delavska ENOTNOST ZAVAROVALNICA SAVA s Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 9 m @ 9 9 9 9 Uk A * IZ RAZGOVORA Z BOŽOM LUKMANOM, SEKRETARJEM CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE ALI BO ZAVEL UGODNEJŠI VETER? Sindikati so pripravili posvetovanje o problematiki izumiteljstva, novator-stva in tehničnih izboljšav predvsem zato, ker želijo spodbuditi dejavnost na tem področju, ki pomeni največjo neizkoriščeno notranjo rezervo našega gospodarstva 6. MARCA 1971 — ŠT. 9 — L. XXVIII Prejšnji teden so centralni, republiški in mariborski občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva ter društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Domu družbenih organizacij v Mariboru pripravili posvetovanje o inventivni dejavnosti v delovnih organizacijah industrije in rudarstva v Jugoslaviji. Predsednika organizacijskega odbora Boža Lukmana, sekretarja centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, smo ob tej priložnosti zaprosili za kratek razgovor. I industrije in rudarstva Jugoslavije, da se je zavzel za obravnavanje izumiteljstva, novatorstva in problemov predlagateljev 'tehničnih izboljšav oziroma da (Nadaljevanje m 2. str.) Mercator KAVA nfnfrfM 1 praznikom Foto: A. Agnič P' fl1 lil! | I 1 LOGATEC 1 VAM NUDI B-Cutetna ''■'m* § balkonska vrata 'iV rolete OBČNI ZBOR RAVENSKIH ŽELEZARJEV______ Naslonitev na lastne sile Sindikalna organizacija podpira prizadevanja za čim večji dohodek, ki bo kolektivu ravenskih žele-zarjev omogočil tudi boljše zaslužke # Le zadovoljen delavec bo res dobro opravljal svoje naloge v podjetju Misel, da le od zadovoljnega delavca lahko pričakujemo, da bo res dobro opravljal vse naloge na svojem delovnem mestu, je bila na občnem zboru sindikalne organizacije ravenskih železarjev minuli ponedeljek poudarjena že v uvodnem referatu dosedanjega in tudi novega predsednika te organizacije Ivana Ku- govnika. Ta misel, ki je nekakšna iztočnica za razpravo na občnem zboru, je bila prav gotovo vtkana že v celotno delo sindikata ravenskih železarjev v zadnjih dveh letih. Če ne bi bilo tako, potem tudi ne bi mogli v res tehtnem poročilu o delu osnovne organizacije sindikata ravenskih železarjev, ki so ga delegati prejeli pred občnim zborom, prebrati prave sociološke študije o osebnih dohodkih železarjev, vrednotenih s stališča njihovih življenjskih stroškov. Ti podatki so resno opozorili, da se družinski dohodki mnogih ravenskih železarjev gibljejo na meji ali pa celo pod mejo življenjskega minimuma, kar jim prav go- tovo ne daje spodbude za kakšna posebna prizadevanja na delovnem mestu. Od tod tudi zaključek občnega zbora: osebni dohodki in življenjski stroški morajo biti v središču pozornosti sindikata ravenskih železarjev, njihovo spremljanje pa (Nadaljevanje na 3. strani) V OKKIRU Moška družbica je modrovala o standardu in pridno klicala natakarico. Miha je dejal: Ena plača v družini to je figa, tudi če je za naše razmere še kar dobro. Dve plači to pa že je nekaj. Če dela še žena, začne že malo dišati po evropskem standardu. Tu potem hladilnik, televizor pa tudi pralni stroj ni več samo svetla bodočnost. Če pa si že želiš avtomobilček, potem lahko spremeniš tudi vrstni red potrebnih reči - seveda, če žena preveč ne tečnari zaradi tega. Moja je, zato sem šele zdaj prišel do tegale „plehnatega revčka" pred gostilno. Rekel sem ji, da me je sram, ker ima že vsaka reva avto, jaz pa ne. Pa mi je rekla, da je tudi njo sram, ker mora še vedno prati na roke, druge pa pritisnejo na gumb, pijejo kavico in pokadijo cigaretko, stroj pa pere namesto njih. Potrpeti sem moral, stara je trmasta kot hudič. Janez je zbodel: Kaj bi ne bila, ob tebi in obeh mulcih. Zmuznete se iz hiše, brž ko se le da, njej pa pustite, da sama vse opravi. Vsaka služkinja bi vam pobegnila, žena pa gura naprej. Ti si pa še poseben tiček: vidim te, OB OSMEM MARCU Čigav je naš standard kako se elegantno voziš iz službe domov z avtomobilom, ženo pa srečujem v avtobusu s polnimi mrežami, ki jih vleče s trga in iz trgovin. Jože je miril: Glej ga, glej - kdo bi mislil, Janez, da si tak pobornik za ženske pravice? Včasih nisi bil nič boljši od nas, zadnje čase pa res vidim, da precej plešeš okoli svoje Marjance. Kaj pa te je pičilo? Janez: Mislil sem, da se Marjana kar tako nekaj zmišljuje, ko je pripovedovala, da se ne počuti dobro, potem pa se je izkazalo, da je res bolna. Dva tedna je bila v bolnišnici, prodno sojo spravili spet na noge. Ježeš, kako nam je padal standard in kakšen svinjak smo imeli v hiši! Predno je prišla domov, smo za silo pospravili, pa se mi je vseeno zdelo, da bo takoj spet zbolela, ko je videla, kakšno je stanovanje in kako izgledamo. Sedaj ji sam pa tudi poba in punca malo pomagamo. Se vedno se nam bolj splača, kot pa da bi jo spet morali poslati v bolnišnico. Bojan: Res ne vem, kaj je boljše - ali da žena dela v službi in potem še doma, ali pa da je samo gospodinja in poskuša na vse načine sestaviti prvega v mesecu z zadnjim z eno samo piškavo plačo. Če pogledamo Borisovo ženo, za katero naše . ženske pravijo, da ji je flet-no, ker ji ni treba v službo, me kar stisne pri srcu. Se spomnite, kakšna punca je bila in kako se je lepo nosila? Zdaj pa se mi zdi, da je kar precej starejša od naših žena, novega pa na njej že dolgo nisem nič videl. Boris in otroci še kar dobro izglodajo, sama pa ni ničemur več podobna. Hudič je, kakor se obrneš - kolikor imamo standarda, ga imamo na račun naših žena. Miha, Janez in Jože: Pa še res je! Bojan: Meni se zato osmi marec ne zdi praznik naših žena, temveč praznik našega standarda, od katerega ima ženska samo drobtinice, čeprav je predvsem njihova zasluga. No, kaj vem ... bo že kako, saj je še vedno kako bilo. Micka, še en litrček! MILAN POGAČNIK 7 DNI V SINDIKATIH LJUBLJANA, 1. marca: Danes se je sestalo predsedstvo mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Člani so se najprej seznanili s poročilom o delovanju odbora v obdobju med prejšnjo in zdajšnjo sejo, nato pa z razmerami v nekaterih ljubljanskih delovnih kolektivih, kjer prihaja do konfliktnih situacij, kot to velja za Saturnus in Vego. Člani predsedstva so tudi sprejeli program dela mestnega odbora za prihodnje obdobje. NA LINIJI 323-554 GORNJA RADGODNA Občinski sindikalni svet Gornji Radgoni je ugotovil, da so v sicer vseh podjetjih uredili problem nadomestil osebnih dohodkov za čas bolezni do 30 dni, vendar pa podatki kažejo, da so ta nadomestila v nekaterih delovnih organizacijah izredno nizka. Tako dosegajo nadomestila v nekaterih kolektivih komaj 50 % poprečnega osebnega dohodka iz minulega leta. Najslabše pa je urejeno za delavce v obratu Les Ptuj v Črncih. V tej podružnici dobi delavec, ki je poročen in ima dva otroka, v prvih tridesetih dneh bolezni le 300 din nadomestila, samski delavec pa komaj 250 din. K. F. SLOVENSKA BISTRICA Letošnji organizator tedna bratstva in prijateljstva šestih slovenskih in hrvaških občin je občinski sindikalni svet v Slovenski Bistrici. Prireditev bo po- svečena deseti obletnici tesnega sodelovanja pobratenih občin. Komisija za izvedbo tedna pri občinskem sindikalnem svetu je tudi že pripravila okvirni program prireditev. Organizatorji predvidevajo, da se bo letošnje manifestacije udeležilo več kot 800 kulturnih delavcev, družbe-no-političnih delavcev, športnikov in drugih delavcev iz vseh šestih občin. Ob tednu bratstva in prijateljstva bo tudi tokrat izšel poseben časopis, vendar v obliki revije. VELENJE Obisk sindikalne delegacije iz SZ Tričlanska delegacija Centralnega sveta sindikatov ZSSR, vodila jo je Lidija Avgustovna Kubnjakova, ki se je mudila v naši državi kot gost sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je pred dnevi obiskala tudi Velenje. S predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinske skupščine, stanovanjskih podjetij in banke se je pogovaijala o politiki stanovanjske gradnje v Šaleški dolini ter o načinu financiranja stanovanjske izgradnje. (vš) LJUBLJANA Vso pozornost sporazumevanju Minuli torek sta se sestali na skupno sejo komisiji RS Zveze sindikatov Slovenije za ekonomske odnose in ekonomsko politiko ter komisija za samoupravljanje. Že dnevni red seje je napovedoval izredno pomembno tematiko: dosedanja spoznanja o elementih družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, prisilna uprava v samoupravni praksi ter integracija v elektrogospodarstvu. Pomanjkanje prostora nam v tej številki sicer preprečuje, da bi podrobneje spregovorili o posameznih vprašanjih in se bomo omejili le na najbolj skope ugotovitve, naj pa že zdaj napovemo, da se bomo povrnili k tem temam v prihodnjih številkah našega lista. Velja zapisati ugotovitev, da se postopoma približujemo prvemu osnutku takega splošnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Sindikati pa ob tem opozarjajo, da ne bi smeli odlašati tudi s pripravami na sklepanje samoupravnih dogovorov. V republiških odborih posebnih sindikatov že pripravljajo skice, katera podjetja ali predstavniki katerih dejavnosti naj bi sklenili samoupravni dogovor. V teh prizadevanjih sindikati tudi ne bi smeli ostati osamljeni, saj samoupravno dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ni le njihova naloga! člani obeh komisij so bili enotnega mnenja, da je instrument prisilne uprave po svojem bistvu skregan s krepitvijo samoupravnih odnosov. Ne gre samo za to, da bi naj zamenjali samo pojem prisilna uprava, treba je okrepiti interes zainteresiranih dejavnikov za pomoč v primerih, ko posameznemu kolektivu preti ekonomski polom ali ko postanejo notranji odnosi nevzdržni. Sanacija razmer in odnosov pa mora biti po mnenju slovenskih sindikatov izvedena ob neokrnjeni samoupravi prizadetega kolektiva. In še stališče o integraciji v elektrogospodarstvu: sindikati vztrajajo, da čimprej pride do integracije v eno podjetje, samoupravni odnosi pa morajo biti v tem primeru zasnovani tako, da bodo lahko prišli do polne veljave in medsebojne usklajenosti interesi vseh zainteresiranih. S. B. SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV ODPRAVITI NAPAKO Občinski sindikalni svet v Novem mestu o pripravah na volitve Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu so razpravljali o kadrovskih pripravah na volitve in o nalogah sindikatov pri tem. Predsedstvo je menilo, da se morajo sindikati v občini v celoti vključiti v dolgoročne kadrovske priprave na prihodnje volitve. Le tako bo namreč mogoče v raznih predstavniških organih zagotoviti sodelovanje najboljših kadrov. Hkrati je treba zagotoviti tudi kadre za družbeno-politične organizacije, svete občinske skupščine, ZAKAJ TAKO V PODROBNOSTI? Ljubljanski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti kritično o osnutku kolektivne pogodbe Minuli torek je predsedstvo mestnega sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Ljubljani obravnavalo osnutek kolektivne pogodbe, ki naj bi urejala odnose s področja delovnih razmerij med zasebnimi delodajalci in delavci, ki jo je pripravil republiški odbor tega posebnega sindikata. Člani predsedstva so najprej pozitivno ocenili prizadevanja republiškega odbora, ki si vsestransko prizadeva izpopolniti zakonodajo, ki zadeva zasebne delodajalce in njihove delavce, saj se bo tako bistveno izboljšal tudi družbeno-ekonomski položaj blizu 10.000 ljubljanskih delavcev. Vendar pa so bili člani predsedstva do predloženega osnutka kolektivne pogodbe zelo kritični. Največ pripomb je veljalo temu, da se osnutek pogodbe preveč spušča v podrobnosti in da preveč terja od zasebnih delodajalcev. Nekateri člani mestnega odbora sindikata storitvenih dejavnosti so se tudi spraševali, kako bodo zasebni delodajalci v celoti spo- štovali zakonodajo na področju delovnih razmerij, ko podobne zakonodaje, čeprav mnogo bolj popolne, ne spoštujemo niti v družbenem sektorju. Razen tega so člani predsedstva pri-pomnih, da mnogo tega, kar predvideva osnutek kolektivne pogodbe, urejajo individualne pogodbe, kijih sklepajo zasebni delodajalci z delavci, ki se pri njih zaposlujejo. Po mnenju članov predsedstva ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti bi bilo zato prav, če bi kolektivna pogodba le načelno urejala odnose med zasebnimi delodajalci in delavci, medtem ko naj bi podrobnosti urejali z individualnimi pogodbami med delodajalci in delavci. Člani predsedstva mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti so ob koncu seje sklenili organizirati posebno posvetovanje ter nanj povabiti strokovnjake s sodišč, občinskih skupščin, socialnega zavarovanja pa tudi predstavnike zasebnih delodajalcev in delavcev, zaposlenih pri njih. Po tem sestanku naj bi izoblikovali dokončne pripombe na osnutek pogodbe. svete krajevnih skupnosti, vodstva raznih društev itn. Dosedanja praksa kaže, da smo z volilnimi pripravami navadno začeli prepozno. Da bi-to napako zdaj odpravili, je predsedstvo sklenilo, da se občinski sindikalni svet v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL že zdaj vključi v kadrovske priprave na volitve. Osnovne sindikalne organizacije naj bi takoj začele evidentirati možne kandidate za odbornike in poslance. Na osnovi teh predlogov bo občinska konferenca SZDL izdelala analizo kadrov. JvidiHiijiija Somkaimh izdelhcm-lhjcmj S * s $ % Ali bo zavel ugodnejši veter? I (Nadaljevanje s 1. str.) sindikat zdaj prevzame pobudo za izboljševanje razmer na tem področju? ODGOVOR: Najprej bi povedal, da je dal pobudo za sklic tega posvetovanja občinski odbor našega sindikata v Mariboru skupaj z društvom izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Maribor, da pa je centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva temu prisluhnil in to problematiko uvrstil v svoj delovni program za letošnje in tudi za naslednja leta. Vzrokov za to je več, osnovni pa je ta, da živimo v obdobju neverjetno naglega-razvoja znanosti in tehnike; da se od tega napredka ne moremo in ne smemo izolirati, čeprav sedanje razmere za domačo ustvarjalno miselnost niso niti najmanj spodbudne. Če je dolžnost sindikatov tudi ta, da skrbijo za izboljševanje standarda delovnih ljudi in da spodbujajo proces osvobajanja delovnih ljudi iz spon najemnega dela, da torej spodbujajo vsestransko uveljavljanje ustvarjalnosti delovnih ljudi, potem je prav to pomenilo tiste motive, ki so nam narekovali odločitev, da smo navedeno problematiko vključih v naš delovni program in da nastopamo kot eden izmed organizatorjev posvetovanja. Obenem pa bi rad poudaril, da veliko podatkov opozarja na nih ljudi tudi na področju izunii' teljstva, novatorstva in tehnični!1 izboljšav, pomeni, da bi bilo tre-ba tudi delovne organizacij6 najprej šele prepričati o tem, da rezultati tovrstnega dela v prvi vrsti koristijo njim samim. R takšna razlaga pravilna - in če 111 je, kako naj bi ravnali v praksi? 0rn naj Zar gat ODGOVOR: Se povsem stri; . njam. Če pa naj bi tudi dosegli p1 tisto, kar je nesporno in po; *el trebno, moramo delovati na vec področjih hkrati. V delovi# organizacijah bi, denimo, morali čimprej začeti pripravljati pravil; nike, s katerimi bi spodbujali racionalizatorstvo, novatorstvo, koristne predloge ih različn6 druge tehnične dosežke nasploh-S statuti bi nadalje morali predvideti, da bi pri delavskih svetih org svo Vei od tav obstajale komisije to, da ni dovolj, če o problema- tiki tehnične ustvarjalnosti govorijo le strokovnjaki ali pa združenja izumiteljev in klubi Ljudske tehnike vsak zase. Trenutni položaj izumiteljstva in novator-sko-racionalizatorske dejavnosti je namreč tako slab, da se prav vse družbene strukture morajo zavzeti za zagotovitev takšnega vzdušja v delovnih organizacijah, ki bi omogočalo uzakonitev tistih temeljnih elementov, ki naj zagotovijo ustreznejše mesto in vlogo vsem delovnim ljudem, katerih inventivnost in ustvarjalni duh se zdaj zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov ne moreta prebiti v ospredje. Ne bi govoril o tem, da se prav zavoljo nerazumevanja, zavisti in drugih ovir, s katerimi je praksa oklenila dejavnost izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, na tem področju uvrščamo med tehnično najbolj zaostale države. Poudaril pa bi, da smo v Jugoslaviji v povojnem obdobju izšolali več kot 100.000 inženirjev in tehnikov in da imamo nekajkrat toliko visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, ki jih moramo spodbuditi, da bodo več razmišljali o novostih, izboljšavah itd., da bodo skratka poštah gonilna sila tehničnega napredka. To je še zlasti pomembno v sedanjem času, ko poskušamo stabilizirati naše gospodarstvo in ko vemo, da ob sedanjih proizvodnih sredstvih in postopkih ni mogoče računati, da bi še lahko povečevali intenzivnost dela. Spremenjena tehnologija, ki jo lahko povzročijo tudi tehnične izboljšave, nova-torski predlogi itd., pa seveda daje upanje, da bi lahko v mnogih primerih brez večjih investicij računali z večjimi delovnimi in drugimi učinki. ukvarjale s tovrstno problema-tiko oziroma da bi te zadeve bi strokovno-analitično spremljal6 ihg in obdelovale tudi ustrezne sluF jna be podjetij. Prav bi tudi bilo, če L bi se v delovnih organizacijah teh vprašanj lotevali celovito-kar pomeni, da bi morali spod- L01 bujati inventivnost ne le na teh' ničnem, temveč tudi na organi" he zacijskem področju - pri orga- sta nizaciji poslovanja, administrativnih in drugih delih, od katerih je tudi odvisen nenehni napre- 0si dek delovne organizacije. DrU' ^ gače rečeno: nujno potrebno je. da bi področje izumiteljstva in ‘ izboljšav v najširšem pomenu besede postalo skrb ceiotn6 družbe. Nalog, ki si jih zastavljam0-seveda ne bo možno opravil* bij preko noči. Z dovolj volje in vztrajnosti pa bomo najbrž le šir začeli spreminjati stvari na bolj6; V Mariboru tako niso klonih pred težavami in z uspehoin uresničujejo tisto, kar bi mi radi M) dosegli v vseh naših podjetjih- N; __ l : ____________in ta- VPRAŠANJE: Ustvarjanje primernega vzdušja, ki naj bi spodbujalo ustvarjalnost delov- Da pa bi delovali organizirano da bi laže razreševali skupno ugotovljene probleme, smo se dogovorili o tem, naj bi podobna posvetovanja postala tradicionalna. Če ne bomo odnehali, oe bomo vztrajni v zahtevah P? boljšem vrednotenju izumiteljske in racionalizatorsko-novatof ske dejavnosti, bomo sčasoma 1® dosegli, da bodo delavski sveh začeli obravnavati tovrstno pr0' blematiko kot del poslovne p°' litike in da se v mednarodno de; litev dela ne bomo vključevan samo na račun intenzivnost) dela, žuljev in znoja, ampak tud* z rezultati duhovne ustvarjalnosti naših ljudi. MILAN GOVEKAR ) J Pravna posvetovalnica DE VPRAŠANJE: Imam trideset let neprekinjene delovne dobe, s 1. julijem 1971. leta pa ^ te ns sk dopolnim 50 let starosti in se s tem dnevom nameravam upokojiti. Zanima me, ali mi v tem primeru gre letni dopust, ker so mi v podjetju že povedah, da mi ga bodo priznali samo polovico, saj letos ne bom tu delala vseh 12 mesecev. Razlog za upokojitev pa je bolezen moža, ki se mu je zdravstveno stanje v zadnjem času tako poslabšalo, daje odvisen le od tuje pomoči. J. V. - LJUBLJANA ODGOVOR: Po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima vsak delavec pravico do letnega dopusta. Ta pravica gre delavcu tudi tedaj, ko med letom preneha delovno razmerje, pa naj bo to zaradi izstopa delavca iz delovne skupnosti, s privohtvijo delavca, da mu preneha delo, ali če delovna skupnost vroči delavcu odločbo o prenehanju dela. Delavcu gre pravica do letnega dopusta v celoti tudi v primeru, kadar mu preneha delo zaradi upokojitve, zato ste upravičeni do celotnega letošnjega dopusta, tudi če boste v delovnem razmerju v vaši delovni organizaciji le do 1. julija 1971. leta. Letni dopust ne gre delavcu le v primeru, če samovoljno zapusti delo, kadar je izključen iz delovne skupnosti ah če mu preneha delovno razmerje po samem zakonu, to je, kadar nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od treh mesecev, kadar ga pristojni organ socialnega zavarovanja spozna za trajno nezmožnega za delo in kadar mu je izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot tri mesece in mora biti zato odsoten z dela. A. POLJANŠEK VPRAŠANJE: Kot gradbeni delavec sem bil sprejet na delo za dobo šestih mesecev, to je za določen čas. Vsem delavcem v podjetju, razen tistim, ki smo bili sprejeti za čas sezone, je podjetje priznavalo za delo na terenu poseben tei6^ n( dodatek, tisti pa, ki smo zaposleni le za določen čas, tega dodatka m* ^ prejemali. - Prosim vas, da mi pojasnite, ali gre terenski dodatek tudi delavce**1-delajo na terenu, čeprav so sprejeti na delo le za določen čas. ,- K. L. - MARI™ .j, ODGOVOR Delovna skupnost določa osebne dohodke, nadomestila osebneg3 j hodka, terenske dodatke in podobno, z določili svojih splošnih aktov-splošni akti pa morajo biti seveda v skladu z določbami temeljnega zak011 -delovnih razmerjih. Ker gredo delavcem iste pravice iz delovnega razmeti* \ glede na to, ali so v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas, s03 da ste upravičeni do terenskega dodatka, čeprav ste bili sprejeti na del0 -določen čas, in s pogojem seveda, da izpolnjujete tiste zahteve, kijih do1., , pravilnik za priznavanje terenskega dodatka tistim delavcem, ki so spreje*1' / delo za nedoločen čas. J\ A. POLJA^™ \ 7 DNI V SINDIKATIH Z OBČNIH ZBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA NASLONITEV NA LASTNE SILE KAJ SE m JASNO? Sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana o vsebini novih statutov slovenskih PTT podjetij (Nadaljevanje s 1. strani) nai bo naloga posebne službe v železni. Osebne dohodke je treba dvi-®at> na osnovi kvalifikacij in dclov-1 nih razultatov, to dviganje pa naj ■jniogočijo rezultati prizadevanj za ■ .°seganje večjega dohodka ravenske i ^tezarne. Ta prizadevanja uprave ^lezarne in njenih samoupravnih Otganov bo sindikat podprl z vsemi Svojimi močmi, ker se zaveda, da je Ve^ji kos kruha odvisen predvsem °d boljših delovnih rezultatov samih tavenskih železarjev. KAKO POSLUJE ŽELEZARNA ... L " razpravi na občnem zboru je 110 poudarjeno, da je Železarna |lavne zaključila lansko poslovno . to dokaj uspešno: zaključni račun ,e izkazal kar precejšen ostanek do-°dka, od katerega so v poslovni ^lad vnesli 1,1 milijarde starih di- iBijev 600 sklad skupne porabe pa milijonov starih dinarjev. Po- PteSni osebni dohodki v tem kolck-lvh, ki šteje 3650 delavcev, so lani 2hašali 139.000 starih dinarjev. Na °bčnem zboru je bilo slišati, da se . °ben železar ne pritožuje, da dela Pteveč, da pa marsikdo pravi, da eja preveč za tisto, kar zasluži . . . . Ce je bilo minulo leto za ravenske "“Zarje dokaj ugodno, pa menijo, a bo letošnje trše. Devalvacija di-J^ja je menda dala železarni blizu b0 milijonov dinarjev, vzela pa 3,5 milijarde starili dinarjev. jS.e bi delali tako kot doslej, potem j L1 °b koncu leta izkazali poslovno i^Subo v višini 1,5 milijarde S-din, ki e |?a se ji seveda želijo na vsak način j Ogniti. O tem so že izdelali akcijski , Ptogram: vrednost planirane proiz- • r0dnje so dvignili za 4 milijarde r 'din (z 48 na 52 milijard), planira- 116 stroške pa znižali za milijardo s^rih dinarjev, ki naj bi jih privar-evali z gospodarnejšo porabo ma-enalov, z boljšim vzdrževanjem ,0snovnih sredstev itd. To pa seveda :, 2ahteva angažiranje celotnega delov-(i 'taga kolektiva, za kar se bo z vsemi i zavzel tudi sindikat. Čc bo ta e Jkcijski program uresničen, potem ^ 1 ravenski železarji letošnje leto ob • |fv'tanih poprečnih osebnih dohod-„ ;Klh na ravni približno 155.000 S-din e pljučih z ostankom dohodka v vi- Slni 550 milijonov starih dinarjev. Ravenski železarji so lani izvozili f3 blizu 5,8 milijona dolarjev izdel-°v in nameravajo izvoz še povečati. | ‘ a _vsak način hočejo biti konku-renčni, za to pa je potrebna — ne Nazadnje - dobra organizacija dela! ta namen so poklicali na pomoč tokovnjake iz norveškega „Indu-Oekonsulenta", uvajajo „direct tasting" metodo obračunavanja r°škov in resno razmišljajo o usta- novitvi lastnega računskega centra. Predvsem pa so se trdno odločili, da bodo pazili predvsem na dohodek in da bodo zato dobro premislili, kaj se jim res splača delati in komu naj bi prodajali svoje izdelke. .. JN KAKO ŽIVIJO ŽELEZARJI Podatki, ki jih je zbral sindikat, kažejo, da je med ravenskimi železarji blizu 69 % poročenih, preostali pa so samci. Med poročenimi je kar 65 % takih, ki sami preživljajo svoje družine. Tudi med samci je kar dosti takih, ki morajo koga preživljati (otroke, starše itd.) - 19,5 %, med njimi pa je kar četrtina mater-samo-hraniik. Po podatkih za prvo četrtletje minulega leta so izdatki za osnovne potrebe znašali na Ravnah za samca 58.680 S-din, pri štiričlanski družini pa 146.490 din, to se pravi več, kot pa je znašal poprečni mesečni zaslužek. Ugotovili so, da kakih 11 % delavcev ne dosega življenjskega minimuma, da je bilo pri 85 družinah poprečje dohodka na člana pod 20.000 S-din, pri 287 družinah pa pod 30.000 itd. So primeri, da delavci z 80 Mo 100 tisočakov S-din zaslužka preživljajo družine, ki štejejo po šest pa tudi do osem članov. Toda tudi tistim delavcem, ki zaslužijo denimo 160 ali 170 starih tisočakov mesečno, pa morajo s tem denarjem preživljati številne družine, prav gotovo ni z rožicami postlano. Zadeva postane kritična, če tak delavec zboli in mora skupaj z družino živeti od nadomestil, ki so v ravenski železarni dosegla leta 1969 v poprečju le 60 poprečnega osebnega dohodka, lani pa samo še 56,5 % poprečnih zaslužkov. S temi problemi se mora sindikalna organizacija stalno ukvarjati in intervenirati povsod, kjer le more. Jasno pa je, da resnični izhod iz tega položaja predstavljata samo višje vrednotenje živega dela in takšen odnos do najnižjih dohodkov za redno delo, ki upošteva tudi življenjske stroške. Na Ravnah se tega ne samo zavedajo, temveč so trdno odločeni tudi zavihati rokave in iti v organizirano akcijo, ki bo te razmere čimprej spremenila. MILAN POGAČNIK Od vsepovsod KOPER Na obalnem sindikalnem svetu v Kopru so pred nedavnim razpravljali o vsebinskih pripravah na H. kongres samoupravljavcev. Menili so, da bi bilo potrebno s pripravami pohiteti, vendar ne na škodo temeljitosti. Dogovorili so 'se tudi, da bodo predlagali sklic vseh delegatov Primorske, da bi se dogovorili za enoten nastop delegatov na kongresu. K. C. Zadnja sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana je podrobno razpravljala tudi o vsebini statutov, ki jih pripravljajo posamezna PTT podjetja in Združeno podjetje za PTT promet v Ljubljani. Ker so dosedanji pripravljalni postopek z ene, že začete javne razprave pa z druge strani pokazali, da se v vseh PTT podjetjih v bistvu srečujejo z zelo podobnimi problemi, je sindikalna konferenca ZPTT poskušala najti tisto rešitev, ki bi lahko ustrezala vsem kolektivom ne glede na razlike med njimi, ki se kažejo v značaju, velikosti in pomenu za celotno PTT dejavnost. Predvsem je sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana ugotovila, da gre v bistvu za tri skupine vsebinskih vprašanj. Tako Menimo: ali je smotrno uvesti več izvršilnih organov v posameznih podjetjih in kakšni naj bi bili ti organi; kako razvijati in krepiti obbke neposrednega samoupravljanja in, slednjič, kako naj bodo sestavljeni samoupravni organi ZPTT Ljubljana. V zvezi s prvim vprašanjem je konferenca menila, da bi vsekakor mora!: spoštovati dogovor, sprejet na eni izmed konferenc v letu 1969, da naj bi namreč več izvršilnih organov za posamezna področja poslovanja volili vsepovsod tam, kjer za to obstajajo pogoji. Za zdaj taki pogoji obstajajo le v združenem podjetju, medtem ko naj bi v preostalih devetih PTT podjetjih na komisije in odbore delavskih svetov začeli postopoma prenašati vse več pristojnosti. Če bi bilo tako in če bi večje pristojnosti priznali tudi zborom delovnih skupnosti, bi se prav gotovo povečalo število PTT delavcev, ki neposredno soodločajo o samoupravnih zadevah. Tak bi nekako bil tudi odgovor na drugo skupino vprašanj, ki jih je v zvezi z novimi statuti obravnavala reč statutarna komisija predlaga, naj bi glede tega za vse organizacije združenega dela znotraj ZPTT Ljubljana veljalo načelo paritete, se močnejša PTT podjetja zavzemajo za dosedanjo prakso, ko so člane samo- Zadostuje izjava Čedalje več je delovnih organizacij, ki jih zanima, kaj storiti, da bi bile oproščene zakonskega limita o 11 % povečanju osebnih dohodkov. Zakon namreč pravi, da je pogoj za to „od-vezo“ sklenjen samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Toda kako ustreči tej zahtevi, ko je splošno znano, da šele iščemo osnove za splošni družbeni dogovor na tem področju in da smo torej vsaj še nekaj mesecev oddaljeni od samoupravnih sporazumov. O tem smo poizvedovali v republiškem sindikalnem svetu in izvedeli, da v tem trenutku zadostuje pismena izjava delovne organizacije, da so pripravljeni samoupravno se sporazumevati o delitvi dohodka in osebnih dohodkov takoj, ko bo znano, katere delovne organizacije posameznih dejavnosti bodo sklepale te sporazume. K temu naj še dodamo, da v republiških odborih posebnih sindikatov že pripravljajo osnutke načrtov o tem, kdo in s kom naj bi sklenil samoupravni sporazum na področju de-x litve. nn sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana. Marsikaj pa kaže, da je in da bodo slovenski PTT delavci največ hude krvi prelili pri sestavi samoupravnih organov Združenega podjetja za PTT promet Ljubljana, čeprav nam- TOVARNA VERIG LESck: Premrli zavoljo splošne zmrzali Zakaj posamezniki prelahko jemljejo svoje samoupravne dolžnosti Občni zbor osnovne sindikalne organizacije Tovarne verig iz Lesc -največje delovne organizacije radovljiške občine je razkril marsikaj spodbudnega pa tudi veliko zaskrbljujočega. Kljub dejstvu, da je napravil kolektiv „Verige“ v minulih dveh letih tako na področju gospodarjenja kot tudi pri urejanju svojih internih aktov in poglabljanja samoupravnih odnosov precejšen korak naprej, se še vedno šibi pod težo zunanjih vplivov, pri čemer pa so največkrat nemočni. Tako v Tovarni verig ugotavljajo, da bodo že uveljavljeni ekonomski ukrepi in tisti, ki še bodo sprejeti, zvišali stroške proizvodnje za skoraj milijon novih dinarjev, pri vsem tem pa so cene njihovih proizvodov zamrznjene. ..Izračuni tudi kažejo, da se bo kriza zavoljo pomanjkanja obratnih sredstev še poostrila. To je problem, o katerem danes na splošno premalo premišljujemo. Naše podjetje ima kar šestdeset dolžnikov, ki že šest mesecev niso poravnali svojih obveznosti,“ smo med drugim slišali na občnem zboru. V Tovarni verig povrhu vsega trenutno primanjkuje več kot 1500 ton reprodukcijskega materiala — jeseniška železarna pa noče ne skleniti pogodbe o dobavi železa niti noče dati soglasja za izvoz potrebne količine železa. Občni zbor sindikalne organizacije Tovarne verig se je izrekel tudi proti zakonski omejitvi o zvišanju osebnih dohodkov nad 11 % od poprečja v minulem letu, saj po njihovem mnenju to preveč omejuje samoupravo delovnih organizacij: „Odlok nas je pritisnil ob zid. Bil je nepremišljen, je tako do našega kot tudi drugih kolektivov nepošten. Že tako bežijo kvalificirani delavci v tujino, zdaj pa je zanje delo v tujini še bolj vabljivo . . so med druginj povedali na občnem zboru. Več razpravljavcev se je na občnem zboru dotaknilo tudi izostankov z dela. Ta problem je namreč v Tovarni verig silno pereč, saj je bilo lani skozi vse leto v poprečju več kot 5 % zaposlenih na bolniškem dopustu. To pa je vsekakor podatek, da s tem v zvezi v kolektivu nekaj ni v redu. Med vzroki za izostanke z dela so na zboru med drugim omenjali nerešeno vprašanje preventivnega zdravljenja, visoko število porodniških dopustov, težke delovne razmere. In ob koncu še to: predsednik sindikalnega organizacije v Tovarni verig Jože Maršol je na občnem zboru poudaril, da bo morala delovna skupnost v prihodnje posvetiti več pozornosti kadrovanju v samoupravne organe. Ugotovili so namreč, da posamezniki v samoupravnih organih vse prelahko jemljejo svoje dolžnosti, o čemer priča tudi udeležba na sestankih samoupravnih organov, ki je kljub sejnini pogosto zelo skromna. (ji. upravnih organov volili po ključu glede na število zaposlenih. Predstavniki nekaterih kolektivov, zlasti pa ljubljanskega PTT podjetja, so jasno poudarili, da političnih stališč in rešitev ne gre na silo presajati tudi v gospodarsko življenje. Čeprav samoupravni organi ZPTT Ljubljana v bistvu le usklajujejo skupna prizadevanja in interese vseh PTT kolektivov Slovenije, je povsem jasno, da manjša in gmotno šibkejša podjetja zagovarjajo načelo paritete, ker bi pač pridobila več glasov in bi torej bila bolj ..enakopravna". Sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana v zvezi s tem ni zavzela dokončnega stališča. Kakorkoli je namreč točno, da imajo po svoje prav zagovorniki obeh rešitev, je spet res to, da bi novi statut ZPTT Ljubljana moral biti v celoti zasnovan na enotnih načelih vsaj v tistem delu, ki zadeva skupne pravice in dolžnosti vseh PTT kolektivov. Ni torej sprejemljivo, da bi glede nekaterih zadev te pravice ali dolžnosti odmeijali po načelu paritete, spet v drugih primerih pa po ključu zaposlenih ali kako drugače. Zato je sindikalna konferenca ZPTT Ljubljana priporočila strokovnim službam in skupni komisiji za pripravo statuta, da čimprej napravijo primerjalne analize, ki naj bi pokazale, katera rešitev je iz gospodarskih, političnih in še drugih vzrokov za PTT kot celoto bolj primerna. -mG KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE L Pa ie bo nesporazima. Vse doslej povedano že kar sili v odgovor na vprašanje, kako zasnovati .em obveščanja članov delovne skupnosti. Če hočemo hitro in uspešno j P 'Pomoči k večji učinkovitosti dela v naših delovnih organizacijah in pri 1,1 izkoristiti našo specifično možnost, ki nam jo ponuja samoupravljanje, oomo nihali med tem, ali naj se odločimo za obveščanje članov delovne :iv Kl*pnosti po sistemu „post festum" ali po sistemu vsestranskega medseboj-isf 8a obveščanja članov delovne skupnosti v smislu tako imenovanega „spro-^nega dialoga". , 'Procesu komuniciranja med nosilci gospodarjenja in samoupravljanja -J °IeJ člani delovne skupnosti - se v vsaki delovni organizaciji pojavljajo iti ^ Posleni v treh različnih vlogah. Te se med seboj ne izključujejo, saj lahko v enem primeru nekdo hkrati nastopa v vseh treh: kot neposredni uprav- ■ Poročila in zapisniki sej — __Pripombe, prošnje in. pritožbe delavcev —ZW- ORGANI UPRAVLJANJA Interpersonalne komunikacije | j Množične komunikacije: INFORMIRANJE sestanki, javne tribune. oglasne deske, glasilo itn. Ijavec, ker je član nekega organa upravljanja: kot posredni upravljavec, kije pravico odločati o določeni zadevi prenesel z izvolitvijo na druge člane delovne skupnosti in kot predlagatelj samoupravne odločitve. Za lažje razumevanje vloge informiranja ali obveščanja naj služi naslednji diagram, ki prikazuje dvojni model komuniciranja organov samoupravljanja z upravljavci in predlagatelji samoupravnih odločitev v procesu predlaganja, sprejemanja in izpolnjevanja samoupravnih odločitev. V zgornjem primeru (1) gre za informiranje članov delovne skupnosti -upravljavcev - ,,post festum", to je „po toči" ali prepozno. Pri takem obveščanju gre v bistvu za to, da člane delovne skupnosti samo obveščamo o že sprejetih odločitvah in sklepih organov upravljanja. Ko se namreč v delovni organizaciji kak problem zaostri an ko je potrebno ukrepati, se polivi določena oseba ali skupina, oseb kot predlagatelj ene ali več možnih rešitev. Predlog za tako ali drugačno rešitev predlagatelj predloži organu samoupravljanja v kritičen pretres ter v potrditev. Ko je odločitev sprejeta, organ upravljanja o tem obvesti člane delovne skupnosti. V takem primeru zaposleni kljub ustavnim določilom 9. in 10. člena naše ustave ne morejo uresničevati svojih pravic do samoupravljanja. Praksa namreč kaže, da so sila redki primeri, ko se člani organov upravljanja - mislim delavskih svetov in drugih samoupravnih organov - dovolj in pravočasno posvetujejo s svojimi sodelavci - člani delovne skupnosti, torej s tistimi, ki so prav nanje prenesli svoje pravice do neposrednega samoupravljanja. Zato tudi ne morejo v razpravah pred odločanjem predstavljati njihovih interesov in potreb, kaj šele sklicevati se nanje in odločati v njihovem imenu. Razpravljajo in odločajo lahko zgolj na osnovi lastnih izkušenj in na osnovi predvidevanj o razpoloženju in željah članov delovne skupnosti. V takšnih razmerah potekajo seje organov upravljanja kot razprava ožjega kroga neposrednih upravljavcev „v imenu in interesu" celotnega kolektiva! Sprejemajo se odločitve, ki pogosto nimajo nič skupnega z resničnimi interesi celotnega kolektiva, zavoljo česar potem prihaja med člani delovne skupnosti do negodovanja, slabe volje, kritike itd. Ker pred sprejemanjem odločitev nimajo možnosti s člani organov upravljanja izmenjati mnenj in pogledov o obravnavanih vprašanjih in ker nimajo možnosti izraziti svoje . mnenje in poglede ter s tem vplivati na vsebino odločitev, se čutijo prikrajšani in pogosto tudi prevarani. V spodnjem primeru (2) pa gre za medsebojno komuniciranje članov delovne skupnosti - neposrednih in posrednih upravljavcev ter predlagateljev odločitev - v obliki ..sproščenega dialoga" ali razgovora. Gre torej za odnos med enakopravnimi udeleženci v samoupravljanju. V takšnih razmerah je poskrbljeno za stalno in načrtno obveščanje zaposlenih o vsem tistem, kar morajo vedeti v svoji delovni organizaciji in kar jih v njej tudi zanima. Ko v delovni organizaciji nastane kak problem in ko je ta že zaznavan ter je potrebno ustrezno ukrepati, poskrbijo za obveščanje odgovorne osebe, da se sproži komuniciranje, ki .omogoči vsem zaposlenim, da ne sprejemajo samo obvestil in sporočil o njegovi naravi, možnih rešitvah, načinu reševanja itd., temveč da se tudi vključujejo v reševanje s predlogi, problemi, pripombami in kako drugače. Z množičnimi komunikacijskimi oblikami oziroma načini (sestanki, javne tribune, obvestila in sporočila na oglasnih deskah, interno glasilo, občasni bilten itd.) zagotavljajo neprestano pretakanje informacij med udeleženci samoupravljanja in gospodarjenja. Predloge predlagateljev za rešitev problemov posredujejo seveda ustrezno prirejene in po potrebi tudi komentirane članom delovne skupnosti, pri njih pa dobivajo odgovore, vprašanja, predloge, pripombe itd. ter jih posredujejo predlagateljem in članom organov upravljanja. Tako imajo predlagatelji neprestano možnost prilagajati, dopolnjevati in spreminjati svoje predloge v skladu z interesi in željami kolektiva oziroma njegove poslovne politike, obenem pa tudi lahko vplivajo na člane delovne skupnosti s prepričevanjem in z dokazovanjem, da bi se le-ti zavzeli za ustrezna stališča in podpirali najbolj primerne predloge. To vse omogoča članom organov samoupravljanja, da se pri odločanju lahko zavestno opredeljujejo „za“ ali „proti“ predlaganim odločitvam in da znajo svoje odločitve tudi zagovarjati. Pri takem obveščanju, ki temelji na družbenem komuniciranju samoupravljavcev, nastopajo člani delovne skupnosti zdaj kot viri informacij, zdaj kot njihovi sprejemniki. Naj bodo kot viri ali kot sprejemniki, v vsakem primeru so si med seboj v enakopravnem odnosu - torej ne kot objekti obveščanja, marveč kot nosilci in souporabniki komuniciranja! DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: ZAKAJ SE ZAVZEMAMO ZA AKTIVEN ODNOS V OBVEŠČANJU? TOKOVI GOSPODARJENJA 9 MIMO NAS? Za kaj so se zavzeli udeleženci mariborskega posveta o inventivni dejavnosti Približno 150 predstavnikov delovnih organizacij industrije in rudarstva iz vse države je minuli teden od srede do petka na posvetovanju v Mariboru obravnavalo problematiko inventivne dejavnosti, torej vprašanje izumiteljstva, novatorstva in -tehničnih ter drugih izboljšav in koristnih predlogov. Prireditelji so za uvod v razpravo poskrbeli za 6 strokovnih referatov, ki so jili pripravljali najboljši jugoslovanski poznavalci tovrstne problematike, potem pa se je posvetovanje nadaljevalo v treh specializiranih delovnih skupinah. Ker bomo o problematiki inventivne dejavnosti v delovnih organizacijah industrije in rudarstva Jugoslavije v našem listu še poročali, se tokrat omejujemo le na nekaj najvažnejših ugotovitev, sklepov in priporočil, ki jih je na sklepnem zasedanju sprejelo mariborsko posvetovanje. Tehnika in znariosTgresta v svetu svojo pot; od nas pa je odvisno, ali bo ta razvoj tekel tako. da bo ali pritegnil tudi nas, ali pa bo tekel mimo nas. Jasneje, da smo za prvo možnost in še za nekaj več: za to. da bi tudi sami kaj dodali k temu razvoju. To pa bi lahko storili le tako, če bosta družba kot celota in zlasti gospodarstvo spremenila odnos, ki ga zdaj kažeta do spodbujanja tako imenovane inventivne dejavnosti. Delovne organizacije bi morale^ zavoljo lastnih interesov, ker pač gre za izkoriščanje ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, čimbolj stimulirati tovrstno dejavno,sl. Razmere bi se vsekakor, začele izboljševati, če bi družbena skup nost v tem primeru poskrbela za nekatere pogoje, tako denimo za ustrezno prilagojen patentni zakon in pa za olajšave tistim podjetjem, ki spodbujajo tovrstno dejavnost. Mariborsko posvetovanje se je med drugim zavzelo tudi za ustanovitev posebnih namenskih skladov, ki ne bi smeli biti obdavčeni, ter za kreditiranje predlagateljev tehničnih inovacij. Prepre- čili naj bi tudi nakup vseh tistih licenc, za katere že obstajajo v naši državi enake ali podobne teli-nične rešitve. Čeprav tehnične inovacije vsaka zase ne pomenijo kdo ve koliko, pa je njihov skupni učinek velikanski. Ker jestjihova uveljavitev praviloma možna brez večjih investicij, pomeni zanemarjeno področje tehničnih inovacij največjo neizkoriščeno rezervo našega gospodarstva. -*mg A* < T N~. ,1 Komentatorjev stolpec ZVIŠANJE OZIROMA USKLADITEV CEN — PRESENEČENJE! fnj; ki | Jočr ! I Ka j še na zvezni ravni I I S S I I I I s I I I Polemika o tem, katere ekonomske funkcije naj federacija še obdrži, katere pa prepusti republikam in gospodarstvu, še traja. Kolikor republik, toliko različnih interesov, ki pa jih je nujno treba med seboj uskladiti, če se želimo samoupravno dogovoriti o skupnem'interesu. Takšnega dogovora pa ni mogoče doseči po hitrem postopku, še posebno zato ne, ker smo se že tako lepo navadili zajemati iz skupne sklede. Zastavlja se torej osnovno vprašanje: s kakšnimi sistemskimi ukrepi bi bilo možno najbolj pospešiti naš gospodarski in družbeni razvoj? Nedvomno .s tem, da bi federacijo povsem razbremenili materialnih obveznosti, vštevši z ukinitvijo beneficiranih obresti za turizem in sklada za kreditiranje izvoza opreme, ladij in investicijskih del v tujini. S tem bi ustvarili možnost, da se v federaciji dokončno odpravi politični, materialni in pravni vpliv pomembnih negospodarskih dejavnikov na gospodarjenje s sredstvi akumulacije. S takšno odločitvijo bi iz družbeno-ekonomskega sistema iztrebili tudi vse tisto, kar je ob samoupravnih odnosih gospodarjenja ohranjevalo in obnavljajo držav-no-administrativne odnose, ki temeljijo na statističnem odtujevanju dohodka delavcem. Prenos teh funkcij na organizacije združenega dela in na republike ter nova opredelitev ekonomske vloge in funkcije federacije bi nedvomno spodbudila nadaljnji razvoj federacije kot zvezne države enakopravnih narodov, zasnovane na njihovih skupnih interesih. Le z decentralizacijo njenih ekonomskih funkcij je možno odstranjevati elemente, ki so povzročali spore med republikami ter s tem slabili enotnost jugoslovanskih narodov in otežkočali razvoj samoupravnega tržno-planskega gospodarstva. Hkrati s tem, ko se kaže zavzeti za odpravo razpolaganja z materialnimi sredstvi na ravni federacije, pa je treba okrepiti vlogo federacije in republik pri zagotavljanju enotnosti tržišča in pogojev za delovanje ekonomskega sistema. Delovanje trga je doslej zlasti otež-kočalo preveliko administrativno poseganje organov družbeno političnih skupnosti v gospodarstvo, hkrati pa premajhna družbena intervencija in neučinkovitost pri obvladovanju tržnih deformacij in preprečevanju monopolov. Enotno tržišče naj pomeni predvsem svobodno gibanje denarnih sredstev, blaga in storitev ter svobodno zaposlovanje delovnih ljudi, razen tega pa še enoten denarni, kreditni in bančni sistem, enoten sistem ekonomskih odnosov s tujino, skupne osnove razvojne politike, enotna načela politike cen z učinkovito intervencijo ekonomske politike na tržišču in enakopravne pravne pogoje za vse udeležence v blagovnem prometu. Že iz samega opisa tega predloga slovenskih gospodarstvenikov, kako izpopolniti naš ekonomski sistem, je lepo razvidno, da ekonomske pristojnosti, ki naj bi jih še naprej obdržala zveza, enotnosti trga bolj malo koristijo. Pri uveljavljanju tržnih zakonitosti sc spet ogrevamo za kompromise, za administrativno obvladovanje trga, namesto da bi tržne zakonitosti čimbolj sprostili. Rezultat dosedanje hoje po takšni poti - inflacijo - vsi dobro poznamo in čutimo. Ni prijeten! Čudno le, da se kljub temu tej poti nočemo odreči. Nove obremenitve gospodarstva hitu ted- Kt ^eii V Proizvajalce zanima, na osnovi kakšnih kazalcev se je zvezni izvršni svet odločil za zvišanje c^b, • Zakaj reševanje problemov posameznih panog • Stabilizacija zahteva prispevek vseh, ne ^ nekaterih! ks‘v __________________________________ v ravenski Železarni, v ^ Zelena luč na semaforju cen, ki jo je prižgal zvezni izvršni svet z odločitvijo, da dovoli zvišanje cen električne energije, nafte in njenih derivatov, železniških tarif in storitev v notranjem telefonskem prometu, je proizvajalce in samoupravljavce v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na KoToškem presenetila. Ne toliko, ker je bila taka odločitev sprejeta, predvsem zato, ker smo dovolili prvo zvišanje v času, ko še vedno čakamo na sprejem „paketa ukrepov", ki mora sle- Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT Predstavniki delovnih organizacij med drugim poudarjajo, da je zdaj še izredno težko govoriti o tem, kakšno bo poslovanje v novih pogojih gospodarjenja, saj vsi ukrepi oziroma pravila za gospodarjenje v prihodnje še niso sprejeti oziroma prihajajo parcialno in zato tudi parcialno rešujejo problematiko posameznih panog gospodarstva oziroma dejavnosti. V delovnih organizacijah jih tudi zanima, na osnovi kakšnih analiz oziroma kazalcev sc je zvezni izvršni svet odločil za zvišanje oziroma usklajevanje cen, saj ti kriteriji niso znani širši javnosti. Zato tudi ni čudno, poudarjajo v delovnih organizacijah, da sprejete ukrepe pogosto kritiziramo, ker pač ne vemo, zakaj so bili sprejeti prav taki, kakršni so. delovnih organizacijah že lotili izdelave akcijskih programov za gospodarjenje v novih pogojih poslovanja. Te programe so že izoblikovali ali jih pripravljajo v velenjskem „Go- rcnju' žiških Rudnikih svinca in topilni^L^ Tovarni usnja Slovenj Gradec tt'1')^ v nekaterih drugih delovnih orišita), zacijah. Mlfeč. ^ ................ Vsem delovnim ženam čestitamo diti devalvaciji dinarja, in ko še niso dokončno izoblikovana ali pa vsaj ne znana osnovna izhodišča za nov zunanjetrgovinski in devizni režim. Čeprav še ni znano, za koliko sc bo v Sloveniji podražila električna energija, gospodarstveniki na Koroškem napovedujejo višje stroške .poslovanja. O točnejših izračunih je za zdaj še težko govoriti, prvi podatki, ki smo jih uspeli zbrati v delovnih organizacijah v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem, pa kažejo, da gre za nove obremenitve gospodarstva, ki bodo močno prizadele tudi tiste delovne organizacije, ki izvažajo svoje izdelke zlasti na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Teh pa na koroškem ni malo, saj bo predvideni izvoz s tega področja letos dosegel vrednost najmanj 40 milijonov dolarjev. Vse to pa podkrepljujejo zahtevo, da čimprej pride do predvidenih sprememb v našem političnem in ekonomskem sistemu in da dobijo federacija in republike novo vlogo tudi na zakonodajnem področju. V mnogih delovnih organizacijah pa prevladuje mnenje, da parcialno reševanje problemov, kamor prištevajo tudi prvo zvišanje cen po zamrznitvi, daje potuho delovnim organizacijam, kjer so vso aktivnost zadnjih tednov usmerili v premike cen, pozabili pa so ob tem na zviševanje produktivnosti, izboljševanje organizacije dela in na maksimalno izkoriščanje zmogljivosti, kar je nedvomno zaneslivejša in trajnejša pot za dosego stabilizacije. njihov praznik pripo- ročamo svojimi Stabilizacija nedvomno terja prispevek prav vseh panog gospodarstva oziroma vseh delovnih organizacij jn ne le nekaterih. Prvi izračuni ki so jih napravili v delovnih organizacijah v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem, kažejo, da se bodo stroški poslovanja — tudi večine delovnih organizacij, ki izvažajo - povečali bolj, kot pa jim bodo „dale“ odpravljene oziroma zmanjšane obveznosti ter spremenjeni tečaj dinarja. Zato je pomembno, da so se v izdelki I_ Ed) V OBJEKTIVU Malo obiska veliko kupcev Druga mednarodna razstava trgovske, gostinske, transportne in skladiščne opreme, ki stajo organizirala Center za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane in Koneks, poslovno združenje za trgovino iz Celja, je pokazala veliko novosti in pestro izbiro izdelkov. Razstavlja 70 tujih in prav toliko domačih proizvajalcev tovrstne opreme. „Jutro 71“ prikazuje od gostinskega pogrinjka, servirnega pribora, aparatov za kuhanje kave in naprav za sladoled, polic za trgovine, kartonskih in plastičnih škatel pa vse do strojev za pakiranje izdelkov, hladilnih naprav za gostince in celo avtomobil, ki je prirejen za prevoz tekočin. Zelo pisan jc seznam izdelkov, kar preveč, da bi človek na hitro ugotovil, kaj je novo in kaj že leta uporabljamo. Obiskovalcev razstave je sicer malo, je pa večina prišla z namenom, da vidi in-tudi kupi noVe dosežke v svoji stroki. Eden od domačih razstavljavcev na Jutru 71 je tudi proizvodno podjetje za predelavo plastičnih mas Alma iž Maribora. ^ Nada Katič, referent za prodajo, jc pripovedovala; „Pred enajstimi leti smo iz privatne obrtne delavnice postali podjetje. Bilo je dvajset zaposlenih. Delali pa smo plastične vrečke in galanterijsko opremo. Pred štirimi leti se nam jc odprlo. Začeli smo proizvajati embalažo iz stiropora za pakiranje mesa. Se sedaj smo edini v državi, ki to proizvajamo." Za ta izdelek, ki mu pravijo muropen podložka, so dobili prvega Oskarja. Z njim zalagajo pakirnice mesa v Ljubljani, Beogradu, Splitu in Sarajevu S strojem, ki ga imajo sedaj, naredijo letno do 5 milijonov komadov. Ko pa bo zmontiran nov vakuumski stroj, bo številka poskočila še za deset milijonov. ..Drugega Oskarja smo dobili za plastično mrežo. To jc polynet. mreža, uporabna predvsem za pakiranje sadja in zelenjave. Za styroporni regal za konzerve pa smo dobili tretjega Oskarja. Tudi letos upamo na kakšnega." Nemško podjetje DOBOY ponuja stroje za pakiranje izdelkov. Zanimanje, ki ga kupci kažejo, priča, da večina podjetij želi svoje izdelke prodajati lepo in hitro zapakirane Strojno kovinsko industrijsko podjetje SKIP iz Ljubljane razstavlja velike cisterne iz polvestra za shranjevanje in transport tekočin Razstavni prostor Alme iz Maribora, kjer so izdelk' kar tremi Oskarji za embalažo TOKOVI GOSPODARJENJA ;Brez pomoči ne bo šlo trboveljski Rudis si utira pot na tuja tržišča Upravni odbor Poslovnega zdru-(jlla Rudis je pred kratkim ocenje-! Uresničitev dosedanjega srednje-«^cnega programa in poslovanje v Uiulem letu in sklenil že sprejeti Rlnjeročni plan za čas od 1971. 1° 1975..leta delno izpopolniti, ta-f da bodo vanj uvrstili tudi mož-- sti prevzemanja večjih montažnih ™e* in storitev v tujini. JV razpravi so člani upravnega 1 b°ra med drugim opozorili, da bo lj ’ večjem uveljavljanju Rudisa na Uui tržiščih bistvenega pomena Varjanje pogojev za kreditiranje »/Voza opreme in storitev ter zavaja anje poslov v tujini. Poudarili so, nC Ue bi smeli ukiniti zveznega skla-L' h Za kruditiranje izvoza, ne da bi r f,6® tem našli ustrezne rešitve v 3,n'rU rePut)lik, saj je eden od ciljev ■ L.. zacije našega gospodarstva ^ R vključevanje našega gospodar-«lva velike sodobne separacije kolema-nita v Turčiji, kjer doslej Rudisove članice še niso gradile. Rudis je in še bo odprl številna predstavništva ali izpostave v državah Vzhodne in Zahodne Evrope, v stikih pa je tudi z večjimi gospodarskimi grupacijami v Aziji in celo v Latinski Ameriki, medtem ko v Alžiriji uspešno gradi že najmanj deset let, odpirajo pa se mu možnosti prevzema večjih del v številnih 'severnoafriških državah. Rudis pa bo uvedel tudi marketing in faktoring in se tako usposobil za še odgovornejše naloge v tujini. -m- S KAMERO PO KOLEKTIVIH Na Titovi cesti 25 (v Kozolcu) v Ljubljani je 1. marca Ljubljanska banka odprla svojo novo ekspozituro. V prostoru, kije privlačno urejen in meri 100 kv. metrov, dela za sedaj 8 uslužbencev, kasneje pa jih bo predvidoma 17. „Opravljali bomo bančne posle samo za občane," je povedal šef ekspoziture tovariš Bojan Kardelj, „in to v celoti: hranilne vloge, devizne račune, stanovanjsko varčevanje, potrošniške kredite, žiro račune in tekoče račune občanov. Prav o teh tekočih računih občanov, na katere bodo podjetja nakazovala osebne dohodke zaposlenih, in bodo ti lahko račune plačevali kar z nalogi, je bilo že pred leti precej govora. Sedaj pa računamo, da se bo ta ideja počasi realizirala. In tu nekje je tudi del odgovora, zakaj smo ekspozituro, ki je, mimogrede povedano, naša štirideseta, postavili prav tu. V bližini je precej velikih podjetij, kot so Avtotehna, Avtocommerce, SAP, Ljubljana-transport in druga, ki imajo precej zaposlenih. Pa še en razlog je, ki govori za ekspozituro na tem mestu: pred nami je avtobusna postaja, kjer se ustavljajo skoraj vsi mestni avtobusi. Veste, ljudje so pač taki, da gredo tja, kjer je najbolj pri roki." S prvimi dnevi poslovanje so zelo zadovoljni. Kljub temu, da ljudje še ne vedo za novo ekspozituro, imajo z vsakim dnem več strank. mednarodno delitev dela. I - povečan odstotek izvoza pa po pSi strani pomeni zmanjšanje de-naše plačilne bilance s tujino. . 0 sodbi upravnega odbora Po-pvnega združenja Rudis bi morali v [podnje še ohraniti zvezni sklad za fpitiranje izvoza in ga okrepiti z pibliškimi sredstvi ter s prispevki , cJih slovenskih gospodarskih or-hizacij. Rudis se je že doslej sre- CARSKI REZ JE ZALEGEL V petih letih so v postojnskem kovinskem podjetju LIV za sedemkrat povečali proizvodnjo # Z dograditvijo nove tovarne vanjo se bodo vselili še letos — bodo odpravili največje ozko grlo Prejeli fELENJE smo... Pred 11. kongresom samo-fPtavljavcev Jugoslavije, ki bo v sarajevu, bo predsedstvo občin-jp konference ZMS Velenje prijavilo zbor samoupravljavcev ^aleške doline. Nanj bodo po-abih delegate iz velenjske obči-na II. kongresu samouprav-lavcev Jugoslavije, glavna tema °ra pa bo: mladi o samouprav- Pal na tujih tržiščih s številnimi kvarni, ker ni imel na voljo dovolj pstev za soinvestiranje oziroma za Citiranje večjih objektov in iz-r.a opreme. Če bi torej zdaj opu-I kreditiranje družbe pri izvozu, [številna podjetja morala opustiti ^ Vzetn gradnje industrijskih in ukih objektov in naprav v tujini, Ovseni v deželah tretjega sveta, to ’^Aziji in drugod. Trboveljski Rudis je v zadnjih pletih dosegel 911 milijonov din ptnega dohodka, od tega 511 mi-[°nov djn z izvozom in storitvami v lini. Vrednostna realizacija lani pa znašala 343 milijonov din, od tega Č6 milijonov din na tujih trži-p Za letos predvidevajo 371 mi-0nov din celotnega dohodka in g P vsako leto doslej naj bi tudi to-tat skoraj polovico vrednostne Racije ustvarili v tujini. Letos evzemajo, med drugim, gradnjo Razvojna pot kovinskega podjetja LIV v Postojni je bila vse prej kot lahka, saj se je zdaj že več kot 300-članski kolektiv v šestnajstih letih svojega obstoja srečal prav z vsemi neprijetnostmi, ki lahko doletijo kako podjetje. Zaradi tega, ker v podjetju dolgo niso vedeli, kaj hočejo, se je kolektiv stalno otepal velikih izgub in blodil zdaj v bolj, zdaj spet v manj skaljenih medsebojnih odnosih. produkta 7 milijonov novih dinarjev v 1965. letu, so leto dni pozneje dosegli 11 milijonov novih dinarjev bruto produkta, pa še 40.000 novih dinarjev so prigospodarili za sklade. Tudi v tehnološkem pogledu so naredili velik napredek. Pod dokaj zastarelo obrtniško proizvodnjo so potegnili črto in začeli uvajati serijsko proizvodnjo okovja za stavbno pohištvo in najrazličnejša sredstva za notranji transport v industriji. SEDEMKRAT VEČJA PROIZVODNJA „Lahko trdim, da smo danes v primerjavi s 1965. letom vsaj za sedemkrat povečali proizvodnjo," je dodal inž. Rafael Baraga. „V tem času smo učvrstili svoj proizvodni program: poleg gradbenega okovja in transportnih sredstev smo začeli izdelovati tudi sifone za pomivalna korita, straniščne izpla-kovalnike in senčila za okna ali „žaluzije“, kot jim pravimo. Proizvajati smo začeli tudi manjše plastične in kovinske containerje, ki jih bo vesela zlasti naša prehrambena'in živilska industrija. Tretja smer našega proizvodnega programa pa je kooperacijsko sodelovanje z različnimi tujimi podjetji pri izdelovanju kmetijskih strojev." S tem svojim proizvodnim PREPOTREBNA JNJEKCIJA" Šele „carski rez" pred petimi leti v obliki prisilne uprave je zalegel. „Tedaj smo v podjetju naredili pravo revolucijo," se spominja zdajšnji direktor LIV inž. Rafael Baraga. „Najprej smo kadrovsko . sanirali vodstvo podjetja. Prvič smo tudi zasnovali proizvodni program, ki je nekaj obetal. Opustili smo proizvodnjo izdelkov, ki so se jih kar na pamet izmišljati posamezniki, a se trg zanje ni dosti zmenil. Perspektivo smo videli le v izdelovanju najrazličnejšega okovja za stavbno pohištvo in v izdelovanju različnih naprav za notranji transport v industriji, zlasti v tekstilni. V teh svojih prizadevanjih smo naleteli tudi na veliko razumevanje banke, sklada gospodarskih rezerv v občini in v republiki,.ki so nam odobrili 1,800.000 novih dinarjev sanacijskega kredita . TA JNJEKCIJA" JE POMAGALA S sanacijskim kreditom so poravnali številne obveznosti iz prejšnjih let pa še jim je ostalo nekaj sredstev za modernizacijo proizvodnje. Modernizacija je tudi že dala prve spodbudne rezultate: za razliko od bruto ZNANJE ZAPRAKSO Iz centra za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri višji šoli za organizacijo dela v Kranju Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje Pri Višji šoli za organizacijo dela v Kranju bo v mesecu TRarcu organiziral štiri se-RRnarje za funkcionalno izobraževanje. Seminarji so namenjeni vodstvenim in strokovnim delavcem iz industrijskih podjetij, ki jim bo na seminarjih pridobljeno znanje v praksi g&tovo zelo koristilo. Prvi po vrsti bo seminar, na katerem bodo obravna-vali elemente racionalnega zaposlovanja kot prvi pogoj za smotrno zaposlovanje - poklicno orientacijo in poklicno selekcijo, kot drugo bodo obravnavali kriterije zaposlovanja, kot tretje pa usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, slepih in gluhonemih ter duševno premalo razvitih oseb. Na drugem seminaiju bodo slušatelje seznanili z osnovnimi fiziološkimi problemi dela, kot so na primer monotonija dela, energija človeškega telesa, delo in čutila in delo in prehrana itd., seznanili pa jih bodo tudi z metodami reševanja teh problemov. Tretji seminar je namenjen vodstvenim delavcem v tehničnih službah, ki že poznajo osnove organizacije oziroma priprave proizvodnje in naj bi se spoznali z osnovami kibernetike in kibernetskega pristopa k organizaciji internega poslovanja podjetja. Četrti seminar pa bo udeležence seznanil s tehnikami ■ in metodami statistične kontrole proizvodnje, namenjen pa je predvsem vodjem in sodelavcem kontrolnih služb. programom se je postojnski LIV v zadnjih petih letih dodobra uveljavil na tržišžu — tudi na tujem, kamor izvažajo predvsem okovje za stavbno pohištvo. Tako so v minulih petih letih lahko povečali proizvodnjo za 3Ido 40 % na leto in lani dosegli že 38 milijonov bruto prometa. Letos računajo, da bodo dosegli kar 45 milijonov dinarjev prometa. NOVA TOVARNA - NOVE PERSPEKTIVE Ozko grlo v razmahu podjetja so bili in še vedno so raztreseni proizvodni prostori. .Niti sam ne vem, v kolikih barakah in na kolikih dvoriščih gostujemo," je dejal direktor. „Taka razdrobljenost nam seveda zelo povečuje proizvodne stroške. Zato smo vseh pet let pridno varčevali za novo tovarno. Tako bomo že letos spravili pod skupno streho vse naše obrate." Z naložbo 12,400.000 milijonov dinarjev — od tega polovico kreditov — bodo pridobili 7000 kvadr. metrov proizvodnih prostorov v Postojni in 550 kvadratnih metrov v Hruševju, kjer imajo svoj obrat. Blizu 4 milijone dinarjev lastnih sred- stev pa so namenili za nakup-novih strojev. Nova tovarna pomeni za postojnski LIV novo perspektivo: ne bo le zagotovila večjega kosa kruha za mnoge, ki so se ga vsa leta nazaj odrekali, marveč bo marsikomu omogočila novo zaposlitev. Direktor tovarne inž. Rafael Baraga sicer ne napoveduje rad, kako bo jutri. — Vsakomur pove le to, da so si ustvarili solidno osnovo za nadaljnji razvoj. Zato naj zapišemo, da bo že čez pet let bruto proizvodnja LIV presegala 10 milijonov novih di- naiSev- M.Ž. NOV GOLIBRI 3,5 KS VVVVXV%V%'V’*-VV*.'V-V'VVVWV-V■VVY%,VVVV*■%.^'V■%.-v*-VV'V'V%.%'W'V*-V-V-V*^ s *n s N s s s * s s s «n s s * ** N s N * * s $ »it * * s * * * s s ! * s Ž i I COLIBRI 14-VN ODLIKUJEJO MOČ, HITROST, PROŽNOST, NIZKA PORABA GORIVA, ŠTIRISTOPENJSKI MENJALNIK IN ŠE DRUGE IZBOLJŠAVE PREVERITE SAMI COLIBRI 14-VN! TOMOS-KOPER MATERAM, ŽENAM, DEKLETOM ZA 8. MAREC ŠOPEK, KI NE UVENI: I ! Dobro in praktično knjigo DZS LEPOSLOVJE: E. Curie: MADAME CURIE (roman o veliki znanstvenici) M. Malenšek: POJOČI LABODI I. (roman o Ketteju in Murnu) M. Manoll: PREKLETI PESNIK (biografski roman o Baudelairu) II. Peruchot: CEZANNE (biografski roman o velikem slikarju) R. Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC (biografski roman) A. Luther: DEMON (biografski roman o pesniku Lermontovu) J. Bokay: BOHEMI IN METULJI (roman o Pucciniju) L. Grosman: RULETTENBURG (roman o Dostojevskem) P. La Mure: CLAIR DE LUNE I. in II. (roman o Debussyju) J. Rousselot: LJUBEZEN RIHARDA YV A G N E RJA (biografski roman) E. Anthony: ELIZABETA I. ANGLEŠKA (biografski roman) A. S. Puškin: IZBRANO DELO V 6 KNJIGAH H. Troyat: PUŠKIN I. in II. (biografija o pesniku) O. Župančič: ZIMZELEN POD SNEGOM (pesmi) L. Minatti: BOLEČINA NEDOŽIVETEGA (pesmi) K. Kovič: VETRNICE (pesmi) F. Villon: VELIKI TESTAMENT (pesmi) pl. 65 din pL 70 din pl. 65 din pl. 65 din pl. 70 din pl. 85 din pl. 50 din pL 17,50 din pl. 80 din pl. 55 din pl. 40 din pl. 350 din pl. 120 din pl. 28 din pl. 37 din pl. 30 din pl. 35 din LIKOVNE IZDAJE: SLOVENSKI IMPRESIONISTI BISERI UMETNOSTI v 10 knjigah RUSKA UMETNOST I—II UMETNOSTNI ZAKLADI JUGOSLAVIJE Grum: IVAN MESTROVlC (monografija) JOAN MIRO (monografija) PABLO PICASSO (monografija) LE CORBUSIER (monografija) J. Cop: VIHARNIKI (knjiga umetniških fotografij) Pl. broš. pl. pl. pl. Pipi, pl. 300 din 200 din 540 din 380 din 150 din 120 din 120 din 120 din pl. 142 din PRIROČNIKI: L. M. S tangi: KOZMETIKA ZA VSAK DAN K. Pollak: SODOBNI DOMAČI ZDRAVNIK J. Strgar: LONČNICE J. Strgar: VRTNE TRAJNICE Wundermann: CVETJE V LEPIH POSODAH ZA DRUŽINO IN DOM (zajeten zbornik za sodobno žeeo) kart. 80 din pl. 70 din pl. 60 din pl. 60 din kart. 95 din pl. 100 din Knjige dobite v vseh prodajalnah. Pri večjih nakupih možnost obročnega odplačevanja. Naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 I PO NAČELU PARITETE MAKEDONIJA I Glavno misel iz razprave na seji sveta Zveze sindikatov Makedonije, posvečene organizacijskim spremembam v sindikatu Jugoslavije, bi lahko povzeli: tako članstvo kot tudi forumi sindikatov morajo odgovoriti na nekaj vprašanj, predno bomo dokončno sprejeli stališča o bodoči fiziognomiji sindikalne organizacije. Najprej pa je treba izoblikovati jasna stališča o tem, ali ustanavljanje nacionalnih sindikatov pomeni razbijanje enotnosti delavskega razreda v Jugoslaviji, pa tudi o tem, ali je potrebno v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije I I I SRBIJA HKRATI S PRIPRAVAMI NA KONGRES Kaj za manj razvite? Vedno več je predlogov, da bi morali strukturo investiranja v manj razvitih predelih spremeniti v prid gradnje obratov, ki jih je možno povezovati z gospodarskimi dejavnostmi v razvitejših področjih V okviru sedanjih dogovorov o spremembah, ki bodo bistveno predrugačile naš ekonomski in politični sistem, razpravljajo v vseh republikah tudi o perspektivi svojih manj razvitih občin in pokrajin. Zanimanje za razvoj zaostalih predelov pa je v republikah okrepilo tudi zanimanje za razvoj manj razvitih področij Jugoslavije, saj gre za vsebinsko enako vprašanje, to je, kako takšnim predelom pomagati, da bi se izkopali iz gospodarske in družbene zaostalosti. Kot je znano, je Jugoslavija samo preko sklada in proračuna v zadnjih petih letih odštevala več kot 2 % svojega družbenega proizvoda za razvoj manj razvitih področij. Vsakršno občut-nejše zvišanje tega odstotka bi na sedanji ravni naše razvitosti pomenilo resno obremenitev našega celotnega gospodarstva. Sklad je dajal kredite v poprečju z rokom vračila 19 let in pol ter z 2 % obrestmi. Kreditov pod bolj ugodnimi pogoji že skoraj ni več 'možno odobravati, razen če bi se odločili za skrajno radikalno rešitev: dajanje posojila brez obveznosti vrnitve ter brez obresti. To bi pa povzročilo hude težave. Vendar kljub takšni ugodni pomoči nismo dosegli pričakovanih rezultatov; ne zmanjšuje se razlika v narodnem dohodku med bolj in manj razvitimi pa tudi stopnja investiranja se ne nagiba v korist nerazvitih, zlasti ne v Kosovu. Srečanje s temi dejstvi je ob različni ravni doseženega razvoja posameznih občin znotraj republik prisililo republike, da so začele razen že uveljavljenih in znanih iskati tudi še druge oblike za pospešitev razvoja manj razvitih. Tako so že skoraj vse republike sprejele zakone o pomoči manj razvitim področjem ali pa jih še pripravljajo. Srbija je nerazvite občine kategorizirala, ob tem pa sklenila, da jim bo nu- I I I uveljaviti načelo paritete. V razpravi so se člani predsedstva pomudili v glavnem ob teh vprašanjih, pri čemer so poudarili, da smo pred nastankom novega tipa federacije, katerega cilj je zagotoviti popolno enakopravnost narodov in narodnosti v naši državi. Prav to temeljno načelo družbenih sprememb pa terja tudi ustrezno prestrukturiranje v Zvezi sindikatov in v posebnih sindikatih. Svet Zveze sindikatov v Makedoniji se je pri tem zavzel za tako organiziranje sindikatov po republikah in pokra- I jinah, da se bodo lahko svobodno integrirali v neko skupno orga- nizacijo. Na seji so se tudi zedinili, da bodo prizadevanja sindikatov Makedonije usmerjena v uresničevanje že sprejetih načel in stalisč Vi. kongresa ZSJ. Pri konstituiranju Sveta ZSJ in njegovih organov naj bi zato sprejeli načelo paritete. I I I I I O spremembah v političnem sistemu in 6 aktivnosti sindikata so razpravljali na zadnji plenarni seji Zveze sindikatov Srbije. Pri tem so poudarili, da sindikati ne bi smeli samo povzemati pobud drugih organizacij in političnih sil, temveč bi morali aktivno poseči v proces spreminjanja in sprejemanja ustreznejših rešitev. V razpravi o tem, kako konkretno zasnovati akcijo v zvezi s spremembami družbeno-ekonomskega in političnega sistema, pa so na seji poudarili, da se bo sindikat Srbije boril proti vsem tistim stališčem, ki se bodo zavzemala za krepitev elementov državnosti in politične oblasti na škodo samoupravljanja in združenega dela. Sklenili so, da morajo biti samoupravne organizacije ter vse oblike neposredne demokracije glavno oporišče sindikatov v bodoči javni razpravi o ustavnih amandmajih ter da naj ta akcija poteka hkrati s pripravami sindikatov Srbije na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. I dila različne oblike pomoči, Hrvatska z zakonom določa nerazvite občine, višino sredstev ter usmerjenost ekonomskih naložb; pri nas iščemo rešitev po načelu „dinar na dinar“; Makedonija podpira zaostale občine, to je, iz republiških sredstev financira infrastrukturo: Črna gora pa odšteva več kot doslej za izobraževanje mladine in usposabljanje zaposlenih. Večina dosedanjih investicij v manj razvitih predelih se odteka v tako imenovane bazične veje gospodarstva. Te pa niso vračale naložb v takšnem tempu, ki je sicer normalen za investicije v drugih vejah in v drugih predelih. Zato je vse več predlogov, da bi morali strukturo investiranja v manj razvitih predelih države in v takšnih predelih posameznih republik spremeniti v prid razvoju industrije trajnih potrošnik dobrin oziroma v gradnjo obratov, ki jih je mogoče povezovati z gospodarskimi dejavnostmi v razvitejših področjih države in republik. Brez denarja pa tudi teh zamisli ne bo možno uresničiti. Zato naj bi sklad za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin ostal še naprej skupen izraz solidarnosti in interesa narodov in narodnosti Jugoslavije. Sredstva sklada, zbrana na osnovi obveznih posojil delovnih organizacij, ob njihovi sočasni večji udeležbi pri upravljanju sklada, pa bi se morala p prihodnje nujno zmanjševati, razumljivo, sorazmerno z naraščanjem gospodarske moči teh območij. Potrebno bi bilo določiti tudi zgornjo mejo deleža narodnega dohodka na prebivalca, do katere naj bi po tej poti posojali posameznim območjem sredstva iz sklada. Instrumente za zbiranje sredstev sklada pa bi morali določati le v soglasju z vsemi republikami. VINKO BLATNIK JUGOSLOVANI V NEMČIJI Po podatkih nemških sindikatov je v ZRN zaposlenih 380.000 jugoslovanskih delavcev ali 21,1 % celotnega števila tujih delavcev. Jugoslovanski Več za nezaposlene Izvršni svet Hrvaške meni, da so kriteriji, po katerih dobivajo začasno nezaposleni delavci denarno nadomestilo, preveč strogi. Po sedanjih predpisih dobi nezaposleni delavec nadomestilo, če dohodki na člana družine niso večji od 200 dinarjev. Zaradi tega predpisa ostaja velik del nazaposlenih v težkem položaju, saj prejema denarno nadomestilo samo okoli 7 % nezaposlenih. Računi pa kažejo, da bi morali dobiti nadomestilo vsi delavci, katerih dohodki na člana družine ne presegajo 400 dinarjev. delavci so od junija 1970. leta na prvem mestu. V gradbeništvu v ZRN je zaposlenih 117.827 delavcev, od tega 9.443 v naših podjetjih. Jugoslovanska podjetja so lani nastopala v ZRN v že znanih oblikah: z sporazumom o gradbenih delih z nemškim glavnim prevzemnikom, z lastno organizacijo, a z materialom in mehanizacijo nemškega partnerja; s prevzemom dela v okviru registriranih obratov in v obliki lastnih podjetij, ki so jih naša podjetja ustanovila v ZRN, najbolj pogosto pa kot podjetja z omejenim jamstvom. Strokovnjaki napovedujejo, da bo prišlo v prihodnje še do večje udeležbe naših podjetij pri izvajanju gradbenih in montažnih del v ZRN. Priporočilo zanje je dosedanje uspešno delo na teni zahtevnem tržišču. donije. Na osnovi ugotovitve, da obstajajo domači viri in tehnična pripravljenost za oživitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije - hidrocentrale Gradec, Kozjak, T. Veles, Čebren, termoelektrarna Oslomej in Te Skopje, nuklearna termoelektrarna Krivolak — IS meni, da usvarjanje lastnih virov proizvodnje električne energije opravičuje vse omenjene investicije. Tudi gradnjo atomske elektrarne! SSiSsHl H msmmmsm fA.. 1/UlrrJ^- l l l TE DNI SO REKLI Predsednik SFRJ Tito seji predsedstva ZKJ v ri pravi o ustavnih amand^ j*111 Menim, da je v predi* amandmajev precej takšnega,’ ZIS že sedaj omogoča, da podlagi in v duhu teh amand-jev začne razreševati neka' vprašanja in da lahko op' marsikatere priprave. Vse več je pritiskov - zla* zvezi s cenami. Stabilizacij program ne bo dovoljeval i kuuma do julija; potreba6' von j nagle rešitve. Nekatera vpraša' bo namreč treba rešiti prej- ‘ sti tista, ki zadevajo gosp' stvo, delavski razred in saa upravljanje. To pomeni, lahko v gospodarstvu že ( uporabimo nekatere rešitve, so predvidene v predlogih us' nih sprememb, da bi lahko dt na tej podlagi. Gospodarske in družben6 forme smo se lotili leta 1965'j njenem uresničevanju smej dosegli pomembne uspehe,1 rit; tud. prav je mogoče govoriti tu* ju in o nedosledno* zaostajanju — . ki so se pokazale. O družben1 formi - sistemskih in dn1 vprašanjih - pa menim, da s£ šele sedaj, s temi amandn1, lahko popolnoma razmahnil] uresničila. Naloga nas, nistov, je omogočiti, da se tj družbena reforma čim hi*11 razvijala in uresničevala. Edvard Kardelj, član 'V nega biroja predsedstva t v razpravi na seji pred*' stva: določanju odnosov funkcij federacije in repubtf lUUKLlJ ICUCiaLlJt Ul bilo slišati tudi vprašanja, *); naša jugoslovanska socialist*1 državna skupnost še fedetj ali postaja konfederacija. Od četka je bilo jasno, in to je pj do izraza tudi v predlag11 amandmajih, da se ne c* umetno vključevati v n0'f klasične oblike federalizm* konfederalizma. Čeprav se z* strukturi SFRJ marsikaj glob1 spreminja, kar odstopa od P nih definicij klasične federa* nimamo potrebe niti spremi] imena naše skupne države ni1 prepirati o tem, koliko srn* deracija in koliko konfedera* Mi federacije ne gradimo p0, kih statičnih državnopra* obrazcih, ampak kot posc| socialistično, tako državno j samoupravno skupnost. Tisto, kar združuje naše J rode in kar v končni poskj določa tudi povsem origifl8] naravo našega federalizma, naše ustave, so naslednja usta. načela: 1. Pravica vsakega narod* samoodločbe, ki vključuje pravico do odcepitve. 2. Takšen položaj vsakega roda, ki mu zagotavlja vse * nosti samostojnega razpolag? z vso družbeno reprodukcij1 republiki. 3. Skupna revolucija in n pen boj za uveljavitev oblast', lavskega razreda in vseh dele1 ljudi kot tudi socialisti samoupravne in demokrat] družbe. 4. Številne skupne ekoG ske in druge koristi, ki se us* jajo na enotnem trgu in enot* gosi JU 111 i spodarskem območju. J 5. Vzajemna solidarno*] pomoč narodov Jugoslavije litičnem in gospodah; smislu, še zlasti pa glede škaf. prizadevanj za hitrejši gosp0' hticnem m gospoa Zbornik je prejel L Kajuhovo nagrado za leto 1971. Obdarujte z njim aktivne sodelavke in upokojenke, ki so delale v vašem kolektivu. Cena cpl. 330.— din. Zbornik naročite pri zavodu BOREC, Ljubljana, s Beethovnova 10. S * * s * * if* f# s* ** s? s* č & # 0 inles PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT jJ Z * * * * * S * * * * * * * * i i * * * * * * * * * * * * Grand hotel Palače in gami hotel Apollo, Mirna in Neptun, zgrajeni v rekordnem času, so velika pridobitev za turistični Portorož. Vsi ti objekti čakajo na turiste. Čez dobra dva meseca bodo že prvi prišli. Toda tisti, ki so se „spustili“ v izgradnjo teh gostinsko-turističnih objektov v okviru podjetja Palače hotel, so k več kot 13-milijardni investiciji starih dinarjev pozabili „pripisati“ vsaj še 200 ali 300 milijonov starih dinarjev za vzgojo potrebnih kadrov. V arhitektonsko-grad-benem smislu prečudoviti gostinsko-turistični objekti so ostali brez posadke. Na razpis v „Delu“, ko gostinsko podjetje Palače hotel nudi delo in ne nazadnje tudi dober zaslužek v na novo zgrajenih hotelih, vsaj 339 kuharjem, natakarjem, slaščičarjem, receptorjem, sobaricam, pomivalkam in ljudem z dmgimi podobnimi poklici, se ni javil nihče drug kot nekaj upokojencev brez vsakršne' gostinske izobrazbe. Kako se bodo v Palače hotelu rešili iz zadrege? ELVIO KORELIČ, direktor/ki je pred nedavnim prevzel krmilo tega podjetja, zmiguje z rameni: „Pomagali si bomo s študenti. Gostinske delavce si bomo morali nabrati na Čehoslovaškem in na Poljskem, če jih bomo dobili...“ Kaj torej pomaga besedovanje na raznih zborovanjih - nazadnje so bili prav gostinci na svojem zboru v Rogaški Slatini lani najglasnejši - da je treba ob investicijah v nove gostinsko-turistične zmogljivosti načrtovati tudi izobraževanje kadrov za te objekte in za to zagotoviti denar. Toda praksa je, kot vidimo, drugačna. Kaže pa, da portoroških gostinskih in turističnih delavcev tudi ta primer še ne bo izučil. Gostinsko podjetje ,Metropol" iz Lucije gradi v Portorožu nove zmogljivosti - hotele, zimski bazen, restavracije, slaščičarne in druge spremljajoče objekte — pa spet brez vsakršnih vlaganj v izobraževanje kadrov. Tudi njim jih samo na razpis ne bo mogoče dobiti. Vsi pa v Portorožu ne delajo tako, kot smo zapisali. Ob novih hotelih Apollo, Neptun, Mirna in Grand hotel Palače je zrasel še en hotelski kompleks, ki ga je zgradil „Central“, delovna enota ljubljanskega podjetja EMONA. Tu so mislili na kadre že na začetku. Poslali so jih v šolo, za začetek kar 80. Zdaj si v tej delovni organizaciji ne belijo las, kje bodo dobili kadre, kot to začenja skrbeti njihove sosede. M. ŽIV KO VIČ EaJns m WJ&BiWJ BH TEKE DE — LETO 1961 Ntnajst deklet iz obrata Modnih oblačil v Žireh je dobilo delo v žirovskem obrtnem centru, ki je v teh prostorih organiziral šivalnico zgornjih delov čevljev VSEM PRIZADEVANJEM NAVKLJUB - Fantje, kaj pa, če bi eden pogledal, če ni morda v koreninah kaj narobe, da tako hitro raste IZ NAŠE DRUŽBE CELJE Mladi, ki se ne šolajo in ne delajo Po podatkih celjskega zavoda za zaposlovanje je ostalo od vseh učencev, ki so v preteklem letu zaključili šolske obveznosti nevključenih v delo ali šolanje samo 6,2 odstotka. To je skupaj 62 mladih, od tega 27 fantov in 35 deklet. I 1 S * 9< lii hi Te nij ski tre na re< Tc PROBLEMI OTROŠKEGA VARSTVA NA DOLENJSKEM Še vse preveč smo počasni Povsem drugače pa je v občini Šmarje pri Jelšah. V tej občini jih je ostalo nevključenih kar 26 odstotkov. S krediti in s pomočjo delovnih organizacij bi se dalo ob prispevku marsikaj rešiti Na Dolenjskem so vse štiri občinske skupščine — Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje — sprejele odloke o stopnjah prispevka za otroško varstvo. Vse občine so namenile za dnevno varstvo otrok 0,45 odstotka prispevka od bruto osebnih dohodkov in 0,40 odstotka od čistega zneska pokojnin in invalidnin. Ker 12. člen zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva omogoča občinskim skupščinam še zbiranje denarja od kmetijske dejavnosti, samostojnih obrtnikov in drugih poklicev, sta ta člen uporabili tudi občinski skupščini Novo mesto in Črnomelj. V Novem mestu so od teh dohodkov občinskega proračuna namenili za dnevno varstvo otrok pet odstotkov zbranih sredstev, v občini Črnomelj pa 0,20 odstotka. V ostalih dveh občinah, to je Metlika in Trebnje, iz teh virov niso predpisali prispevka za otroško varstvo, ker bi bil, zlasti še prispevek od kmetijske dejavnosti, bolj simboličen in bi le malo pomenil. Povsod zatrjujejo, da bo letos za otroško varstvo na voljo več sredstev, kot prejšnja leta. V Novem mestu predvidevajo, da se bo letos zbralo približno 1,700.000 dinarjev, kar je za 15 odstotkov več kot lani. V otrok, ker zanje pač ni prostora. Do maja meseca bodo predvidoma na Ragovski cesti v Novem mestu zgradili nove prostore za 150 otrok, vendar s tem problem, še ne bo v celoti rešen. Petletni program razvoja otroškega varstva v občini sicer uresničujejo, vendar počasneje, kot so načrtovali. Pri novogradnjah se namreč srečujejo z občutnimi podražitvami. Po predračunu bi uresničitev petletnega programa razvoja otroškega varstva v novomeški občini veljala 11,5 milijona dinarjev, z dosedanjimi podražitvami gradbenih del pa je ta vsota narasla že na 20 milijonov dinarjev. Na dlani je torej, da bodo samo z lastnimi sredstvi sklada za otroško varstvo, če delovne organizacije ne bodo ničesar prispevale in če ne' bo mogoče dobiti ustreznih kreditov, lahko uresničili ta program komaj v desetih letih. Podobne težave imajo tudi v Črnomlju in Trebnjem. V obeh krajih računajo letos na novogradnje, če bodo uspeli dobiti tudi potrebne kredite, ker lastna sredstva ne zadostujejo. S problemi otroškega varstva se v vseh štirih občinah na Dolenjskem ukvaijajo posebni sveti pri temeljnih izobraževalnih skupnostih, pri katerih se na posebnem računu zbirajo tudi sredstva za razvoj otroškega varstva. Za zdaj se nikjer ne navdušujejo za ustanovitev samostojnih skupnosti otroškega varstva. Sodijo namreč, da je bolje, če sta varstvo in vzgoja predšolskih otrok vključena v celoten vzgojnoizobraže-valni sistem, ki ga v občinah vodijo temeljne izobraževalne skupnosti. Poleg tega pa te skupnosti neposredno plačujejo tudi dejavnost vzgojno varstvenih ustanov, štipendirajo kadre zanje in nasploh skrbe, da bo otroško varstvo, v okviru možnosti seveda, hitreje napredovalo. R.Š. Oba odstotka tako v Celju kot v Šmarju pri Jelšah sta sicer manjša kot prejšnja leta, vendar še vedno visoka. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da gre pri teh nevključenih predvsem za tiste, ki so osnovno šolsko obveznost zaključili že v nižjih razredih in ne dobe zaposlitve ali mesta za uk. MILAN BRECL * \ Inles £ % PRODAJA t POLKNA * VRATA 2 OKNA ? NA KREDIT ribnica OB LETOŠNJEM DNEVU ŽENSK V ZASAVJU Črnomlju in Trebnjem bodo zbrali po 350.000 dinarjev, to je 30 oziroma 40 odstotkov več kot lani. V metliški občini pa bodo od lanskih približno 50.000 letos prišli na okoli 200.000 dinarjev. V vseh občinah bodo tako zbrani denar porabili za naložbe v nove vzgojno varstvene ustanove za predšolske otroke. V Metliki bodo s tem lahko odplačevali anuitete za ustanovo, ki so jo odprli predlanskim in za gradnjo otroških jasli. Te bodo gradili letos kot drugo etapo vzgojno varstvene ustanove. S tem bo v Metliki problem otroškega varstva v glavnem rešen. V ostalih treh občinah pa samo tako zbranega denarja ni dovolj za izgradnjo prepotrebnih novih objektov za dnevno varstvo predšolskih otrok. Najteže je v samem Novem mestu, kjer so potrebne največje. Zdaj imajo v organiziranem varstvu le. dobrih pet odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Samo v Novem mestu so morali v jeseni odkloniti več kot 200 Obljubo, dolgo sodom lot Vsak dan, ko gre okoli štiri tisoč žensk v Zasavju na delo, se najmanj vsaka četrta vpraša, ali bo njen najdražji varen, nahranjen in priden pri sosedih in drugih dobrih ljudeh, in samo vsaka deseta lahko pomisli na dobre strani varstvenih ustanov. To pa ni edina njihova skrb; glodajoče so še druge kot: ali bo njen otrok danes znal v šoli, je naloga v redu, ne bo pozabil zakleniti stanovanja, ko bo odšel zdoma? Številne med njimi se bodo spomnile kar spotoma, kaj bodo skuhale za kosilo, ko se bodo vrnile z dela, in kaj kaže spotoma kupiti v trgovini. In tako letošnji 8. marec - njihov dan ne bo kdo ve kaj drugačen, kot je vsako leto. Morda se bodo samo spomnile na nekatere obljube, stare sedem let in več, in jih spet pozabile. Samoupravni organi BREZ DELAVK Občinski sindikalni sveti in vodstva osnovnih organizacij sindikata v večjih zasavskih podjetjih že vrsto let obljublja1 jo, da bodo politično ocenili vzroke, da celo v tistih kolektivih, kjer je zaposlenih skoraj polovico žensk, niso vsaj nekatere kandidirali v organe samoupravljanja. Če pa so jih, niso bile izvoljene, ali pa bi lahko na prste ene roke prešteli, koliko jih je v delavskih svetih. Ali res drži mnenje posameznikov, da se delavke ne zanimajo za razvoj gospodarjenja svojih kolektivov? Resnica je drugačna. resda ne pozna zapletenega mehanizma stabilizacije, ne odlokov, sprememb in drugega in-strumentarija. S tem pa ni rečeno, da ne vedo, kaj želimo doseči z reformo reforme. In če jo ocenjujejo s svojega zornega kota, navadno z vprašanjem, kako se bodo vsi ukrepi očito-vali pri njihovem dohodku pa v trgovinah, ko bodo potrošnice, in doma, ko postanejo gospodinje, bi morali vzeti to za zanesljivo znamenje, da se zavzemajo za stabilnost in da so pripravljene tudi bolj in več delati, posebno tedaj, če bodo spoznale, da zaradi tega ne bodo prikrajšane. Za zdaj jim nismo izpolnili obljub, danih pred petimi leti, da cene ne bodo naraščale, da se življenjski stroški ne bodo zviševali! RAZBREMENITEV ŽENSK SAMO NA PAPIRJU V Zasavju so občinska vodstva za družbeno aktivnost žensk najmanj sedmo leto zapovrstjo pred 8. marcem razpravljala o tem, kaj storiti za razbremenjevanje zaposlenih žensk, kako jim pomagati, da bi se nekatere utegnile celo širše vključiti v aktivno družbenopolitično življenje, pa so vsi njihovi predlogi doslej ostali v predalih in neizpolnjeni. Obratov DELAVKE SE ZANIMAJO ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA Veliko zaposlenih žensk v zasavskih delovnih organizacijah NAROČILNICA Naročamo................... izvodov brošure z gradivom za javno razpravo o spremembah Ustave SFRJ na naslov Račun bomo poravnali takoj po prejemu brošur. Zig' Cena brošure: 13,50 dinarjev. Podpis Opomba: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ČZP »DELAVSKA ENOTNOST« — Ljubljana, Dalmatinova 4 II. •.v.vi.V družbene prehrane, razen v nekaterih podjetjih, dejansko ni. Varstveni oddelki v osnovnih šolah zajemajo samo okrog 400 otrok. Storitvene dejavnosti ponekod hirajo, zato je zaposlena ženska še zmeraj tista pri hiši, ki se mora lotevati celo teh del. Obljube nekaterih vodstev podjetij, da bodo odpravila nočno delo za ženske, so se razblinile in ena tretjina zaposlenih žensk v revirjih še vedno odhaja vsak tretji teden na nočno delo. Še bi lahko naštevali, pa bodi dovolj. Morda pa bi res utegnili vsaj ob letošnjem 8. marcu nekatere obljube izponiti? Vsaj nekatere. in ni Pi v !Sr |sr ki ni sl §£ R la R Pravljični svet v vrtcu, ki se imenuje po kralju pravljic H. CH. Andersenu. Med novimi stolpnicami v Šiški v Ljubljani so postavili novo vzgojnovarstveno ustanovo in v njej prebijejo otroci svoje najlepše urice v sanjskem svetu Andersenovih pravljic. Škoda le, da imajo takih ustanov tako malo in da še toliko otrok čaka na to, da bo na toplem in pri igri varno počakalo svoje starše, da se vrnejo z dela — A.AGNIČ IZ NAŠE DRUŽBE Pobuda iz Šo-stanja Predstavniki elektrogospodarstva in republiški poslanci za skupno mizo o problemih elektrogospodarstva Tudi člani delavskega sveta Termoelektrarne Šoštanj me-nijo, daje bila zadnja razprava v skupščini SR Slovenije o elek-Togospodarstvu preveč pavšal-Ila, kritične misli, ki so bile izločene, pa premalo utemeljene. To so poudarili na zadnji seji delavskega sveta, ko so govorili 0 gospodarjenju v letu 1971 ter 0 nalogah za letošnje leto. Ker v skupščinski razpravi o elektrogospodarstvu tudi niso sodelovali predstavniki elektrogospodarstva, da bi poslancem ‘ahko gojasnih vrsto vprašanj, so se Šoštanjčani odločili, da bodo v Velenju sklicali skupno sejo delavskih svetov Savskih elektrarn iz Ljubljane, Termoelektrarne Trbovlje in Termoelektrarne Šoštanj. Na to skupno sejo samoupravnih organov Pa bodo povabili tudi poslance, ki so sodelovali v zadnji skupščinski razpravi o elektrogospodarstvu. Za skupno sejo bodo Pripravili podrobno informacijo 0 dejanskem položaju elektrogospodarstva ter o predlogih, kako naj bi rešili nekatera najbolj pereča vprašanja v elektrogospodarstvu. Martina DOVJAK: „Zadovoljni smo v naši tovarni.“ KAKO SE POČUTIJO DELAVKE V TOVARNI PERILA IN LAHKE KONFEKCIJE »KOMET« IZ METLIKE_ Tovarna - drugi dom! Sive škarje na rdečem krogu so simbol tovarne perila in lahke konfekcije KOMET iz Metlike. Tovarna je nekaj časa živela v senci svoje velike metliške rojakinje Beti, vendar je zaradi.sposobnega samoupravnega vodenja stopila že enakovredno z ramo ob rami Beti. Komet je sploh svojevrstna tovarna, polna posebnosti. Verjetno je Komet med redkimi velikimi slovenskimi tovarnami, ki ves čas svojega obstoja - to pa je enajst let - še ni vzela kredita. To je v našem gospodarstvu, ki temelji prevečkrat na vseh mogočih kreditih, nenavadno, gotovo pa pohvale vredno. V Kometu se drže pač tistega srbskega pregovora: „Pouzdaj se u se i u svoje kljuse." Komet zaposluje mlado delovno silo, predvsem dekleta, in je tako poprečna starost v tovarni okoli 19 let. Odnosi v tovarni so resnično prisrčni in kolektiv deluje kot dejanska celota. Vzdušje, kakršno je, je v veliki meri ustvaril direktor Manek FUKS. Sicer pa prepustimo besedo zaposlenim. MARIJI POPIT je Komet prvo službeno mesto in pravi, da ga ne bi marala zamenjati. ,,Odnosi pri nas so resnično prisrčni, prijateljski. Če ZA ENOTNO NACRTO-VANJE RAZVOJA Na prihodnje srečanje bodo povabili tudi gostinske delavce iz avstrijske Koroške , Strokovni odbor za turizem m gostinstvo Gospodarske zbor-: ^ce Slovenije v Dravogradu je Pripravil zadnji torek, 2. marca, v osrednjem zimsko-športnem !Sfedišču Koroške, v Mežici, III. srečanje gostinskih delavcev koroške regije. Pobudo za organizacijo srečanja so dali gostinski delavci iz Koroške, pri or-iSanizaciji pa je sodeloval tudi | ['egionalni odbor sindikata de-I javcev storitvenih dejavnosti “avne na Koroškem. III. srečanja gostinskih delav-cev koroške regije, na katerem so — predvsem v nevezanem [azgovoru — spregovorili o na-J°gah, ki čakajo gostinske in hrristične delavce v tem predelu Slovenije v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma, se je udeležil tudi predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev sto-! otvenih dejavnosti Slovenije JOZE VIDIC. .Koroški gostinski in turi-shčni delavci že nekaj časa opo-Zafjajo, da bi bilo treba na Koroškem uskladiti prizadevanja ^a nadaljnji razvoj gostinske in [uristične dejavnosti. Če se bo botela Koroška bolj vključiti v Uristične tokove, bo nedvom-110 potreben skupen nastop. Se Pravi, da je še kako potreben dogovor o nosilcih razvoja gostinstva in turizma in o tem, kako razvijati turizem v prihodnje. Na Koroškem je mogoče, vsaj za zdaj, ugotavljati Poskuse posameznih področij, ua bi se -- tudi za kakršnokoli ceno že — uveljavili na širšem ! Področju, pa če imajo za to Pogoje ali pa ne. Takšna usmeri-j tev pa lahko koroškemu turiz-11111 in gostinstvu samo škodi. Koroške gostince je v Mežici Pozdravil med drugim tudi Jože Vidic, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Pri tem je naglasil, da so pred gostinskimi delavci velike naloge. Koroška ima, po besedah Jožeta Vidica, velike možnosti za hiter razvoj gostinstva in.turizma. To nedvomno omogoča oziroma pogojuje lepota krajev in pokrajine ter pridni in gostoljubni ljudje. Vendar pa bo mogoče vse to izkoristiti le s skupno, usklajeno akcijo. So-s delovanje pri nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma je na Koroškem nujno, saj bo mogoče le na ta način rešiti vrsto skupnih problemov in nalog. Ob sklepu III. srečanja gostinskih delavcev koroške regije v Mežici — za dobro počutje so poskrbeli člani kolektiva hotela Peca — je Franc Čuk, predsednik regionalnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ravne na Koroškem, povabil vse na prihodnje srečanje, na katero bodo - prvikrat — povabili tudi gostinske delavce iz avstrijske Koroške. (ma) imamo probleme, se lahko vsak trenutek odpravimo k direktorju. Vedno nas je pripravljen poslušati in nam pomagati. Tudi v delavnice pride vsak dan, tako da resnično živi s tovarno DANICA ŠTEFANČIČ z navdušenjem pripoveduje. „V drugih podjetjih ni moč priti do direktorja, kot bi bil nekak bog v oblakih, naš to ni. Drugod se je treba najavljati, pa te še večkrat ne sprejme. Pri nas je drugače. Če je kaj narobe, lahko to takoj potožimo in doslej so vedno takoj uredili vse probleme, če je bilo to seveda možno. V takem vzdušju z veseljem sedim za šivalnim strojem." MARTINO BAJUK smo vprašali o plačah in o kontroli. (Na vratih sem namreč opazil, da so nekatere delavke, ko so odhajale, odprle torbico in jo pokazale vratarju.) „Za kontrolo smo se odločile same predvsem zavoljo preventivnih ukrepov. Sicer pa med nami ni nepoštenih, smo predober kolektiv. Dobro pa tudi zaslužimo, dohodke imamo namreč višje kot naše kolegice v Beti." Kljub visokim poprečnim osebnim dohodkom za to vrsto industrije - poprečje je 1.040 dinarjev - pa je delitev med skladi in osebnimi dohodki 59:41. To je tudi precej bolje kot v večini kolektivov, ki se ukvarjajo z veliko bolj dobičkonosno proizvodnjo. V tovarni Komet so, kot je videti, uporabili v medsebojnih odnosih učinkovito metodo takojšnjega reševanja morebitnih nesporazumov. Tako razreševanje onemogoča kopičenje problemov in posledice, ki se prevečkrat izražajo v prekinitvah dela. Kolektiv se je odločil, da bodo naredili vse, da se bodo dobro razumeli. melbrosia® ________ptld. TEKST IN FOTO: MILOVAN DIMITR1Č Več, toda dražje Po prognozi zveznega zavoda za statistiko letos ne bo prišlo do upada proizvodnje, kot se je to zgodilo po reformi 1965. leta. Nasprotno: pričakujejo do 16 odstotno stopnjo rasti. Napovedi so torej optimistične toda računajo s povišanjem cen. Zavod za cene je že doslej registriral 50 zahtev za zvišanje cen s pomočjo družbenega dogovora, prav toliko pa jih še čaka v predalih zavoda. Če bi pritisku popustili, bi to pomenilo povečanje stroškov poslovanja, torej zmanjšanje izvoznih sposobnosti in zmanjšanje proizvodnje. Izjavo, da ,.gospodarstvo plove s polnimi jadri" je treba torej vzeti z rezervo. Mnogo smo pričakovali od obljubljene razbremenitve gospodarstva, toda pojavljajo se prav nasprotne stvari, nove obremenitve. Vsi petletni plani, ki računajo z velikimi investicijami (avtoceste, naftovodi, železarne, objekti petrokemije), dajejo slabe zglede. Usoda stabilizacije je torej zdaj v rokali republik in • občin.' V fr Ij • n a Marija POPIT: „VeseIa sem, da sem v urejenem kolektivu. Tovarna nam je vsem drugi dom.“ DEJAVNOST RAVENSKE POSLOVNE ENOTE LJUBLJANSKEGA PODJETJA GRADIS Nove zgradbe železarne in Cečovje ponos ravenskih gradisovcev Že od leta 1947 naprej pomagajo zaposleni iz ravenske enote ljubljanskega podjetja GRADIS pri spreminjanju podobe spodnjega dela Mežiške doline. Gradis opravlja med drugim vsa gradbena dela za Železarno Ravne na Koroškem. Prav zdaj obnavljajo in podaljšujejo kovačnico kot zadnji stari objekt. Vsi objekti železarne bodo ali novi ali preurejeni, brzato ima nemalo zaslug tudi Gradis. Ko smo se zanimali za dela v tem letu, smo izvedeli, da imajo zasedene vse zmogljivosti do konca septembra, zdaj pa iščejo delo še za zadnje tri mesece leta. To iskanje dela za konec leta pa je normalen, vsakoletni pojav. Zaradi tega si tudi ne delajo nobenih skrbi. Letos bo 320 zaposlenih, 32 delavcev je zaposlenih tudi v Zvezni republiki Nemčiji, ustvarilo okrog 40 milijonov dinarjev realizacije. Svoje delo so, zaradi zasedenih zmogljivosti celjske enote Gradisa, razširili Ravenčani tudi na Celje. Tam gradijo novo tovarno titanovega dioksida, razširjajo pa tudi železniško vozlišče Greta. Inženirsko in tudi sicer teh- STAVBNO POHIŠTVO ZA VAŠ DOM inles OKNA VRATA VEZANA OKNA GARAŽNA VRATA INFORMACIJE: Ribnica, maloprodaja tel. 87-212 nično najbolj zanimiva gradnja v letu 1971 bo nov železobe-tonski most čez Dravo v Dravogradu. Dolg bo 216 metrov, ima tri širine, cestišče na mostu pa bo imelo vzpon 3 %. Delo mora biti opravljeno do konca leta, spričo maksimalne uporabe mehanizacije pa bo na gradbišču zaposlenih največ 40 delavcev. Zdaj so končane geološke raziskave tal, Gradis pa začenja s pripravljalnimi deli. Gradis je zgradil na Čečovju na Ravnah tudi 800 stanovanj in druge potrebne objekte, zdaj pa je začel z izgradnjo novega naselja na Javorniku, v katerem gradi prva dva stanovanjska bloka. Zapišemo naj še, da ima Gradis na Ravnah na Koroškem dobro urejeno delavsko naselje. V sobah so največ 4 stanovalci, pa tudi sicer skrbijo za zaposlene. Na gradbiščih prejemajo toplo malico, podjetje je kupilo za zaposlene tudi več stanovanj, pomaga pa tudi pri zasebni gradnji. Vsako leto, čez zimo, pripravijo vrsto tečajev -za dosego kvalifikacije. In še na nekaj so opozorili v ravenskem Gradisu. med zadnjim obiskom: pogoji dela, urejeni odnosi in še marsikaj drugega vplivajo, da tisti, ki pride h Gradisu na Ravne na Koroškem, tudi ostane. M. L. !Z DELOVNIH KOLEKTIVOV VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: Sl mhhmi <* 2 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom In za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, LJUBLJANA TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 £ Ljubljana, VVolfova 1 £ KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 £ BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka \ BLAGOVNICA NAMA, Kočevje SKUPŠČINA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE PREDLAGA DELIMITIRANJE OSEBNIH DOHODKOV V ŠOLSTVU Pretesen okvir — a še vedno okvir! Na 14. seji skupščine Izobraževalne skupnosti SRS 25. februaija so sprejeli zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1970, enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov, merila in pogoje za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim, sklepe o financiranju dejavnosti posameznih vrst šol, seveda pa tudi finančni načrt za leto 1971, s katerimi se razporeja 729 in pol milijona novih din. Na osnovi razprave ob sprejemanju teh dokumentov so izoblikovali še dodatne sklepe. Sklenili so predlagati Izvršnemu svetu SRS, da oprosti šolstvo 11 % limitiranja osebnih dohodkov (saj šolstvo kot celota v poprečnih osebnih dohodkih še vedno zaostaja za več kot tekoče leto za drugimi enako kvalificiranimi delavci v Sloveniji) in da s takim delimitiranjem osebnih dohodkov omogoči tudi izplačila za povečan obseg dela v novih oddelkih, kot je predlagal tovariš Reberšek. Glede na precej pesimistično razpravo o tem, da sedanji ukrepi za stabilizacijo gospodarstva onemogočajo v celoti izvajanje zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, a tudi zelo realističnih opozoril, da se je v pretesen okvir vendarle treba ta čas utesniti, so ob koncu sprejeli tudi predlog tovariša Grčarja: skupščini SRS, ki mora dati soglasje k merilom in finančnemu načrtu Izobraževalne skupnosti SRS, bodo temeljito obrazložili, kaj je z razpoložljivimi sredstvi mogoče storiti, katera vprašanja vzgoje in izobraževanja ostajajo odprta in kje še vedno zaostajamo. Po prvotnem izračunu naj bi letos Izobraževalna skupnost SRS razpolagala s 682 milijoni, njen finančni načrt pa razporeja zdaj v resnici 229,5 milijona din, kar je za četrtino več sredstev, kot je bila lanska poraba. Sredstva, ki se bodo do- tekala iz rednih zakonitih virov, se povečujejo za 21 %. Kot je pokazala razprava na skupščini, sicer zaradi velikih zaostankov stanje še vedno ni rožnato, ni pa katastrofalno. Povprečni osebni dohodki bodo letos za 18% višji, čeprav je njihov V ZASAVJU SE PRIPRAVLJAJO NA ZBOR MLADIH SAMOUPRAVLJAVCEV Prvi v revirjih Lani izveljeni delegati v zasavskih delovnih skupnostih za bližnji drugi kongres samoupravljavcev v Sarajevu bodo imeli prihodnji teden priložnost obrazložiti okrog 200 mladim delavcem, o čem bodo razprav- Ijali na tem pomembnem delovnem dogovoru. \ Končan seminar O tem, da posvečajo mariborski sindikati izobraževanju vodstev osnovnih sindikalnih organizacij posebno skrb in da organizirajo za to razne seminarje, smo poročali že zadnjič. Minuli teden se je končal prvi seminar iz letošnjega ciklusa, in sicer so ga pripravili za vodstva OSO odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski stroki. Udeležilo se ga je 31 sindikalnih delavcev, ki delajo v tem sindikatu. V zaključnih razgovorih, ki jih je vodil Otmar Grager, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski stroki, so udeleženci izrazili želje, da bi bilo takih seminarjev še več. V razpravah na seminarju, zlasti pa v zaključnih razgovorih so udeleženci posebej poudarili potrebo po bolj enotni poslovni politiki na področju kmetijstva, živilske industrije in trgovine v Mariboru. Znano je, da je ta povezava v Mariboru zelo slaba. Udeleženci seminarja pa so menili, da bi se moral sindikat bolj konkretno lotiti teh vprašanj in vztrajati tudi na tem, da bodo kolektivi bolje seznanjeni o prednostih poslovne povezave. O. G. realni zaostanek 21 %. Na ta račun smo slišali na skupščini mnogo kritičnih besed, s katerimi so se govorniki (Hasel, Galič) ograjaveli od ocene izvršnega sveta, češ daje sanacija na tem področju že opravljena. Slišati je biio tudi mnenja, naj bi sprožili ustavni spor, ker zvezni limit osebnih dohodkov preprečuje izpolnjevanje zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Kaže pa navesti tudi mnenja drugih, ki so opozarjali na realnost, pa tudi niso dali podpore mnenju o potrebnosti ustavnega spora. Opozatjaii so, da vendarle ne kaže prezreti dejstva, da je slovenska družba v zadnjih letih storila izreden napor v prid postopne sanacije šolstva. Če naj na kratko omenimo nekatere poglavitne razlike v možnostih financiranja glede na lani, potem kaže omeniti, da bo mogoče bolje stimulirati delavce z visoko izobrazbo; da bo mogoče različno nagrajevati učitelje na predmetni stopnji, bolje tiste, ki so si že pridobili potrebno izobrazbo, od njih, ki tega še niso storili; da se bodo sredstva za materialne stroške lahko dvignila le za 15 % (za podražitve); da se bodo sredstva, s katerimi bo ta izobraževalna skupnost sofinancirala B program, povečala za 26 %, toda dodeljevali jih bodo namensko in diferencirano; da se bo razlika od sedanjih 57 % do znižanih stopenj prispevkov na osebne dohodke uporabila za sklade skupne porabe, zlasti za dopolnilno izobraževanje učiteljev; sofinancirali bodo nove oddelke; po boljših delitvenih kriterijih pa se bodo povečala tudi sredstva za sofinanciranje šol pri delovnih organizacijah. izobraževalnim skupnostim in izvršni odbor naj bi na predlog Jed-lovčnika proučila sedanji način sofinanciranja TIS, ki omogoča prelivanje vzgoji in izobraževanju namenjenih sredstev v druge namene; pripravili naj bi boljši predlog. Izvršnemu odboru so tudi naročili naj v zvezi z letošnjo situacijo prouči stanje v občinah Žalec in Ravne na Koroškem, ki letos ne prejemata dopolnilnih sredstev in bi jima bilo treba pomagati premagati težave. Naročili so mu tudi, naj prouči stanje na treh višjih šolah, ki so jih očitno merila za ugotavljanje povračila za opravljeno delo, letos na novo oblikovana, močno prizadela. In končno so še predlagali, da bi na eni prihodnjih sej skupščine razpravljali o šolanju učencev v gospodarstvu in mreži strokovnih šol. SONJA GAŠPERŠIČ Porazni učni uspehi (v luči nagrajevanja učiteljev, Izvršni odbor Republiške izobraževalne skupnosti pred dnevi na skupščini skupnosti ni predlagal, da bi iz letošnjih sredstev za osebne dohodke, ki se povečujejo za 18%, izdvojili 3 % za nagrajevanje kvalitete. Prvotno je taka zamisel obstajala, a ker ni izdelanih meril za nagrajevanje posebne kvalitete dela, so od te zamisli odstopili. 3 % bi namreč skupaj pomenilo 10 milijonov novih din, to pa je zelo velika vsota za delitev brez čvrstejših meril! Osebno sem bil sprva za to, da rezerviramo denar za nagrajevanje kvalitete, je dejal na seji skupščine predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc, čeprav res še ni izdelanih meril za tako nagrajevanje, je ugotovil tudi sam. Dejal je, da je osebno celo za ostrejšo diferenciacijo v nagrajevanju učiteljevega dela. Vse kaže, da tudi povprečnih osebnih dohodkov v bodoče ne bi smeli več prizna- vati linearno, pač pa le tistim šolskim kolektivom v celoti, kjer je dosežen vsaj povprečni učni uspeh, manj pa seveda tam, kjer so učni uspehi porazni. To svojo misel je ulustriral z nekaterimi podatki o učnem uspehu ob letošnjem prvem polletju: Na nekaterih srednjih šolah je bilo v polletju slabo ocenjenih celo preko 69 % dijakov. Na slovenskih gimnazijah je v poprečju 30 % negativnih. Gimnazija Ajdovščina beleži 45,6 % negativnih. Gradbena tehnična šola v Ljubljani 62,1 % negativnih. Poklicna gumarska šola Kranj 52 % negativnih. Učni rezultati na filozofski fakulteti in pedagoških akademijah so katastrofalni, je dejal Zajc. Govorimo o tem, da 40 % otrok ene generacije še vedno ne konča osemletke, in se sprašujemo, ali je masa naše mladine res tako omejeno intelektualno razvita. Ugotavljamo skratka velik osip, pokazalo pa .se bo, je dejal Zajc, da najbolj nekvalificirani učitelji najbolj „me-čejo“, kot pravimo, šole pa še vedno zaposlujejo tudi študente in absolvente, ne pa zgolj diplomante šol. Proučiti kaže temeljito, kje so vzroki tako slabim učnim uspehom v resnici še vedno slabi materialni pogoji šolanja, kje pa so za to številni subjektivni vzroki. S. G. Pobuda za prvi zbor mladih ..samoupravljavcev za območje Zasavja je prišla iz občinskih mladinskih vodstev. Sprejeli pa so jo vsi trije občinski sindikalni sveti, številni mladinski aktivi v delovnih organizacijah pa tudi vodstva osnovnih organizacij sindikata v gospodarskih organizacijah. Skupščina Izobraževalne skupnosti SRS je poleg predlaganih sklepov, s katerimi naj bi prišla pred skupščino SRS in izvršni svet (omenili smo jih uvodoma), naročiia tudi svojemu izvršnemu odboru naslednje: na predlog Janeza Železnika so sklenili izvršnemu odboru naročiti, da naj do jeseni pripravi predlog meril za nagrajevanje kvalitete dela v vzgojnih in izobraževalnih zavodih, da se drugo leto ob istem času ne bi znašli zopet brez njih. Komisija za dodeljevanje sredstev temeljnim Sekcijama pri Društvu socialnih delavcev SRS — za socialne delavce v šolstvu in za socialne delavce, ki so zaposleni v skrbstvenih organih občin oziroma na zavodih in centrih za socialno delo — se je minulo sredo pridružila še sekcija socialnih delavcev, ki so zaposleni v gospodarstvu na območju Ljubljane. Za nemoteno in polno vključevanje ljudi v ustvarjalno delo, v proizvodni proces delovnih organizacij, v samoupravljanje in v družbeno-poli-tično življenje je med drugim potrebna fizična in psihična usposobljenost ter socialna sproščenost. Iz takih načelno opredeljenih potreb delovnih Prvi zbor samoupravljavcev se bo sešel v Hrastniku, predvidoma 15. marca. Na njem bo sodelovalo najmanj 200 mladih delavcev iz vseh zasavskih delovnih kolektivov. Ob tej priložnosti bodo mladi najprej raz-pravljali o nekaterih izhodiščih za izdelavo razvojnega gospodarskega programa revirjev, nato pa o vlogi mladih pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Delegati za drugi kongres samoupravljavcev pa bodo spregovorili o tem, kako so se pri-pravili na ta delovni dogovor in o čem bodo na njem spregovorili. Združeno podjetje slovenske železarne S. 0. P. 0. ŽELEZARNA ŠTORE Pričakujejo, da bodo mladi v razpravi izoblikovali vrsto svojih pogledov in stališč o nadaljnjem razvoju neposrednosti samoupravljanja in tudi kritično povedali svoje izkušnje iz podjetij. Zavoljo tega utegne biti prvi zbor mladih zasavskih delavcev pomemben prispevek k utrjevanju samoupravljanja in predvsem k vključevanju mladih v organe samoupravljanja v vseh tistih delovnih skupnostih, kjer jih za zdaj odrivajo od te pomembne družbene aktivnosti. TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM IN SINDIKAT ŽELEZARNE ČESTITATA VSEM ŽENAM ZA NJIHOV PRAZNIK MEDNARODNI DAN ŽENA - 8. MAREC kolektivov izhajajo naloge, ki so sestavni del poklicne dejavnosti socialnih delavcev. Delo socialnih delavcev n* lahko, kajti poleg vseh probk' mov, v katere se morajo po; glabljati, jih nemalokrat pdj delu ovirajo tudi zastarela m ne-1 nja, da je socialno delo v delovnih organizacijah nepotrebno-Res pa je tudi, da se mnogokrat socialni delavci težko znajdejo ( kolektivih, kjer jim je vodstveni | kader bolj malo naklonjen. So cialno delo je še relativno mlada i dejavnost, vsebina, oblike i1! metode dela v vsakodnevni praksi socialnih delavcev pa niso še dovolj izdelani. Naloga sekcije, ki so jo minuli teden ustanovili, je nuditi svojim članom konkretno pomoč pri premagovanju ovir. Sekcija bo p°' magala svojim članom pri izdelavi programov za posamezna področja dela in usmerjala nji ! hovo delo na reševanje trenutno najbolj aktualnih nalog. Razen tega bo sekcija skupaj z izobraževalno skupino VSSD in Zvezo , društev socialnih delavcev orga-: nizirala strokovne posvete, seminarje in predavanja za dopolnilno izobraževanje in izmenjavo strokovnih izkušenj. Zakonodaja s področja socialnega varstva, delovnih razmerij, samoupravnih dogovorov in vseh ostalih predpisov, ki zadevajo zaposlenega človeka, je zapletena in razvejana. Sekcija bo spremljala to zakonodajo ti o tem informirala svoje člane-Razen tega bo sekcija spremljala strokovno delo in analize posameznih socialnih delavcev, jih! zbirala in sintetizirala ter seznanjala družbeno-politične i skupnosti in organizacije tet druge zainteresirane institucijes socialnimi problemi v podjetjih- -A r' • -A ’ ‘ ,'irfv-?*'. ŠPORT IN REKREACIJA III. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GOSTINCEV TREH DOLIN Stalni obiskovalci gorskega sveta trdijo, da so pozimi razgledi najlepši. O tem so se prepričali tudi Udeleženci VI. spominskega pohoda na Stol, o čemer smo poročali v prejšnji številki DE — Foto: Marjan Garbajs CELJE Smučarske sekcije tovarne •ehtnic Libela Celje je na smuči-*fiih na Golteh organizirala tradicionalno prvenstvo v veleslalomu za prvenstvo Libele. Tekmovanja 58 je udeležilo več kot 30 tekmovalcev. Najboljši so prejeli medalje, začetniki pa priznanja Za pogum. Nepričakovano je Zmagal Ivan Novak. Največji fa-vorit, Oto Tanšek, proge ni prevozil. Na prvenstvu Libele so tekmovalci dosegli naslednji vrstni ted: Novak 29,8, 2. Mulej 31,8, 3. Kuzim 32,0, 4. Kramar 33,0, Paher 34,4, itd. .Tekmovanje je hilo zelo dobro pripravljeno. M,BRECL KRVAVEC Športniki elektrogospodarskih Podjetij Slovenije se bodo letos zbrali na svojih XV. zimskih športnih igrah, ki bodo 12. in 13. marca 1971 na Krvavcu. Udeleženci bodo tekmovali v smučarskih tekih in veleslalomu. Računajo, da se bo iger udeležilo blizu 200 delavcev te panoge. F. D. STARI VRH . Na smučiščih na Starem vrhu J® bilo minuli teden prvenstvo tovarne barv in lakov Color Medvode v veleslalomu. Na startu je mio 30 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v tri kategorije. Najboljši rezultat je dosegel ing. Hafner Matjaž, zmagovalec v katerogiji članov. Naslove prvakov sta osvojila še Gostič lože pri starejših članih in Kržin "ilena pri članicah. MEDVODE Na avtomatskem kegljišču Hidro v Medvodah so se pomerili V borbenih igrah kegljači Color-Ja, ki so bili razdeljeni po delovnih enotah. Prvo mesto je osvojila ekipa saržirnice s 443 podrtimi keglji, sledijo ekipa mešal-nice, niansirnice, mehanične delavnice in mešana ekipa. (-fr) LJUBLJANA Konec februarja je Mestna skupščina Ljubljane končno imenovala gradbeni odbor, ki bo nadaljeval delo iniciativnega odbora za gradnjo zimskega bazena v Ljubljani. Predsednik Vadbenega odbora je inž. Miha Rošak. Bajc bo glavni projekt končan še letos. kranjska gora v soboto 6. marca bo v Kranjski gori II. sindikalno prvenstvo v veleslalomu mesta Ljubljane. Prvenstvo organizira Mestni svet tveze sindikatov Ljubljane. Smučarsko tekmovanje bo potekalo P° enakih kriterijih kot predhodna občinska tekmovanja. Moški in ženske bodo nastopili v 'teh starostnih kategorijah, tekmovanje pa bo posamično in skupno. Vse najuspešnejše ekipe Pa tudi posamezniki bodo nagrajeni. LIVEK V okviru DŠI Primorske so razpisali občinski sveti zveze sindikatov Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Nova Gorica, Obal-Pi svet Koper, Postojna, Sežana m Tolmin tekmovanje v veleslalomu. Zimske delavske športne S)e Primorske bodo 6. marca na Livku. Igre organizira Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Tolmin v sodelovanju s smučarskim klubom „Matajur“. Predstavniki delovnih organizacij se bodo pomerili v veleslalomu. S 5 5 4 4 P * * * + * * * \ \ 5 * s s 5 * + * \ \ * * * P P P P P 'p P P 'p P P P P 'p P 'p \ \ XXI. republiško prvenstvo invalidov v smučanju Na pobočju smučišča v Gozdu Martuljku so se minuli teden zbrali smučarji invalidi in vojaški vojni invalidi, kjer so se pomerili v veleslalomu. Na 520 m dolgi progi s 23 vratci in višinsko razliko 85 m so se tekmovalci zagrizeno borili za čim boljšo uvrstitev. Ker s tem tekmovanjem sovpada 30-letnica vstaje, so se tekmovanja udeležili tudi smučarji veterani - vojaški vojni invalidi, ki so v predtekmovanju dokazali, da še vedno štejejo v vrste dobrih smučarjev: Rezultati: vojaški vojni invalidi: 1. Jocif Miloš, invalid VII. kategorije, s časom 1,49.8; 2. Završnik Maks, invalid VI. kategorije s časom 2,03.3; 3. Varnuš Franjo, invalid VII. kategorije, s časom 2,08.9 itd. Tekmovalni del - Invalidi III. ka- Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK P P P P P P P P P P P P P P P P P P P \ P P P P P P P P P J 5 p J tegorije - brez noge pod kolenom: 1. Bevc Ivo ŠD Borec, Kranj, s časom 2,00.9. Invalidi IV. kategorije - s trdo nogo in trdim kolkom: 1. Furlan Janez, ŠD Borec Kranj, s časom 1,50.0; 2. Meglič Ljubo, ŠD Borec Kranj, s časom 2,36.6 itd. Invalidi V/a kategorije - brez obeh rok; 1. Sagadin Branko ZZUIM Kamnik s časom 4,39.3. Invahdi V. kategorije - brez ene roke: 1. Pukl Jože SD Maribor -Invalid s časom 1,48,5; 1. Flakus Jože ŠD Invalid Maribor s časom 1.58.5. Invalidi II. kategorije - brez noge nad kolenom: 1. Stržinar ŠD Borec Kranj s časom 2,12.5; 2. Tomc Anton ŠD Borec Kranj, s časom 2.27.6. Invalidi VI. kategorije - splošni invalidi nad 50 %: 1. Završnik Maks ŠD Invalid Ljubljana, s časom 2,03.3; 2. Šlibar Jože ŠD Borec Kranj, s časom 2,10.8. Invalidi VII. kategorije - splošni invalidi pod 50%: 1. Nadišar Miro, ŠD Borec Kranj, s časom 1,30.6; 2. Udir Janez, ŠD Borec Kranj, s ča-som 1,46.8. ALEKSANDER MIRTIČ V okviru že tradicionalnega srečanja gostinskih delavcev koroške regije so bile v Mežici III. zimske športne igre gostincev treh dolin — Mežiške, Dravske in Mislinjske. Gre za vsakoletno edino organizirano obliko rekreacije in tekmovanja koroških gostinskih in turističnih delavcev, ki si sicer težko vza: mejo urico prostega časa za tovrstno dejavnost. Tekmovanj v Mežici se je udeležilo 81 koroških gostinskih delavcev, ki so se pomerili v smučanju, sankanju, streljanju in kegljanju. Seveda niso poza-bili tudi na ,,izpit iz spretnosti", to je na tek s pladnji. Največ uspeha, upoštevaje osvojena prva mesta, so imeli tekmovalci iz Mežice in Raven na Koroškem. Rezultati: Veleslalom: ženske: l.Nada Rožej, Peca Mežica, moški: 1. Kristl Perovnik — Peca Mežica, 2. Mirko Jeromel - Mlekarna Slovenj Gradec. Sankanje: ženske: 1. Heda Lečnik — Ravne, moški: Janko Vajt — Radlje, 2. Ludvik Pogorelčnik — Radlje. Kegljanje: ženske: 1. Heda Lečnik — Ravne, 2. Jožica Senica — Peca Mežica, moški: 1. Hinko Murko — Slovenj Gradec, 2. Ludvik Pogorelčnik — Radlje. Tek s pladnji: ženske: 1. Nada Rožej — Peca Mežica, 2. Zala Serafmi - Dom železarjev Ravne, moški: 1. Mirko Vedrih — Merx Ravne, 2. Mirko Jeromel — Mlekarna Slovenj Gradec. Organizatorji zimskih športnih iger gostincev treh dolin pričakujejo, da bo v prihodnje nastopilo še več gostinskih delavcev. Predvsem želijo, da bi prišlo na tekmovanja več mlajših gostinskih delavcev, da bi bilo tako tekmovanje kar najbolj množično, saj starejši gostinci tudi kažejo dobro voljo za tekmovanja! (ma) NOVINAR DE JE PRISOSTVOVAL URI TELESNE VZGOJE NA OSEMLETKI V DOBROVEM »OTROCI SO HVALEŽNI...« Šolska telesna vzgoja predstavlja v našem telesnokulturnem gibanju še vedno problem številka ena. V prvi vrsti zaradi premajhnega števila kvalificiranih kadrov in ne navsezadnje tudi zaradi slabih materialnih pogojev. Praksa pa je pokazala, da sta obe vprašanji najtesneje povezani z miselnostjo oziroma odvisni od osveščenosti okolice. Primeri namreč kažejo, da so številne šole bogatih občin brez telovadnic ali da prizadevni učitelji telesne vzgoje delajo v skromnih pogojih veliko uspešneje od onih, ki imajo za svojo dejavnost na voljo vse, kar si želijo. Skratka, v nekaterih krajih še danes niso zadovoljivo rešili niti vprašanja telesne vzgoje na osnovnih šolah. In seveda obratno: poznamo šole, kjer učitelji telesne vzgoje ne le vzorno opravljajo svoje vzgojnoizo-braževalne naloge, temveč nudijo otrokom veliko več, kot pa je njihova dolžnost. Mednje nedvomno šteje tudi osnovna šola Dobrovo v Goriških Brdih. „Na šoli imamo blizu 500 mladih ljudi, ki se vsak dan vozijo v Dobrovo od vsepovsod. Šola ima tudi svoj avtobus, drugače pa se otroci poslužujejo rednih avtobusnih prog Avto-prometa Gorica . . nam je uvodoma povedal Peter Žigon, ravnatelj šole. Na osnovni šoli v Dobrovem je pouk polkabinetni. Čeprav je šola tako rekoč nova, zgrajena je bila namreč pred petimi leti, je že danes pretesna. Za telesno vzgojo mladih ljudi skrbita na šoli učitelj Leopold Tomšič in profesor Umberto Bizjak. V dobri uri, ki sem jo preživel v lepi telovadnici, sem se prepričal, da govorice o vzorni šolski telesni vzgoji v Dobrovem niso izmišljene. Na šoli v Dobrovem ne primanjkuje žog ... Umberto Bizjak Uro je imel profesor Bizjak. Tisti dan je opravljal zelo nehvaležno nalogo, saj je moral nadomestovati tudi svojega kolego Tomšiča. Hkrati je torej moral delati z več kot petdesetimi mladimi ljudmi. Po vajah oblikovanja je razdelil otroke v pet skupin. Dve skupini deklet sta vadili skok v višino, medtem ko so ostale tri stupine, v katerih so bili dečki, vadile skok čez skrinjo. „Postavil sem tri skrinje različnih velikosti zato, ker fantje niso vsi enako sposobni. Tako so lahko vsi prišli na svoj račun . . mi je po uri razlagal Umberto Bizjak. Tretji del ure je bil namenjen igri z žogo. Kljub nenavadno visokemu številu učencev je dobil vsak šolar svojo nalogo. ,JCot mora imeti vsak učenec svoj svinčnik, mora imeti vsak tudi svojo žogo. V tem sem tudi uspel. Zato lahko hkrati Zaposlim z žogo tudi dva razreda učencev . Ura je bila zares dobro izkoriščena. Kljub temu, daje moral profesor Bizjak istočasno poskrbeti za petdeset mladih ljudi. ,,Vedno znova opažam, da so otroci hvaležni za vse, kar jim nudimo. Zato tudi nimamo problemov z disciplino in zato tudi žanjemo na področju telesne vzgoje kar lepe uspehe . . je povzel Umerto Bizjak. A. ULAGA PESTRA ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST V TOVARNI VERIG NA GORENJSKEM V DVEH LETIH 32 IZLETOV Občni zbor osnovne sindikalne organizacije Tovarne verig iz Lesc je med drugim položil obračun svojega dela tudi na področju skrbi za oddih in razvedrilo svojih delavcev. Delegati občnega zbora so ugotovili, da je sindikalna organizacija, kot vsa leta doslej, tudi v minuli mandatni dobi posvečala vprašanju rekreacije delavcev potrebno pozornost. V okviru sindikata je namreč pridno delala komisija za šport in rekreacijo, ki je organizirala obilo športnih tekmovanj, srečanj, izletov in ogledov športnih prireditev. Ob tem velja povedati, da potrebna finančna sredstva za najrazličnejše akcije komisije za šport in rekreacijo nikoli niso predstavljala problema, saj je nekaj novih tisočakov, namensko oddvojenih za rekreacijo zaposlenih, celo ostalo neizkoriščenih. V minulih dveh letih je organiziral sindikat tudi 32 celodnevnih izle- tov. Samo za lansko leto je oddvojil za izlete 18.000 dinarjev. To pomeni, da so izleti izredno priljubljena oblika razvedrila zaposlenih in da bi kazalo v prihodnje posvetiti prav tej obliki rekreacije delavcev še več pozornosti. In kam so člani sindikalne organizacije Tovarne verig najraje potovali? Delavci so se najbolj pogosto odločili za izlet v Dolenjske in Ča-teške Toplice, na Vogel in v Bohinj, v Kranjsko goro, na Jezersko, v Kamniško Bistrico, na Turjak . . . skratka, navduševali so se predvsem za bližnje izletniške točke, ki po svojih lepotah pogosto prekašajo znane turistične centre izven naših meja. Dalje je kolektiv poskrbel tudi za več izletov, ki so bili združeni z ogledom raznih delovnih organizacij. Znal je torej združiti prijetno s koristnim. Tako so si na primer ko-' vači ogledali koprski Tomos, delavci Vijakarne Termoelektrarno Šoštanj, medtem ko je sindikat OTV organiziral ogled tovarne verig v Bruchlu v Avstriji in ladjedelnice Uljanik v Puli. Izlet v Pulo je bil eden redkih sindikalnih izletov z letalom. Kot tekmovalci so predstavniki Verige uspešno tekmovali na številnih športnih srečanjih. Posebno tistih ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet Radovljica. Eno najbolj uspelih tekmovanj, ki jih je organizirala komisija sindikalne organizacije, je bilo nedvomno srečanje naViševniku. Na srečanju smučarjev, ki so se pomerili v veleslalomu, ni manjkalo dobre volje in veselega razpoloženja. Tudi v tem primeru je sindikat poskrbel za prevoz. saj je organiziral za prevoz smučarjev poseben avtobus. Nadvse priljubljeno je postalo v Verigi nadalje srečanje „suhih in debelih" v nogometu. Po slehernem srečanju je potrebno namreč organizirati tudi povratno tekmo, ne glede na to ali zmagajo suhi ali debeli. Ob teh rekreacijskih srečanjili pridejo še posebej na račun gledalci, ki se zabavajo najmanj tako dobro kot igralci sami. Sindikalna organizacija režije je organizirala tudi več tekmovanj v kegljanju. Tekmovanja so v vsakem pogledu lepo uspela, saj se je zanje prijavilo izredno veliko število delavcev. V Tovarni verig pravijo, da je kegljanje šport, ki si ga lahko privoščijo tako mlajši kot starejši delavci. Zato se navdušujejo, da bi v prihodnje organizirali več tekmovanj v kegljanju v okviru celotnega sindikata, kot to že delajo balinarji. V okviru, praznovanj 20-letnice samoupravljanja v tovarni Veriga je organiziral sindikat med drugim tudi piknik v Završnici. Piknik je izredno uspel, saj so bila ob tej priložnosti na sporedu tudi številna športna tek- movanja, za Katera je poskrbela komisija za šport in rekreacijo. Za prvomajske praznike pa je sindikat organiziral piknik pri Sobcu. Piknik je hkrati predstavljal tudi delavsko srečanje z ostalimi kolektivi občine Radovljice. Na minulem občnem zboru so delegati soglašali s tem, da bi kazalo v bodoče organizirati več takih srečanj, pa čeprav so vezana na razmeroma precejšnje materialne izdatke. Ko že pišemo o oddihu delavcev v gorenjski Tovarni verig, moramo omeniti razveseljivo dejstvo, da je podjetje kupilo v minulem letu nov počitniški dom v Crikvenici. Pri izbiri doma je sodeloval tudi predsednik sindikalne organizacije. Ze v minulem letu je poslal kolektiv na letovanje v, Crikvenico 29 socialno in zdravstveno šibkih članov delovne organizacije, ki so bili prvi gostje v novem počitniškem domu. Seveda na stroške podjetja ... -a. ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 bo te dni izdalo brošuro z gradivom za javno razpravo o spremembah Ustave SFRJ. Gradivo bo obsegalo: - USTAVO SFRJ IZ LETA 1963 - DOKONČNI OSNUTEK BESEDILA USTAVNIH AMANDMAJEV - OBRAZLOŽITEV K NJIM in — REFERAT EDVARDA KARDEUA NA PREDSEDSTVU CK ZKJ IN RAZPRAVO PREDSEDNIKA TITA NA ISTI SEJI Knjižica bo v prihodnjih mesecih nujno potreben priročnik za člane organizacij Socialistične zveze. Zveze komunistov. Zveze sindikatov. Zveze mladine in drugih organizmov družbeno-politič-nega življenja za javno razpravo o ustavnih spremembah. Cena brošure je 13,50 din in jo lahko naročite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 do 12. marca 1971. Prosimo, da izpolnite naročilnico, jo odrežete in pošljete na naš naslov. Ker je naklada omejena, pohitite z naročili! Naročilnico objavljamo na 8. strani. Brošura bo obsegala okoli 200 strani. V SEDMO NADSTROPJE Z AVTOMOBILOM! r 'V'V’k'V%X'Yv* VSAKO LETO VEČ V Ljubljani je Slovenija-avto odprlo največji in najlepši avtosalon „77, moj gre sedaj, ko je uvožen, čez 140. “ „Hm, ni slabo, samo... ne bi ga maral. Sem se navadil, da mi moj potegne 160 če je treba. “ Niso redki taki pogovori. Slišite jih lahko povsod. In če bi ujeli iz pogovora še kakšno številko, bi uganili ne samo, da gre za avto, ampak bi spoznali celo znamko in letnik avtomobila. Avto tudi pri nas ni več takšno razkošje, da si ga mnogi ne bi mogli privoščiti s prihranki in s kreditom. Še malo, pa bo pomenil isto, kot pred leti kolo. Če izvzamemo denar, bo kmalu problem izbira avtomobila. Toliko znamk, tipov in oblik je že, da se je že kar težko odločiti. To pa, da v večjih mestih ne najdeš kotišča, kamor bi ga „za-parkiraT', ni treba nikomur posebej pripovedovati. Še nekaj o tistih 160 kilometrih na uro. Prvi avto je speljal pred dobrimi 150 leti. Poganjala ga je para. Hitrosti so bile najbrž strahovite, za tiste čase, seveda, zato je v Angliji parlament leta 1831 omejil hitrost na 6 kilometrov na uro. Krasno kajne? Danes pa nas z radarji preganjajo, če vozimo več kot desetkrat več. Pravi razvoj avtomobila se je začel pravzaprav pred skoraj sto leti, ko je A. Otto izumil štiritaktni motor na plin, in ko sta malo kasneje K. Benz in Z. Deimler dopolnila ta motor. Eden na bencin, drugi na petrolej. Danes pa že preizkušajo avtomobile na električni, reakcijski, raketni in celo atomski pogon. Preselimo se v današnji čas. Gneča avtomobilov pri nas je očitno največja, saj se od vseh na svetu največ zaletavamo eden v drugega. Pa šalo na stran. Vsak enajsti Slovenec ima svoj avto. Ali konec lanskega leta je bilo v Sloveniji registriranih 150.800 osebnih avtomobilov, v Jugoslaviji pa 720.800. Eno od podjetij, ki se pri nas ukvarja s prodajo avtomobilov, predvsem doma izdelanih, je Slovenija-avto. Že 23 let obstaja. Začeli so pod imenom Ju-goavto in šele kasneje kot Slovenija-avto. S porastom domače proizvodnje avtomobilov, standarda in potreb po avtomobilih je raslo tudi podjetje. Pred dobrimi desetimi leti so spoznali nujnost, da morajo imeti poleg prodaje tudi lastne servisne delavnice. Velika sredstva so vložih v to in danes imajo od 1.100 zaposlenih kar polovico ljudi v servisnih delavnicah. ,.Dolga leta smo si želeli. da bi imeli velike prostore in da bi bili skupaj,“ je pripovedoval generalni direktor Matija Bahar. „Sedaj to imamo.“ Pred kratkim so v Ljubljani na Celovški cesti odprli novo trgovino, ki ji lahko upravičeno rečemo avtosalon. Največja tovrstna trgovina je v Jugoslaviji ho prodajali avtomobile konkurenčnih tovarn. Te, ki jih prodajamo mi, 'imajo združen kapital." V novi stavbi je tudi uprava. Izračunali so, da bodo sedaj, ko so skupaj, pri poslovnih stroških prihranili kar 20 %. Nova prodajalna Slovenija-avta je bila najprej namenjena javnim garažam. Sprejela bi lahko do 900 avtomobilov. Površino 18.625 kvadratnih metrov so po zamisli ing. arh. Franca Martinca preuredili v prodajne prostore. V novi trgovini je zaposlenih 350 ljudi. Slovenija-avto ima sedaj 1.100 zaposlenih. Imajo 37 prodajalcu, od tega sedem izven Slovenije. Poslovnih prostorov imajo 41.680 kvadratnih metrov in še ograjenih 34.000 kvadratnih metrov odprtih prostorov. Od leta 1955 do danes so prodali nad 57.000 Zastavinih avtomobilov in nad 20.000 ostalih. Lansko leto so imeli prometa okrog 700 milijonov dinarjev. Letno se njihov program povečuje za 7 do 10 %. Njihova nova stavba — novi avtosalon, ki meri 18.625 kvadratnih metrov, je stala približno 30 milijonov dinarjev ali 1.700 dinarjev kvadratni meter. Prvotno garažno stavbo je projektiral ing. arh. Usenik, novo preureditev pa ing. arh. Martinc. Gradilo je gradbeno podjetje Grosuplje. Ob novi trgovini lahko parkira 300 do 400 avtomobilov. in menda tudi v Srednji Evropi. Sedem nadstropij ima in skupaj nad 18.000 kvadratnih metrov koristne površine. In če vas je volja, se v želeno nadstropje pripeljete kar z avtomobilom. Odkupili in preuredili so namreč stavbo, ki je bila prvotno namenjena za javne garaže. Nova prodajalna ali kakor jo nekateri imenujejo avto lepotica je stala 30 milijonov dinarjev. ,.Polovico smo dali iz svojih sredstev, za ostalo smo najeli kredit. Sedaj smo za pet let ,,mrzli“.J)okler ne odplačamo dolgov. Škoda," je poudaril Matija Bahar, „radi bi še naprej razvijali servis." V trgovinah Slovenija-avto prodajajo avtomobile Zastave, Tomosa in NSU ter seveda vse rezervne dele. „Veste, avtomobilske tovarne so občutljive. Ne dovolijo, da bi pod eno stre- Tam, kjer ozdravijo bolnike na štirih kolesih Pred devetimi leti je trgovsko podjetje Slovenija-avto odprlo svoj prvi servis za Zastavine avtomobile, To je bil servis na Tržaški cesti v Ljubljani. ..Dvajset nas je bilo takrat," se spominja sedanji obratovodja servisa Franc Predalič. ,,Sedaj smo največji Zastavin .servis v Sloveniji. Imamo 123 ljudi. Naenkrat lahko popravljamo 80 vozil hkrati, in to vse od popravila motorja, ličanja, avtoelektrike in kleparskih del. Imamo tudi avto pralnice in opravljamo tehnične preglede novih vozil. Če kupite avto v naših prodajalnah, opravimo mi vse. Avto dobite že registriran. Žal za sedaj le za tiste, ki stanujejo na ljubljanskem področju." Vsi novi Zastavim avtomobili, ki jih Slovenija-avto prodaja, gredo skozi njihov servis. Takih prvih pregledov, pravijo jim ,,nulti“ servis ali servis pri nič kilometrih, imajo nad 1.000 na mesec. Pravzaprav je to skoraj tretjina njihovega dela. Skupaj gre skozi njihove delavnice približno 3.000 avtomobilov mesečno. Saj so zadovoljni; vseeno pa . . . Sedanje delavnice so postopoma dozidavali, kakor so pač rasle potrebe. Ravno zaradi dodajanja pa ni vse tako funkcionalno, kot bi bilo lahko. „Saj že mislimo na nove prostore. Imamo že tu poleg pripravljeno zemljišče. Ko bo denar . . .“ Nekaj let bodo najbrž še morali počakati, če sem prav razumel generalnega direktorja, ko je govoril o odplačevanju kreditov za novi avtosalon. A. A. 30* Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA>' ITI ■ar jVTTOTŠT A POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul, 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-1991, deviz" L# C4JLjxA.V ijiJts. račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-d» ^ “ 130» S-din in letna 26 N-din — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana