Iz zgodovine keršanske ljudske šolc. (Glej tečaj III.) Pod vlado cesarice Marije Terezije začeli so te naprave vravnovati; pod vlado Jozefa II. izppljali pa so jih in razširili po deželi. Xaj poprej so začeli po dekiiških šolah v Pragi, potem ko so bili šolski nauk končali, otroke podučevati v ženskih ročnih delih. V mestu Silberbergu je grof Taafe odločil posebno sobo, v kteri so se podučevale dekleta v pletenji, šivanji in preji. XTa c. k. grajsčini v Podiebrad-u postavili so posebej žensko, ktera je učila volno in predivo prpsti, in delili so nagrade (premije) tistim, ktere se bodo pred drugimi bolje obnašale. Tosejezgodilo prihodnje leto vgrajsčini Brandeis in petih grajsčinah v Zbirovi; žene ljudskih nčiteljevso navadili volno in prejo presti, kolovratov in vreten so nakupili, da so mogle po šoli dekleta v preji podučevati, ined tem ko so se dečki vadili v godbi ali v drugih tvarinah njim lastnib. X*aj bolj izkazala se je pa glavna šola v Brandeis, ktero je vodil o. Vaclav Klauda. XTe ena deklica njegove šole ni smela postopati, in pokazati je niorala v sabato, kar je med tednom spredla ali napletla; pri konečnem spraševanji dobila je naj pridniša darilo 4 goldinarjev , druga za njo 2 goldinarja in še 4 druge po 1 gold. V 10 tednib spredlo je 21 deklet iz mesta Brandeis in terga Vrab 103 '/4 funtov pavole in faktor (opravnik) v predivnici plačaljimje zato42gold. 19 kr., to so pa morale staršem odrajtati, in tako so imeli starši še korist od tega, da so otroke v šolo pošiljali. To se je razširilo tudi po šolah na kmetih, v kterih so se celo dečke v preji podučevali; v Meseriču in Semicu, kjer od začetka niso hotli otrok v šolo pošiljati, ni ga bilo skorej otroka, kterega bi ne bili drugi otroci za to koristno delo priganjali. Od tega časa napredovala pa je Ijudska šola sklenjena z obertno šolo odleta do Ieta bolj in bolj, in pod naslednikom Marije Terezije cvetela je Ijudska šola tako lepo, da nikjer tako v avstrijanskih deržavah in v nemškem cesarstvu. Od teh visoko važnih naprav Kindermanovih res, da ni ga dandanašnji skorej sledu, ali dobrotljivi nasledki tega so pa ostali. Česko je dan današnji na visoki stopnji obertnosti v vseh rečeh pervo za spodnjim Avstrijanskim; in ako vzroke tega premišljujemo, nikar ne pozabimo na Kindermana, kterega bistra glava v zvezi z darežljivostjo prebivavcev postavila je v ljudski šoli podlago prihodnjega narodovega blagostanja. In ko bi li prašali v pervi polovici sedanjega stoletja premožne kmetovavce, pridne obertnike in brihtne umetnike, ki so dalječ okoli sloveli, povedali bi bili, da se jina je po farnih šolah pokazalo, kakšen sad donaša pridnost in rednost. Ker tako je mislil sloveči mož, ko je izgovoril pomenljive besede: ,,Hočem svoj narod v obertnosti podučevati". Vse drugačna slika stavi se nam pred oči, kadar pogledamo iz Českega na ogersko dežplo. Tudi tukaj ni manjkalo mož, kteri navdušpni potezovali so se za napredovanje, tudi ljudstvo ni bilo neobčutljivo do dobrot, ki so se jim ponujale po novih vredbah blažene cesarice, tudi cesarske vradnije so storile, kar so mogle, da bi se spolnovala volja blage cesarice. Uvoje pa je zaderževalo, da so zaostale te krasne dežele, po kterib prebivajo krepki narodi, toliko časa za nemško-slavjanskim dežplara. Pervo je bila vstava, po kterih je bila dežela podložna toliko in toliko velikašem, stavili so pa ti svoj ponos v to, da po svojih zemljah niso hotli druge poti nastopiti, kakor tisto, po kteri so nekdaj hodili; drugo pa je bilo versko razkolništvo. Protestantje na Ogerskem od nekdaj niso zaupali temu, kar je katoliška gosposka ukazovala, ali kar se je vpeljalo med katoličani, ia so temu nasprotovali. To se je posebno vidilo pri šolskih in cerkvenih zadevah, ker so samostalnost tako dalječ terdili, da niso hotli nič vediti od splosnega nadzorništva, brez kterega vendar deržava obstati ne more. Ker je ta čas povsod še Iatinsčina vladala, tistih pogubljivih jezikovih prepirov, vsled kterib je Madjar tlačil Rumane in Slavjane, tačas še ni bilo, začeli so se pozneje. CD,ij« prih.)