorikov. A misliti si je moramo ze jako redke. Skozi Pannonijo in Norik so hruli vsi viharji Ijudskega prcselovanja v Italijo. Skozi idofia ljudstva so vse pokoncala, kar jim je pred noge pri§lo.   Ce je kedo izmed starih prebivalcev in rimskih
¦») BradaSka, maticea Utopia 1870, py. 286.
v imeniku, pri lite k volitvi 31. t. m. vsi brez izjeme, nli pa izroeite zanesljivim mozotn bvoja postavna po-oblastila, t<r volito zlozno takegn moza, o Katoremnmo-rete zanuSati, se da bode vreden naslednik vrloga D o -1 j a k a!
Dezelui zbori so sklieani na dan 6. prihodnjega meseca aprila; tedaj letos nonavnduo zgodaj, a v ta-kem catiii, da se ne bode iniHim poslaneem labko iz-govarjati, kakor o casn zetve in trgatve, da so zarali domacih opravil zadrzani.
Mogoi'e in wdo najbr/e, da bode prihodiijn sessi-ja z-idnja se sedajnimi poslanei; kajti hletn, miMida avgusta meseca izt«6» fiestl«'tna doha, za kutero so iz-voljeni.
Knj bode nag zhor nupravljal, sn nij zimna, niti se iie ne ve, kaj mu bode vlada predlozila. Menda no lio po.s«bno vnzna sossija; da se opravijo dezelue racuns-ke refi, podcli.jo podpore eesfain in dijakom, v nugliei resijo dosl^ pctieije, sprozijo morda kako ititorpallacijo, na katern ne I o easa odgovarjati, pa bo zborovanjo pri kraji. In veudar bi ne inanjkalo tvumie za dolge, resne razprave: iniaiuo, kakor smo uze vefikrat tozib, obdinski red v neredu; inarsikiij bi so morale v njein in v volilnika popraviti, spremeiiili in dopolmti; iimuno kme-tijsko ftolo in zovejo jo praktieno, a do zdnj je se sentano nopraklifina, kar smo uze veckrat v na-ftem listu jasno dokazali: po deieli si delijo obeiue um!ir.I!nll X^TIilM^^** '" kanitale lirev. uostave, ker nij v tern oziru splostie postave in k«*r se prosiijani obein \ doscgo poslaviiu delitvc zavire delajo, nanipsto da bi se kakorkolt pospesevale. i. t. d.
Olede prenaredbe obcitiskega reJa in volilnika smo o svojem wish priobeili precej obsirno razpravo in bilo bi zdaj morda nehvale/.no, da bi vse to poaavljali, kar smo takrat nasvetovali, alt da bi temu se kaj novevl»a dodali. V drzavnem zborn knje zdaj poseben orlsek nii-kako politieno refonno nase drzavne polovice; na te nieljii tfga, kar bode dr/.avni /.bev na podlagi odsekovih study in [tredlogov dogolovil, trebalo bo pote'tn najbrze ohMnsku ri-de vs.di takrajlitavskih dezel iiravnati. Po t»Mn taketn hi vtegniio malo pomagati, ako bi in»tvl nas d«'/.«dni zhor oheinski red preiiarejnti ; pae pa bi hilo didiro in morda pntrehuo, ako bi jasno razo.-lel svoje inm-nje, Kakosna politiska reforma hi nasi dozeli najbo-lje ugajala. iiazprave drzavnozborskeg.i odscka razkri-vajo u/.f uuk(diko nanieravano organizaeijo : nam se ne-
provincijalov meen odsel, pobegnil je golovo v varnojSe kraje. v Italijo, v terdna mesta, ali pa so jn iniuknil v vise neprisjdpne kraje m-d gorami. A se ti zadnji ostan-ki sli so zLvngobardi v Italijo (P. D. II. 20.) Langobardi sand so po poti v^e pokoneali, kar je bilo pres-njim ljmihtvom ostalo.
Tako so imeli Slovenci prostor siriti se po^agi ob Savi, Dravi in Muri navzgor. Ker so prisli iz velike sar-matske ravnine in ker je bilo vse njili zivenje ravnini privajeno, uasli bodemo jako raznmljivo, da so se naj-popreje ravuih krajev polastili. Saj so jim mogli le edi-no ti dovolj pogoja za njih priljubljeny poljedelstvo obe-tati. Ko so pa drugi rodovi od zadi pritiskali in ko se je ljudstvo seasoma pomnozilo. morali so seveda tudi Slovenci vedno viSe in vise stopati in se zadnjiL tudi se stennim svetom zadovolili.
L. 579 je bii baje pod patrijarhom Elijo v Gradu cerkveni zbor, pri katerem so bili tudi skofi Leonian iz Tiburnije, Janez iz Celeje in Patritius iz Emone. Toda Muratori in Rubeis imata dotifine listine za neprave. Ker se pozneje te Skofije vee ne omenjajo, mislijo nek-teri, da so morale vsled napada Slovencev izginiti. Ln tiburnska Skofija (v Torju (LurenfeldJ na gorenjem Ko-roSkem) je baje §e do 1. 591 obstajala. A to nij goto-vo. Verjetno je, da so te Skofije zie predej nehale, ker zarad zmanjsanja prebivalcev neso imele voc vernikov. Dalje se -liavaja sinodalno pismo oglejskoga duhovnistva od 1. 591, ki o Sloveneih §e molci. To:la tomu se na smemo Suditi, 6e pomisiimo, da tedanja poroSila le takrat Slovencev omenjajo, kedar se kje z'Vulikim lirnpom prika^ejo (Fr. Bradaska.   0 najstareji  slov.  zgodovini,
vsefino bliska iz teh razprav izdatno porano^no fitevilo dri-avnih politiskib organov nafikodo obfiinski a u I o n o m i j i in n a r o d n o s t i m. Sploh so nam nikakor no dopada, da izvira politifeka organiaacija h drzavnega zbora in da se ima za vse de/.ele po enom. kopitu izvesli. Vsaka dezela ima svoje posebne vazmore in potrobe; prav te pa bi morale teirelj biti, na katerem bi so morula vsaka za so, po svjem kompetent-nein deielnom zbora politico vravnati. Zatorej menlirr da bi bilo prav, nko bi nig zborv (em zmislu svojglas povzdignil, ali vsaj svoje misli in ieljo razodal gledo nanx/njene organizaeijo Zdaj je k) ens govoriti, kodai1 bode pnlitiaka uravnavn z driavno postavo dognana, po tciu ne bo ostujalo iiogo pnkomim biti. Post festum je zastonj iutei'iKdlaeijo delati.
Kar se tico kmotijske Sole, vemo, da jo njMO rav-nateljstvo sumo uzo podalo obftlrou predlog, kako naj bi se to ucjlis^o na bolje prukti^ni podlagi prouravna* lo. Havnatelja italijansk'oga in nlownskoga oddelka sta se o tern vprasaiiji porazumdn in kakor slisuno, ho tudi drugrt m^ro lajno Os-ebe s tern prodlogom vjemojo. Qra-divo je po tern takem pi'ipravijono,posostva nt manjkti, vlada je s podporami hi vcdno raabd-irna,—ali naj so po tciii take in so dalje odlasa? Mi iiifsnimo, da bi no hilo nikakor prav, posolmo ker bode zbor v tdko vgod-u«m c'ftsu skupnj, da ltihko kak teden s to velevnXuo ualogo zamudi.
(Hede obcinskih zomlji&c je res, kakor smo zgorej
povedati. da so si je nekatoro obftine uze aojansao mim^' dezalne postave razvtelile, bodisi ker so vidole, da so razprave v dosego privoljenja brez konca in kraja, bo» <lisi tuli v posameznili obfiinah vsled samopridnosti obcinskih prvakoy. To;la nasledki takih samovlastnih raz-delitvi so skoro povsod zelo nevSefini: noprenehljive prepirnosti med ob&inarji, posastveno kalonje, negotova last, davke mora So vedno obeina plafievati, prepis v javnih knjigali jo nemogoe, in za to so tudi vse proda-je in vsa vkupila glede takih zcinljiSe nezanesljiva i. t. d. Z ozirom na vse to in ker jo korist, da no refierao, potivha raz lelitve obMnskih zemljiSc posobno na ne-k;it<M'ih straneb na^e dezde obce priznana, bi bilo men-da vftidar dohro, da bi defcdni zbor fie onkrat s po-sebno de2eliii> postavo ustanovil glavna naeola, po ka-terib bi smel po tern de%dni odoor za vsak primerljaj posehiij pooblasfievati obcine. da smojo svoja zem\ji&Sa razdclili.
maticin letopis 1870, pg. 261). V najslabejem primir l.jcji bi lo hi dokazaio, da Slovenci takrat §e neso bii blizu Ogleja.
A vse to so le slutnje. Zgodovina nam omenja Slovencev se lo ko se Le bili zapadno mejo svojih sedanjih bivaliSS dosegli. Med 1, 593—594 prikazejo se Avari na meji Italijo in kralj Agilulf (590 — 615) je prisiljen % njimi mir skleniti (P. D. 1^. 4). Verjetno je, da so bili s temi Avari tudi Slovenci v zvezi in tako bi bili ti omenjfiiega leta prvikrat do Italijo pri§li. Da so bili Slovenci takrat ze tako dafac proti zapadu priSH, kaze nam to, da je bii bavarski kralj Tassilo I. prisiljen I. 594 Slovenee na toblaSkom polji napisti, ker so mu U 6ez mejo v njegovo kraljestvo silili.
Gotovo je, da so Slovenci 1. 598 ze v Italijo pridreti skusali. ker toga leta vosci papez Gregor eksarhu Ita* lije, Kalliniku, sreco zavoljo ztnago nad Slovenci (Ap-. Mansi Concil. collectio, X. pg. 117). Bradaska misli (o. c. pg. 2J5), da se je to zgodilo.v Istri, a verjotneje je, na meji Italijo blizo Ogleja, ker obrezje (zlasti Grad) je tudi po ustanovitvi langobarske oblasti byzantinako ostalo. Da so Slovenci ze v Italijo silili potorjuje dalje breve pape Gregorja, poleti 600, v katerem obklujo salonsko duhovscino zaradi slovenskili napadov: „Et qaidem de Sclavorum gente, quae \obis valde inuminet, affligor vehementer et conturbor. Affligor in his, quo-niain in vobis patior; conturbor, quia per Istriae adi-tum iain Italiam iutrarc coeparunt" (Farlati, lllyria sacra, II. pg. 287). Pod ta Jstriae aditnm« se mora razumeti Kras, ki je takrat So k Istri spadal, zlasti p& na njegovej severnej strani le^efea vipavska dolina,   :,
SOČA
fk
Ne dvomjmo, da bi sedajna vlada potrdila tako splosno postavo, ako bi bila nasim razmcram zares pri-merna^ saj imajo tadi dragod, n. pr. na Moravskem, (/jskem i. d. snake postave, po katerih delijo obeine svoja zemljiSca z dovoijenjem deielnega odbora, kateri Vo4 vs&ko dotieno razpravo ter jo po svojih uradnikih ali pooblastfoneih dozene.
Razdelitev obcmskib zemljiSS ima zares tudi svoje neugodne nasledke. todav povsod, koder so zemlji§6a go-la, kakor na Krasa, ob Cavnu in d. prevagujejo vendar ngodni nasledki in mi menimo celo, da je inodro in prarieno izvrSenje razdelitve takih zemljisg edino n a j u s p e § n e j § o sredstvo, po katercm se ona raorejo mordaSe obgozditi nli sploh v kakorsrio koli boljSo kolturo pripraviti. Ysi drugi eksperinn-nti sa Kraaii so strasno zamudni in dragi in ob enem prav malo izdatni. Naj bi dezelni zbor to zadevo v prihodnji soasiji resno razpravljal. C«j sklene svoje sestletno delo-vanje g temeljito postavo, zadevajofeo razdelitev ob&n-skih zemlji§6 na GoriSkem, resil bode velevazno vpra-sanje, pretrgal mnogo brezpotrebnih prnpirnosti, meje postavil mnogirn nepostavnostini, in izdatno pospesil— fair bode prihodjnost pokazala—materjalni blagor mno-gih obfiin.                  _________
DopisL
Iz AjdovJSine 9. marcija 1875.—(Izv. dop.) Kdor Ajdovskih razmer ne pozna, moral bi misiiti, da je do-pisnik „Soce" St. 8 svetu vest naznanil, Bog vcdi kaj so fttalniearji storili, ker so premisljevaje in preudar-jaje na Salamonski nasvet nekega gospoda odlo&li Sio-
fi glede zedinjenja odgovoriti, da so morajo pravila ne-aj predrnga&ti. Da pa no bode svet slabo sodil, naj se ta refi nekaj razjasni. Citalnicarji, kar jih je bilo navzoSnih pri seji, spomnili se niso na novo sluz-bensko postavo, hotoli so In citalnieo varovati, ker so mislili, da ji vsled obna&anja dru&tva Sloge, nevarnost preti, razvidnoje, da niso imeli slabega namena; no more se tedaj razumeti, kako so si Slogani odgovor fiitalnice tolmaeili in kako da jim je bil tako pretiran. Sicer naj si ga tolmoftijo, Jcakor jim drago, saj si tudi mi oba donisa aSoce*' St. 5 in 8 drugace toimacimo, ko oni mislijo. VeSkrat izrekli so ze, da jo &talnica klerikalna, in da le oni so liberalci. Dobro. No razu-memo, kaj oni sploh o svobodj mislijo, ker napadajo oaebno ljudi, ki k onemu ljudstva spadajo, kteri je v prazgodovinski dobi v suznosti zivel.—Oni tedaj, kl se omikance in liberalce imenujajo, klieeju v smeli spomin one mrafine Sase, v kterih  so  narodi v  suznosti zive-
I..........
j- :;u   „An,U^-
I
UUOJ. «»•<-,.,    j,------------                                                                     -      .-*u     B.UJ
enacega, ampak veseleti bi se inogli napredka bivsega suznjega ljudstva.—-Misiiti je, dasteonima dvemagospo-doma zarad tega sovrazni, ker se nistahotla vdati vasim nakanom in ker sta si dosti za obstanek eitalnice pri-zadevala.
Naj si bodo tega t'osti, kajti po tern potn ne bo-demo nikdar do zedinjenja dosli,—omenjati ho8em le, da se je g. T. oeitno in ne na skritera, pred 6 dru-Stveniki v Sitalnici zavezal v 14. dnevih po novem ietu svoj nov prostor (Sitalnici prepustiti.—Tega gotovo ne bii bi kot izvrsten Slogan storil, ko ne bi si bil mi-slil, da je drustvo Sloga nehalo, saj ni inieKi to dru-Stvo niti predsednika in popolnega odbora. — ProSlo jn 14 dni in se voc, vendar ni  §e svojega prostora cital-
6e so toiej SJovenci ze 1. 594—595 na najzapad-neji meji stanovali, ne more se omejiti njih razsirjenje pp sedanji Slovcmji le na leta 592—595, kakor se to najve&krat cita. nego ker so je naselovanje mirno in po-lagoma viSilo, trajati jo moralo delj Sasa in v Panno-niji ze hitro po odhodu Langobardov zageti. Czornig (o. c. L pg. 188) raisli, da so se Slovenei na GoriSkem krog i. 580 naselili, a kako natanjeno stevilko polati je do sedaj §e neinogoee. Odkodi ima dr. Bizzaro (o. c. pg. 15) svojo vest, da so se Slovenei med 544—548 na Kranjskeni in Koro§kom naselili, mi nij znano, a resni-dna gotovo nij.
Kakor vsa ljudstva, brepeneli so tudi Slovenei po solndnatih ravninah itaijanskih in oni sa zlasti, ker so ravnine posebno Ijnbili. Poskusali so torej pogostoma v Italijo pridreti in se ondi naseliti. A na meji sostali bojazeljni Langobardi, vedno niee v rokaii drze in zme-rom pripravljeni vhod v Italijo" vsakemu tujemn usiyenca zabraniti. Vsi boji Slov^neev z Langobardi neso se toliko zaradi plena bili. nego ker so Slovenei hotel! svoja seliS&a tudi v Italijo razsiriti, a Langobardi so se temu ustavljali. ker so bili Langobardi bolj krepki in brabri in ker so bili bolje oborozeci ter v boju bolj izurjeni, razumljivo je, da so Langobardi svojo nalogo reSili.                                                                        p
Slovenei so skusali od vdveh stranij na Prijulsko naseliti se: po Nedizi proti Cedadu in mimo Kormina pod Vidmom proti Taljamontu. Od zgorej doli s> bolj pritiskali, nego od izboda proti zipa-lii, kder so ze itak dobra zeraljis5a na§li. Torej bodemi videli, da so &q 8koro-vsi boji med Slovenei in Langobardi v fiedadskej okolici bili.
nici prepustil.—Kar se njegove pravde zarad stanova-nja se Slogo ttee, odgovoriti bilo bi, da je preveS for-malitctna, in ko bi on hotel, gotovo bi bila konraia. Sploh se iz njegovega vedenja razvtdi. da hoeo rec na dalje vleei, saj je njegov gosp. zastopnik sain rekel, da mu ni treba zadnjega naroka ti. febrnvanja t 1. odnesti, in pravda bila bi konLana.
Iz Nakefske iopanije na Krasu. due 4. r,vecana; (Izv. dop.^ Pet in dvajset let nam je gospodaril v nasi zupanip vse hvale vredni znpan Fr. Mahoreie, kat 'resnn izrekamo sreno hvalo za njegovo nentrndljiro dnlovanje. Posebno hvalevreden bil je pri proSujab: vsaecga je svoje dolznosti domislil, nasprotno pa tali obvuroval ysakorSne skode. Pri cesti od Lok*v.sfc«*ga mejnika do Skofeljskega brodovja pokazai se \u m.^i. Bila j«* eesta nainree v tako slabem stinji, da se nij mogel voz voza ogniti. Xa vso mof; si je prizadevat, da je s pomoejo pestnega zaloga in Nakeisko zupiinije jo v Ijoljsi stan Hpruvii.—No bom dalje nasteval njegovili dobrih Lintno-sti, le toliko bom rekel in mora vsak post*m ob<*iu:tr mi pritrditi, ki ga pozna, da je bii moz pridtm i poscn. ki «i jo prizadoval obeini pomagati na nog« itt ji v v^mi koristiti Iz srea si toraj zelimo, da bi nam 8e k'daj koristiti zatnogel.
Konee lanskega leta se j.^ stvar, zaIibo/*». pre-drugacila. Nam priljubljcni znpan 'y prostoi-oljno od.*.to-pil in mesto njega volll so jo drugi, n-s skiisan moz, pa preobilwmu cli>ln ne bode kos. Ljudjo se obt«e pri-tozujejo radi nereda; ce tozitolj pride, tozenea nij, ako ste pa oho stranki navzoei, pogodi ju veeid«-l na las-tno korist ter jima refie: Le p:>jilihi, saj sra opravila, brez, da bi se kaj storilo zadolzenen. Zi njegi j(; »o gotovo lahka in koristna sluzl)a, a za revnega km(>taje vse drugo, ko mora lauen kake dve uri ilalet do njrga korafiiti in slednjo 8e bn-z uspelia. J.tz bi v.>ak»miu takemu ziipanKkemn naeelniku svetoval, ntj bi so v kotie skrii in gospodarjonje drngiin pripustil, ki so .spo-sobnejsi, kot on. Kara priderno, ch 5e eilino zupau-Htva ne b(ido podpirnla ubozr^a raztrganega kmota?
Hlifti so, da je nasa HrkinarijadobilanrdMja L M., kateri izmenjava ufi. slnzbi na Barki i Vatovljah, .skrii]-ni vasiei Primorske. Za Brkirio je to got'ivo prav, a jio se pomisli pot iz Ifcirke h z globok gral»'ti na Vatovlje, mora se rufii, da je najteza kIii^Ihi na Pri-morskem, in plufia v primer' drugim pr.-piCIa. \f. go-tovih virov sem pozvede), <la ta g. ncit»>lj z dei'o do-bro napr«dnji}. Kakor pa veS ,dragi svobodnjak, da Sr>-la je stud mraSnjaAtva, tako fcndj *»'-":     v   "     .    .
Soli  an.-»««*-:      i
,  ^...^..rtit"'  solo,
..... ^..uiu mm, vas zamoro  voditi   do   bolj$i»ga stanja!
Darujto vse za omiko napredka zeljnega naroda !   Zma-ge ste si gotovi. Z Bogom!
Na Dunaji, 9. marcija. (Izv. dop.) Politieno obnebjc jo strasno soparno; oblaki so zbirajo ol vsoh stranij, a!i se bode iz njih izlil mirni doz, nli unioevalna mivihta, kedo ve? Prodno je bila obravnava z Oi'enheinom do-koneana, vsakdo jo mislil, da po t-'tn prijdeino na t-isto, da se bode razvedrilo, a motili smo so; sodaj je 5e boije vse zinesano, nego preje. Vltda, e»< tuii potolrena, se nofie udati; opira so na vsako slamieo, kati«ra j«j pri-plava po inostranskih casnikih in drz. zbor lioee s tem za se pridobiti, da  bode   /.  glavami   u-stavovt>rnih
sirank vuukrat v uoiiko piisia. In res,uze zadnjic, ko je vlada 12 zaupnih mozustavovernih strank na dogovor povabila, izrekli so jej ti mozje zaiipanje, ediui Mephi-sto - Hrbst se jb uekaj obotavdjal in 5meriziL Minister-stvo je sedaj, kakor zagotavljajo vladni listi - bolje na trdnih nogah, kakor jo prod monstrozno obravnavo bilo, le tega ne ve, koga bi mesta v Italijo od§ed§ega B'.mhansa v svoje krilo vzelo; Govori se, da prijdo nek-danji earigrajski poslanec, Svegelj. na ta castni stol. 3Ioz je sedaj v najboljSih lotih*, Slovenee in nekdanjim «GIa$riikarinii( citateljem pod imenom „RadonjevieKznan. Ljudj**, ki ga poznajo, pravijo, da jo jako u5en, zmozen jrlovek; in e<* tudi moreda nij vec narodnjak po naSih mislili, pa« moz znaeaja, kajti Slovenei ne zahtevajo od vlado mttnda po.s#d;ne prijaznostt in vljudnosti, ampak edino le pra vi e e in pra vi o. e. Kot drugi kandi-dat se imenuje tudi N 0 r d 1 i n g On je ingenieurska kapsieitata in kot tak je za pivdfdsko ztdeznico jako vnet. (i»nLanom bi r t-m obziru gotovo ne bil  neljnb.—
Fre-izadnja nSora" (st. 8) prin<*sla je na raoj do-pis n dr. Ifazlagu p »s!ani«'0 od Anti~~Razlagjaneev, ka-t**re iwin'ii j-? uioju trditve ovn»ii. Nij inoja navada poleniikoiari proti vsaki'inn, a zagotoviti inoram, da od svojih t«rdit''v n'MMbitopim niti za"la», kajti kar sern rekel, r\c i'isli. fc-iila resniea. da je bila stvar drngacna v seji me we pivpriea ne wSlovenijo;* zapisnik, o katerem pro-dobro v-m, kako se pise v zadnjih fasili, no razna surn-nireiija in obrckovanja. J>nda je to, Sloveuija nij glasova-1». da bi s« K. U At.'vila (Mstnih iidov zhmal. ampak on Kim se jo ojlpov.«d:il. j)a bi bili prijatelj; B. isti vefior v^fiino iineli, kikorj-i imajo tudi sedaj mej dun. studen-tovstvom, biiko Vain z imetii ustivzem, le oglasite so. f).t se pi Uii vefer nijso Jioteli ulelfZdi gl.isovanja, in da so >ploii za lnj»* perhorn;se,irali, namon jim je bil sa-mo ta. da so hoteli u/,«* v kalu za lusiti to ueumno d c ni o n a t r a c i j » in tako cast resiti drustvu, ki je do .sedaj na najbolj&em glasu bilo. In da ste ta skan-dal, o katwvm bi vsak iHiniPteii eiovek mislil, da ga v globoeino \\w\h\ pi.zabi? zngr«ibet'», po tern s posebnim komentaroitt v sbtv. klorikalno liste poslali, in da Vara na zadnje (i glorijo poj6, bogme ne zavidam Vam te srere. Zadnjidopis iz Ljiibljane dunajskim dijakom stra-Sne levite b.»re. Prav ima dopisnik, a ve naj, da njogo-ve br.sede veljajo le deseterim, in dunajskih slov, dijakov je vender <Vz m e d e m d e s <? t. To naj njegove pri-jatelje tolii/.i. da dunajska mladinazastopa iste principo, isle ideah;, kntero je od nckduj u>.o zustopala.—
Hrvatsko aha I. drustvo   „Velebit4,   praznovalo je
2.;t. in. dosKtlotnieo svojega obstanka. Mnogo   dijakov
nskih iiirodiiostij se jo soslo. Tega komersa
¦m\ tudi daimatiuski slov. poslanei in istrski
,riej Sjovene-'V  j« liil  edirii   Xabrigoj.  Zakaj
>7»risli, Vam ne morem in ne smem poveda-
, .» ».,,da nij na strani slovenskib poslaneev, aego na
strani hrvaskega odbora. In kakor slislm,   tudi   ta   nij
kriv, ampak najnovejsi slovenski iii.mifestanti.    Oe    bo
treba, Vam bfxiem to stvar o drugi priliki jasnoje poro-
cal. Wer ohnm hat, der hore.
Ali kar neso mogli Slovenei so silo doseei, to sc jim je vendar po mirni poti posreCilo. Ne le v berdib | nad Oedadom in v Reziji naselili so so Slovenei, kder se dandaues na blizo 7 [| miriainetrih prebivajo in oleoli 30000 glav Bloje^o. ter sami sebe ^Slovene* ini;»nuje;o, nego tudi dalje proti Tagliamentn postavtli so si svoja bivalisca in zaeeli so zemljo obdelovati. Ti Slovenei so sedaj polasceni, a imm.i njih vasij dosti jasno prieajo da so siovenskega izvira. Blizu Gemone oliranilo se je §e do denasnjega dne iine „§Uvonti" (Slovenei). V li-stinah srednjoga veka nahajamo pogos.'o spomin na frijulske Slovenee, n. pr. v enej iz i.v 1031 se here: „villa Sclavorum .... Maleretnm/ (Safarik o. e. VI. pg. 844-345).
Okoli Codroipa, Bertiola, Flambra in Rivignana od Taljamenta proti severovzhodu med Vidmom in Palmo lezi kakih G [] miriametrov vellko okrozje, katero ima sama sloveuska imena vasij. Antonini (II Priuli orientalo pg. 85) nasteje 23 takih imen. Nekatera ima tudi dr. Bizzaro (o. e. pg. 15), najveft pa Czornig (o. c. pg. 188, 388, 460). Tnkaj se bero sledeua imena: Belgrad, Cer-gneu (?), Neboise (?), Precenieo, Pasian schiavonesco "(sclobonieo), Selaunico, St. Maria Sclaboniea, Gradisea, Gorizzo, Gorieizza, Sedegliano, Poeenieo, Glauuieo, Ura-discutta, St. Marizza, Driolasso, Versa selabonica. Sella, Isernico, Samardenchia, Lonea, Lestizza, Percotto, Per-sercano, Doljuzza, Cornazzai, Jutizzo, Giurizza, Blauzzo, Poceeo, Virco itd. (Primeri: Seheda, Generalkarte des oest. Staates N.o XII.)
Celo onstran Taljamenta pod Spilinbergom se na-haja slovenska naseibina Gradisea.
Politieni pregled.
Drzavni zbor uze vee ca^a obravnava razne postave irosp-vlar^kogti zadr&ija; v w-fi 6. t. m. se jo drngikrat ritala po.stava o hiSnem davku in pri seji je L. poslanei1 Nabergoj sopet povzliguil sroj glas za kmeta: onje immrer temeljito dokazal,  da
Naj oni'-nim tnkaj s\enega im^na, ki bi utegnilo izvirno tudi sl.«\vn>kobiti. Safarik (Starozit. I. pag. 213) piso. da je na Ruskem vee r--k z itimnom ^Keren," tako Korna v gouvern •metti Ko-troina; Kornja gouvfc. 0-iv!T Koren gonv. i'harkow, Koreu gou\t. Kursk. Tudi med Soeo in Taljamentom nahajamo peogostoma reke in pot«>ke tega imena, tako (,'orno, ki izvira zah. od Palme in se izlivi v Ausso: ('nrno Potok, ki izvira blizo i-edada, tefe mimo vasi Corno in se izliva v Stella. Ali neso morda tudi toil potokov Slovenei kerstili, ker tecejo ravno skozi nekdanjo slovensko naselbino?
Tudi je spoinina vredno, da je  bilo  reftdel  gore
I imenovanih krajev skozi ves srednji vek v oblasti  gori-skfga grofa in noznoje avstrij.skih eesarjov iu da so  se
I le po novejsih uravnavah guriskobenesko   meje   (1807) oni kraji pri B_»neskem ostali (Cz.irnig o. c. I. pag. 625). Ko.li je ta na<clhina v Italijo sla kaze   nam mer
od GradisiM po 1 Karminom in nad Palmo v Italijo po-mikala. Onstran meje nam kaiejo to pot pazamezne vasi se slovenskimi imeni. Bolzano, Cerueglons Sclavoni-eo (pri izlivu Maline v Ter, Samardenhia itd.*)
Toda o teh Slovencih nij Janes veo spomina. Le oni Slovenei, ki so se bili v goratemdelu Furlanijo ob goriskej meji naselili, ohranili so triovratno svojo naro-
j          *) SloTenci so imenovali m;sto  Udine:   Vidna ali Vtiedia
I (sedaj Vitlem) in Cedad; Zaisha <?» §edaj otaro). Primeri Czornig S o. c. i. pag. 461
stanovali&a kmetov, (kmetske hi§e) kolikor sluzijo v rabo druiini kmeta, so tndr Jhjekti kmetijstva in ker so ti zadnji postavno davka oproseeni, je pred-lagal, dase oproste hi§nega davka stanovanja kme-tovalcev, kateri se neposredao pecajo s kmetijo. Ta vazen in gotovo pameteu predlog bil jo zadostno podpinn. Nabergoj-u pa ta predlog dela vso (fast, ker dokazuje, kako pri vsaki pviliki varuje i^teresso vo-lilcev ia pa kmetskega stann, pravoga stebra dd&ave. Financni minister je diz. zborn predlozil postavo, naj se mu dovoli 150,000 gld za u&ilno poslopje v Trstu.
SliSi se, da bo postava o predelski zelezuici §e v tej sessiji priiila p>*ed drzavni zbor, to so nam-re$ niinistri te dui v neki konferenciji z tistavover-nimi poslanci izrekli iupoiularjali potrebo, da sefrti tej ne stavijo ovire.—
V tej konferenciji, pri kateri je bilo cez 80 ustavovemih in vladi prijaznih poslancev, je tudi miuLster Lasser strasil s teni, da je opposicija zdaj jnko nevarna in da 6aka zmerom na prvo priliko, da zapusti dr& zbor ter naprari veliko zmeSnjavo, da je torej treba edino postopati, miuisterstvn pokorno biti in tudi opposicijo ue proveii- draftiti, zatorej nasvetuje, da se VVildauerjev predlog o skraj-sanju pravic dez. solskim svetom za zdaj se odsta-vi in zavletfe. — Polo^aj mora res tezaven biti, ce mora ministerstvo tako opominjati in prositi in n-stavoverci bodo zdaj gotovo prav pokorni poutali iz lastnega interest.— A vse to no bo ozdravilo uo-bene mnogih ran uboge Avstrije, katero je drzavni pravdnik odkrival v Ofenheimoveiu processu.- Kri-za je tedaj blizna in  neogibljiva, opposicija   gleda
miruo v   bodocnost......6.   aprila   zacnejo   zborovati
de& zbori; drzavni zbor pa bode 20 odlozon.
NaS eesar bode potoval s careviceni Ilndolfom v Dalmaciji) in se po tem baje v Brindisi na Ita-lijanskem s«sso! z Italjanskim kraljom.
Starofrski listi priobenjejo kandidate za deL. zbor. Ok lie Jia katerem je podpi.san samo Kieger, poudarja, da mora priti do poravnave. — Mladoftebi pa so tudi postavili jvnje kandidate in v oklicu na-ii! wjo, da morajo Celii stopiti v dez. zbor ter po-pudtiti pas-dvno politiku.—
Ogersko novo ministerstvo pozdravlja prijazno veci-na oger.skik listov. Ministerstvo je osnovalo novo libe-raluo strauko, to je: deakovci in levkmjaki zdruzc-ni  se imenujejo od zdaj naprej liberalci. —
Ce bo ta zveza Ogereki kaj koristila, to je pra&nje.—
Na Francozkem .se zdaj snuje novo, ininisterstvoBu-ffet in Dufanre imata od predseduika republike to nalo-go. Vsled sklepa v uarodni sknpcini, da je republika definitivna vlada Francoske. v/.dignili so se mofao Francoski borani papirji.—
Na pape2evo ustro pismo proti nemSki drzavi bore zadnja s tem odgovoriti. da pruskemu de^, Kuont predlozi postavo. s katero se odpravi drzavna
dotacija vseb katoliSkib Skofij. Kakor se vidi, pre-ti velikansk raspor in Nemska se pripravlja na o-brambo. ker sluti bli^njo vojsko proti njej.—-
dnost sc do (lpnasnjega dne. Njib mej« se v 1200 lotih neso skoro tisto uie skercile. Iz Pavla D. (V. 23) izve mo, da so Siovenei eelo do ned&kega mosta pri Ai\\ sega li ( . . . pons Xptisonis flaminis. qui ibidem est, nbi Sclavi restdebant ) . In §e dandauasnji meji ta uro od i edada uavzgor U*zeci most tSlovence od Farlanor. Da \a, bila tudi v srudojem veku raeja tista, kakor danda-ii -s, vidi s.» iz sieiiecih pisateljev. Marin Sanuto (Itine-raiio per la terra ferma veneziana 1843 pi se „Rosiman va ir>l Ivaxi.lon, la qual, ut dicitur, parte la Italia da Schiavoniau. Cieonii in po njem Martens (Italien II. 515) zaznamujeti kot niejo med Siovenei in Furlani v Tar-eetu most cez Ter, pri Fojdt (Foedis) selo Canal v di (irivo (na pot poti med Fojdo in Caneblo) in pred Co-tiadom most B. Guarzo eez Xedizo.
Kako dale5 so se Siovenei po drugih dezelah raz-sirili ce morem tukaj preiskorati, nego le opomniti, kjo se lahko o teiu bere. Za Ttrolsko imanio Bi« dermamov spis v Luksieevih Slav. Blatter; zaBavarsko Koch-Sternfels in Quiizmann, alteste Gesi'hiehte der Baiern: za gorenje Avstrijsko razen Koch-Stf. Pritz, Gesch. des Landes ob der Enns; za spodnje Avstrijsko Czornigova statistika; za Stajersko Krones, die Ortsna-men Steiermarks; za SaligroSko Winkelkofer (Slavcn in Lungau) Carintbia 1820 N. 15 in Kocb-Stfd: za Ko-ro&ko Jarnikovi spisi v Cariutiji 1813,182b* in 1831 Ob kratkem iraaJafiuik vse to v svojih Staro^itnostih rRodo-vi in sedezi korutanskih Slovenov."
(Dalje prib,)
Razne vesti.
(tui .»» polit. rti.ii<»« sto^Hij Vabijo se s t«m vsi udje politifinega drustva wSocit'', da pri-lejo k ob-^nemu zboru v torek due 16. t. in. Zborovalo se bode v (iorlei y pstilni „pri Lizi-.;.. zacetpk toeno ob r/s uri popoludne. j)nevni red: I. Govor podprodsednika; 2. porojiilo tnjnika in donarnifiarja; 3. prenaredba pravil glede mescenine; 4. volit.?v prodsednika in 9. odbor-nikov. 5, nnsvoti posmneznih udov. Ker bode po dovr fienem obfincin zboru so drugo posvetovanje velike vaXnosfci, naj se potrudijo udje, da bodo nazofi v veli-kem fttevilu.
(Wulllev dc>. iiiiNlHiiCik an, Kr»njMkttm) name-sto rajnkega dra. Costebode 3. aprila v Postojni. „Slov. Narod" priporota za kaudidata g. Potra Gra-selli-j«, hifcinega posestnika in trgovea v Ljubljani, ka-iercga so si volilci, kolikor so jih je pretek, neiL'ljo v ta namen v Kakoku zbialo, sami odloeili. —Naj bi nje-ga zlozno volili vsi uarodni volilci, da ne propadojo, ker bodo nemSkutarji gotovo na vso kriplje delali za kake-ga protikandidata.
(p«ru<ii» •oiIhjjh) \ torek 9, t. m. so se zopet zaeele obravnave prod porotniki v Gorici.
V razpravo pridejo samo 4 to&be in sicor te-le:
Dno 9. 10. in 11. t. m, proti Ivanu Pettarin-u, Iranu 0i6igoj-u, Antonn l)evetak-n in Ivanu I)ovetak-u zaradi uboja (rajnkega La si 6a iz Bene) tozkega te-lcancga po^kodovanja in prestopka |. 431 kaz. zakonika.
Dne 12. t. in. proti Mill. Komel-u zaradi tefcku .teleano poSkodbe
I)n« 18. t. in. proti Iv. Nardinu zastran posilne neeistosti.
Dne 15. t. m. proti Ivanu Morotti-jn zaradi nboja.
(9Rni»riiH) Slaboglasni duhovnik, znau pod iinenom Fra (ialdi no, marljivi nodelavee tuknjSnjoga klcri kaluega listn „L' Eeo del Litorale" je te dni znorel in odpeljali so ga v norifinico v Banodke. Nj»govi filanki, k katerimi se je „Bco" ponaSal, so u?.e davno kazali, da ima pisatolj pronapeto misli in zblojeno mozjane.
(is kfiimn urn oniii pii»») Tukajfinji c. kr. iio-tar g. Franc Pitamie spi§e vseh svojih notarskih in drugih opravil gotovo 989f„ po slovenski. On je tudi naj br/,e edini notar na Slovenskem, ki ima slovenski uwd-ni pe6at. Tudi tukaj^nji g. odvetnik Josip Dr. Oster-tag za^el se je pogostoma posluzevati slovenskega jozi-ka v todn. spisiU.   6ast toraj, koniur 6ast ti6e!
(tto«p. Jrtkopic) c. k. glavni davkar v penziii, oce odvetnika dr. Jakopiea, dobil je te dni od cesarja zlati krizec za zasluge s krone. MoL je zasluzil to od-likovanje, ker je bi! delaven cez 43 let in so ga vse stranke prav spostovale zbog njegove prijaznosti.
(i4»iniMiit spomin) bode slovesno postavil 19. mareija tuknjsuji c. k. gnjzdui ur.id na Trnovski etsti umrloinu e. k. gojzdnomu nadzorniku Josipu Kollerju kot ustanovitelju eeste, katera peljo iz Solkana v Trnovski gozd.
(V incwinem Kiedaiiiici) se je sinoci v prvo predstavljala druga opera wCuntessa d' Amalfi;u prva je bila vedno dobro obiskovana, videli bomo ali bodo z drugo tako srecni.
(<»ova •tovennim lt«Ji«a ) y ^Narodnej tiskami" stari se sedaj knjiga, ki bode kmalu vsem trgoveem, obrtnikoni, kr6marjeni hd. neizogibno potrebna. Obse-zala bode 90 natanfinili primerjalnic inetricne mere in vage in starib mer in vag, naak o desetnih (decimal-nib) razlomcih in njih upotrebljo^-anji pri v*eh ra^unih z metricno mero in vago.                                Narod.
(t>o«tuk o aviioreji) bode v nedeljo, 14. t. m. v Nabrefcini in drugo nedeljo, 21. t. in. v Dutov-ljah. Govoril bode sopet v obeli krajih g. A. Strekolj.
Kako se led — umetno napravlja ?
„Der Weisheit Pfado sind mfthevolljaber da scliopfest, an der Hohe des Zieles, heiliger Musen Geschenk."            Oncstes.
Znunoje, da v severnik krajih o zimskih led v ledonico spravljajo; po§i!jajo ga namrefi potem na vse kraje sveta. Tako preskrbijo Svedija, Francija, Spa-nija in jeden del Anglije juzne kraje z ledora. Tudi se-verna Araerika poSilja pridelke svojih ledenih gora v tropicne (vroee) kraje cele zemeljske krogle. Na tisuc z ledom naloXenih ladij odveslja vsako leto iz omenje-nih krajev. To kupcevanje izda podv-'-otnikom baS toli-ko kakor prebivalcem juinih dezel kaka druga kupgija. Led nij le obrtnije jako vazen faktor, ainpak  tudi po-
sebno velevazen za gospodarstva; rabijo ga kot hladii-no-ohranilno sredstvo raznovrstnih jedij  in pijaS.
Ta poslednja poraba je za mestjane skoro 7a iiv-Ijenje potrebna; zeleti bi bilo tedaj led po nizki eeni dobiti, da ga tudi ubo&ni ljudje lahko rabiti morejo. To pa se nij dosedaj uresnifeilo, kajti led je v juznih krajih precej drag. Provazovanje leda s severnih v jtt-zue kraje dosta stane*) in tudi led po poti kopni in in podvzelnik trpi §kode.—Uzrok, da je led drag jetudi to, hi hnamo inilo zimo, v kterem sluSaji je le malo led iu
Da bi se temu pa v okom prislo, je bilo treba mogoeosti led na vsakem kraji sveta in o vsakem let* nem fiasi napravljati. K temn je morala znanost ponu-diti sredstva in uLe mnogo let se flzikarji in kemikarji trndijo led na — umeten naein napravljati, AngHja in Fiatudja tekmnjeti za te-zasluge. Prod nekaterhni leti so poznali umetno napravljenje leda le kot flzikalicni eksperiment, a to so poskusili spraviti na poljo prak-tifinega prid«dovanja, t. j, led na debelo na umetni naein napravljati, kajti Ijudem bi to hasnilo.
Uze leta 183(1 jo v Augliji gospod Sliaw poskuall led umetno napraviti, a na dobolo nij slo. Sreonejil je bil gospod Harrison leta 1850. Posre&ilo so mu je'naj-me v Angliji tak aparat (stroj) napraviti, kateri Je « pomoC'io parnoga slroja od 10 konjskin modi v 24urah 80 stolov (eentov) leda napravil. Naj bolj praktl&no se da led napravljati so strojem gosbod Carre-a v Pai'lssu, katercinu je iizikal5na podlaga sle lefio:
Kediir kako telo svoje agrogatno (skupno) stanje spremeni, absolvira ali zgubi nekoliko gorkote. Ako se trdo telo v teko&jno spremeni, odvzamo bliznjim sno-vem nokaj gorkoto, in bafi tako teko<lino, kntora so v plin spremeni, ker lroitov •,molokllov,< tudi nekoliko toplote zaliteva, SSgoatjeni plin odda pak sprejoto gov-koto iu tekoidniuo ttdo, katero uze trdo postaja, oprostl gorkoto, katoro so Mmolekili" lofiili,—
Mc'j istimi telesi.. katera zaradi svojih spromemb preuzro5iij6 pndenje temperature, kakor ogljcncova kisU-heplena kisiina, amomjak, i. t. d. daja g, Carr6 omo-nijakovmnu gazu prednost, kar m pri delanji plina kot postrausk pridelek pridobi in m ga tudi dobor kup prodaja. Iv temn pnjde go to, da gaz gor omoujeno' ozraeno prikazen z vnliko naglosljo poka^o. Mofinomu zrnftnemu stisku (Lnftdruk) izpostav\jen, blizajo se wmo* lokili" gaza in postane teko&ina. Ta teko&ina se odliku-je zaradi svoje velike befciosti in velikega prizadejanja zopet gaz po.stati, zavoljo toga bliznjim telusom veliko gorkote odtegne, katera pri prostopu iz gaza so v to* kocino sprosti. Zato lekoc amonijak hitro postane ga/Ai pndoben, kedtir se tiSfienjo zmaujga. Konoeno so ta gaz v vodi popolnoma spusti, loci se pa prav lahko, hitro, ko ga poslednje zgrejo.
Amonjakov gaz ima tedaj sledece lastnosti:
1.  T<>ko5 postane anionjak, ako je veliko stiskan.
2.  Ako tiskanje ji»iya spremeni se zopot v gaz in odvzame  bliznjim tolcsom nekaj gorkote.
3.  V vodi razpu^on, zgine, ako topleje postane in podkurimo.
Te razlicno Instnosti amonijakovega gaza je gosji, Carre—dobro porabil, da se da lahko na umetni nafiiU led narejati. Mislimo si jeden aparat, sestavljen a dVe-nm medenima luscinuma (Hftlsou) Jedna lu§6ina mora biti majhena, druga velika: obe ste pak z vkttp-nim vratom zjedinjeni. Vse mora popolnoma zaprto bitii brez koinunikaeije z zrakoai. Denemo li v veliko luS&l-no konceiitri&no lodiino (rastopino AuflSsuog) amoni-jakovo in polozimo to na gorko pe$, bo gaz moral iz vode popnstiti veliko lusfiino in so podati v majhenoj ker ne more uiti, se bode sam skupaj stisnil in kone&-no teko« postal. Po tem se ogenj odtegne in aparatu' se da prejsno temperature. Nasledek teg i» bode, da to-kofii amonijak se zoprt v gaz spremeni in se poda zopet v veliko luScmo, da sov isti vodi razpnsti. Pri tem prehajanji iz tekofiine v gaz odvzame amonijak bliznjim telesom nekaj toplute. Zadostuje tedaj, da se majhftttuf luS^ino v volo polozi in skoro koj dobimo led: Gtfspfld ^ Carre-jeva metoda je tedaj pray--originalna. - Da led5 dobimo potrebujemo—ognja! — Zadostuje le pod enim reeipijeutom ogenj napraviti in pod drugim imaino uzV
led!—                                                                      , rt .,  ,.v     i   .<
To je res intoresanlen (znamemt) fizikalieen ekspe-riment, kateri ka^e mofi cudne naturne modi. DaIJb,i dal temu eksperimentu praktifino veljavo, nij bilo dni-gega treba, nego, da je g. Oarre svojemu aparatu odlo-6il potrebno v. likost, katera bi zadostila precejSflo leda izdtdati, in tu !i tak material izvoliti, pri kojom bi bin v ncvarnosti, da—eksplodira.—Oboje se mu posreeao, in on je dva aparata izdelal, katera led v malo minu* tah napravita; jeden aparat, kijo bolj za dbmaeo rabo, je manj§i in napravi z jednim funtom premoga 10 fun-tov leda; drugi stroj pak napravi 20 do 30 funtov leda na vsak funt premoga. - Tetnperatura pri zadojem aparatu ie lahko, 50 do 60 stopinj pod m51o. «- Oena Carrejevega umetno napravljonega leda bi bila y,_do I kr. za funt, mej tem ko sedaj ne zadostuje 6 do 10 kr. */.a funt v lekarnicah. Kar se tifie materiala za tak stroj je gospod Carre odlocil, da baker ne sme pri aparatu, biti. Ako se namrec to kovino v amonijak vtakne. po.-;, stane m^hak ko iloviea; odloeil je torej ^elezo, jefcfovinj.-druge   kovine.   Zftajdenec je tedaj volil omenjenei ko* !
T.» imam letos v drugo priliko .opazovati, kako led v le5e-nice za hladjcuje pive spravljajo in prianavam, da ^o ng aobeaa malenkoat Pi?.
vine ia konSlrnkeyo svojega aparata. Ta stroj je tedaj ja-ko koristen ter kot sredstvo dober za znizanje temperature. Za kristaliziranje soli (v kemiji) bi bil fa aparat tudi jako koristen. Evo, se jedno koristno porabo tega imenitnega aparata!                                          ~
Ako pustimo morsko vodo zmreniti, tako obstoji istf led le h sladke vode, in v tej vodi nafcijajoee se soli padejo nadno. Pri rarzloti nekaterih stopinj podniclo sedeli morska voda v dva dela; jeden del je dista voda, dru-gi pak koneentrifina ra;topina (Losnng) v morski vodi obstojefcih soli.—To dobro pcznano lastnost porabijo v solinah sevrnih krajev, da brez stroSkoy solno vodo koncentrirajo, katcra je odlo&ena, morsko sol dati. Na-pruvljenjo umetne merzlote bode prebivaleem juznili krajev koristila Kakov velik dobifr-k je Carrejev stroj koneSno za veiike ladije, katcre po mesece ilaljeS po-tnjejo! Vedno imajo sredstva v rokafa, vuliko vroLino v vseh prostorili ladije shhuliti; kedar je v tropienjh Jkrajih nestrpljiva vrocma,**) ipak hthko onraiijujo jedi in pijncV s potrebniro ledora, in vedno jini je mo-
So&ost dana, morsko vodo spremeniti v pitno, fiisto vo-o. KU jim treba tedaj cele sode sladke vode v ladije za pjjafto in za kuhanje spravljati ***) tedaj volikanski napredekl                                                                     .
Ko bi elovek, kateri je pred sto lefci nmrl zdaj ozivel in ta velikanski napredek vidil kako bi zdihuil: „Nekdaj in zdaj!"—
Ant. L. MozirskL
POSLANIOE.)
Iz Corice 28. feb. V 9. listu BGlasaa nekov dopisnik iz Goriee, govoreB o zadnji besedi v goriSki 61-talnici, omoni, da so pri veselici dali svoj kontingent pripravniki; potem pa stavt prav ufieno vprasanje: „Ka-to je to, da pripravniki smejo besede obiskovati, giia-
nazijalci in  realei  pa ne?......Ako eni ne smBjo
besed obiskovati kako da drugi smejo,  in  ako ti sine-jo, zakaj bi tudi prvi ne?" ...
Glasov dopisnik mora biti ras slop ali neznansko ptrfiden, da si kaj taeega upa trditi; saj se je lehko vsak dober video prepr.eal, da pri zadnji besedi v goriSki ditalnici nijso bili navzofini le nekteri ufiitelj-ski kandidatje, ampak tudi v e 5 d i j a k e v i z g i m -nazijeinrealke. Co je gospod dopisnik slep in ny dober video, ond«y naj si kupi oSale, in 5e jih ace ima, naj se ene si na vrh dene! Jaz sem vsak 6as pri-pravljen, ko bi me hotel o nasprotnem prepri5ati, iiiie-novati mu imena vseh o nib gimnazijalcev in realcev. kateri so se vdelezili   besode.
„Glasevega dopisnika mora (vsaj sodee" po njego-vem dopisi) to neizrefieno hndo peei, d« so dijakom do-vorjnje k besedam. 6e je temu res taka, pofcem ga mora smatrati vsak za velikega n«zadujaka in sovra-znika prave omike; kajti vsak nepristansko sode& Slovek mora mi prifcrditi, da nij pametno odraslim dijakom zabranjevati vhod v vi§e kioge, ker za boga! kje naj se pa dijak u6i manere, 6e ne r omikanib kro-gih?! Nij Luda po tern takern, da imajo nasi naspro-tniki slov. dijake za z a r o b 1 j e n c e, ker tudi noma-jo priloznosti se kaj manere ueiti v omikaoih krogih. Ali naj se mari mLid clovek obnase nauci le v Soli ali pa v svojem „studirzimmer ji"?! V postena drnstva, v poStena druStva treba dijakom dovoljevati, da ne bodo v poznejih letih v posmeh omikanih ljudij !—
Pa denimo, da bi bili tudi dali svoj kontingent pripravniki pri zadnji besedi in bi ne bili navzocni tudi drugi dijaki srednjih sol; ali bi bil moreda to tako velik greh ? Ne! Jaz teinveS §e trdimt da imajo pripravniki vsekako ve6 previlegya vdelezevati se besed, kakor pa drugi dijaci, ker kandidate nikakor ne gre staviti v eno iu isto vrsto z dijaci drogih ueiii§e\ Dru-gim dijakom je cilj njiliovega stodiranja ves drug, kakor ufiiteljstva kandWatom, kajti posledujim (ue. kand.) % ali vsaj bo, glavni naiog: p r o s v e t a narodova. Pripravniki bode niorali §iriti kot bodoei ufiitelji oraiko med naSe Ijudstvo ter reSevati ga iz „nevednosti temi-ne.a To se pa ne zgodi edino le odgojevaje otroke v Soli, ampak tudi likovaje odraslo slov. ijudstvo in go-je6 nmetnosti srea blazece. Zatorej pak tr«;ba pred vsim pripravnikom dovoljevati k besedam, da se naufii-jo, kako se imajo besede napravljati, kako treba pevo-To^ji se zadrzati, ker njim (uc. kand.) bo na dezeli pri ftesedah naj vefii nalog.—
Sieer nij bilo pri zadnji besedi vseh slov. priprav-nikov, ampak le 8, kar zares   krasno osvitljuj© njihovo rodoljubje in ves«lje do slovenske reSi. In tako je   tudi prav: narodni naj bodo bodoei ucitelji! Eden, ki je bil navzofien pri rbesedi.u
fi
Gospod Giusto de Maiti, glavai v Bazovici.    . Lansko spomlad ste Vi plem. gospodine, dninarjem, ki so pod mojim vodstvom o pogozdenju ftrasa delali,
••) To sem imel priliko v Trstu videti Pis.
***> Ko sem pretecdega p rtutefcja mo^al velikih vojaakih vaj se vdeleziti, in sem tckal v .tVorpostenkctti" se svojim karae-mdom, uiiteljem v najvefii vrocini se Sack in "Packom" na hrbtu, tako da se mi je pot enrkoma lila z obraza, ondai bi bil gotovo bolj rabil tak stroj, kakor y* osorni „Vorwarts! Lanfschrittl"Pis.
po 5, 10, 15 krajcerjev na dan in enemu §e celo ves zasiuzek od- dveh dni vtergali in kenravi denar obder-|a!i."Vas spomnim, povernite deialeem zasluzene kraj-cerje, ce ne, Yas bom tozii.
Tudi Yas opozorim, pnstite niojo deklo na miru in ne zapeljujte je vise. Za tiste 10 gold., ki ste jih nji ponujali, raje knpite krnha in polenta V»?im olro-kom ali pa platite jih na racun Ya.siit dolgov.
Bazoviea, 23. februarja 1875T
Andrfj  Krizmaneie, _________               gozdnar.
V G. St. Softi* niR dopisnik iz Ajd«>v.56itif*^r*ijsir ihi sem besedolomeo (figanioz) in znga t»ii. da hmn moral po paragraph plesati ker sem svoje posl»>pjer za let > 1875 Citalniei in Slogi ob enem v n yem tlal. — Zfinul tega bi jaz lulilco ilospisuika pri sorinji polskal, in moral bi on po paragrafih plesati, W mu j« ne^astljivega po6etja po krivem obdelzil. - A kfr nijsem navajen po sodnijah si fiasti iskati odgovorim mu »le*Iove: Jaz sem drnfitvn „Slogi* najumnino svojih poslopij. kton* s»'tn citalniei v najem dal, za leto 1875 po sodni*ki po-ti odpovedal, in ker je „S!o.;au moji oiipovcdi vgovor-jala, tece zrlaj pravda.—Iz tega se vidi, da soni moz beseda a ne besedolomec, ker'pripravljem sem zdaj kot v zafietku Citalniei poslopje izroriti. — YpraSanje je, hi bode moja odpoved dober vapeh imela ali ne. v zad-njem slufiaji bode morula iitolniea z mano potrpeti, ker v fiasu, ko sera ji poslopje obljubil, vt'deia \a tudi onu, tako dobro kakor jaz, da bom moral Slogi go J<» odpoved dati.
Ivan  T o s i.
Iz Rojana 22. inarcija J 875. V 4. listu So™ uahti-ja se uek dopis iz Sb-dne pri Trstu. v kojem s:» okoli-6anski poslance vitez 0,r Lozcr grdobno f-rni in sramo-tuo uapadu. Iz vsega tega dopisa —¦ kteri pa se jo vsedrugod nego v Hkedni rodil — villi so, da je le strast dopisnika nadvladovala — ko in oni flanek pisal, in da bi bil zamogel toliko lozeje svojo zoic nad D.r Lozcrjem izliti, skril so je v dopisnika iz drug« vnsi ktera pa nima  z D.r Lozerjcm (isto nir opraviti.
Ker nam torej v gori oiiiciijem listu ueka skrita oseba — „ktcra pa nam je znana, ktero pozuano z** ve6 feasa sem kakor dopisuna vsakesorte iazi po raznih s 1 o v e i» s k i h in 1 a S k i h Lasopisih — g<»rdi in 6rni moza, kterega no le okolica ampak tudi m«»sto in §e celo njegovi nasprotniki spoStujcjo; zator«>j mi zdolej podpisaniin z nanii vred ogrom'na veeina rolivoev protestujenio zoper oni dopis v 4 listu „So&!u ter preglasimo kot grdo in nesrnmno 1 a i, kar se v onem dopisn o na§om poslanvu vit D.r Lozerju piiso. Mi smo ga volili v zbor iz prepricanja da bode za iiaso rec delal iu v ti nadi nismo se goljufali.
D.r Lozer vziva na.se p o p o 1 n o zanpanfe in tudi viival ga bode — dokler bode tako postopai kot do sedaj. Ako je pa on pri Soeinem dopisniku zaupanjo zgubil — mi ne moremo dopisniku pomagati, siwr pa tudi nfj teSko ga uganiti uzroka' — da se je on tako na D.r Lozer.-ja spravil. To pit dopisunn namvnost in ocitno povemo, da dokler no bo oLitno in pod svojim imenorn pred svet stopil kakor mi sedaj storlmo ampak Io skrit in pod ptujim imeiiom blato metal na postene moze naj ze so v slovenskih alj laskih casopisih — ostal bo v nusih ofi«h : g r <l i u z n i k h u d o b c n obrekovalec in ne s r a m n i h i-n a v e c. —
Janoz Marija Ferluga, posestnikin volivee—Prirnosic Jo^e posestnik in volivec - Yenntti Milia in Voiivee— Janez Marija Skert in Yolivei-Joze Pertot posostnik in voliveo—Janez Marija Stare posestnik in volivei -Andrej Mark'lanc posestnik in volivec - Primoschie Francesco posestnik in volivec.
fc?^^
>^5l??olo^Sy
9E **n*rmrs*.~M_ am Podpisani se srfno jsahvaijuje vsem pri-jateljem in znancem, ki so blagovoljno spremili k z.td?)jemu pofiitka njegovega ne-pozabljivega tasta Jakoba Pegana, kateri je 4. t. m. y Avberju v gospodu zaspal! .juLef urdui
pos.-.stnik v Kastmjevci
*) Urednistvo nij odgovrno ne za obbko, n© za zadrzaj.
Presercno zahvalo izrekam vsem t\ g. duhov-nom iz bliznjih, toliko vefo pa onini h daljnih krajev in tudi ljudstvu, kateri so se v mnogein Stevilu pri pogrebu ranjeega r. g. Androj-a Kacin-a ^upnika v Sebreljah dnft 5. marcija t. 1. zbraii.
Posebna zahvala pa gre g. dekanu vCirknem, kateri je jako ginljivo o zaslugah prerano uinerle-ga 5. g. zupnika govoril in ga k zadnjemu pofit-ku spremil.
Nepozabljivemtt naj bode zemljica lehka!
ObCinar: -• z. — a. —
r
^B^ia^i^^si^iaHi^s^iaB
^Wsmmrmmsm, 3Bs«<'Ra.'wx*.l.«*<
Dr. A. R. Kojtc v Gorici ozdravil mi je v kratkiwi (:a.su 2 olroka, i*nega oparjenega z vrelo vodo, druzoga pa ne-varao bolanega za vnetico v grla iu vo-denico, tako da si Stojem v veliko dolz-nost, zabvalifi se javjio tfmu nevtrudlji-vtMiin.ufcupmii in Plovekoljnbnemu gospodu. i.'uan<:e kumab
^usbe vvdja v Kvnkem
Saiii'»«j—v najlopSih mozkih letih.—dvrstv ki ima
10W gold. I»*tnili dohudkov, iSa* si dritfliee rajse stare wtxo mladt1 - vsakako pa pv)ino2ne, na lepoto s<» ne g'eda ! Dfti^na popra^vatya se Hliko naj se blaguTolft posiljati pod chifro K. M. posfe restante v Komen.
¦m.r.MHu'Bil
300
t r o p i n o v c a  p r v e b a z e
je na   prodaj v Sdu pri Oerni^ah h. st.
17.---Kmlor hi rad kaj kupil tegazganja,
j; se lehko tudi pri iiafoni upravuistvu oglasi.
i
©
I!
m
®
Vol g.irattsijt>, popolncga sttnovitneg* nspclw.
Gotovo pomoc
v v»ih se t-ikt% tvmnib »hcajih N*c« Injek-rij i» *ivt»g*ft »r*'bra ali Jodi* dodctijo t*ko zvHiii ini'iiitiu
PREPARATES URALES
v zvezi z «¦! lantiiio-Matico. in skvr Aoi% I. pri aitititioitih  bolvznili, zasUra-Umii   tokii,  striktarah,   izpabnj<*iiah   in tanah na iiorfu v u>tih in vr.itu    < »»n» f 5. a. v.
I>o/;v II. pri mi.ski skbosti (linpot«nz) po-sobno kot na-ilo-lek onanij*», .^pikptionih napadih, susici hrbtiucv Ltd. €'«-«« f. 10. -a. t.
Kon-cni drtza lit pri zenskih boloznih, belem t«>ku. ZAi*sUj»nj>m ciscenj.i, n»>r-lovitnosti slat*-nH. primankanja krvi. siatassti tel*>sni ia d»-sevni i.t.d- (>n» f 5. -a. t.
Ora njerJ lekk katorih raba je prar Wbka dobe se utpokvarjeni po
Sjieditions Comtair far  Erport- Artlke!
Bi*rlint 0, Brti to Strawe 12.
Posiljatev in dopisi>vanj? natanj«no in tijno. i*r: naroobi n»j »•' blagoroijno popii? bo-lezen    Povzetja   ATstrijo nijso riopuscena.
'cq.^Isn vSttn^uoat:^ vlida^odod 'oftjniJivS poj
<t>
i
35
lit
I!
e
D.r MARTIN KERSOVANL
magister porodnicarstva, ki se je, iz Gnulea pri^edsi, v G o r i c i naselil, se p- u. oWinstvu pripcroca, ter javlja, da bode zdravil na domu Tsak dan od 10. do 12 predpoludne. Stanuje: na starem trgu St. 29-tikoma  Yelike cerkve.
liastnik: YIKTOit DOLBNEO    Izdayateij in za urednistvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTINCIC. — Tiskar : PATEENOLLI v Ooriei.