175. številka. Ljubljana, v četrtek 1. avgusta 1895 XXVIII. leto. Uhaja vsak dan avečer, numfti nedelje in praznike, ter velja po posti prcjeman aa avstro-ogerake deželo za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 tfld., za jeden ■mm 1 gld., 40 kr. — Za LjnblJK.no bres pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaeo, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in pu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je aa Kongresnem trga st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Hlavno p. n. občinstvo nljudno vabimo na nova nnročho, stare gospod« naročnike pa, katerim Je potakla koncem meseca nar o Cal na, proalnao, da Jo o pravem čaau ponove, da po*l-l|ass|e ne preneha ln da dobo vae Atevllke. „SLOVENSKI NAROD" volja za L|nb l|asske naročnike brea po*ll|a- n|a na dom t Vae leto . . . gld. !»•— I Četrt leta . . al d. »•»<» •"•I leta • . . || «*»0 j Jeden meneč. l*IO *a po*IIJau|e na dom ae računa lO str. aa me»ee, »O Isr. aa četrt lesa. ■ potil )anjein po po A ti veljat Vae leto . . • gld. 18*— I Četrt lesa . . . kld. — Pol lete ... u »•—I Jeden mesee . „ 1-40 9C~ Naročaje ne lahko ■ vsakim dnevom« a h kratn ae mora poslati tadl naročnina, drnjrače ae ne osi ramo aa dotično naročilo. Upravnlštvo „Slovenskoga Naroda". Deželni zbor. (III. seja, dne 29. julija 1 895) Deželni glavar De tel a je ob l/t.) narediti občinske električne razsvetljalne in silo prenašajoče naprave, kakor tudi z elektriko ali s kakšno drugo silo obratovane javne prometne naprave; 7.) v slu- čajih, v katerih se spozna za nujno potrebno, da je odpraviti zdravstvu kvarne hiše ali hišne skupine. § 4. Tist svet, ki postane prost s tem, da se mora stavbinski gospodar po razmerji določene stavbinske črte pri novih stavbah, prizidavah iu prezidavah umakniti nazaj za mejne črte že obstoječih poslopij ali ne še zazidanega zemljišča, mora lastnik nemudoma odstopiti mestni občini. Kadar pa se mora stavbinski gospodar po razmerji določene .stavbinske črte pomakniti naprej čez mejne črte svojega stavbišča, tedaj mu mora občina odstopiti v to potrebni ulični svet. V obeh slučajih je za ta odstop plačati primerno odškodbo. § 5. Ako se zahteva razlastitev dela kacega zemljišča, sme razlaščenec tirjati, da se odkupi vse zemljišče, če bi se ostali del zemljišča ne mogel več redno (po navadi) rabiti ter bi posebno ne bil pripraven, da se na njem zgradi zahtevam stav-binskega reda vstrezajoče poslopje. § G. Mestna občina Ljubljanska je dolžna, razlaščenca odškodovati za vse z razlastitvijo pro-vzročene imovinsko pravne škode, da se doseže določilom § 365. o. drž. z. primerna odškodba. § 7. 0 predmetu in obsegu razlastitve, kakor tudi o tem, kako škodo je povrniti, je poskusiti poravnavo mej udeleženci. Ako se dogovor izlepa ne more doseči, razsodi politično deželno oblastvo po določilih tega zakona, in sicer za razlastitev veljavnih zakonov, če in v koliko se razlastitev dopusti. § 8. Proti razlastilnemu razsodilu je vsem udeležencem dovoljen rekurz do ministerstva notranjih ■tvari, kateri je pa vložiti v štirinajstih dneh pri političnem deželnem oblastvu. Ta rekurz ima odlo-živo moč. 0 vprašanji, kateri predmet in v katerem obsegu naj se razlasti, ni dopuščeno nastopiti civilno pravdo. § 9. Ako je razlastitvi podvrženi predmet zemljišče, vpisano v zemljiško knjigo, naj politično deželno oblastvo, katero o tem razsoja na prvi stopinji, po pravokrepnosti razlastiluega razsodila zaprosi zemljiško knjižno sodišče, priobčivši mu za identifikacijo zemljišča potrebne pripomočke, da za-znamova razlastitev. Zemljiško-knjižno sodišče naj zaznambo izvrši v dotičnem zemljiško - knjižnem j peljani, jedna soba samo v ta namen najeta od nekaterih častnikov. V četrtem nadstropju one hiše stopili smo v stanovanje, kjer nas je zelo ljubeznivo sprejela dražestna gospica; mi smo se ji predstavili, kakor tudi njeni pozneje došli tovaršici. Povedali smo jima uzrok nočnega prihoda in bili sta razveseljeni, čuvši, da imata dva neskušenca v tem pušenji priučiti tej slabi navadi. V legli smo se v ta namen na veliko otomano, kajti le leže" je moči pušiti: precej je pripravila jedna gospica pipo za opium in jo meni prvemu podala. Opium je bil shranjen v lončeni posodi in je debelo-tekoča smoli podobna tvarina. Z rtjo jeklene žlice se vzame gotova kvantiteta iz posode, se drži nad ognjem — pri tem močno cvre — potem se tvarina malo po mečka na plosnati strani pipe in se jo vtakne v luknjo. Pipa obstoji iz debele cevi in iz preluknja-nega, majhni gobi podobnega izrezljanega koščka lesa; ta se vtakne približno v sredi v ono debelo cev. Ce se hoče pušiti, se drži pipo nad ognjem, se mora močno k sebi povleči in, če možno, pipo v jedni sapi skaditi, kajti pipa se sicer, kakor hitro se neha vleči, zamaši in se jo mora zopet prebosti. Pri prvi pipi imela je uboga gospica mnogo opraviti z menoj, ali ne brezuspešno, kajti drugo pipo sem tako mojsterski skadil v jedni sapi, kakor kak star kadilec opija. — Učinek opija je, kakor znano, sladko in lahko zadremanje ; ako se to nekolikokrat poskusi, se temu Človek tako privadi, da se mu le težko zopet odvadi, ravno kakor morfimisti morfija. Gospici kadili sta pridno z nami in povedali so nam, da so se temu tako privadile, da se prav nič dobro ne počutijo ako ne skadijo na dan 30—40 pip. Zabava bila je zelo vesela in žal mi je bilo, ko se je približala polnoč in nama je bilo treba oditi, kajti hoteli smo še o pravem času prispeti do čolna, da nas popelje na krov. A predno smo se pozdravili in vzeli slovo, trdno jim zagotavljajoči, da jih še jedenkrat obiščemo, zamudili smo, kakor že večkrat, čoln. Nismo tedaj vedeli, kaj da bi do 2. ure počeli; rad bi bil šel zopet v ono hišo, ali od pušenja me je malo glava bolela in tako smo šli v lokal, kjer imajo francoski častniki shajališče; tam sem našel tudi prostorček, da sem zadremal za jedno uro. Ob 2. uri prišli smo točno na čoln in z istim na krov. Tam smo pa zvedeli, da smo prav k naši sreči zamudili, kajti ko so se bolj solidni hotel polunoči prepeljati s čolnom, so se zvrnili v morj se prav neprijetno kopali; čoln je namreč zadel vložku. Moč te zaznambe je, da ae nihče, ki je pozneje dosegel kak vpis, ne mere izgovarjati, da mu razlastitev ni bila znana. § 10. Kadar bi se tudi po pravomočnem raz-lastilnem razsodilu ne dosegel izlepa dogovor o visokosti odškodninskega zneska, ki ga je povrniti, tedaj se na zahtevo jednega izmej udeležencev do-žene mera odškodbe po sodni cenitvi, kateri je privzeti udeležence. § 11. Sodišče mora vse za določitev odškodbe merodajne okolnosti po načelih postopanja v nespornih stvareh pozvedeti na lici mesta s pomočjo treh izvedencev. Izvedence naj izvoli sodišče iz imenika za razlastitve namenjenih izvedencev, ki ga višje deželno sodišče, doprašavši politično deželno oblastvo, vsako leto sestavi in razglasi, ter naj jednega izmej njih postavi načelnikom. Stranke smejo do časa, ko se prične poizvedovanje, ugovarjati proti sposobnosti izvedencev. Na te ugovore mora sodišče gledati uradoma, ako se inu zde ve-rojetni. § 12. Pri določevanji odškodbe ozirati se je tudi na tisto škodo, ki jo po razlastitvi tipe vpra-vičenci do užitka in do rabe, zakupniki, in katerim je razlaščenec dolžan povračilo, v kolikor znesek, ki se da kot povračilo za razlaščeni prdmet, ni namenjen v izplačilo odškodninskih pravic, ki komu pristoje do razlaščenca. g Ići. Ako se del zemljiškega posestva razlasti, se je pri določevanji odškodbe oz;rati ne sam i na vrednost zemljišča, kar se ga odstopi, ampak tudi na to. kolikor se vrednost ostalega dela zemljišča zmanjša, in zlasti tudi na večjo vreduosr, katero je imelo zemljišče za lastnika vsled tega, da se je na poseben način rabilo. 11. Določujoč odskodbo ni ue ozirati na tiste razmere, o katerih je jasno, da so se napravile 7, namero, da bi služile za podlago v to, da se zahteva večja odškodba. Večje vrednosti, katero t lobi razlaščeni predmet vsled tistih naprav, v v.ierih hvrho se razlastitev vrši, ni v poštev jemati pri izračuna odškodbe. S? 15. Sodnik mora izvedence pozvati, da, ogle-davfti predmet razlastitve, povedo svojo mneuje o :<>\oJi, katero je povrniti. Vsak izvedenec je dolžan navesti dejanske pogoje, na katero se opira njegovo mnenje kakor tudi druge podloge preračuna vrednosti. Posebno morajo izvedenci tedaj, kadar se razločuje samo del zemljiškega posestva, posebej poveiiati, kako so izračunih tisto vsoto, katero je plačati kot povračilo za to kar je ostali del po-stva na svo]i vrednosti izgubil. Kadar se razlaščenem določena odškodba razteza tuli na povračilo rake .škode, ki jo trpe tretje osebe, katerih tirjatvo 81 ne izplačajo iz povračila dolžnega za razlaščeno zemljiiče (?; 12), treba je posebej naznaniti vsoto, katero povrniti za to škodo. Kadar nastane spor zaradi dejanskih pogojev, je na zahtevo stranke na podstavi vnuke izmej teh spornih podlog oddati posebno mnenje o dolžni odškodbi. Ki. Ako se stranki ne poravnata, je sodišču, katero ni vezano na dokazna pravila, razsoditi o d Ižni odškodbi in za slučaj, da nastopi v § 15., odsruvku 4. navedeni pogoj, posebej določiti vsoto, spadajoče) na povračilo škode tretjim osebam. To razsodilo Me more z rekurzom izpodbijati. Iiekurzni rok znaša štirinajst dni. Rekurs je podati v dvojnem izdatku. Jeden izdatek naj se vroči pritožnikovemu velik parnik in se prekucnd. Vender se pri tem ni zgodila druga nesreča, ko da se je čoln pokvaril in so ga morali vštric velike barke po dolgem privezanega prepeljati na krov; častniki so se s pomočjo bližnjega parnika rešili iz morja. Komaj sem prišel na brod, moral sem prevzeti stražo in imel pri tum čast, nadzorovati popravo onega čolna. 4. junij a. Dopoludne ogledovali smo si veliki arsenal in so nas peljali specijelno na večje ladije, ki so bile tam v popravi. Popoludne ostal sem iz službenih ozirov na krovu. 5. junija. Zjutraj ukazali so vai službe prosti Častniki nekemu umrlemu francoskemu admiralu zadnjo čast in ga spremili k večuemu počitku. Na veCer istega dne imeli smo zopet francoske častnike kot goste na krovu Poslavljali smo sd iu večer pretekel je zelo živahno; napitnice so se vrstile druga za drugo v znak simpatij mej Avstrijci in Francozi. • i. junija. Ob 11. uri dopoludne je bila eskadra že pripravljenu za odhod iz luke. nasprotniku, kateremu je dopuščeno, svojo izjavo v štirinajstih dnevih vložiti. Kadar se izjava vloži, oziroma ako določeni štirinajstdnevni rok mine ter se izjava ni vložila, naj se spisi uradoma predlože višjemu deželnemu sodišču. Ta določila veljajo tudi za izpodbijanje razsodila višjega deželnega sodišča. § 17. Kadar je po prvi stopinji prisojeni odškodninski znesek plačan ali dao v sodno hrambo, tedaj se v izvršitev razlastilnega razsodila nastopajoče vpotenje v posest, ki se izvrši politično upravnim potem, in uporaba razlaščene zemljiške ploskve ne more ovirati niti s tem, da se poprime pravnega leka po sodnih stopinjah, niti s pridržano civilno pravdo zaradi zahteve do višje odškodbe, nego je bila dognana po sodišču. Razlaščenec je, nekvarno svoji pravici, s civilno pravdo zahtevati večjo odškodnino, upravičen tirjati, da se za predmet razlastitve pravomoćno prisojeni odškodninski znesek v dveh mesecih po pravomoČnosti izplača ali da v sodno hrambo. § 18. Ta zakon, s katerim se za mesto Ljubljano razveljavlja § 70. zakona z dne 25. oktobra 1S75. leta, dež. zak. štev. 26, stopi v veljavnost z dnevom, ko se razglasi, ter je vetjaveu do 31. decembra 1899. § 19. Mojima ministroma za notranje stvari in za pravosodje jo naročeno, izvršiti ta zakon. Posl. G r a s s e 1 1 i je na to poročal o loterijskem posojilu v znesku 1 milijon gold. za mesto Ljubljano. Skliceval se je na predlog, kateri je stavil v zadnji seji posl. Hribar glede prenaredbe državnega zakona o loterijskih posojilih in rekel, di odsek ne priporoča Hribarjevega predloga, ker sega predaleč. Vlada ne bo odstopila iz lepa od svoje zakonttS pravice, še manj pa, da bi jo si dala utesniti. Ker mora biti dež. zboru ležeče na tem, da pridobi vlado za stvar, zato predlaga ods k : Visoki deželni zbor skleni: 1. Prošnja mestne občine Ljubljanske glede najetja loterijskega posojila v efektivnem znesku 1,000.000 goldinarjev se odstopi visoki vladi s prošnjo, naj izimno izposlujo mestni občini Ljubljanski za regulacijske in investicijske namene dovoljenje za najetje loterijskega posojila v efektivnem znesku 1,000 000 goldinarjev razdeljenega v delne zadolžnice po deset goldinarjev. 2 Za slučaj, da ugodi visoka vlada mesta Ljubljanskega prošnji, deželni zbor kranjski dovoljuje mestni občini Ljubljanski, da si najame za regulacijske in investicijske namene gori označeno loterijsko posojilo v efektivnem znesku 1,000 000 gl. proti temu, da se deželnemu zboru vsako leto pr. J-loži račun o porabi in stanji tega posojila. Predlog se je vzprejel brez debate. Posl. M u r n i k je potem poročal o samostal-uem predlogu poslanca Hribarja in tovarišev v za« devi gradnje lokalne železnice, ki bi vezala Vrhniko z Ljubljano. Poročevalec je povdarjal, da bi bila ta i*desnica velike koristi za interesovane kraje in tudi za Ljubljano. Odsek je v Hribarjevem predlogu preminil le neko malo stvar, sicer pa priporoča, naj se predlog vzprejme. Posl. Lenarčič se je zahvalil odseka in poročevalcu, povdarjal veliko važnost proge in izrekel nadejo, da se bo železnica kmalu zgradila. Predlog se je soglasno vzprejel. S tem je bil rešen dnevni red. Posl. baron S c h w e g e I je opozarjal, da je dolžnost dež. zbora, izreči zahvalo vsem, ki so deželi za časa katastrofe na pomoč prišli, in je predlagal : Deželni zbor vojvodine kranjske. pre?:njen prepričanja, da dežela po grozni potresni nezgodi sploh ue bi nikdar več mogla okrevati, da jej ni na pomoč prdlitelo Nj^ga Veličanstvo ceaar Fran Josip 1. z neusahljivo svojo milostjo in očetovsko skrbnostjo, uporablja to priliko, da kot poklicau zastopnik prebivalstva Kranjske izrazi najponižnejšo zahvalo pre-ljubljeuemu vladarju ter ponovi slovesno obljubo nerazrušoe homagijalne zvestobe in udanosli. Gospod deželni predsednik so naprosi tolmačiti ta čutila pred Najvišjim prestolom. Ob i» dnem skleni deželni zbor, visokemu državnemu zboru in visoki vladi izražati je zahvalo vojvodine kranjske za obilno državno pedporo. Končno je izjaviti hvaležno priznanje deželnega zastopa vsem korporacijam, društvom in zasebnikom, kateri so se udeležili pomožne akcije v korist kranjskemu, po potresu poškodovanemu prebivuLtvu. Predlog se je z živahnimi dobro-Uici vzprejel soglasno. Deželni glavar Detela se je v slovenskem in v nemškem jeziku zahvalil članom odsekov in poslancem na njih delavnosti ter dež. predsednika baronu Heinu na podpori in povdarjajoč, da je kranjski narod že veliko prestal tet da bode prebil tddi katastrofu« posledice, zaklical cesarju Slava. Poslanci so stoje" in navdušeno zaklicali trikrat Slava in Hoeta. Posl. (Jraeselli je naglasal, da se je v tem izrednem zasedanju dež: zbor mnogo bavil s potrebami dež. stolnega mesta ter je v imeni ljubljanskega občinskega sveta izrekel dež. zboru zahvalo na blagonaklonjenosti, izkazani Ljubljani. Deželni glavar Detela je na to zaključil zasedanje. V ■ JubIJmii, 1. avgusta. Baron Chlumeckv še prav za prav ni nastopil vodstva zjedmjene levice, že se od vseh stranij slišijo glasovi, da on ni za političnega vodjo, temveč bode stranko popolnoma pokopal. Chlumeckv ni nikdar imel nobenih zvez z narodom in vsa njegova politična moč tiči le v zvezi z višjimi krogi. Levica pa potrebuje sedaj vodjo, ki bode priljubljen pri narodu in bode šel mej narod. Chlumeckv je pa že dosedaj s svojo neodkritosrčno politiko mnogo pripomogel, da je stranka prišla ob zaupanje. Dr. Ebenhoch pred svojimi volilci Te dni je dr. Kbenhoch bil sklical shod volilcev. Poudarjal je, da je nemško liberalna stranka še vedno močna v parlamentu in se je treba nanjo ozirati. On misli, da bodo konservativci in Poljaki še v bodoče imeli odločilni upliv, ker so naravni in zgodovinski zavezniki. Na kako približanje s Čehi Ebenhoch niti misliti ne more. Nemški nacijonalci so pa v verskih stvareh še slabši, kakor liberalci. S krščanskimi socijalisti se bi on ne moral sprijazniti. Iz vsega Eben-hoehovega govora se da posneti, da bi poleg Poljakov Fbenhochu bili nemški liberalci še najljubši zavezniki. To se pač ne stiinja povse z vednim udriha-njem po liberalizmu v konservativnih listih, a Ebenhoch že ve, zakaj .so mu liberalci ljubi. Boji se razširjenja volilne pravice v kmetskih občinah, ker ve, da bi potem ue bil voljen; v zvezi z liberalci se pa nadeja, da se konservativcem posreči preprečiti v zvezi z liberalci tako volilno reformo. Odprto pismo poslancu Morretu Državni poslanec Fran Hageuhofor je v „Grazer Volksblattu" priobčil glede na gonjo proti Kalteneggerju poslancu Morretu nastopno odprto pismo: „Vprašam vas: 1. Zmatrate-li glede na to, da je a) na Dolenjem Štajerskem 47.743 Nemcev in v585 35:J Slovencev, kateri b) ko bi tudi vsa mesta in trgi bili popolnoma nemški, plačujejo 905.004 gld., dočim plačajo mesta in trgi le 23G.083 gld. davka, za krivično, da se slovenski otroci uče veronauka, latinščine in matematike v materinščini? 2. Mislite resno, daje celjsko nemštvo zares v nevarnosti, če se nastavita dva ali trije profesorji vešči slovenščine? 3. če vi sploh kaj čislate politično svobodo, in kako mislite o pravici poslancev glede na svobodno izjavljenje svojega mnenja in svobodo glasovanja? 4. Kako mislite spraviti svoje postopanje proti poslancu Kalteneggerju in svoje sodelovanje pri „graškem sklepu", s katerim se proglašajo za izdajice poslanci, ki glasujejo v tretjem branju za budget ali pa se glasovanju odtegnejo, v soglasje z obljubo svojo, storjeno mesto prisege, da bodo vestno izpolnjevali državne temeljne iu druge zakone? 5. Smem li vas vprašati, če se strinja s poslanskim dostojanstvom, zlasti pa z vašo toliko naglašano prijaznostjo do kmetov, da v časti osivelega zaslužnega kmetskega poslanca pod varstvom poslaniške imunitete na grd način zmerjate, kakor ste due 19. julija gospoda Rogla, katerega ste obkladali s „starim oslom" in podobnimi priimki? G. Povejte, kakšno bi bilo javno življenje, ko bi vsi poslanci ravnali tako, kakor vi?" Bolgarska deputacija je sedaj na Dunaju. Seveda jo nadlegujejo razni poročevalci židovskih časopisov z razuimi vprašanji. „N. Fr. Pr." je celo v Galicijo poslala svojega poročevalca, da je popra-seval v železniškem vagonu člane deputacije. Zvedel ni nič posebnega. Član deputacije Teodorov mu je povedal, da ni nobenega povoda, da bi sedaj odstopila bolgarska vlada ali pa da bi se knez ne povrnil v Bolgarijo. Bolgari žele le zboljšanje odnošajev s Rusijo. Proti drugemu dopisniku tega dunajskega lista se je izrekel metropolit Klement, da so v ljubezni do Rusije vse stranke jedine. Ta ljubezen n* izbaja le is hvaležnosti do Rusije, temveč iz čuvstva slovanske vzajemnosti. Princ Ferdinand odkritosrčno ljubi Bolgarijo io tndi ve, da ne more obstati brez Rusije. Bolgarska vladarska rodbina biti mora pravoslavna, to zahteva narod in to ve tudi knez. Bolgari so trdno prepričani, da bodo imeli tako vladarsko rodbino. Član deputacije dr. Minčevič se je pa izjavil proti dopisniku „N. \V. Tagblatta", da se Evropa moti, če misli, da se Bolgari mislijo popolnoma pokoriti Rusiji. Bolgari se ne odreko za nobeno ceno svoji svobodi, ampak hočejo le dobre odnošaje z Rusijo, pa tudi z drugimi državami. Volitve v francoske generalne svete. V znaernorepublikanskih in konservativnih krogih je veliko veselje, da so pri volitvah v generalne svete zgubili socijalisti nekaj sedežev. To veselje pa ni povse opravičeno, kajti poraz socijalistov prihaja največ od tod, da so konservativci in zmerni repu-blikanci v več krajih složno postopali proti socijalistom. V vsem ho pa socijalisti dobili več glasov, nego pri zadnjih volitvah, kar dokazuje, da socija-Iizem prej napreduje, nego nazaduje. Volitve v Angliji so zopet pokazale, da so Irci še skoro najbolje organizirani. Vsa prizadevanja konservativcev, da bi jim odtrgali kak mandat, so izpodletela. V novi zbornici bodo imeli ravno toliko glasov, kakor so jih v zadnji, le ta razlika bode, da bodo imeli parnellovci tri glasove več, protipar-nellovci pa manj. Morda bodeta se obe stranke še zjedinili, ko začne nova vlada svojo protiirsko politiko. Škofje pač ne bodo potem mogli dolgo ovirati sloge. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. avgusta. — (Naši deželnozborski Mohikanci.) Trije gospodje klerikalni poslanci, Klun, Povše in Žitnik, so v včerajšnji seji dež. zbora glasovali proti temu, naj se o razlastitvenem zakonu začne specijalna debata, in kakor je povedal poročevalec, so tudi v odseku glasovali klerikalni člani proti načrtu. Ker so se klerikalni poslanci že v prejšnji seji zoper-stavljali načrtu, smo jim očitali, da nasprotujejo napredku mesta ljubljanskega. ^Slovenec" je sicer proti temu očitanju protestoval, ali tako včerajšnje glasovanje klerikalnih kolovodij kakor dotična „Slo-venčeva" notica pričata, da smo govorili resnico. „Slovenec" je trdil, da so klerikalci nasprotovali načrtu le zategadelj, ker niso utegnili stvari natančno preučiti in ker nečejo hišnih posestnikov preveč prikrajšati. Kdor pregleda načrt, kakor ga je vzprejel dež. zbor, in kdor o takih rečeh kaj razume, česar o rečenih treh gospodih nečemo trditi, mora priznati, da so pravice hišnih posestnikov tako zavarovane, kakor v nobenem drugem mestu v Evropi. „Slovenčev" izgovor je torej jalov. Tudi kar je sicer kvasil, je smešno. Velikanska večina hišnih posestnikov je za razlastitev, le tisti jej nasprotujejo, katere bo zadela. To je povsem naravno in dotiču i kom tega tudi nihče ne zameri. Sicer pa bi se nobena železnica ne mogla graditi, ko bi bili glede razlastitve odločilni samo interesi prizadetih posestnikov. Za Ljubljano je eksproprijacijska pravica življensko vprašanje; če bi je dež, zbor ne bil dovolil, bi bilo mesto moralo opustiti regulacijo. Sosebno važno je tudi, da se je dovolila sedaj. Čez zimo se bodo lahko zvršila vsa pogajanja, bodo prizadeti posestniki, trgovci itd. poiskali drugod stanovanja, pro-dajalnice in na pomlad se bo potem takoj lahko pričelo delovanje. Za tiste hišne posestnike, katerih hiše se bodo eksproprijirale, je to toliko važnejše, ker bodo vsaj vedeli, pri čem da so, dočim bi morati, ko bi šlo po volji Slovenčevoev, čakati še leto dni in bi imeli veliko izgubo, ker bi se jim zabranilo popravljanje hiš. Vse okolnosti torej kažejo, da je bila takojšnja dovolitev razlastitvene pravice neizogibno potrebna in kdor jej je nasprotoval, je s tem le očitno pokazal svoje nasprotstvo mestni občini ljubljanski ali pa da na njegovo glasovanje uplivajo strankarski oziroma sebični razlogi. Gospodom Klun, Povše in Žitnik torej ne delamo nikake krivice, če ponavljamo svoje očitanje, da nasprotujejo napredku mesta ljubljanskega. — (..Kranjski narod4'.) Neprostovoljni humorist našega deželnega zbora, poslanec Povše, je nekoč na veliko zabavo cele zbornice imenoval deželnega glavarja Detelo „znamenitoga državnika". Gospod glavar se ni čutil razžalj« nega, po njegovem mnenju je torej Povše takrat govoril resnico. Nazori o tem so seveda kaj različni, gotovo pa je, da se g. Detela čuti kot državnik. To je dokazal včeraj v deželnem zboru, ko je koncem seje zatrjeval, da je „kranjski narod" že veliko prestal, da bo torej tudi posledice potresne katastrofe prebil. Kallav je znamenit državnik in je iznašel „bosanski narod14, g. Detela je iznašel „kranjski narod", ergo je tudi znamenit državnik. Mi sodimo, da je g. Detela le radi svojega državniškega renomeja izumil „kranjski narod", drugi pa trde, da se sramuje rabiti izraz „slovenski narod", ali pa da se želi prikupiti deželni vladi, misleč, da tam ta izraz „slo venski narod" ni nič kaj priljubljen. Gospoda glavarja novo imenovanje prebivalstva slovenske naše kronovine je vse poslance tako presenetilo, jim je tako sapo zaprlo, da mu še običajne zahvale na vodstvu niso izrekli. Mogoče je tudi, da so mislili, da mu zahvala sploh ne gre. — (Odhodnica dr. Trillerju na čast), katero je priredil včeraj zvečer ljubljanski „.Sokol" v prostorih hotela „Lloyd", je bila najlepši dokaz, kako splošne simpatije vživa v vseh slojevih narodnega prebivalstva vrli rodoljub, ki ostavlja belo Ljubljano. Vni prostori, salon, vrt in sobane so bile polne odličnega občinstva. Starosta lan Hribar in podstarosta dr. Kušar sta v krepkih govorih po-vdarjala zasluge dr. Trii le rja kot odločnega narodnjaka. Ako obžalujemo, da tako vrl naroden delavec ostavlja Ljubljano, veseli nas na drugi strani zavest, da bodn tudi v novem svojem bivališču v Tolminu mej goriškimi brati imel hvaležno polje za narodno delovanje V tej nadi sta mu oba govornika zaklicala krepek „Na zdir". G. notar Plantan pozdravljal je dr. Trillerja imenom starejših tovarišev, ki izgube v nj *m izbornega prijatelja. Dr. Triller je odgovoril na vse te pozdrave, z igotavljajoč, da oni duh odločnosti, ki si ga je vcepil v sokolskem društvu, mu bode vodilo za daljnj« njegovo življenje. G. Vernik ml. je nazdravil gospe dr. Triller je VI kot vrli rodoljub-kinji. Prav krepko in na občno pohvalo je udarjal tamburaški zbor Sokola pod vodstvom g. Barbo-i riča in posebno so ugajali nekatere težke in točno izvedene koncertne točke. Ad hoc sestavljeni pevski zbor je pripomogel, da je bila zabava prav živahna, j Tamburaši so izročili dr. Trillerju lepo izvedeno j sliko v spomin. 01 goriških Slovencev je došel : brzojavni pozdrav, kličoč novemu boritelju za prava gor.škili Slovencev prisrčen „Dobru došel!" — (Ustni zrelostni izpiti na višji gimna-j ziji) so bili včeraj v sredo končaui. Iz Vil I. b razreda je delalo ta izpit 40 dijakov in j*df>n eksternist. Od teh je dobilo 6 zrelostno spričevalo z odliko, 25 pa j navadno zrelostno spričevalo, 7 jih sme izpit iz po jednega predmete čvz dva meseca ponavljati, trije (m^j temi tudi eksternist) pa so pali na celo leto. Iz VIII. b razreda so zvršili maturo z odliko: Josip D.-mšar iz Škofje Loke, France Goršič iz Ljubljane, Tone Koritnik iz Polhovega Gradca, Julij Krek iz Reke, France Pengov iz Pešate in France Skaberne iz Kranja. — Sploh so uspehi pri letošnji maturi kaj ugodni, kajti izmej vseh 74 kandidatov iz obeh oddelkov osmega razreda je ugodno prebilo zrelontni izpit 61 dijakov, mej temi je 15 odličnjakov. Za dva meseca je palo 9, za jedno leto pa 4 kandidati. — (Javna varnost v ljubljanski okolici Že delj časa slišijo se pritožbe, da je javna varnost v ljubljanski okolici, posebno pa v bližnjem Udinatu in Mostah jako slaba iu da človek ni po dnevu in po noči u i varen, da ga no napada kakova baraba. Tudi zadnje dni vršili so se v I lm.itu taki izgredi. Ko se je v soboto zvečer pleskarski mojster M a -kovec s svojimi sinovi vračal iz Ljubljane v svoje stanovanje v Udmatu, prileteli so blizu Trčkove gostilne za njim s koli oboroženi fantaltni ter ga brez povoda začeli pretepati; jeden zagnal mu je kol pod noge, da je Makovec padel na tla, drugi pa ga je ranil z nožem; naposled se mu je vender posrečilo, ubežati v svoje stanovanje, napadovalci pa so še delj časa razgrajali in razbijali okolo hiše. Mej napadovalci spoznal je Makovec samo slikarskega pomočnika Erbežnika. Sinoči okolo 7. ure zvečer vračal se je Makovec zopet domov, pred njim pa sta se peljala njegova sinova Franc in Jože ter pleskarski vajenec Neatl. Onkraj nove bolnice pridejo jim nasproti znani pretepači Erbežnik, Jože Dobnikar, Jože Jeriha, Alojzij Pokom in Franc Oražen. Jeden zbije Franceta Makovca z voza na tla; vstavši tekel je ta proti Ljubljanici, trije fan-talini pa za njim. Pri Ljubljanici so ga dobili ter oblečenega silili v Ljubljanico, preteč mu z odprtimi noži. Makovec rešil se je čez Ljubljanico, NestI pa je bil hudo tepen, isto tako tudi pleskarski mojster sam, ki se je pred nadaljnjimi napadi le z revolverjem v roki mogel rešiti. Ti surovi pretepači imajo svoje shajališče v Mlinarjevi žganj arij i in Trčkovi gostilni ter razgrajajo cele noči po Mostah in napadajo brez povoda ljudi. Nujno potrebno bi torej bilo, da bi žandarmerija pogosto tamo patrolirala ter nadzorovala omenjene lokale. — (Mestna hranilnica ljubljanska ) Meseca julija 1895. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko G24 strank 279 607 gld. 8 kr., 560 strank pa vzdignilo 216.498 gld. 37 kr. — (Umrl) je dne" 31. julija v Kandiji gosp. Franc Langer vitez Podgoro, oče dežel, poslanca, radeškega sodnika, bivši deželni in državni poslanec, bivši lastnik veleposestva Poganice v starosti 66 let. — (Že zopet jeden!) Iz loškega okraja se nam poroča: Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ložu kazenska obravnava proti Karolu Lenassi-ju, kaplanu iz Nove vasi, zaradi raz žaljenja na časti. Omenjeni kaplan imenoval je namreč g. Josi p t Modic-a, občespoštovanega posestnika iz Nove vasi, očitno in pred več ljudmi, da je »liberalec") ter na vprašanje obtožitelja, kakšen svetnik je to, še pristavil, da je to hudič. Tudi je obtožitelju očital, da je ljudem več ko za 6000 gld. požrl in jih pogoljufal. Pri obravnavi je obtoženi kaplan vse tajil, potem pa, ko so bile priče pod prisego zaslišane, svoje dejanje deloma pripoznal. Obravnava je bila posebno zanimiva, ker se je dognalo, da je kaplan k sodišču klicane priče k sebi v kaplanijo povabil, jih povpraševal, kaj so slišale ter jim zatrjeval, da morajo vse po resnici povedati, kar je govoril, češ, da je govoril tako, kakor se je potem pri obravnavi zagovarjal. Priče so potem v istini dotične razžalpve besede po svoje zasukati skušale, toda konečno prišla je pod pritiskom prisege vender-le resnica na d^ti in je bil kaplan po predlogu zastopnika zasebnega obtožitelja gospoda dr. Tekavčiča kriv spoznan v zmislu obtožbe ter obsojen na 25 gld. denarne globe, eventuvelno v petdnevni zapor in v povrnitev kazensko-pravdnih troško v. — (Zabavni večer) prirede dnč' 4. avgusta djaki ribniške doline, v korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dun ji, v prostorih gOl e A. Krhovnic v Ribnici, se sledečim vzporedom : l Deklamacija. 2. lierold: Oavertura iz opere: „Znmpa" čveteroročno na glasoviru. 3. Kreuzer : Mešau zbor iz opere: „Prenočišče v Granadi*. 4. Bamm: „Dovtipi", koncertni kvodhbet za glasovir. 5. Nedved: „Nazaj v planinski raj!" mešan zbor. (>. Mendelsohn : „IVsmi za glasovir". 7 „*>na me Ijuhi", veselo'gra v dveh dejanjih. 8 Ples. Pri plesu in mej posameznimi točkami udarja ribniško tatn-buraško pevsko društvo. Vstopnina: za osebo 30 kr., za družino 70 kr. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. — (Starinske najdbe.) J. Pečnik izkopal je v Bretji pri Mirni peči zadnje dni knežji grob v gomili štev. VI. v katerem so bili pod kamenito ploščo trije piskri, v največjem mej njimi sežgane kosti junaka in konja, poleg sulica, fibula, sekira in I j velikih kolut od konjske oprave. Drugi piskor ime! je pod vratom trikotne okraske iz bronastih žebljev ; kaj jednacega se do sedaj na Kranjskem še nikjer ni našlo. — (Mestna hranilnica v Novemmestu) V mesecu juliju je vložilo 120 strank 10,606 gld. ,"»;> kr., vzdignilo 88 strank 8821 gld. 94 kr., torej več vložilo 7844 gld. 59 kr. Posojil na posestva se je izplačalo 27 z 18450 gld. Skupno stanje vlog 131.400 gld. 57' , kr. — (Ponesrečen turist) Iz Dovjega se nam piše 31. t. m : Včeraj popoludne ob 7. uri našli so delavci v Krmi na poti raz Triglava čez kočo Marije Terezije, jedno uro hoda pod kočo, pod plazom v snegu ubitega ponesrečenega turista, ki je šel brez vodnika raz Triglava in hotel skozi Krmo priti v Mojstrano nazaj. V gostilni pri Smer OH v Mojstrani pustil je turist nekoliko prtljage, odšel na Triglav in obljubil priti nazaj. V knjigo za tujce vpisal seje: Alojzij Schmidt, profesor iz Cho-mUtOVa (Komotan) na Češkem. — ^Preložen semenj ) Deželna vlada je dovolila občinskemu uradu v St. Vidu pri Vipavi, da se preloži semenj, ki je bil dozdaj dne 14. avgusta na dan 20. novembra, oziroma na prvi delavni dan, ako bi ta din bila nedelja ali pa praznik. — (Zdravstveno stanje.' V črnomaljskem okraju se je pojavi! legar. V Dolenji Podgori je zbolelo 11 oseb, izmej katerih pa so 4 že ozdravele. — (Slovensko pevsko društvo v Ptuji) Veliki koncert se bode vršil pri vsakem vremenu. V to svrho bode oder pokrit. Prostori za poslušalce so jako veliki; 4—5000 udeležencev je pri slabem vremenu lahko popolnoma pod streho. Torej n« ■bojte se, če tudi pade par kapljic. Skupno prenočišče bode iz prijaznosti dal pripraviti gosp. Ivan Kaukler, nadučitelj v ptujski okolici. Kdor reflek-tuje nanj, naj se o pravem času pri g. nadučitelju pismeno oglasiti blagovoli — Mestna hranilnica v Celovcu) V celovškem mestnem zboru je stavil g. M. Kiiner na svet, naj se ustanovi mestna hranilnica. Predlog se je izročil odseku, da poroča svoječaeno o njem. — (Nove fužine v Trstu.) Kranjska indnstri-jalna družba namerava ustanoviti v Skednju poleg Trsta fužine, v katerih bi se obdelavale grške, španske in afričke železne rude. S tem podjetjem bi delala v južnih pokrajinah konkurenco alpski rudarski družbi. — (Dvojna smrtna obsodba) Sodišče v Rovinju je obsodilo na smrt kmeta Antona Rosa in Jožefa Rosa, ker sta zavratno umorila svaka prvoimenovanega Antona R., premožnega kmetskega sina Kuhar-Vlašiča. Ko so se vračali domu, sta ga pahnila v globok prepad, v katerem se je pozneje našlo truplo umorjenega. Porotniki so jednoglasno spoznali oba kriva zavrat.nega umora. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za prebivalce, prizadete po potresu: G. dr. A. Schiffrnr v Ribnici 175 gld. za Ljubljano, po potresu ponesrečeno. Darovali so: Gg. lekarnar I. Ančik 10 gld., nadgozdar I. Blahna 3 gld., Bre-gar Janez 10 gld.; notar Gruntar 25 gld.; župan Klun 20 gld , Giovanni Loušin 15 gld., I. Pamer 20 gld., 1. Peterlin 20 gld., Fr. Picek 5 gld, Fr. Pirker 5 gld., Andrej Podboj 15 gld., dr. Schiffrer 20 gld., sodnijski adjunkt Vidic 5 gld., Neimenovana 2 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Iv. Mazi, gostilničar v Rovtah pri Logatcu 5 kron. Nabral v veseli družbi g. notarja Ign. Gruntarja v narodni gostilni g. M. Trepalove v Rovtah. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gosp. dr. Alojzij Ho man v Radečah 10 kron namestu venca dr. Krsniku. — Vesela družba „pri bavarskem dvoru" po g. Jos K. 5 kron 40 vin. Skupaj 15 kron 40 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Dunaj 1. avgusta. Korespondenčni urad je ravnokar razposlal posebno izdajo svojih obvestil, v kateri prijavlja veleznamenito noto ruske vlade glede poiočil rožnih časnikov o razmerju mej Bolgarsko in Rusijo. Ruska vlada povdarja v tej noti, da Rusija sploh nima povoda se porazumeti z bolgarskim narodom, ker bolgarski narod sploh ni nikdar prestal gojiti čutil iskrene ljubezni in hvaležnosti za ruski narod in za Rusijo. Zaradi tega se je tudi bolgarska deputacija v Peterburgu tako prijazno vzprejela. S sedanjo nelegalno bolgarsko vlado pa Rusija ne bo nikdar stopila v zvezo in dokler bo ta nelegalna vlada oficijelno zastopala bolgarsko državo, dotlej za Rusijo Bolgarska sploh ne eksistuje. Rusiji je zategadelj nemogoče stopiti v kakeršno si bodi zvezo s sedanjimi oticijelnirni zastopniki Bolgarske. Končno dementuje nota vsa poročila glede Kobur/.ana, njegovega sina Borisa in Arsena Batenber/ana. Dunaj 1. avgusta. Oficijelno glasilo Hohenwartovega kluba, „Conservative Corres-pondenz" je nehalo izhajati. Dunaj 1. avgusta. Predsednik bolgarskega sobranja Todorov se je včeraj odpeljal h Koburžanu v Karlove vari in se po štiri ure trajajočem posvetovanju vrnil nocoj na Dunaj. V političnih krogih se pripisuje teuiu posvetovanju posebna važnost. Dunaj 1. avgusta. Bolgarska deputacija ste od pelje zvečer v Sofijo. Rim 1. avgusta. Poslanska zbornica je z ogromno večino vzprejela državni proračun, potem se je zasedanje na nedoločen čas odgodilo. l\ni«'rljin* Hrrekc 31. julija. V Urnu: 85, 17, 31, 18, 75. Umrli so v eLjutolJanl: 30. julija: Marija Staafer, gostija, 86 let, Hrenove ulice St. 14. V hiralnici: 30. julija: Marija PetkovSek, dekla, 51 let. V otroški bolnici: 31. julija : Frančiška Petač, delavčeva hfii, 10 mesecev. Meteorologično poročilo. Ta •-» Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 31. 9, zvečer 734-7 2I-8« C si. jjvzh. jasno i. m-n 7 zjutraj 2. popol. 784*5 7331 17 2° C 28 6° C b1. vzhod »1. zahod soparno del. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 22-91, za 2*6° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dnč 31. julija 1895. Pfienica, htl. Rž, n Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Onih, „ Fižol, Maslo, Mast, Špeh, frifien, kgr. H .r>e 1 t» 80 5 80 7 — 6 — 7 — ti i S — K) — 10 — 12 _ .M) — .r)8 Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr. Telečjo Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ PiSiinec......... Golob.......... Seno, 100 kilo . . . . Slama, „ ..... Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 Q . Pl.;kr. — 04 -78 — 81 — 10 -J64 "K — 66 — :w — 3f> — 116 1 tit) 1)18 7 40 JDvtrLSijslrsi "borza, dne" 1. avgusta 1895. Sknpni državni dolg v notah..... 100 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 101 „ — „ Avstrijska zlata renta....... 123 , PO „ Avstniska kronska renta \ „..... 10O «90, Ogerska zlata renta 4" ,....... 123 „ 25 „ Ogerska kronska renta 4'/0..... J<9 „ 90 t Avstro-ogerske bančne delnice .... 1076 „ — , Kreditne delnice......... 403 „ 50 , London vista........... 121 , 40 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 59 „ 3"i „ 20 mark............ 11 „ 86 „ 20 frankov........... 9 „ 62 „ Italijanski bankovci........ 45 „ 95 , C. kr. cekini........... 5 a 72 . Dn6 31. julija 1895. 4°/0 državne Brečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 50 kr. Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 195 „ 50 , Donava rtg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 130 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/,°'0 zlftt» zast. listi . 121 , — „ Kreditne srečko po 100 gld...... 200 , — „ Ljubljanske srečke......... 23 — 23 175 50 25 29 Rudolfove srečke po 10 gld Akcije anglo-avstr. banke do 200 gld Trauiway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 545 Papirnati rubelj......... 1 Izurjenega podkovskega pomočnika in kovaškega učenca viprejme takoj (995) Peter Keršič, kovač v Spodnji Šiški. 11 1 i 11 p "O II n os D M I h Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najholjfle mazilo zoper trjcanfr po udih, lioleMu? v rokah, iiokhIi, v križi ter v /Urili, otrpli«-!*' u«le In Ullv Itd. Dobiva b« pri (820-30) 1 lialilii Triili€>c%y-jii lekarnarju v Ljubljani. 1'oMiljt« tte a obratne potilo. § to pr ©~ m g Lekarna Trnk6czy v Gradci =r=i=r=i=i3=¥=l C. tr iiatac ratitateljsiTii mtr. trt zelenic Izvod iz voznega reda v«l?«.-?m.«r"t o* X. 3vlix13«. 1885. NMtopso gmnjMl prihajal al In odhajainl immk oanaoenJ to * tam. ■r«da|««vropaki aaa J« krajaanm ohd v Ljah- IJaDi V\ninati napraj Odhod ti LJubljane (jnš. kol.) O* lit. mri a m««, p* mM oaabnl vlak t TrbU, Pontebal, BaUak, C». Iot*o, Franaaatfaat«, LJabno, 6« Salalhal t Auiim, tiohl, Oman. đ«n, Boln»«rad, Lanđ-Oaatain, Zeli na jaiaro, Inomoal, Curlh, Httjr, Line, BuilejoTlce, FlaanJ, Marijina Tara, K«or, Karlova Tara, Pran. oora var*, Prago, Lipaljo, DaaaJ Tla Amiletten. Oh 9. mri SO tnin. qf*ttraj metani Tlak t Noto meato, Koćerte Oa T. Mri tO min. *)utraj oaabnl Tlak t TrbU, Pontebal, BeUah, Oa> Iot«o, Pnuiianaiaata, I^nbno, DanaJ, oaa RalmthaJ t fiolnograd, Dona Oa 11. aaH MO •*•<«. 4ap«h»đn* oaabnl Tlak ▼ Trhli, Pontabal, Baljakt OalOTM, wr»a«enif««ta, Ljubno, Salalhal, Solnograd. Oi 1B. trri lili min. popohtafn« metaui Tlak t Noto m«ito, KoAaTja. Ob 4. Mri j>ofw/«rf»»«» oaaboi Tlak t Trbla, Beljak , Oaloreo, Fra&iena-fatte, oea Salalhal t Snlnograd, IjbihI - Oaatetn, Želi na Jeieni, Ino-moit, Bregnlo, (Jurili, (Jouuto, Parla, če* Klein Selfling, Siejr, Lino, Oinnndtn , Iaohl, HndajaTloa, Ptaen), Marijina vara. Kitar, VranooT« ▼ara, KarloTa vare, Prago, Llpako, Dnnaj Tla Amatettan. o* 7. Mri vo mirt. »«Ww»r metani Tlak t Noto meato, Koiierje Baaun tega ob nedeljah In praanlklh ob 5. Mri '4tt tninttt popoladn» oaobnl t lak ▼ Ijaaoe-BIed. Prihod ▼ Iajabljaiio (ja*- kol.). O* 9. uri 3* mit*. *)utr<\t oaabnl Tlak a Dunaja Tla AmiUttan, Lip-•U«, Praga, PranoOTih raror, Karlovih varov, Kgra, Marijinih »arov, Planja, a.idejevlo, Botnograda, I.Lnna, Htevra, Omundana, Itohla, Ani-■aaa, /nlla na Jeaeru, Umad Oaatalna, Idnbnaara, Oalovoa, Beljaka, Franaauifoata, Trbiia. O* g. mri 19 mi**. mJ%*tr<*J mešani vlak ia KoAevja, Novaka meata. tih It. mri i/O »»»in. c*ot>o4M«*Me oaobnl Tlak a Dunaj* vta Amttelten, IdpiiJ«, Prag«, Pranoovih varov, Karlovih varov, Hgra, Marijinih Ta»T, Planja, Btulejevio, Bolnograda, Mnoa, Storra, Faiiaa, Oeneve, Onrlha, Bragnioa, Inomotla, ZaUa na Jasam, Land-Oaat«lna, tdnbnaga, OaloTaa, Pontabla, Trbiia. Oa «1. MTi SU min. poponutn* metani Tlak ia Kočevja, Novega meata, Ob 4. uri 33 min. papotmHn« eiehni Tlak a Dunaja, Ljubaega, HelMhala, Baljaka, OeloToa, Franaanafaata, Pontabla, Trbiia. it» 9. uri 4 min. m**>*r oaabnl vlak a Dnnaja preko AjniteHene ln T4Jntin*tfB. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia Ob 9. uri v5 min. meiani vlak bi Kočarja, Nove«a Malta. Baaun tega ob nedeljah in praanlklh ob tO. mri 40 minut areder oaobn. Tlak ia Laaeo-Bloda. Odhod Is Iajnbljane (drt. kolj O* T. uri 98 min m)utrn) t Kamnik. m 9. . 03 , popotudns , . tO. ,", tO (aUdnjI Tlak Ia ob nedeljah ln praanlklh ) Prihod v Kajabljamo ^dn. kol.,. O* 9. mri SO min. n)utr,\) la Kamnika ,t . li. . tti w đopot****** . m (5—lbT) tf H• , t , i aV^MrcSr^f* ja. m 9. 9 33 . ar«w , „ (alednjl Tlak le Ob nadaljah In praanlklh. Gotova eksistenca x dobrimi dohodki nudi damam, ki ae hoteV nauditi masaže. Pouk v masaži v hotelu ,,Ieloyd", soba St. 14, od 1. do 4. uro popoludne. (984—3) Lovski pes Bvitlo-rnjave kratke dlake, marka St. 447 Ljubljana, kateri Bli&i na ime ,Pluto", iBgubll ae |e v nedeljo na Vrhniki. — Odda naj se proti nagradi gospodu AIo|bI|u Vlu«liM«ri u na Kuionakl ceati it. IO. (992-2> Prodajalko popolnoma izurjeno v trgovini z me&anim blagom (manufakturnim in špecerijskim), z dobrimi spričevali, vspre|me 1'Viiu lvm. Grobouo v Vel. LtiNćuti. (947 4> Podpisanec izjavljam, da za dolgove, katere napravi kdo izmej mojih sorodnikov — iiInciii plačnik. J. Kunčič (991—1) izdelovalec soda vode. Cono! Ceno! Plemeniti r«k£ z debelimi Širokimi fifiipalnicami, za katere so jamči, da dospo živi, po povzetju v postnih košaricah: (951—8) 12o komadov xa Juho........ $ gld. — kr. 90 „ srednjih namiznih . . . 8 , HO „ velikanov namiznih. , , 8 „ 50 „ najboljših aolo-rakov . . 4 , 40 , največjih kot Jastogi , . 5 » — „ 200 „ rakov za pleme . . . . 8 * — ■ •UrOSjC perjG fino Bkubljeno. funt pa 1 gld. .'12 kr., neskubljono po 84 kr. poštnine in colnine proBto. 101. ti ii 11* i. Buczacz št. 406 (Galicija) 60 BO 85 Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja 9 prevzema - J vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod pogrojl. [k^T Pojasnila ae daj6 nti vliirijr Tcrckzlje cesti it« I«« II. nii«lwlro|iJcv vsak dan od 2. do 3. ure po- A poludne. ,725-28) - Eck:er stavbno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje orna-mentov iz cinka in kovopisnih del Kolizejske ulice št. 1 Ljubljana Dunajska cesta št. 7 priporoča so za prevzetje: a (2G9—6) vseh v to stroko spadnjočih del, zlasti stavbnih del vsako vrsto iz poljubnega materijala, krovna dela v leanem oementu in strelnem kleju, dalje vsa namazanjn in popravljanja, ki so s tem zvezana. Napravljanjo atrelovodnlh naprav po prosknBenih sistemih v stro-kovnjaski solidni izvršitvi po zmernih counh. Skladiiče lesnega oomenta, strešnega laka, strelnega kleja, kakor tudi vsega hišnega in kuhinjskega orodja. V mojo stroko spadajoča naročila ali popravljanje točno in po ceni. l>roraftuul atar«»flkov uit aahievau|e saalonj brea tlitljitili stroAkov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. LMtnina in tisk .Narodne Tiskarne".