gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani saboto junija 1855 List Svetlemu knezu znanost. Umno kmetovanje in gospodar stvo je težka vednost, ktera se opira na % višemu skofu goriškemu in pervostolniku ilirskemu slovesnosti posvećenja v Ljubljani 3. rožnika 1855. ~ v ' " J ^ w v - " - T ^ - " - ^ - 5 " v ^ 1 " ^ ^ ^ r '1 ** " «■ mnogo druzih znanost, brez kterih ni mogoče biti umen gospodar, kakor ga sedanjičasi terjajo* •, ki vendar ne zna in ktere se sin ne more učiti pri vsakemu očetu ceravno sicer priden gospodar Strane krepko obudite Dansi v slavo se moža, In ponosno žadoníte Od zemlje do verh neba, Nikdar on se ne spodtakne, Kjer nastavlja laž prekop , Neresnici se ne umakne, Ak nebeski poka strop. umnega kmetovanja, ktero ne ostaja terdovratno pri starih šegah, ampak se ravná po potrebah in skušnjah novih. Dokler tedaj naši kmetje ne bojo tega zapo padli, daje treba tudi kmetijstva se učiti, je res treba po štip end ij ah vabiti fante v šolo, kakor mora včasih mati otroku kako jabelko ali kaj druzega po dati y da se raji v 9 UC1 brati in pisati. Al pravi napre 5 ka Da vas čuje, kdor le čuje , Kdor sloviti zna krepost, Z vere vencom . kdor spoštuje, Okrasenega modrost. Nja beseda, strele božje, Nja J>eseda, hladni med, Bistri um njegà orožje, \ -Sg ' i « * ' * %<* Ziva vera mu je sled. On ceterti je u družbo Jim s častjo pridruži! se. Vzel na rame težko službo. Sin slovenske matere. Meč ognjeni u desnici Derži katolški junak, Križ zvelicanja v levici Naj Ti bo, vladika, znak! dek našega kmetijstva se bo se le potem začel dar bolastna spoznava napravila kakor drugod tudi naše stariše, da bojo dajali svoje sinove v kme tijske učilnice, in jih ne bo treba za njih lastni do biček, da se kaj naučé, še place vati. Tako dolgo tedaj — je govoril dr. Bleiweis — je dobro, da bise moglo več štipendij deliti, in je poterdil nasvètgosp. e$ke-ta za pomnoženje podpork po imenovani trojni poti. v « MS Močen kakor hrast stoletni, Kakor sive skale rob, Ki v sramoto ga prevzetni Gloje časov ljuti zob,; ? Varno vôdi Svojo čedo Skoz nevarnosti sveta Varno pripelji u sredo m Družtva jo izvoljen'ga ! Al tega, da naj bi ne bilo pervo leto kmetijskih iinio * Ljubi jani, pa ne morem nikakor poter diti — je nadalje rekel dohtar. Ravno skušnje pre teklih let, ko so vse tri leta kmetijskih učilnic na deželi bile, so učile potrebo, da eno leto 9 pripravljavno leto mora v Ljubljani biti to je, ker Toraj strune oglasite Dansi v slavo se moža, Krepko kakor grom đonite Od zemlje do verh neba! en sam, ce še tako učen in priden gospod na deželi ali njegov namestnik, ni na nobeno vižo v stanu, učencev v vsih tistih znanostih podučiti, ktere so podlaga vsega druzega učenja Ljubljani so za to trije uči telji in se ti imajo dosti opraviti, pridejo iz ljudskih šol v to učilnico, in jih pripravne da iztesejo fante, ki občnega zbora družbe naredé za zapopadek potrebnih znanstev. Vsaka ved krajnske kmetijske »ost ima svoj začetek pri tacih znanstvih, ki so tako Ljubljani (D alj e). II VUf M UJI (* U » V J VV I V m.jê, I VI* Vili JllUlikJ V f III ^ U ■ v 7 xj «UI1V rekoč per vi ne za uno; tako je tudi s kmeti jstvom. Tudi znanstvo kmetijstva se opira ná take pervíne, ki so mu podlaga, ki mu razjasnujejo zapopadek Gosp. V. Peške je potem govoril o napravi in stoternih stvari, in kterih naukov se ne bo učenec ni povzdigi tistih učilnic, kjer se mladi kmečki fantje kdar s pridomučil, ako se mu nerazlagajo od verste kmetijstva učé. Rekel je, daje pred vsim potreba do verste, od malega do vecjega, skozi in več podpork (štipendij) in naj se bi za pomnoženje skozi. To pa je le v soli mogoče, kjer se razlaga njih prosila visoka vlada in prosili grajšaki inpaudje vsak nauk dan za dnevom v eno mero tako dolgo, da kmetijske družbe; gosp. grof Gustav Auersperg v Mo- se mu pride do konca; til ni nič razterganega, ampak kricah je berž pripravljen podpisati svoj delež za eno drugo se derží pervega , tretje druzega in tako naprej. podporko; dalje je gosp. Peške rekel, da na obširni mokriški grajšini imajo učenci priložnost se djansko To pa ne more na deželi biti; tam tudi ni časa za to. Nauki pa, ki so podlaga kmetijstva, so natoro izučiti v vsih razdelkih gospodarstva, in da bi prav znanstvo sploh; če učenec nima pravegazapopadka bilo bile 9 9 ako bi vse tri leta kmetijskih učilnic na deželi od stvari in važniših prigodb v natori ce ? na ker pervo leto v Ljubljani se navadijo fantje bolj priliko nima nobenega zapopadka od občnih last mehkužnega mestnega življenja, boljših jedíl in po- nost stvari, od svetlobe, od gorkote, elek stopanja brez delà, in gospodarstvo se mora djansko, trike itd., če ne razume saj nekoliko od naravo ne pa iz bukev učiti. slovskega zvezdoslovja in zemljopisa itd. 5 Nato j'e dr. Bleiweis besedo poprijel in odgo- kako bo si razjasnil sto in sto zgodb, ki jih ima vsak dobro bilo, ako bi bilo dan pred nosom; — če ne razume nič od kem i j e, ki nas ril, da tudi on spozna, ua Úl uuuiu MHU, aiw mi whv «au yitu uu^uui , - vv uvianuuivi ui> vunvunji- vec štipendij, dokler naši kmetje, kakor dru- učí obstojné dele pozemeljskih stvari da god * • • še ne spoznajo potrebe, da tudi kme- nosti zraka, vode, mnogoverstnih zemelj itd. tij s t vo se ^ ť " " « « J v, ť ,, * » ^ „ V, , ^ « w I* V. » v ~ * « «* ? ' v, v. ^ , .. v, & v, . v. . ^ . .. . .. ~ ~ - J mora učiti kakor vsaka druga kako bo zamogel zemljisča svoje prav obdelovati 5 v za živino ? itd. stva v dobra itd. skerbeti, si pametno gnojnišće napravljati? će kmetovavec nima nobenega pravega znan prav Sira pani aliHaiabhrit * to je aratrifer, aratram gubernaus '), » Ratiboř, od rati namesto orati. Ta aphaeresis ali 11 i ns t laba 5 klaj da bi poznal rastline živini, ktere so strup so 5 kakošen kmetovavec bo to se nahaja ee v izpeljanih besedah ralo, ratar, rataj, namesto oralo, oratar, orataj. Da končnica borna pomeni kje pugoator, bellator, 8e vidi iz imen Zdebor. v temeljito mur'boreja od konca do kraja v soli, mu bo v ťlttVI> Urt J* pervuiui pomen Kořeníte oeseae aritra, djanski sadjo- in murboreji zmiraj terdnih vodil manj- ara trum izrazuje: přeřezat i, in prav ima, ker slov. ej skozi in skozi 5 če ni podučen bil se je bo drugod Ctib or; ta koncoictt je identisua s končnicami mar in 2 če se mu ni razložila konc k soli in slav, man i mysl > primeri s b o r i t i = misliti. Učeni dr. mu bo v pravi, da je pervotni pomen korenik besede aritra kalo In vse to se učé učenci v ijublj soli le beseda rati se î po uče se bukvah, temuč tudi djansko v f 5 pa se vec se uce tudi kako bol živini st • • in i V t 5 znavati bolj navadne bolezni |Zna pa kdo reci: v enem letu se ne dá to kako spo d r a v 1 i a t der Sensenstiel, to izpeljavo poterjaje. Pri meri toporisèe in topora, to pača, te pača, dalje rat bellům zz: sekanje. Na noriskih kamnih nahajamo imena z rhenismom Rantiilus, primeri ime Ran tuš a. (Dr. Kuhn naučiti, in zdravnik biti ni treba kmetova v c Res 5 da v enem letu se ne dá spoznanje in ozdravljanje bolne živine naučiti in tudi podkovst v Weber Ind. Stud. III. Heft 354.) V indiških vežah je Vrišnu Bala de v a, noibog severnih Slovanov tudi Ra ma Shri to je Sil lUill 111 1/UULI JJUUIVU V SI/V a ne ^ IVUU1 lit ivuva^ - ~T c 7 --------- > kai in precei se vendar dá naučiti v vsih roki deržec cvetje (Květoslav), f I J _ . . V . i.__i • •__1 • * _ " , , • « v .Vi * * V»« » m « 1 i I v * tl«Aril Û Q n A 17 i /k m vr A^f^iaf. I ___ kdor ni kovač Rad o gost, Radoslav, obražen kot junak ali Rama v eni v dragi la tovj e, v teh zdravniskih rečéh, kakor konecletne preskušnje treti* sadovje in v četerti plužno železo. Poleg njega pri ućencih očitno kaže jo. Če pa kdo pravi, da ni íe namatana lotos, paimovo dřevo in žitno polje. kmetovavec kai razumel od živinozdrav- Oblečen pa je z levovo kožo in glava je obdana s ■ . ... J . . . _ I, . . _ o a n <\ ; i ^o^; 2> n____ _________.___________i m*: treba stva 5 da 5 temu rečemo, da tistemu res treba. kteri ima e o n c n i m i zari J. toliko premozenja, n.v/ leto tudi 5 konj in 10 krav pocepa; kdor pa je da mu nič ne dé, ako'mu vsako kla9 Mů ler to podobo tako le: / 1 • 1 1 • C A . « « Prav resnićoo razlaga oštroumni Ni 55 Hier zeigt sich diesd In ta karnazion durch ihre Attribute sehr deutlich als ein solarisco- okoljšinah, da ga pogin že ene kravice hudo za dene bra. agrarisches Gottsymbolbild. Der Lôwe ist nicht bloss Sy temu je pa znanosF ravno tako potrebna in do- bol der Gottheitstarke, sondern auch Symbol der Sonne46 kakor če ima svoje pohišt zavarovano nesreče Tadi polabsko-siovenski Radogost j imel předej ognja; naj mu cerkne na leto troje živinčet, al ga ni clovecjo, zadej levovo rokah pa p lavo huda šiba zadela? In najt 2 more po deželi pomoći Autli na sekovskih kadinih nahajamo paimovo drevo, kakor ________: ri:..:__tudi lia Hrncrih at*» i M rabiti rlmaklk 1r«.«nik alrn»;» . trt Povsod se morajo pri nas umni živinozdra\ dragih stajarskih rimskih kamnih skorj 9 to še z lučjo iskati! Še to je dobro, ako ima go- drevo se rabi za lišpanj 6 stebrov Yr kot bog podar kak zapopadek od podkovst 5 da zamore zraka 5 vetra in vremena pa je v naj stariši veri Indov bil saj kovača po rokah kercniti kopitom njegovega konja in ga mu poskoduj ce se učenci kmetijskih šol v Ljublj ako neumno ravná s enak z Indrom. Vsi kritični baanoslovci pravijo, da je po ___ • W 0 W 1 i i ) A /f » ^ __ mj ^ _ - A » • i • W M ^ . ___ ' . J ^ _ __U / A * Fl ^ CT t V , i ^ -v m M in vse to V • • m znejsi Indra iztok (Ausfiuss) V in vremena se je torej velel Ma rut, Maru t Kot bog vetra Jim ne bo veliko časa ostajal pokopan je ; van aereus slovensfcemu Marovitu 9). Korenifca besede M 8 tudi se ne morejo mestne mehkužnosti navaditi, kakor t je m kar je izvirno pomenilo s e. tudi gosposkih jedí! ne, ker njih dnarnica ni ravno poznamljenja za izraze: gibat tako napolnj s e da bi mogli kočlj biti Po ti razlagi zbor sklenil p o d p o r k naj se k vec ljenja za pomene: zrak ia n. pr., ni, bewegen, ni ran d 5 Ker pa so stvarile poznam- gibat m drag ar Í9 VïjGO ? nora biji ve voda stvari pravit za več kmetiiskih ucen co v v • 5 P p r i p r a v 1 j let lnic aJ t v i (K sledi.) bij kme tij skih i 3 4 5 Ama Glej < N. M Mon str. 20 Znamenito b r a z pri N i k 1. M u 11 e r „Kunst der Hindu" Tab. III. fig. 150. iller „Glauben der Hindu44 str. 599. „Gesch. d. Heidenthums im nordl. Europa I. 204. je, da na teh kamnih razun palmové skorje se povsod Starozgodovinski pomenki 6 nahajajo še drug atributi Višnu-tovi. Glej M uh Taf. I. Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriskih rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. 7 fi* "a 12 y fi01* VI 1 der deutschen Sprache44 I. B. str. 122 Dr 8 9 v Hauptovi „Zeitschrift fiir deutsches Alterth. 5, 491 itd Amarasinha str. 42. Da (Dalje.) je Indr: m, poterj naj stariši veri Indov bil id severno-slovanski Marovi t kteri z V i š n u- í bil pred Ime La to v, smo rekli, t i čí v imenu Letija. Ali tu stavljen z levovo «lavo, z odsekanimi rokami, samo imajoć na rocaja do loketa, kakor K v kaj nam spet Valvazor i v okom pride, rekši, da ta terg ima ime od latinskega li tus, breg, Ufer, in skoro bi verjeli, ker v bližíui Letije nahajamo selo Breg, Brežce (Rann). Korenika latinske besede lit us mi ni znana. Val vazor piše Zakaj ? 1 b j i m terapeljnu dža z k peruti in uknjo; primeri avataro mat sja i orla Garuda bo avataro in Visnu-lí s pen del se je je velel: V druffa. ta in z m obdane Venceslav da litja tudi pomeni Menschenfett. Odkod? Jeli ste litja in li tus tako sorodni besedi ka- kakor samo modifikacija Višnuta. poterduj ^a, za cesa Da Indra ni ) še priimena. ktere V una, namrec Indravarad y • per aerem means, 5 litv. kor turnere in tumulus, sansk. tu, slov. tuca tuk ti, fettwerden? Postavimo še drugo ime in sicer ime města Vače« Ali ni v tem imenu skrito ime Lat je? Gorenci izgovar- , vj — č, tedaj U be n d ra Dei Indrae frater, aeris frater (glej Amarasinha str. 16) Ze v listih Mittheilun des hist. Y fiir Krain*4 dokazal Ind, Hind, Sind, Yind, Ant, Spor,Serb da S i S pomeni: misle ce g d & einen den kenden. Begeistigten, da poltěni pomeni (sinnliche Begriffe) ko jajo glasnik / kot v, n. pr. Kaze nam. Laze Vače namesto Latje, Lače, celó pravilno. Pri tej priložnosti hoćemo nekoliko besed o imenih Ceh, Leh iu Meh govoriti. renik bor in kaj naj bo njegovo opravilo ; ministerstvo je v topo- razločno pravijo, da austrijanska vlada ne bo z manj za svetovanje poklicalo 12 pnih mož iz višjih političnih vrad- dovoljna da pa tudi za potrebno ne spozna vec ter- nikov, velikih posestnikov, duhovšine, mestnjanov in pa obert jati. UO ^ - UM JJM ------- I-----7 Ako zdaj rusovska vlada reče, daje z austrijanskim nikov, kteri se posvetujejo o ti novi osnovi pod predsed- predlogom zadovoljna, • Va * V • k ~ - - . . v A i m francozka in angležka pa re nistvom dezelne^ poglavarja Za zgornjo Austrij so dovolili cesar napravo gojzdnarsk d r u z t čete, da niste,.je menda precej očitno, pa austrijanska vlada se ne bo v vojski združila s francozko in angležko. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.