št. 15 (1202) NOVO MESTO,
Leto XXIV Četrtek,
12. aprila 1973
Črnomelj - Jutri začenjajo učenci glasbene šole prvo turnejo z naslovom „Kolpa, reka prijateljstva". V več krajih občine Vrbovsko na Hrvaškem bodo priredili koncerte.
SEVNICA - V soboto bo tradicionalno brucovanje kluba sev-niških študentov. Razen sprejema brucov-novincev bo na plesu konfekcija JUTRANJKA pokazala svoje izdelke^	_____
Črnomelj — Danes popoldne bodo na plenumu občinskega sindikalnega sveta obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil glede ustanavljanja TOZD in o organiziranju delavske kontrole.
BREŽICE - Svet za gospo-d^stvo bo na današnji seji ocenil, kako delovne organizacije v občini uresničujejo prodam o integracijskih procesih, ki jih je sprejel komite občinske konference ZK decembra lani.
NOVO MESTO - Hortikulturno društvo je začelo zbirati prijave za tečaj ikebane, ki bo za ^ odrasle in mladino ob Koncu J aprila. Prijave zbira cvetličarna I na Glavnem trgu.
‘ KOČEVJE — Jutri bo skup-^ ščina kulturne skupnosti raz-f pravljala o delu organizacij, ki ^ jih financira.
ž TREBNJE - V soboto bo v ■ kinodvorani gostovalo prosvetno K društvo iz Straže z znano Finž-gaijevo ljudsko igro „Divji lovec".
KRŠKO — Jutri dopoldne sklicujeta občinska in republiška zveza DPM posvet o poteku akcij in vključevanju pionirskih odredov v počastitev 400-letnice S Gubčevega punta.
Andrej Marinc si je v spremstvu gostiteljev z zanimanjem ogledal tovarno perila Labod, ki je zadnja leta zelo napredovala in postala eden največjih izdelovalcev srajc v Jugoslaviji. (Foto: S. Mikulan)
Predvsem sami bomo ,svo je sreče kovači'
Razgovor s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Andrejem Marincem
SREČANJE PETIH
V torek bo izšel skupni gledališki list I. srečanja gledaliških skupin Posavja. Naklado 5.000 izvodov'je omogočUa konfekcija LISCA iz Sevnice. V listu se bo predstavilo 5 sodelujočih skupin: 2 iz Brežic in po ena s Senovega, iz Kapel in Velike Doline. Vse predstave si bo ogledala republiška žirija.
Andrej Marinc, predsednik republiškega izvršnega sveta, se je v soboto mudil na obisku v novomeški občini, v kateri so v ospreju razvojni problemi, značilni za naglo industrializacijo. To poud^amo, ker se je v teh okvirih sukal razgovor: dopoldne najprej s predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih in gospodarskih organizacij, zatem v LABODU, popoldne pa še s širšim gospodarsko-političnim aktivom novomeške občine. Vmes si je gost skupaj z dru^mi v Dobnik vasi ogledal NOVOTEKSOVO tovarno strešnikov, kjer so priredili otvoritveno slovesnost, na kateri je govoril predsednik DS NOVOTEKSA Andrej Petrič.
Avgust Avbar, predsednik novomeške občinske skupščine, in drugi so gosta seznanili s tem, da so v Novem mestu v preteklosti najprej gradili industrijo in ob tem zavestno zanemarjali vzporedne dejavnosti, kar se zdaj maščuje. Zatem so ga seznanili s težavami v komun^em
šele ko bodo obrat Metalne na Senovem usposobili za normalno obratovanje z jasno razvojno perspektivo, bo imel njegov 350-član-ski kolektiv možnosti za temeljno organizacijo združenega dela. (Foto; J. T.)
urejanju in urbanizaciji, s pomanjkanjem stanovanj, stisko občinskega proračuna, z zaostajanjem srednjega šolstva in s kadrovskimi težavami.
Andrej Marinc je poudaril, da je treba računati predvsem z lastnimi silami in z lastno organiziranostjo, tudi v pogledu srednjega šolstva. Ze-.0 stvarno naj bi ocenjevali razmere, gradili na interesnem združevanju ter iskali rešitve v „v soočanju proizvodnega in neproizvodnega dela“
Zavrnil je trditve, da imajo stara industrijska središča privilegije in da so nova, med katerimi je Novo mesto, zapostavljena. Ne obstaja noben instrument oz. ukrep, ki bi starim centrom dajal prednost, gre le za to, zdaj dobiva prevladujočo vlogo proizvodno delo, s tem pa tudi gospodarska središča. „Izvirni ^eh je bil v tem, da je bila proizvodnja doslej na slabšem, trgovina, posredništvo in podobno pa v boljšem položaju. Poglejte samo, kam so šli strokovnjaki, ki bi jih v gospodarstvu še kako potrebovali. Te stvari zdaj spreminjamo in so .se že obrnile na boljše. ‘
PRAZNIK ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
Svetovni dan zdravja so zdravstveni delavci iz novomeške občine počastili s tradicionalnim zborovanjem 6. aprila na Otočcu. O temi „Zdravje se začenja doma“ je govoril dr. Albin Pečavar, predsednik republiškega sindikata družbenih dejavnosti Vinko Kastelic pa je obrazložil pomen samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki jih bomo ustanovili do konca letošnjega leta.
Že v LABODU, popoldne pa .še na Otočcu v razgovoru z gospodarsko-političnim aktivom je Andrej Marinc naglasil, da se izvršni svet ne namerava vtikati v to, kako bo širša Dolenjska organizirana v smislu zaokrožene družbene gospodarske celote — regije. ,,Čim manj se bomo mi vtikali, tem boljše rešitve in zdrave osnove sodelovanja in povezovanja boste sami našli,“ je dodal.
Popoldne je na Otočcu predsednik IS zelo izčrpno razčlenil naše družbeno-politične razmere. Poudaril je, da smo v težave
prišli zlasti zaradi zmotne teorije o spontanosti družbenega razvoja, ki odriva Zvezo komunistov in druge subjektivne sile in ki vodi v vse hujša družbena nasprotja. Prvi uspehi spremenjene usmeritve se že kažejo, ni pa vsega mogoče narediti naenkrat, saj so se težave kopičile iz leta v leto. Za prihodnje mesece je Andrej Marinc napovedal še hude čase in nove zaostritve za slabe gospodarje ter nove politične bitke, ki bodo potrebne, da bomo utrdili začrtano pot
naše dežele.	TCi-Avi
M. LEGAN
Opeharjeni- kdo je odgovoren ?
V skrbeh za prihodnost kot rudarji, zdaj ponovno kot kovinarji
Naravnost drvijo v izgubo
Kupci ne priznajo višjih cen in rudnik Kanižarica z drugimi premogovniki vred doživlja šok
Kolektiv kanižarskega rudnika je kot ostali slovenski premogovniki v hudih težavah. Dosegli so povišanje cen za premog za največ 20 odstotkov, toda papir jim nič ne pomaga, če kupci novih cen ne priznajo. Termoelektrarnam pa bi morali po novem dobavljati premog celo ceneje kot prej.
Glavni kupec Železniško trans-	zapreti. Povsod že zdaj manjka de-
portno podjetje je kanižarski rudnik	lovne sile, rudarski poklic je težak in
obvestilo z dopisom: „Se ne strinja-	najbrž nihče ne bi vsak dan nosil
mo s povišanjem cen itd.“, v pogo-	glave naprodaj za 800 din na mesec,
voru pa so predstavniki podjetja raz-	R.	BACER
ložili, da bi vlaki vozili z izgubo, če bi premog plačevali draže. Zdaj se premogovniki in železnica vrtijo v začaranem krogu. Kanižarica izstavlja račune ŽTP po novih cenah, plačano dobijo po starih. Ce zagrozijo, da bodo dobavo premoga ukinili, železnica zagrozi: ,J^Ie bomo več vozili in tudi vaš premog bo obležal doma."
Položaj je tak, da ima rudnik Kanižarica v prvih dveh mesecih letošnjega leta že za 350.000 din izgube, osebni dohodki pa so pod ravnijo družbenega dogovora. Zaenkrat še niso uvedli minimalnih osebnih dohodkov, ker si trenutno pomagajo s stransko dejavnostjo - proizvodnjo marmornih plošč. Dolgo pa tako ne bo šlo.
Omeniti velja še to, da si na minimalne osebne dohodke v rudarstvu ne upajo niti pomisliti, kajti če bi se to zgodilo, bi morali rudnike kmalu
SLOVENSKI JAVNOSTI
Odprto pismo
Kdaj bo slovenska družba reševala probleme kmetov — borcev NOB na podoben način, kot jih za zaposlene in upokojence?
Občinska skupščina Metlika je na seji 30. marca obravnavala dva pomembna odloka: o varstvenem dodatku za kmete borce (stare nad 60 let s priznanim sodelovanjem v NOB pred 9. sept. 1943) in o kriterijih za podeljevanje družbene pomoči drugim socialno šibkim udeležencem NOB (priznavalnine). Prvi odlok je bil sprejet, drugi pa do nadaljnjega orožen. Ugotovljeno je bilo, da s sredstvi občinskega proračuna (kljub delni podpri republike) teh problemov ne bo mogoče zadovoljivo rešiti.’
Način reševanja teh problemov je močno razburil in izzval vrsto protestov ne le pri udeležencih NOB ampak v vsej belokranjski javnosti. Občinska skupščina je sklenila poslati to odprto pismo slovenski javnosti in z^tevo republiškim organom, naj probleme starejših kmetov-borcev in drugih socialno šibkih kategorij udeležencev NOB rešujejo enotno za vso Slovenijo in ne v okviru možnosti občin.
(nadaljevanje na 4. str.)
DBH
NOVO MESTI
JE VASA BANKA
TURBINA NA TLEH
9. aprila dopoldne se je v Bršlinu pri odcepu stranske ceste proti Prečni zgodila prometna nesreča, v kateri je imela novomeška tovarna zdravil za 30^000 din škode. Janez Kastelic iz Žabje vasi je z novim tovornjakom pri Krkinem skladišču naložil parno turbino, ki bi jo moral prepeljati v obrat Ločna, med potjo pa je turbina zdrsnila na tla, ker se je tovornjak nagnil. Poškodovana ni samo turbina, ampak tudi kamion. Vzrok nesreče še ugotavljajo.
Z besedami „Bolje, da smo si na jasnem danes, ker utegne biti jutri prepozno,“ je komisija za družbeno-ekonomske odnose opozorila člane občinske konference ZK Krško na negotovo prihodnost obrata Metalne na Senovem. Ta ugotovitev je sprožila plaz ostrih in kritičnih besed na račun neizpohijenih obljub.
Cilj ni bil dosežen. Rudarji, ki gradbenih žerjavov, so
delajo zdaj kot kovinarji v tovarni
BREŽICE: pet IZBRANIH
^Za področno srečanje posavskih Ipaterskih gledaliških skupin, ki bo ^ 15. do 29. aprila, je strokovna Jmja izbrala: Amaterski oder iz Bre-ac (,JSrečka“), PD Svoboda bratov Milavcev („Naši trije angeli“), Slavčka z Velike Doline („Divji lovec“), PD Kapele („Sveti plamen") in PD Senovo („Kam iz zadreg? “).
onovno v skrbeh za jutrišnji dan. Žerjave bodo izdelovali samo še letos, medtem ko za naprej senovski obrat nima jasnega programa.
Po pogodbi med investicijskim odborom in Metalno v Mariboru investicije za gradnjo in opremo obrata na Senovem ne bi smeli spreminjati v škodo tehnološkega procesa. Zdaj pa ugotavljajo, da so to napravili kljub pogodbi. Zmanjšali so obseg gradbenih del in stroške za opremo, ker je zmanjkalo denarja.
Občinska skupščma ni pripravlje-
na prevzeti nase odgovornosti za nadaljnje reševanje obrata. Konferenca ZK zahteva, naj republiški sklad skupnih rezerv in Metalna Maribor odgovorita, zakaj niso bile obljube izpeljane do kraja, in naj obrat Senovo rešujeta naprej. Investitor in služba družbenega knjigovodstva naj poročata, kako sc je obračalo in o-brnilo tri milijarde in pol starih dinarjev, namenjenih za tovarno žerjavov na Senovem.
Člani konference ZK v Krškem so v razpravi ničkolikokrat z obžalova-njem poudarili, da so bili rudarji prevarani, da to ni bila sanacija rudnika, ampak sanacija Metalne. Nekdo pa vendar mora biti odgovoren za pomanjkljivosti in nedoslednosti v tem primeru.
JOŽICA TEPPEV
Nad Alpami in severnim Sredozemljem so hladne zračne gomote, ki so v prvi polovici tedna povzročale po Sloveniji padavine in ohladitve. Do konca tedna bo prevladovalo spremenljivo vreme, predvsem v popoldanskem času bodo ponekod manjše plohe. Večjih otoplite^ ne bo.
H
Jože Potokar, Vanja Mesarič, Dušanka Papič, Franc Medle, Karel Željko in Vida Vukčevič sesta^jajo ekipo pn'i pomoči v novomeški Iskri, ki je na sobotnem občinskem tekmovanju v novomeSd telovadnici zasedla prvo mesto in dobila pokal v trajno last (že tretjič prva), 26. in 27. maja pa se bodo udeležila republiškega tekmovanja v Murski Soboti. Za Iskro so se uvrstile ekipe Krke, Novolesa, Dolenjke, Novoteksa in zdravstvene šole. Zadnje mesto zdravstvene šole, čeprav je tekmovala izven konkurence, je grenko presenečenje. (Foto: L Zoran)
tedenski
mozaik
Predvčerajšnjim je v svoji vili v Mouginsu nedaleč od Cannesa na francoski rivieri umrl v 91. letu staroti nemara najbolj slovit slikar tega stoletja Španec Pablo Picasso. Umrl je sredi dela in priprav na svojo razstavo, ki bi jo morali odpreti 23. maja v Avignonu.
Veliki slikar je po zmagi Franca v španski državljanski vojni zbežal iz svoje domovine in se naselil v Franciji. Prisegel je, da se ne bo vrnil v Španijo dokler bo tam na oblasti diktator Franco.
Pablo Picasso, ki se je rodil leta 1881 v Malagi, kot najsta-rejši sin v tričlanski družini, je v svojem plodnem življenju ustvaril okoli 10.000 risb, platen, litografij in poslikanih keramik. Risati je začel že kot otrok, kasneje pa se je ves posvetil umetnosti, ki ji je dal nove razsežnosti. Na prelomu stoletja se je navdušil z impresionisti v tolikšni meri, da se je leta 1904 za stalno naselil v Parizu, kjer je skrbno študiral dela Moneta Lautreca, Renoira, Cezanna, Gaugena in drugih.
Njegove slike so dosegle izjemne cene. Tako je na primer švicarsko mesto Basel kupilo za svoj muzej dve njegovi sliki in zanjo plačalo le nekaj manj kot dva milijona dolarjev, nakar jim je umetnik štiri slike še poklonil Ljudje so vedno stali v dol-gih vrstah pred vrati galerije, kjer so prirejali njegove razstave. Zadnjo veliko razstavo ob umetnikovi osemdesetletnici si je v Parizu o^edalo na deset tisoče ljudi.
Toda kljub velikemu bogastvu, ki so mu ga prinesle njegove slike in grafike, je ostal skromen in ni spremenil svojih življenjskih navad, ki jih je ohranil še od tistih časov, ko je svoje slike prodajal po gostilnicah za samo 20 frankov.
Pablo Picasso je bil komunist in privrženec boja delavskega razreda po vsem svetu, ki ga je vneto moralno in gmotno po-mgal, pri čemer ni nikoli odrekel podpore.
Previdnost pri stroških
Kakšne naj boda cene pitane živine? - Hitra rast v zadnjih dveh letih - Negodovanje rejcev
Zadnji odlok Zveznega izvršnega sveta o najviših dovoljenih cenah svežega mesa je sprožil toliko negodovanj med mesaiji in ži^/inorejci, da se porabn^ov mesa sploh ne sliši. Nekateri ugovori so upravičeni, drugi pretirani. Mnenje, da moraš veliko zahtevati, če želiš dobiti vsaj nekaj, je zajelo vse proizvajalce kot kužna bolezen.
Dobra stran zadnjega odloka ZIS o cenah mesa je, da je gornja meja enaka za vso državo.
Zdaj ne bo moglo biti več opravičevanj, da je mesa premalo zato, ker je drugod dra^e. Tudi pri odkupnih cenah živine ne bi smelo biti takih razlik kot doslej. Pa vzlic temu bodo, kajti ni še urejeno vse tako, da bi morali mesarji in izvozniki odkupovati živino po enakih cenah.
TELEGRAMI
TOKIO - Kitajski premier Cu En Laj je prejel uradno povabDo, naj obišče Japonsko. Tako piše tokijski dnevnik „Ašai“. Premier pa je menda izjavil, da bi v Tokio raje poslal zunanjega ministra Ci Peng Feja.
OTTAWA - Kanadski zunanji minister Michel Sharp je izjavil, da bo Kanada umaknila svoje predstavnike iz mednarodne komisije za nadzorstvo v Vietnamu.
SANTIAGO - Brazilija in Paragvaj sta sklenila, da bosta na reki Parani pri mestu Itaipu, to je na meji med državama, zgradila največjo elektrarno na svetu. Gradbeni stroški bodo znašali okrog milijardo dolarjev.
Mesarji imajo le dve možnosti, da bi odkupovali živino po višji ceni od predvidene; ali bodo prodajali slabše meso za boljše, torej po višji ceni, ali ga bodo izvažali. Vsega mesa ne bodo smeli izvoziti, porabnikov mesa pa ne bi smeli goljufati. Zato bo pri odkupu živine še naprej tako kot doslej, nekateri bodo plačali več, drugi manj. Visoke cene bodo odvisne predvsem od kupcev.
Kakšne cene bi ustrezale našim živinorejcem? Seveda najvišje, ki so bile dosežene doslej. Poleg prodajalca pa je treba upoštevati tudi kupca. Zanj pa cene niso nikoli dovolj nizke. Zato je treba poiskati tako sredino, da bi bila vsaj malo oba zadovoljna.
Od jeseni 1970 so se cene pitanih goved približno podvojile. Nekateri živinorejci so stroške reje prilagajali rastočim cenam. Niso razmišljah, kaj bi bilo, če bi se razmere na trgu poslabšale. Inflacija zvišuje vse cene, vendar ne enakomerno.
r
Šef sajgonskega režima general Nguyen van Thieu nadaljuje svoje potovanje okoli sveta kljub števUnim srditim protestom. Potem, ko se je v VVashingtonu pogovaijal z ameriškimi politiki (in ga je pred tem na zahodni obali sprejel tudi predsednik Nixon), je bil v Rimu pri papežu Pavlu VI. Medtem ko sta se pogovaijala v vatikanski palači, je zunaj nekaj tisoč ljudi ogorčeno demonstriralo proti obisku. Iz Rima je odletel v London, od tam pa v Bonn. Tudi v Londonu in Bonnu ni bilo nič bolje: tisoči demonstrantov so zahtevali, naj odide iz dežele. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
Koruza je zdaj veliko cenejša, kot je bila lani in predlanskim. Ko se bo podražila, bodo krmila še draga. Reja živine je donosnejša, če kmetovalci pridelajo sami kar največ krme.
Cena živine je lani rasla tudi v drugih državah, ne le pri nas. Nikjer pa ne tako hitro kot pri nas. To se bo čutilo v prihodnjem obdobju. Visok porast cen so omogočile fudi devalvacije dinarja, na kar ne moremo računati tudi v prihodnjih letih.
Velik hrup za ohranitev sedanjih cen živine torej nima take vrednosti, kot se nekaterim zdi. Cene se gotovo ne bodo znižale, saj mesarji lahko prodajajo meso po višjih cenah kot prej. Morda bo kdo le po-skušd zaslepiti kmetovalce, češ da vi^e cene niso dovoljene, če mu bo kdo nasedel. Zato je najboljša pot tista, ki so jo ubrali podpisniki sporazuma v Sloveniji o oblikovanju cen goveda in mesa. Po njihovem predlogu bi živinorejci dobili za pitance sicer nekaj manj, kot so bile najvige dosežene cene na nekaterih sejmih, a precej več, kot je vzel ZIS za osnovo pri določanju cen mesa.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Osnutek tako imenovanega „obrtniškega" zakona, ki ga pripravljamo v Sloveniji in ki naj bi po novem celovito urejal vprašanja ZASEBNEGA DELA z zasebnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih, doživlja prav sedaj v javni razpravi ter v razpravi po najrazličnejših forumih kar največjo pozornost. Minuli teden so temu zakonskemu osnutku posvetili vrsto razprav v raznih telesih republiške gospodarske zbornice — in v razpravah po terenu, ki jih je organizirala gospodarska zbornica, je sodelovalo z ranimi pripombami ter predlogi več kot 2.000 obrtnikov oziroma delavcev v obrti iz vse Slovenije.
Splošne ocene so — tako so ugotovili na republiški gospodarski zbornici - da je bil novi zakonski osnutek sprejet med našimi obrtniki dokaj ugodno, navzlic nekaterim pomislekom ter pripombam. Nasploh je treba reči, da se velika večina razpravljalcev povsem strinja s temeljno zasnovo novega zakona in da jo je tudi prav razumela: z novimi zakonskimi določili nikakor ne želimo zavreti nadaljnjega razvoja obrtniških dejavnosti pri nas, ne žeUmo zaustaviti OSEBNIH POBUD pri opravljanju zasebnega dela z zasebnimi sredstvi. Seveda pa je temeljno načelo tudi to, da navzlic vlaganju lastnih sredstev v zasebno dejavnost obrtnik pač ne more in ne sme živeti od nekakšne RENTE na svoj vloženi kapital — temeljno pri vsem tem je tudi njegovo OSEBNO DELO. In te cilje skušamo doseči z novimi zakonskimi določih o zasebnem delu.
Nekaj določnih pripomb, ki so se doslej nabrale v razpravi prek gospodarske zbornice, se predvsem nanašajo na določitev DOVOLJENEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH v klasični obrti (ob tem so mišljena razna področja storitvenih dejavnosti); rečeno je bilo, da bi bilo treba za določene primere tudi dovoliti veČ zaposlenih, kajti sicer ne bomo mogli doseči stopnje, ko naj bi klasična obrt PRERASLA V POZD (pogodbene organizacije združenega dela). To, so menili, naj bi urejale občine. O tem bo nedvomno v teh dneh še precej tekla beseda, saj ta teden
o tem novem zakonskem osnutku razpravljajo DELEGATI OBČIN na svojem zasedanju v repubUški skupščini, ta razprava pa' je tudi na dnevnem redu REPUBLIŠKEGA ZBORA skupščine.
Konec prejšnjega tedna (minuli petek) je zasedal tudi republiški izvršni svet — obravnaval je pomemben zakonski osnutek o DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ in kmetij. Po tem zakonskem osnutku (kije IS z njim soglašal) je omejen prehod kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo,
Novi zakoni pred durmi
in torej preprečuje DROBITEV zasebnih kmetijskih posesti.
Po novih zakonskih določilih (ko bodo sprejeta) bo med drugim določeno, da kmetijo lahko praviloma deduje SAMO EN DEDIČ in to tisti, ki ima namen OBDELOVATI kmetijsko zemljišče z OSEBNIM DELOM. Pravice drugih dedičev se bodo ob tem spremenile v terjatve do tistega dediča, ki bo prevzel kmetijo — torej dedovanega posestva ne bo mogoče drobiti na majhne dele obdelovalne površine. Določeno bo tudi, kako bo v primerih, ko ne bi bilo dediča, ki bi bil po teh določilih sposoben prevzeti dedovano kmetijo oziroma kme- tudi tokrat povečanje osebnih dohodkov zajelo le
tijsko zemljisee; tedaj naj bi skuSala KME-
A	M	ttč'E^A oI#- občutyo iste težave, da se / nizkimi osebnimi pre
TlJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST poiskati jcmki, ki so ponekod cclo zamrznjeni, ubadajo z prevzemnika takšne kmetije — če pa tega ne inflacijskim DIVJANJEM CEN ter nevzdržno na-bi mogli dobiti v enem letu, bi takšno kme- raščajočimi življenjskimi stroški.
tijsko zemljišče postalo DRUŽBENA LAST. In še: novi zakon naj bi že uvodoma opredelil, kaj velja za kmetijo — ki naj bi bila po teh določilih tista kmetijska ali gozdna PROIZVODNA ENOTA, ki jo določi občinska skupščina z odlokom na predlog SKUPNOSTI OBDELOVALCEV kmetijskih zemljišč v tisti občini.
Razprave o kmetijski politiki pri nas se na zvezni ravni še kar nadaljujejo — kot smo že doslej poročali, so poslanci zvezne skupščine že ostro kritizirah to, da se v ustreznem medrepubliškem komiteju doslej še niso sporazumeli o vseh temeljnih vprašanjih našega dolgoročnega razvoja v kmetijstvu. Prejšnji teden so o naši KMETIJSKI TOLI-TIKI govorili tudi na seji predsedstva zvezne konference SZDLJ ter so sklenili, da se bo zvezna konferenca zavzela za hitrejše USKLAJEVANJE vseh tistih staHšč o našem kmetijstvu, kjer obstajajo še določene razlike (in te razlike so, kot vemo, tisti vzrok, zaradi katerega medrepubUškega sporazuma doslej še niso dosegli). Tako naj bi zares čimprej sprejeli ustrezne dokumente o DOLGOROČNEM RAZVOJU našega kmetijstva, ki so nujni za usklajenost na tem področju.
Prejšnji teden smo izvedeli tudi za naj novejše podatke SDK o naraščanju celokupnega obsega OSEBNIH DOHODKOV po vsej državi v letošnjih prvih dveh mesecih (januarja in februarja). Ti podatki kažejo, da se je celokupni obseg OD zaposlenih v tem času povečal kar za 17 odstotkov, tako imenovani „drugi osebni prejemki" (torej dnevnico, potni stroški, honorarji itd.) pa še več -kar za 56 odstotkov! O tem so kritično spregovorili tudi na zveznih sindikatih, kjer so v komisiji za življenjske in delovne pogoje menili, da so takšni podatki vsaj POMANJKLJIVI, če ne cclo slepilni. Prav nič namreč ob tem ne vemo, so menili, KATERI so bili tisti, ki ,so se jim osebni dohodki tako povečali in kolikšen delež tega povečanja OD je odpadel na neposredne proizvajalec. Vse kaže, so kritično ocenili na sindikatili, da je
tedenski zunanjepolitični pregled
V Kambodži divjajo vse hujši boji, saj so osvobodilne sile že povsem obkolile prestolnico Phnom Penh. Medtem pa je iz Hanoja prišla novica, da je princ Norodom Sihanuk obisl^l svojo domovino in v njej preživel mesec dni. To in pa najnovejši dogodki na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema današnjega zunanjepolitičnega pregleda.
KAMBODŽA: Princ Norodom Sihanuk je več kot mesec dni bival v svoji domovini, so sporočili v Hanoju, kamor je prišel na obisk. Trdijo, da se je mudil na osvobodjenem ozemlju in med drugim obiskal celo dovite templje pri An^or Watu. Sevemovietnamska tiskovna agencija je objavila tudi več fotografij s tega obiska, ki je vsekakor za mnoge deloval kot precejšnje presenečenje.
Medtem pa poročajo iz Kambodže o vse hujših bojih, med katerimi osvobodilne sile trdno stiskajo obroč okoli glavnega mesta Phnom Penha. Mesto ima menda zalogo goriva in streliva le še za nekaj dni. Ladje, ki jih pošiljajo iz Južnega Vietnama po reki Mekong, doslej še niso uspele prebiti blokade. Vse druge poti, razen po zraku, so prekinjene in jih imajo trdno v rokah uporniške sile.
O precejšnji krizi Lon Nolo-vega režima priča tudi dejstvo, da je minuli teden moral odstraniti z visokega položaja v administraciji celo svojega brata, da bi tako vsaj malo pomiril duhove in olaj^ položaj. Odstranil g? je zara^ dokazane korupcije, ki je skupaj z nesposobnostjo administracije in vojske ena izmed rak ran njegovega režima.
Američani nenehno bombardirajo položaje Sihanuku zvestih sil. Toda kljub tisočim tonam smrtonosnih bomb, ki nenehno padajo z neba, pritisk osvobodilnih sil nikakor ne popušča. VVashington razmišlja menda celo o vzpostavitvi zračnega mostu, s katerim bi dovažali v obkoljeno prestolnico strelivo, hrano in gorivo.
BUŽNJI VZHOD: Na že tako in tako dovolj občutljivem področju	Bližnjega vzhoda
vzbuja zaskrbljenost opazovalcev vsaj dvoje — še vedno nerešena kriza ob Suezu in z njo v zvezi zadnja dva napada palestinskih	komandosov ter
izraelskih padalcev in pa dogajanja na Cipru.
Izraelski padalci so namreč napadli gjavno poveljstvo osrednje palestinske organizacije Al Fatah pri Bejrutu in pri tem pobili več voiteljev gibanja ter razdejali skladišča in uničili poveljniške prostore. V spopadu je padlo okoli 40 ljudi.
Menijo, da je ta akcija maščevanje za napad palestinskih komandosov na izraelsko letalo na nikozijskem letališču in poskus vdora palestinskih komandosov v poslopje izraelskega veleposlaništva v Nikoziji. Oba pa-
lestinska napada sta se ponesrečila, saj so Ciprske varnostne sile skupaj z izraelskimi napad preprečile in pri tem ubile in ranile ter zajele več palestinskih komandosov.
Medtem pa na Cipru vse bolj prihajajo do izraza nasprotja med tistimi Grid, ki so za združitev z Grčijo (pristaši generala Grivasa, nekdanjega heroja grškega osvobodilnega boja proti britanskemu kolonializmu) in onimi, ki podpirajo samostojno ciprsko politiko predsednika Makariosa.
V zadnjih dneh so a^ncije skoraj vsako uro sporo čUe novice o bombnih napadih, strelja-
Sihanuk v Kambodži
nju in drugih spopadih. Ozračje na otoku je vsekakor zelo napeto, krivico za to pa nosijo pristaši generala Grivasa, ki jih je v svojem zadnjem javnem nastopu obsodU tudi predsednik Makarios, ki pa je obsodil hkrati tudi preveč vnete pristaše vlade.
„Odrekam jim podporo,“ je izjavU ciprski predsednik in ob tem posvaril, da utegnejo nasprotja poroditi v prihodnje še hujše nerede, ki pa ne bodo koristili nikomur. Za generala Grivasa, heroja odporniškega boja proti Britancem iz časov, ko Ciper še ni bil neodvisen, pa je dejal, da se je spremenil v zli duh Cipra.
General Grivas je prišel na otok skrivoma pred letom dni. Poprej je živel v Grčiji. Zavzema se z vsemi silami, da bi Ciper priključili Grčiji, čemur pa nasprotuje tudi Turčija, kajti na otoku živi precejšna turška narodnostna skupnost.
Svet upa, da bodo spopadi med dvema političnima stankama na Cipru vendarle prenehali in da si bo država prihranila grozote bratomorne vojne, ki bi bila povsem nekoristna in bi ciprskim interesom le škodovala.
TELEGRAMI
LAGOS - Tuja podjetja, kijih do aprila prihodnjega leta ne bodo odkupili domači zasebniki, bo Nigerija zaprla. Minister za industrijo je izjavil, ^ bodo tovarne, storitvene delavnice in trgovine odslej smdli imeti samo Nigerijci.
BAGDAD - Iraški podpredsednik in namestnik generalncf^ sekretarja arabske socialistično stranki* Baas Salam Husein je v poiicdcljc;!; .sprejel Staneta Dolanca, l-ranca Popita in Boška Siljegovića. l/.me-mali so mnenja o jugoslovansko-ira-škcin soildovanju.
DOLENJSKI UST
Sl. 15 (12D2) - 12. gptlla 1973
„7. april — naš praznik! “ Pod tem geslom so minuli petek zvečer zborovali zdravniki in ostalo osebje iz treh novomeških zdravstvenih zavodov. Predstavniki sindikata družbenih dejavnosti so se zdravstvenim delavcem zahvalili za požrtvovalno delo. (Foto: I, Zoran)
Na občnem zboru Turističnega društva Kočevje so 6. aprila podelili priznanja 18 posameznikom in 11 delovnim in drugim organizacijam ter društvom, zaslužnim za razvoj turizma. Na sliki: mladi Jure Podržaj prejema priznanje, podeljeno Foto-kino klubu OS Kočevje. (Foto: Brus)
Hladilnica je polna in tudi s kavljev za prodajnim pultom visijo zajetni kosi mesa. Posnetek je iz marketa v Krškem, na desnem bregu Save. Ivan Zupanc (na sliki) pravi, da pri njih preskrba z mesom ni bila tako kritična kot zadnje čase drugod. (Foto: J. Teppey)
V	Cateških Toplicah bo do 20. aprila odprta razstava grafik in reliefov slikarja amaterja Cveta Vrečarja iz Celja. Do zdaj je Vrečar razstavljal že v Celju, Mariboru in Radencih. Na sliki: obiskovalci razstave v Čateških Toplicah. (Foto: M. Ja-ranovič)
„ZLATA" TUJINA
Zvezni izvršni svet je pred kratkim, kot je znano, odobril uvoz večjih količin vseh vrst mesa, da bi tako bolje založil domači trg. Med drugim bi morala zvezna direkcija za živila uvoziti tudi 12.500 ton govedine, vendar je po posvetovanjih z uvozniki opustila to namero - zaradi visoldh cen mesa v tujini. Govedino je trenutno mogoče kupiti v Avstraliji ali v Ameriki in Franciji, toda tam je tako draga, da je nakup za nas nesprejemljiv. Uvozniki trdijo, da bi nas veljal en kilogram celo do 50 dinarjev, direkcija pa bi, kot je sklenil zvezni izvršni svet, morala meso prodajati klavnicam po 28 dinarjev kilogram.
Res bo najbolje kaj več storiti za živinorejo kar doma.
Posledice skrajnosti prihajajo za nami
Ne trdimo ničesar novega: naša družba je v stanovanjski graditvi bežala od problemov in si zatiskala pred njimi oči. Za Dolenjsko to dvakratno velja. Medtem ko so v starih industrijskih središčih ob tovarnah rasla tudi nujna potrebna družbena stanovanja, smo imeli pri nas pred očmi le nova delovna mesta, stroje in industrijske dvorane. IMV Novo mesto, tovarna z
Sejmišča
NOVO MESTO:	ponedeljkov
^jem je bil srednje živahen, cene pa ne bistveno drugačne. Do treh mesecev starih pujskov je bilo naprodaj 404, starejših pa 37. Prodanih je bilo 313 živali. Pujski so bili po 350 do 430 din, starejši prašiči pa od 440 do 650 din. Nakupovali so predvsem ljudje iz sosednjih občin.
BREŽICE: 583 prašičev so ponudili na sobotnem sejmu v Brežicah. Lastnika je menjalo 431 prašičkov, starih do 3 mesece, in 11 starejših. Mlajši so bili po 25 din, starejši pa od 13 do 14 din kilogram žive teže.
VESELA GORA: PRESTAVLJEN SEJEM
Svet krajevne skupnosti Šentrupert je zaradi republiškega praznika, dneva Osvobodilne fronte, prestavil letošnji aprilski sejem od 27. na 28. april. Odslej bodo ti sejmi vedno 28. aprila, če pa bo ta dan nedelja, bo scjern v ponedeljek, 29. aprila.
„Moja hišica — moja svobodi-ca“ ni rešitve za vse
nad 3.000 zaposlenimi, ima zdaj komaj 40 stanovanj, starejša tovarna, mariborski TAM pa 40-krat toliko, to je 1.600, kot so v soboto povedali v Novem mestu Andreju Marincu, predsedniku IS SRS.
Prednost smo dali tovarnam, vse drugo pa smo zavestno za-nemarjah in prišli v skrajnosti, katerih posledicam ni mogoče
Kmetijski nasveti
Samo hibridno seme
Ko se bo zemlja segrela na 8 do 10 stopinj ceizija, ko se bo dnevna toplota povzpela na okoli 15 stopinj (to nastopi pri nas zadnje dni aprila in v prvi polovici majnika), tedaj je čas za sajenje koruze, te, zadnja leta po pravici najbolj čislane poljščine.
Prepričevanje je za mnoge kmete že nepotrebno, a vendar naj za uvod še enkrat pribijemo: če bi radi velik hektarski donos,
!)0tem sadite samo hibridno seme, ki zaradi svojih posebnih astnosti (he terozis) da tudi za tretjino večji pridelek, razen tega pa prenese izdatno gnojenje in s tem intenzivno pridelovanje. Sejemo le pristno potijeno hibridno seme, pa četudi je nekoliko dražje, ker se vsaka hibridna sorta že v enem letu precej izrodi.
Lansko neugodno vreme, ko je v Vojvodini propadlo toliko pridelka, je poljedelce izučilo, kako koristno je sejati raje zgodnejše kot poznejše sorte, ki ne dozorijo, nedozorelo zrnje pa napadejo bolezni. Za naše vremenske razmere, zlasti, če kasno sejemo, zato priporočajo zgodnje, ki imajo oznake med 200 in 300. Mimo znane ameriške zobanke wisconsin 270, ki je v Sloveniji precej razširjena, kmetijski strokovnjaki in praktiki priporočajo novejše sorte, kot so poltrdinka anjou 210, zobanka pau 280 in poltrdinka austria 290. Te sorte priporočajo tudi za silažno koruzo, saj dozorijo do sredine septembra in s tem uidejo mrazu, vendar jih je takrat treba sejati približno za tretjino gosteje.
Če jeseni koruznega pridelka ne pospravljamo s kombanjem, ampak to naredimo na roke, kar je v veljavi še pri večini naših kmetov, si lahko „privoščimo" tudi srednje pozne sorte iz razreda med 300 in 400. Taki sorti, ki dasta zaradi daljše rastne dobe večji pridelek, sta zobanki BC 360 in ZP 346.
Koruzi je treba ob setvi izdatno pognojiti s hlevskim gnojem, nitrofoskali (npr.: NPK 8:16:22), pozabiti pa ne smemo na plevele, proti katerim damo v zemljo še pred setvijo simazin ali pa po setvi gesaprim v količini 3 do 4 kg na hektar. Inž. M. L.
I
\
#
4
5 s
4
ubežati. Gospodarsko razvito Novo mesto, ki ima toliko delovnih mest, kot je vseh prebivalcev tega dolenjskega središča, ima komaj 17 odstotkov družbenih stanovanj. Polovico vseh zaposlenih se mora na delo voziti iz zaledja, utrip tovarn je odvisen od iz vseh strani navo-ženih delavcev in polkmetov.
Razvojni problemi, kot temu pravimo, so nas dodobra streznili in utrdili v spoznanju, da stanovanja niso drugotnega pomena in predvsem skrb delavcev samih. Okoli mesta stoji zdaj mnogo nedograjenih zasebnih stanovanjskih hiš, (ker graditeljem zmanjkuje denarja, da bi jih dokončali) in mnogo črnih gradenj kot spomenik neke politike, ki ni upoštevala celovitosti razvoja. Zdaj je zares zadnji čas, da to popravimo, kolikor se sploh še da popraviti.
M. LEGAN
Takole vidi karikaturist v „Ekonomski politiki" naš „zeleni načrt" in različna stališča republik
Ko ne bo hrane
Naslov utegne biti pretiran za tistega, ki ne pozna razmer. Jugoslaviji so v resnici obeta v prihodnje še večja zagata zaradi hrane, predvsem hrane živalskega izvora, pa četudi bomo v naslednjih letih uresničih „zeleni načrt", ta preskusni kamen medrepubliškega dogovaijanja in sporazumevanja, ki bo, kot oblju-
bljajo, sredi aprila, končno le zagledal luč sveta.
Preplah ni sad panike, marveč dejstev. Naj o njih spregovorijo nekateri poglavitni primerjalni podatki. Prebivalstvo Jugoslavije je od vojne sem priraslo za več kot eno tretjino ljudi (ki hočejo več in bolje jesti), v istem času se je, kot poroča Komunist, industrijska proizvodnja posedmerila, narodni dohodek po-peteril, kmetijska proizvodnja pa komaj podvojila. Do sedanjega položaja, ko zaostalo kmetijstvo ovira že tudi druge, je moralo priti.
Ob takih zaskrbljujočih razmerah pa zdaj toliko pričakovani razvojni načrt jugoslovanskega kmetijstva obeta piškava dva odstotka letnega povečanja kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju in nekaj več v zasebnem. Pred reformo se je kmetijska proizvodnja večala celo za nekaj stotink odstotka hitreje, kot jo načrtujejo za vnaprej, pa še vidimo, do kakšnega razkoraka je prišla z industrijo in z naraščanjem prebivalstva.
Nova usta pa -še prihajajo k mizi, ki je slabo obložena. Goveda in prašičev na primer imamo približno toliko kot pred vojno, ovac celo štiri milijone manj, ljudi pa ima Jugoslavija - kakih 6 milijonov več. M. L.
Papirnati odnosi
Administriranje se pri nas, kot kaže, kljub nenaklonjenim časom nerado poslavlja. Kako greni življenje semiški Iskrini tovarni kondenzatorjev, o tem je direktor Franc Košir takole poročal predsedniku slovenskih komunistov Francetu Popitu.
Semiška tovarna nima težav zaradi obratnih sredstev, saj ima že 65 odstotkov vseh v svoji lasti, le za 35 odstotkov potrebuje bančna posojila. Težave pa imajo zaradi administrativnih preprek. Štirinajst drli je stala proizvodnja papirnih kondenzatorjev, ker tovarna ni iz uvoza pravočasno dobila potrebnega materiala. Ležal je na carini. Beograd še vedno odobrava in razporeja kontigen-te uvoženega materiala.
,4*rosili smo, moledovali, toda potrebnega papirja nismo dobili. Jasno, da smo naleteli na odpor delavcev v sami tovarni, ki niso bili prav nič krivi, a so ostali brez dela.
V	takih razmerah je kaj težko delati,“ je še pristavil.
Semiška Iskra zdaj zaposluje že nad 800 delavcev in bo letos ustvari-
la približno 100 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka. Ob birokratskih odnosih, ki še niso preživeli, se prav lahko zgodi, da je v določenem trenutku vse to odvisno od enega samega uradnika, ki daleč stran od proizvodnje odloča in razporeja.	M.	L.
Velik razkorak med namerami učencev in potrebami gospodarstva
Kam po šoli?
Kam namerava 321 učencev iz osmih razredov šol v sevniški občini (od tega 171 fantov in 150 deklet),
o	tem je naredil anketo svetovalec celjskega Zavoda za zaposlovanje v Sevnici Tone Koren.
Največ, kar 84 fantov in 47 deklet, se namerava odločiti za uk, 50 fantov in 78 deklet pa bo nadaljevalo šolanje na srednjih šolah. 17 f^tov in 8 deklet se namerava zaposliti, doma pa bodo ostah le 4 fantje in 3 dekleta.
Anketni podatki dajejo kar ugodno sliko o porazdelitvi poklicnih namer. Tudi iz drugih krajev, ne le iz Sevnice namreč namerava v srednje šole dokajšnje število fantov in deklet. Pregled socialne sestave kaže, da so vmes tudi kmečki otroci še dokaj zastopani.
Žal še vedno obstaja velik razkorak med poklicnimi namerami učencev in potrebami gospodarstva. Tako se kar 38 fantov želi usposobiti za avtomehanike, čeprav ni na zavodu prijavljenega zanje niti er\ega prostega učnega mesta. Po drugi strani pa zaradi-nadaljnjega razm^a konfekcijske industrije v Sevnici močno primanjkuje učencev za to stroko. Nadalje lahko ugotovimo, da se ljudje še ne zavedajo ugodnosti pri šolanju za miličnike ali za vojaški oo-klic.	A.	Ž.
(Karikatura: Marjan Bregar)
•••
Ob začetku delovanja stabilizacijskih ukrepov in predpisov zoper nelikvidnost so napovedovali, da se bo industrijska proizvodnja letos uredila, konjuktura (povpraševanje) pa zmanjševala. Proti pričakovanju pa smo imeli v januarju dokaj ugodno gospodarsko rast, saj smo po podatkih zveznega zavoda za statistiko v Jugoslaviji presegli lansko januarsko proizvodnjo za 11,1 odst., v Sloveniji pa celo za 14,1 odstotka. Močno zmanjšanje prometa na drobno, ki je nastopilo v januarju, se je izkazalo le kot vsakoleten pojav.
Stopnja rasti industrijske proizvodnje se je v februarju v primerjavi s tem lanskim mesecem v vsej Jugoslaviji zmanjšala na 5,8, v Sloveniji pa na 6,4 odstotke, vendar se je položaj že v naslednjem mesecu, to je v marcu, spet bistveno popravil. V marcu je bil namreč obseg proizvodnje za 8,9 odstotkov večji kot v lanskem istem mesecu. Ta številka je zaenkrat
Nad pričakovanji
šele ocena izbranih industrijskih podjetij, ki jih spremlja republiški zavod za statistiko.
V	marcu je proizvodnjo, predvsem v črni metalurgiji, še vedno močno oviralo pomanjkanje električne energije. Deloma je to oviralo tudi delo v barvasti metalurgiji, kovinski in kemični industriji. V tem mesecu se je zelo povečala proizvodnja gradbenega materiala ter obseg dela v lesni in tekstilni industriji. ^
Po oceni zavoda za tržne raziskave pri gospodarski zbornici Jugoslavije v prihodnje ni mogoče računati z občutnejšo rastjo industrijske proizvodnje, kakršna je bila v prvih letošnjih mesecih. Menijo, da bo za proizvodnjo predvsem odločilno, kako bodo v posameznih podjetjih poskrbeli za stalna obratna sredstva, od katerih je odvisno izkoriščanje industrijskih zmogljivosti.
R. KOMUENOVIC
Odprto pismo
(nadaljevanje s 1. str.)
1. Naša NOB je bila slovenska ir jugoslovanska, udeleženci NOB sc bili nosilci naše skupne revolucije Zato je nesprejemljivo, da morajc sedaj posamezne občine s svojim proračuni reševati probleme uvodo ma omenjenih kategorij udeležence\ NOB.
2. Socialni položaj teh udeležen cev NOB ne bi smel biti odvisen od velikosti, gospodarske moči, višine proračuna, strukture prebivalstva ir večjega ali manjšega števila upravičencev v posamezni občini.
3. Znano je, da se je prebivalstvo raznih slovenskih predelov zelo različno vključevalo in udeležilo NOB.
V	obeh belokranjskih občinah (in tudi ponekod drugod) se je udeležilo in podpiralo NOB skoraj stoodstotno, medtem ko marsikje druge ni bilo tako. Danes še vedno živi v teh predelih zaradi poznega gospodarskega razvoja blizu 40 % prebivalstva od kmetijstva, kar je visoko nad slovenskim povprečjem.
Velika večina belokranjskih borcev se je po osvoboditvi lahko vračala le domov na svoje siromašne kmetije, ker ni bilo nobene možnosti za kakršnokoli zaposlitev. Tu so mnogi danes že ostareli ali pa so -sicer še ralativno mladi (45 - 60 let)
-	fizično precej izčrpani. Ostali so brez zaposlitve in brez pokojnin.
4. Naša družba je že pred leti znala pošteno urediti položaj zaposlenih ali upokojenih borcev z nizkimi osebnimi dohodki ali pokojninami s posebnimi borčevskimi dodatki iz skupnih skladov. Pred nedavnim smo znali urediti tudi stanovanjske probleme udeležencev NOB s formiranjem skupnega sklada in nato razdeljevanjem po občinah v skladu s številom upravičencev. Zato nam je nerazumljivo, zakaj ne bi mogli na podoben način urediti tudi varstvenih dodatkov starejših borcev-kme-tov in družbene pomoči (priznavalnin) za druge socialno šibke udeležence NOB.
5. Razumljivo je, da mnogim slo-vendcim občinam (nad polovico!) dosedanji način ustreza, ker preprosto teh problemov skoraj nimajo. Poznamo vrsto velikih in gospodarsko močnih slovenskih občin, ki ni-j, majo niti 50 kmetov-borcev, ki naj bi dobili varstveni dodatek h kmečki pokojnini, metliška občina - najmanjša v Sloveniji - jih ima skoraj 150, črnomaljska - gospodarsko nerazvita - pa blizu 190! V teh predelih pa živi poleg teh še veliko število borcev drugih socialno šibkih kategorij, ki naj bi dobili vsaj'minimalno družbeno pomoč.
6. S takim načinom reševanja teh problemov kot je v veljavi sedaj, se kljub 50-odstotni udeležbi republike ustvarjajo velike socialne razlike med borci. To pa samo zato, ker žive v gospodarsko različno močnih občinah ali pa v občinah z občutno različnim številom udeležencev NOB. Zamislimo si občutke siro-mašnejšega belokranjskega borca s 50.— do 100.- din priznavalnine, ki je na obletnici ustanovitve te ali one brigade stal ob borcu iz neke druge občine, ki pa dobiva 300.- do 400.- din priznavalnine!
Prepričani smo, da slovenska javnost tega odprtega pisma ne bo sprejela le kot dem^oško in neupravičeno nerganje ali izsiljevanje. Razmislimo o njem le kot o neporavnanem računu slovenske družbe do teh kategorij udeležencev NOB.
Pričakujemo in želimo:
1. naj tudi za varstvene dodatke starejših kmetov borcev in za družbeno pomoč (priznavalnine) drugim socialno šibkim udeležencem NOB v celoti prevzame skrb celotna družba in naj se zato osnuje skupen slovenski solidarnostni sklad (tako kot je to že zdavnaj urejeno za zaposlene in upokojene).
2. zbrana sredstva naj se nato delijo direktno ali preko ustreznih občinskih ali medobčinskih skladov (glede na število upravičencev) po enotnih merilih.
Skupščina občine in občinski odbor ZZB NOV METLIKA
Tednik ,TV 15" je glasilo ZZB NOV Slovenije in ZRVS Slovenije
„TV 15" JE VAŠ TEDNIK
Vsak član ZZB in ZRVS naj bo stalen naroćnik tednika .TV 16*!Poleg člankov, ki 80 v zvezi z ZZB in ZRVS, najdete v njem tudi obilo t>ranja o dogodkih doma in po svetu ter poln ko6 zanimivosti.
ZDRUŽENJA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
poskrbite, da bo vsak član ZRVS naročen poleg Nafte obramt>e tudi na tednik ,TV 16", ki je glasilo ZZB in ZRVS!
„TURIZEM V BELI KRAJINI"
Zavod za kulturno prosvetno dejavnost Črnomelj je v nedeljo, 8. aprila, priredil v osnovni šoli v Vinici predavanje „Turizem v Beli krajini". O tej dejavnosti je spregovoril tajnik Dolenjske turistične zveze v Novem mestu Niko Pavlič. Belo krajino je z diapozitivi prikazal prof. Jože Dular, upravnik Belokranjskega muzeja v Metliki.
NATASA KAJIN
Do sprejema ni več daleč
»Telesna kultura naposled na pravem mestu v družbi,« so dejali na medobčinskem posvetu v Novem mestu
Dvodnevnega seminaija za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij v soboto, 7. aprila, se je med drugimi republiškimi sindikalnimi delavci udeležil tudi vršilec dolžnosti predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Globočnik. (Foto: F. Pavkovič)
„2^onski osnutek o osebnem delu ni upeijen proti obrtnikom, marveč govori njim v prid,“ so poudarili na novome^em posvetu. (Foto: I. Zoran)
»Nihče ne bo nikogar silil v POZD«
je prejšnji teden na pokrajinskem posvetu v Novem mestu, kjer so obravnavali zakonski osnutek o osebnem delu z zasebnimi sredstvi, poudaril Jože Drnovšek z republiške konference SZDL — Obrtniki: »Za nas v redu«
Zlakonski osnutek o osebnem delu z zasebnimi sredstvi v gospodarskih dejavnostih je doživel še eno podporo, tokrat na medobčinskem posvetu predstavnikov Socialistične zveze in obrtnikov iz brežiške, črnomaljske, ki^e, metliške, sevniške, trebanjske in novomeške občine 6. aprila v Novem mestu.
Jože Drnovšek je menil, da je za sprejem tekega zakona, ki med drugim pomeni tudi poskus uresničevanja nekaterih načel iz druge faze ustavnih sprememb, potrebna še širša akcija, v kateri je zlasti potrebno pojasnjevati temeljna izhodišča in načela.
V	dosedanjih razpravah ni bilo malo nejasnosti, najrazličnejša mnenja so vznikala predvsem o pogodbenih organizacijah združenega dela. Jože Drnovšek je mišljenjem, ki so poskušala izkrivljati p^omen POZD, presekal pot z ugotovitvijo:
ODLIKOVANJA ZA RIBIČE
Na nedeljskem letnem posvetu novomeških ribičev so podelili tudi
32	priznanj ribiškim delavcem, ki jih je podelila Republiška ribiška zveza. Red za ribiške zasluge I. stopnje sta prejela JOŽE GOSENCA in MARJAN MARINC; red II. stopnje IVAN PAVLIN, FRANC FURLAN in FRANC KOTNIK ter red III. stopnje MIRO BERGER, MARJAN BRACIKA, DOMINIK BRATOŽ, JANEZ BUKOVEC, FRANC CERAR. STAMENKO CVETKOVIČ, SLAVKO DOKL, RUDI DREVENŠEK, ALBIN GALOF, JANEZ GLIHA. STANE GORŠiC, MIHA GOSTISA, MAKS JAKOS, JANEZ KAVCiC, SRECKO kodre, JOŽE KOVACiC. IVAN KRANJC, FRANC KRIŽMAN, AVGUST MARN, FRANC RANGUS, IVAN ROSELJ, MARIJA SUHY, PALI ŠI-POS, ADOLF ŠTOR, STANE VIR-ŠEK, MIRO VOVK in dr. TONE ŠAVEL J.
S. D.
„Nihče ne more zasebnega obrtnika prisiliti, da vstopi v POZD, če tega sam noče.“
Jože Crtalič je povedal na tem posvetu pripombe obrtnikov in stališča s skupne seje strokovnega odbora za obrt in strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice SRS za Dolenjsko. Med drugim se obrtniki boje, da bi bilo poslovanje v POZD postavljeno na
ZVRS NOVO MESTO
-	TRETJE
V	Ljubljani je bila 30. marca seja republiškega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije, na kateri so razglasili najboljše občinske in osnovne organizacije rezervnih vojaških starešin v lanskem letu.
Med občinskimi organizacijami je prvo mesto osvojila ZRVS Ormož, tretja pa je bila ZVRS Novo mesto, ki je prejela v znak priznanja pokal in nagrado 2.500 dinarejv. Med osnovnimi organizacijami ZVRS pa je prvo mesto osvojila ZRVS Središče ob Dravi iz ormoške občine. Med osnovnimi organizacijami velja omeniti tudi visoko uvrstitev osnovne organizacije ZVRS iz Mokronoga, ki je pristala na četrtem mestu.
Zalužena priznanja so bila podeljena na osnovi izredno plodne dejavnosti, ki je v zadnjih letih vidna med rezervnimi starešinami na Dolenjskem.
S.	D.
kocko, če bi ga uvedli po zgledu, ki velja za TOZD. Poleg tega ni jasno, kako bo z najrazličnejšimi obdavčitvami, kreditiranjem, in podobnim. Na posvetu so menili, da bo potrebno dopolniti oziroma spremeniti še wsto predpisov in zakonskih določil, med drugim zakon o poslovnih prostorih, ki velja še iz pr^ povojnih let. Prestroga so tudi sedanja merila za sprejem v uk. Poudarili so, naj bi to uredili tako, da bi se fantje lahko začeli učiti obrti z dokončanim šestim ali sedmim razredom osnovne šole.
Posebej so na medobčinskem posvetu v Novem mestu poudarili, naj bo zakon tak, da bo podpiral storitveno obrt, medtem ko bi morali ' možnost dvojnega zaposlovanja omejiti. Kdor dela dvanajst in več ur na dan, ne more uspešno opravljati poklica v organizaciji združenega dela in popoldne še obrtnikovati.
„Telesna kultura je področje, na katerem se ustavna dopolnila najpočasneje uresničujejo," so poudarili
6.	aprila v Novem mestu na zaključni razpravi o telesnokulturnih skupnostih predstavniki občinskih konferenc SZDL in telesnovzogjni delavci iz Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja.
Do sprejema zakona o telesnokulturnih skupnostih ni več daleč. 19. aprila bodo to področje obravnavali na razširjeni seji predsedstva republiške konference Socialistične zveze
Delegat našega območja na tej seji bo Uroš Dular, podpredsednik občinske zveze za telesno kulturo iz Novega mesta.
Največja vrednost te akcije je v tem, so menili na novomeški razpravi, da bo telesna kultura naposled vključena v samoupravni družbeni sistem, hkrati pa bo z zakonom nakazana razvojna možnost te dejavnosti.
NA KRATKO
KOČEVJE - Včeraj zvečer je komite ZKS rž^ravljal o fluktuaciji kadrov iz uprave občinske skupščine in drugih aktualnih kadrovskih vprašanjih uprave.
TREBNJE - V ponedeljek se je sestal komite občinske konference ZK. Obravnavali so razmere v zdravstvu, predvsem težave zaradi nerešene zasedbe zdravstvene postaje Mirna.
RIBNICA - V torek popoldne so obiskali Ribnico organizatorji Kmečke ohceti, ki so z organizatorji „Prevoza bale po ribniško“ preverili dosedanje priprave.
MIRNA PEC - V nedeljo ob 15. uri bo tukaj gostoval Amaterski oder iz Brežic s komedijo Marjana Marinca „Srečka“.
STARA VAS - Podjetje ŠEŠIR iz Škofje Loke je v torek začelo preurejati šolsko poslopje za obrat otrobih pokrival.
PRILII^ PRI BREŽICAH -
V	nedeljo popoldne bo tukaj tekmovanje v motokrosu za nagrado Cateških Toplic, ki ga organizira AMD iz Brežic.
METLIKA - V nedeljo ob 9. uri bo na Pungartu občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Pomerilo se bo 7 ekip iz delovnih in krajevnih organizacij.
BREŽICE - V torek se je sestala komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK in se dogovorila za potek širokih priprav na spomladanslto akcijo za ^odvzem krvi.
Ena najpomembnejših pripomb s tega skupnega posveta je, naj bi delovne organizacije odnos do telesno-kulturne dejavnosti opredelile v samoupravnih aktih. V zvezi s tem pa bo potrebno proučiti namembnost delavskih športnih iger, ker so preveč usmerjene v tekmovalnost.
ANTON RUS
19. marca so Metličani in okoličani v velikem številu spremili za zadnji poti 884etnega upokojenega sobosliicarja Antona Rusa. Pokojni Rus se je rodil 1885 na Lokvici pri Metliid, od koder je odšel na Koroško, kjer se je izučil pleskarske obrti. Kot pomočnik je delal na Koroškem in na Reki, od tam pa se je malo pred prvo svetovno vojno vrnil v Metliko. Na kraju te vojne se je kot koroški borec bojeval za slovensko Koroško, po neuspelem plebiscitu pa je bil izgnan v Jugoslavijo. Delal je najprej na Jesenicah in potem do zadnjih let v Metliki, kjer si je tudi ustvaril nov dom.
Že kot pleskarski pomočnik se je na Koroškem družil z naprednimi delavci in sodeloval pri slovenskem tamburaškem zboru in Sokolu. V Metliki se je prav tako uveljavljal v mnogih društA^ in organizacijah, saj je bil med drugim tudi ustanovni član muzejskega društva in častni član metliškega gasilskega društva.
Pokojni je bil vseskozi iskren, pošten m kremenit značaj in tak bo tudi živel v spominu številnih znancev in prijateljev.
TOVORNJAK V JABLANO
2.	aprila dopoldne je Milan Šaja-tović iz Metlike vozU tovornjak proti Novemu mestu, pri Trnovcu pa je iz rezervoarja za gorivo začela teči nafta. Cesta je bila spolzka, tovornjak je zaneslo z vozišča in je treščil v jablano. Voznika so odpeljali v bolnišnico, škode pa je za 20.000 din.
^ N
NERESNIČNE GOVORICE
V	Ribnici se te dni širijo govorice, da bodo morali zaposleni dva delovna dneva žrtvovati za pomoč podjetju STANGRAD. Opozorjeni smo, da take govorice niso resnične in zlonamerno zavajajo javnost. Pota za rešitev iz velikih težav si zdaj išče kolektiv STANGRAD sam.
Potrebna odločnost in odrekanje
Sicer STANGRADU verjetno ni rešitve — Kaže, da so bili delavci doslej premalo odločni, vodilni pa preveč — Številni prekrški
v zadnjih dneh je bilo stanje v STANGRADU v Ribnici zelo napeto in je še. Vrstile so se krajše prekinitve dela, ker delavci niso dobili plač. Za december in januar so dobili 90-odstotne osebne dohodke, za februar pa naj bi dobili le minimalne osebne dohodke, to je vsak le 500 din. Na predlog komisije za družbeni nadzor, ki je na zadnji seji temeljito pretresla poslovanja STANGRADA, je upravni odbor sklada skupnih rezerv pri občinski skupščini odobril 120.000 din kot pomoč delovnemu kolektivu STANGRADA za izplačilo osebnih dohodkov. Tako so dobili za februar okrog 90-odstotne osebne dohodke 30. marca.
Bo pekovski poklic že spet vabljiv?
Nočno delo je iz novomeške pekarije »odpodilo« veliko kvalificiranih moči
Kadar zmanjka kruha, se ljudje razburijo. Nihče nima rad, da mu izza pulta postrežejo z opravičilom, češ: „Malo potrpite!“ ali .JPridite kasneje! “ Težav imajo novomeški peki še vedno preveč, čeprav so s svojega delovnega umika črtali nočno izmeno.
Kolektiv v Ločni, ki pripravlja kruh za Novo mesto in vso osrednjo Dolenjsko, so razmere zdesetkale. Delavci so ga zapuščali kar po vrsti.
V	enem samem lelu je dvignilo delavske knjižice trinajst kvalificiranih pekov. Razlog, zakaj odhajajo, je bil že dolgo na dlani: nočno delo.
Nočna izmena je marsikoga prikrajšala za večerno življenje, prireditve, televizijo, zbore volilcev. Tudi za družinsko življenje. Dinai' več v
izplačilni kuverti je bil pravzaprav borno nadomestilo. Peki so se že zdavnaj zavedali, da je nočno delo slaba propaganda za poklic.,,Vajencev pri nas,“ so poudarjali do nedavnega v Ločni, ,,že nekaj let nimamo. Le kdo bi sc prišel učit, če vnaprej ve, kaj ga čaka? !“
Ce so peki dolgo tarnali, da ne vedo, kako sc podnevi dela kruh, jim od prvega aprila ni več potrebno: nočno delo so s tem mesecem za vselej ukinili. Izmeno ,,ob uri strahov“, ki jim ni dovoljevala normalno ditiati, jim je pomagal sneti z vratu samoupravni sporazum.
Zdaj bo tudi za peke življenje lažje, vendar, kot sami zatrjujejo, prav nič na škodo ostalim delovnim ljudem. Trenutno škriplje v dostavi, a bodo to uredili s posamičnimi dogovori.
1.	ZORAN
Na seji komisije za družbeni nadzor so navedli številne podatke z ugotovitvami službe družbenega knjigovodstva o vzrokih slabega gospodarjenja v STANGRADU. Med drugim so omenili vrsto nnančnih prei^škov, o katerih bo reklo zadnje besede sodišče. Zaključni račun podjetja je pokazal na 1,070.000 din izgube v letu 1972. Podjetje tiči globoko v nelikvidnosti. Predstavnika podjetja MEGRAD iz Ljubljane, s katerimi se je STANGRAD združil v februarju, sta povedala, da je bilo vodstvo njihovega podjetja seznanjeno z izgubami v ribniškem STANGRADU šele na predvečer podpisa sporazuma o združitvi.
Kriza v STANGRADU traja že dolgo, saj ima podjetje žiro račun blokiran že od 25. decembra 1971. Gospodarski ukrepi, sprejeti lani, so
VRVEŽ NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki bo trajal do 25. aprila, bodo obiskovalci lahko videli vrsto specializiranih razstav in sejmov, med njimi sejem blaga za široko porabo, sejem prehrane, sejem pohištva in lesne industrije, sejem obrti, sejem plastike, razstavo merilne in regulacijske tehnike ter avtoniacije, sejem prometa in druge mednarodne sejme. Skupno razstavlja 25 držav, med njimi prvič tudi dalnji Hongkong. Tuje države imajo v Zagrebu 420 razstavljavcev, Jugoslavija pa nekaj nad 1.000, od toga približno 220 iz Slovenije. Sejmi so na 15 ha razstavne pt)vrSine.
krizo zelo zaostrili. Občinski in politični dejavniki so večkrat opozarjali vodstvo podjetja na ureditev notranjih problemov, vendar je vse ostalo pri starem, oziroma so razmere postajale vse slabše. Največji očitek velja odgovornim ljudem v podjetju, ki delovnega kolektiva niso
seznanjali s težavami, v katere je podjetje zabredlo zaradi slabega gospodarjenja. Delavci in člani samoupravnih organov vedo povedati, da jih je vodstvo celo zavajalo, češ da ni izgube, itd. Ko je o teh in drugih stvareh razpravljal na seji 29. marca delavski svet podjetja, je sklenil, da se temu napravi konec. IzvolUi so petčlanski odbor, ki bo opravljal delo nekakega „prisilnega upravite-lja“. Njegova naloga bo določiti ukrepe, ki bi podjetje izvleko iz težav. Le če bo odbor odločno delal, če bo sodeloval z njim ves kolektiv in če se bo vsak pripravljen tudi čemu odreči, je upanje, da bo podjetje obstajalo in da bo nekaj nad sto članov tega delovnega kolektiva imelo kruh.
Odslej na rotovžu!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
NOVO MESTO
OBVEŠČA da se je
ODDELEK ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE PRESELIL
Iz dosedanjih prostorov v nove poslovne prostore na GLAVNI TRG v Novem mestu: v rotovž, I. nadstropje Telefon: (068) 21-761
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
OB SLOVESU
Po napornem dnevu se zvoki vojaške trobente z uspavanko poslavljajo od nas in vabijo k počitku. Ne morem spati. Postajam vedno bolj otožen in osamljen. Moji tovariši • odhajajo domov, jaz pa moram odslužiti še nekaj mesecev. Ob tem še bolj začutim, da sem ločen od drugih mladih ljudi. V tem kraju ni možnosti, da bi deloval izven kasarne. Tudi mladinski časniki pišejo le o mladini doma, o njenem delu in radostih, a na nas vojake-pa pozabljajo.
V	zadnjih dneh pogosto slišim besede; „Srečno, tovariši!“ Temu sledijo solze, kajti prišla je ločitev. Veqetno se ne bomo nikoli več videli. Prispeli smo iz vseh krajev naše domovine in se tja tudi vračamo. Spominjam se vsakogar, s katerim sem preživel lepe in težke trenutke.
Ko sem prišel v novo okolje, nebogljen in neroden, si ti, Asim, prvi pristopil k meni in pokazal, kako je treba izvršiti vojaške naloge: zložiti obleko, namestiti posteljo, urediti omarico itd. Vpeljal si nas v novi kolektiv, kjer ste nas prisrčno sprejeli in se tako kmalu spoznali.
Prišle so ure napornih vojaških vaj in ti, desetar Pero, si nam pustil malo več odmora, da smo se oddahnili. Vedel si, da tega nismo vajeni, zato nas nisi priganjal do onemoglosti. Zdaj te, „dalmatinska gujo“, ni več med nami. Doma si in se veseliš moija, ki si ga tako pogrešal. Asim pa bo pomagal materi, kije bolna in gaje komaj čakala.
Zapomnil si bom nočne pohode pod dišečimi akacijami. Bredli smo reko, prehodili hribe in doline v nočni tišini in po osvežujoči rosi, ki je pala na travo. Utrujeni in srečni smo se v zgodnjih jutranjih urah vrnili v kasarno.
Odhajate. Dole, manjkal nam bo tvoj humor v najtežjih trenutkih. Najbolj se bom spominjal svojega prvega pohoda, ko si nam ves moker od dežja in znoja zaigral „torera“ in zapel mehikansko pesem, da smo pozabili na neprijetno mokroto in utrujenost.
Kako se ti bom oddolžil, Miroslav, ko si med napornim pohodom pristopil k meni in mi pomagal nositi cev minome-talca, da sem si malo oddahnil? Hrabril si nas, da smo mogli hoditi velik del noči in celo dopoldne s težko opremo na plečih, do smrti utrujeni, lačni in žejni, ko smo prehodili hribe in doline ter se spet znova zaganjali v nove strmine in smo šele popoldne onemogli prispeli na cilj. Nekoč drugič si sredi noči, po napornem dnevu in neprespani prejšnji noči, odšel iskat Ljuba, ki se je v megli izgubil. Še veliko sem preživel s tabo, v vročini in mrazu, a kaj bi, lepe trenutke si bom'zapomnil, težke pa pozabil.
Ivo, zakaj si bil tako nepremišljen, da si zapustil svoje tovariše? Mislim, da se boš tega vedno kesal. Govoril si nam, da zate ni rešitve. V težkih mukah si želel hitre smrti. Kri ti je odtekala iz razsekanih nog, da smo umikali poglede. Spodbujali smo te, čeprav sami nismo verjeli v rešitev, saj smo bili v divjini, daleč od naselij in osemdeset kilometrov od zdravnika, ki ti je rešil življenje.
Spominjal se bom vas, ki ste bili nepismeni in ste med popoldanskim počitkom vadili pisano umetnost, za katero ste bili v rani mladosti prikrajšani. Učil vas je rojak Hajdari, ki je skrbel tudi za srne, ki so imele vedno polno občudoval-‘ 'cev v kotičku ob drevoredu topolov.
Bili smo si enaki v besedi in'dejanjih in si zaupali vse skrivnosti. Slavko, bil si potreben tolažbe, ko te je zapustilo dekle in odšlo z drugim. Veijel si v njeno ljubezen in to te je najbolj prizadelo. Zdaj si postal močnejši, odločen in samostojen. Upam, da boš ob povratku našel boljše dekle, ki ti bo vračala ljubezen in ki te bo vredna.
Tudi ti, Zvone, si boš zapomnil, kdaj si bil vojak, ko so zaradi vojaških dolžnosti nisi mogel posloviti od očeta, ki je bil na smrtni postelji. Rad si ga imel in ga boš moral doma nadomestiti in namesto njega pomagati svojim domačim.
Kje ste vsi drugi tovariši? Nimam prostora, da bi o slednjem zapisal vsaj nekaj besedi. Vsak gre svojo pot. Eni prej, drugi pozneje služimo svoji domovini. Vsi opravljamo svoje dolžnosti. Vedno smo pripravljeni pomagati, kot je bilo ob lanski poplavi, ko je bilo rešenih nekaj sto ljudi. Čeprav se prej nismo nikdar videli, smo si postali prijatelji in si delili srečne in težke trenutke.
Pojte glasno svojo pesem, ki jo zdajle slišim skozi odprto okno: „Oj drugovi, jel vam žao, rastanak se primakao ,. .“! Pojdite domov k staršem, ženam, bratom in sestram ter dekletom. Pričnite novo življenje, kajti tu smo mi, in prišli bodo še novi, ki vas bomo zamenjah, da bodo v naši domovini vsi varni in srečni!
L. MOROSTAR
Tako kot tile vaščani na Potovem vrfiu pri Malem Slatniku si tudi drugod v okviru krajevnih skupno sti pomagajo ljudje največ sami. S predpisom, ki udari počez, je zdaj njihova spodbuda ovirana. (Foto: Šeruga)
Še o sodobnem »Hlapcu Jerneju«
Pogledati je treba še drugo plat medalje
Da bi bila javnost pravilno obveščena, sem primoran odgovoriti na vsebino reportaže Jožeta Splichala o zadevi Lojzke Mihelič iz Smolenje vasi, ko bojda kot Cankarjev hlapec Jernej išče svojo pravico. Kakšno pravico, o tem v reportaži vzlic obsežnosti ni jasno povedano, pač pa vsebuje veliko namigovanj tudi osebno name, ki sem prikazan kot nenasitnež, ki hoče odvzeti Miheličevi, kar je po njenem globokem prepričanju njeno. Stvar pa je bistveno drugačna.
Res se je Miheličeva leta 1935 vselila v to hišo kot stanovalec in najemnik zemlje. To je ostala ves čas, to se pravi, da ves ta čas uporablja hišo in uživa zemljo, ki jo omenja. Brez dvoma je v tem času hišo tudi kaj popravljala, sicer bi se gotovo že podrla, vendar jo je popravljala le za silo. Ni res, da je zgradila vodnjak, ker je bil ta grajen takrat kot hiša. Za zemljo ni plačevala najemnine, temveč 'le davek. Ce je zemljo dobro obdelovala, je bilo samo v njeno korist. Pred leti pa se je spomnila, da bi zemljo prepisala nase, češ da je zemlja brez lastnika in brez zakonitih dedičev. Potem ji je to tudi uspelo, ker je dokazovala s pričami, da ni več živih dedičev. Sele na to sem se jaz oglasil kot bratranec pokojne lastnice, z, menoj vred pa še trije sorodniki, in zlahka smo ovrgh prepis zemlje na Miheličevo. Jaz sem se hotel z njo sprva zlepa pogovoriti. Nekaj malega bi dala, pa bi bila zemlja njena. Ona pa nič, temveč bahavo nazaj: „Nič ne dam, to je moje, jaz sem si to pripo-sestvovala!" Na protest zakonitih dedičev je bil seve prepis zemlje na MiheUčeve razveljavljen. Naj povem še, da sta biU ta hiša in zemlja poprej last naše družine. Moj oče jo je dodelil kot doto svoji sestri, materi Ane Adam. Živa sva še dva bratranca in dva druga dediča, čeprav nas je hotela Miheličeva pred sodiščem utajiti, oziroma nas je utajila.
Zdi se mi nemoralno sklicevanje na socialno plat, ki je v tej zadevi ni, zato primerjava s hlapcem Jernejem res ni na mestu. Ni socialne ogroženosti niti pri enem niti pri drugem, če smo pošteni, pa tudi če se kje razhajamo, ni potrebno, da pri tem uporabljamo žaljive besede proti drugemu. Tudi se mi ne zdi primerno sklicevanje na zasluge med NOB in prestano gorje, ker smo ga bili deležni vsi, eni tako, drugi drugače, eni morda več, drugi (ti so navadno najbolj glasni) pa manj. Najbolj pa obsojam grožnje, ki prihajajo do mene, kaj vse se mi lahko zgodi, če,
denimo, ta ženska ne bo dobila zastonj, kar nikoh ni bilo njeno. Z borčevsko pokojnino in lepim zaslužkom člana družine je moč danes dostojno živeti in si še kaj prigospodariti. Tudi sam sem si moral marsikaj ob trdem delu pri trgovati, da sem si ustvaril to, kar mi danes soseda očita, sama pa sega po dobrini, ki po nobeni pravici in postavi ni njena. Na koncu naj pojasnim, da hiša, ki jo je fotografiral Splichal in pripisal meni, ni moja, marveč je last mojega zeta in moje hčerke in bo prav od njega, če se jima za ta spodrsljaj javno opraviči.
IVAN GREGORČIČ Smolenja vas 59 a
PRIPIS. Pisanje o Lojzki Mihalič je imelo namen opozoriti na živem primeru o neživljenjskosti paragrafov, ki dovoljujejo, da nekdo, ki se skoraj 40 let za kos zemlje, katere morebitni dedič je, ni nikoli pozanimal in tudi ni plačeval davkov zanjo, lahko odloča o tem, ali tisti, ki je dejanski lastnik (ali upravljalec oziroma najemnik, kakor hočete) nekaj na njej sme ali ne - čeprav jo ima štiri desetletja!
Ko se že tovariš Gregorčič oglaša, naj zapišem le to; mislim, da ni moralno, da zahteva odškodnino za stvar, za katero nikoli ni skrbel, v katero ni ničesar vložil in za katero se ni nikoli zanimal. Nikjer pa nisem trdil, da postave niso na njegovi strani.
In še glede hlapca Jerneja in njegove pravice. Sodim, da je podobnost več kot očitna. Tudi Sitarjev hlapec po postavi do hiše ni imel nobene pravice - enako kot tudi Miha-hčeva ne. Kakšen je bil Cankarjev pouk - to ve vsak, ki je knjigo prebral!
J. SPLICHAL
Predpisi, ki dušijo
V	Uradnem listu SFRJ št. 71/72-731 je bil objavljen zakon o posebnih pogojih za dodeljevanje investicijskih posojil. Ta v 6. členu navaja; „Banka ne sme dovoljevati iz sredstev za svoje sodelovanje (iz kreditnega potenciala) kreditov za objekte gospodarske in negospodarske infrastrukture, če so njihovi investitorji in soinvestitorji družbeno-politične skupnosti oz. drugi uporabniki družbenih sredstev izven gospodar-stva.“
Nato je izšla še v Uradnem listu št. 9/73-111 odredba o določitvi uporabnikov družbenih sredstev, ki opravljajo negospodarsko dejavnost, kjer so navedene tudi krajevne skupnosti.
Ugotavljamo, da predstavljata ta zakon in odredba težak udarec delu in spodbudi krajevni skupnosti, ki naj bi postale temeljne celice našega družbenega sistema. Te krajevne skupnosti namreč že gradijo na svojih območjih vrsto življenjsko pomembnih komunalnih naprav za svoje prebivalstvo in značilno je, da se njihov denar, s tem ko pritegnejo k delu prizadete občane, podvoji, potroji ali celo pope tri.
Gornji zakon in odredba sta krivična za krajevne skupnosti, saj jim jemljeta že zbran denar, jemljeta pa jim tudi voljo do dela. Vprašujemo se, zakaj so sprejeli tak zakon, ki duši spodbudo in delo krajevnih skupnosti. Ali so tisti, ici so ga sprejemali, sploh vprašali za mnenje tudi krajevne skupnosti in občinske skupščine? Kaže, da ne, zato sta zagledala luč sveta tak zakon in odredba.
B. DEBEUAK Krmelj
»Katja Rupena«; kdaj na toplem?
   ,1 II      I    fa—— ■ ■ ■	'	  —........... I	.
Ravnateljica Nada Gostič: »Pričakujemo pomoč sklada za šole«
„Svet šole in ravnateljstvo se strinjata, da bi bila centralna kuijava v najkrajšem času po vseh nadstropjihpravi Nada Gostič, ravnateljica osnovne šole Katje Rupene.
Načrti so narejeni, če bi bil denar, bi napeljavo cevi in radiatorjev lahko pripravih do letošnjega 1. septembra. „Denar pričakujemo iz sklada, v katerega občani in delovne organizacije plačujejo samoprispe-
turne prireditve in roditeljske se-* Stanke.“
„So kakšni načrti za obnovo stavbe? “
Sodišče preprečilo »fevdalni sistem«
Ta članek naj bi bil opozorilo drugim, da ne bi nasedali podobnim izkoriščevdcem. Imena ljudi, ki nastopajo v njem, niti niso najbolj važna. Takole se je zgodilo.
Oče je dal dvema sinovoma parcelo in malo zemljišča, da sta si posta-
PREDSEDNIK OBČINE NA
marksističnem krožku
V torek, 27. marca, je marksistič-*ii krožek na gimnaziji v Črnomlju obiskal predsednik občine Martin Janžekovič. Spregovoril je o gospodarskem položaju naše občine. Na 'Pra^nja o turizmu v Beli krajini, zlasti še o kmečkem turizmu, šti-P^^ndijski pohtiki, občinskem predračunu, je obširno odgovoril. Udeležba je bila izredno velika in vsi smo bili zadovoljni, da se je tovariš Janžekovič odzval našemu povabilu. ^ obiski in predavanji uglednih Osebnosti dopolnjujemo delovni program in pogled na nekatere stvari je jasnejši.
Člani marksističnega krožka želi-'no še veliko podobnih srečanj.
NATASA KAJIN 2. b ^mnazije Črnomelj
vila stanovanjski hiši. Mlajši brat je mejil z največjim posestnikom v vasi. Lokacija za hišo je bila nekaj metrov od meje omenjenega .posestnika. Da bi si speljal pot do stavbe, je bil primoran kupiti od njega kakih 10 kvadratnih metrov gozdne parcele, pravzaprav kamnitega zemliišča.
Na spodnji strani ob poti je od posestnika želel 50 kvadratnih metrov za malo vrta in za streho za kurjavo. Ker je posestnik vedel, da bo lastnik hiše primoran plačati, kolikor bo zahteval (čeravno je bil ta prostor enakovreden prvemu, tako da je moral navoziti humus, da je sploh lahko naredil malo vrta), je zahteval 100.000 S dinarjev, razen tega še, da mu podre les, očisti prostor in mu dela po tri dni vsako leto, dokler bosta živa pogodbenik in žena.
Delavec s skromnim zaslužkom in dvema otrokoma je to tlako zdržal 9 let. Ko pa jc imel med tem časom
neke težave pn prepisu v zemljiški knjigi in šel s posestnikom na sodišče (kjer je le-ta zahteval vknjižbo za 3^nevno delo vsako leto), je sodnik na sodišču takoj izračunal, koliko je za teh 9 let moral vložiti v denaiju. Vprašal je gospodarja, koliko je star. Štirideset let še lahko živi, to se pravi, da bi moral biti tlačan preko 40 let, če bi obveljalo to določilo. Sodnik je pravično nastopil z besedo in med drugim dejal: „Fevdalnega sistema že dolgo ni več. To bi bilo protizakonito.“ Predlagal je poravnavo. Omenjeni delavec je ponudil 50.000 S din, toda posestnik ni hotel sprejeti manj od
150.000 S din. Delavec sije sposodil denar in takoj plačal. Ce računamo, da je devet let že delal po tri dni na leto in če bi šteli, da je vsak dan vreden 4.000 S din, dobimo
108.000 S din, skupaj z odškodnino v denarju torej znesek 358.000 S din! In to za kamnito, ne dosti vredno zemljišče. Menim, da bi bilo prav, če bi poklicah na pomoč cenilca zemljišča, ki bi določil, kakšna je njegova cena ter za koliko je bil kupec oškodovan.
REZIKA PliCNlK Gor. Brezovo 17 SEVNICA
vek. Starši našega šolskega okoliša menijo, da bi ne kazalo odlašati, saj so učilnice in hodniki mrzli tudi spomladi in jeseni.”
„Ali bo tovarna zdravil Krka kaj primaknila? Znano je, da je že večkrat pomagala."
„Trdnih zagotovil še ni, upamo, da bodo držah besedo izpred leta dni.“
„Kdo je prispeval za popravilo telovadnice in centralne kurjave? “
„Za popravilo zgorele telovadnice in ureditev centralnega ogrevanja v njej je dobila šola odškodnino od zavarovalnice Sava. Nekaj je primaknila TIS, ostalo pa Krka in občinska skupščina. Stroški za napeljavo cevi iz gimnazijske kotlarne ter montažo ogrevalnih naprav bodo dosegli
200.000	din.“
,JCdaj bo v šoh kabinetni pouk? “ „Načrtov za to še ni, vse je odvisno od denarja."
„Ah bi bilo potrebno šolo kaj povečati? “
„Najbrž ne. Morda bi bilo smotrno dograditi prostor za šolske kul-
ZGLEDNA STOPIŠKA ŠOLA
Čeprav sem v Dolenjskem listu že večkrat zasledil kaj spodbudnega o uspehih osemletke v Stopičah, me je te dni šola s svojim delom prijetno presenetila. Ravnatelj osemletke Ljubo Miloševič je razkazal veliko gradbišče, kjer bo urejeno športno igrišče. Novomeška tovaroa IIVIV pomaga šoli pri urejanju in gradnji z buldožerjem. Stopiški primer je spodbuda za mnoge kraje, kjer toži- • jo, da mladina ne ve kaj početi. 3, nastopil pa jc tudi z otroško igro „Čudežna srajca dopetača“ v Straži in Mirni peči. Zgleden je tudi njihov pionirski odred „Janez Trdina", ki je stopnišča šole opremil z deh h-kovnikov, uveljavlja se z deli fotografskega krožka, literarnimi prispevki, nastopili pa je tudi otroško igro „Čudežna srajca dopetača" v Straži in Mirni peči.
Skratka, stopiški pionirji so vredni nasledniki pionirjev iz NOB m. t.
„Predvidena je obnova kletnih prostorov, zatem beljenje fasade, ureditev vrtne ograje in igrišča, ob tem pa še obnova ostrešja s strelo-vodnimi napravami. Opremo v učilnicah je potrebno v celoti zamenjati. Zdravstveni dom želi v matični šoh urediti šolsko zobozdravstveno am-
,,Lahko poveste kaj v zvezi s 25. majem in sprejemom osnovnošolcev v mladinsko organizacijo? “
„Za dan mladosti predvidevamo ekskurzijo po poteh kmetov puntarjev, športne igre in slovesen sprejem učencev osmega razreda v ZMS.“ „Učence osmih razredov bo zanimalo, kako je s končnim izletom? “
,J*o sklepu konference učiteljev in po delovnem načrtu so predvideni enodnevni zaključni izleti. Tudi ti so prijetni, če so dobro in pravočasno pripravljeni."
POLONA KOSELE novinarski krožek Kati? Rnne.na
Na poteh s kurirčkovo torbico so pionirji osnovne šole Kočevje obiskali tudi borce NOB in se z njimi pogovarjali. Na sliki: kurirji v pogovoru s Pavio Bradač, udeleženko zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju leta 1943. (Foto: Jure Podržaj, član FKK Kočevje)
DOLENJSKI LIST
r
Revija
kmetijskih
strojev
Ob zaključku šolskega leta bodo učenci kmetijskega izobraževalnega centra Grm jutri, 13. aprUa, priredili revijo kmetijske mehanizacije pri kmetijski šoli Grm. Spored bo naslednji:
Ob 8. uri - prikaz filmov o strojili za spravilo krme, ki jih izdeluje SIP Šempeter;
ob 9.30 uri — prikaz dela različnih traktorjev in postavitev strojev za pridelovanje silažne koruze in za spravilo krme;
ob 11. uri — prikaz dela trosilnika gnojil in gnojnič-nega soda CREINE iz Kranja;
ob 12. uri - tekmovanje učencev v spretnosti vožnji z dvoosno prikolico.
Vabimo predstavnike kmetijskih zadrug, pospeševalce, mlade zadružnike in druge, naj si prireditev ogledajo. Če bo deževalo, prireditve ne bo.
Kmet kot zavesten gojitelj divjadi
Razmišljanje o lovstvu, divjadi, škodi na njivah in kmetovalcih
Kdo bo dedoval zemljo?
Republiški izvršni svet je te dni sprejel osnutek zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ki omejuje prehod zemlje v last tistim, ki je ne obdelujejo, preprečuje drobitev zasebnih kmetij ter omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča zemlje preveč ne obremenjujejo.
Osnutek zakona določa, da je kmetija tista kmetijska ali gozdna,proizvodna enota, ki jo določa občinska skupščina z odlokom na predlog skupnosti obdelovalcev kmetijskih zemljišč v občini. Pri tem upošteva občinski prostorski načrt, težnjo po smotrnem izkoriščanju zemljišč ter zaokrožahju zemljišč, zatem družbeni interes za
MODERNIZACIJA CESTE
V SPOMIN PUNTARJEM
Na sestanku predstavnikov vasi z območja krajevne skupnosti Blanca in sosednjih vasi so izbrali gradbeiii odbor za modernizacijo ceste Sevnica - Blanca. Za predsednika so izbrali Albina Mirta, obratnega električarja v Konfekciji Lisca, za tajnika pa Franceta Zorka, ravnatelja osnovne šole Blanca. Prisotni so menili, da morajo vsa zemeljska dela prevzeti na svoja pleča vaščani sami, cestno podjetje naj bi položilo- le asfaltno prevleko. Prepričani so, da bo ta cesta dostojen spomenik kmečkim puntarjem.
Problemi, zaradi katerih pišem ta članek, ne tarejo samo lovske družine Sinji vrii, na katero se pri svojih ugotovitvah opiram. Vendar ne želim pisati na splošno, omejujem se predvsem na območje Bele krajine, kjer razmere bolje poznam, in na odnose med kmeti, divjadjo in lovskimi družinami.
Lovska družina Sin^i vrh je zaradi boljšega sodelovanja s kmetovalci sklenila povrniti celotno škodo, ki jo povzroči divjad na poljščinah, vendar s pogojem, da je kultura zavarovana po zakonu o lovu (člen 25) in da prijavi škodo v 8 dneh po povzročeni škodi. Zavarovanje s strašili in kurjenjem ognja je pomanjkljivo zato, ker se divjad strašil navadi in se jih sčasoma ne boji več.
Obračun ^ode opravljajo na podlagi zapisnika o ocenitvi, ki ga podpiše o^odovanec, s čimer soglaša z ocenjeno uničeno površino, poprečnega hektarskega donosa za posamezne kmetijske kulture in cen.
Zares velja poskusiti
Konjeniški šport v Jugoslaviji kljub lepim možnostim že dalj časa nazaduje. Posamezna turistična društva si sicer prizadevajo, da bi ohranila dolgoletno tradicijo, vendar jim po navadi zmanjkuje denaija za prireditve. Zanimanje turističnili društev za konjeništvo verjetno ni dovolj, saj je treba konje rediti, kar veliko stane. Veijetno ni zgrešena ugotovitev, da bomo morali tudi kmetje najti večji interes pri tem.
Na Gorenjskem se že riekaj kmetij ukvarja s kmečkim turizmom, katerega del je tudi izposojanje konj za ježo. Večinoma so to trdne kmetije, ki pa prav zaradi konjeniškega športa, ki znova dobiva vse večjo veljavo, lepo uspevajo. Ura jahanja stane od 20 do 30 din.
Slovenija (na Dolenjskem predvsem Šentjerneju) ima ?e dolgoletno tradicijo pri vzreji konj, pa tudi Jugoslavija je bila svoj čas zelo znana v svetu zaradi svojih hlevov, iz katerih so prihajale plemenite živali. Mehanizacija in opuščanje kmetijstva -vse to je zadalo težak udarec vzreji konj, kar se vse bolj čuti pri konjeniškem športu, ki v Jugoslaviji zadnjih 20 let naglo nazaduje.
JOŽE MEJAČ
Prepričan sem, da marsikomu ni jasno, čigava je divjad. Še več pa je takih, ki mislijo, dajo lahko pokončajo, kjerkoli in kadarkoli to želijo, in si jo še prisvojijo povrhu. V drugo skupino štejejo občani, ki dobro vedo, čigava je divjad, pa jo kljub temu neupravičeno pokončujejo in prisvajajo iz strasti ali iz pohlepa.
Da ne bi bilo nejasnosti, posejmo raje, kaj pravi zakon o lovstvu. Ugotavlja, da je divjad splošno ljudsko premoženje, zato si je ne sme posameznik prisvojiti, tudi organiziran lovec ne. Lovec sme na osnovi družinskih pravil brezplačno zadržati samo trofejo divjadi. Za divjad štejejo vse prosto živeče živali, ki jih zakon o lovstvu prizna za divjad. Pri prehranjevanju lahko zato le-ta prosto posega in izbira tudi po poljskih kulturah in s tem dela kmetovalcem škodo. Kot je že omenjeno, si kmet ne sme svoje škode nadomestiti z uničenejem ah s prilastitvijo divjadi, temveč mu je škodo dolžna poravnati lovska družina, na katerem območju se nahaja prizadeti oškodovanec. Vendar mora kmetovalec po zakonu poljščino primerno zavarovati in škodo pravočasno prijaviti lovski družini.
ohranitev določenih kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in še nekatere druge zahteve.
Praviloma lahko kmetijo podeduje samo en dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim deloih, to je sam, oziroma člani njegove družine. Pravice drugih dedičev se spreminjajo v teijatve do dediča — prevzemnika kmetije. Ce pa ne bi bilo dediča, ki bi bil sposoben dedovati kmetijo, oziroma kmetijsko zemljišče, naj bi, kot pravi osnutek zakona, kmetijska zemljiška skupnost najprej skušala poiskati prevzemnika kmetije. Če prevzemnika k:netije ne bi mogli dobiti v roku enega leta, bi ta kmetija oziroma kmetijsko zemljišče postala družbena lastnina. V primeru, če bi se kmetijska zemljiška skupnost v skladu z občinskim prostorskim načrtom odrekla kmetijskim zemljiščem, bi dediči dedovali po sedaj veljavnih predpisih. Prevzemnik kmetije oziroma kmetijska skupnost bosta morala plačati prevzemno ceno, za kakršno bi se dogovorili z dediči. Če se ne bi sporazumeli o višini cene in o rokih plačila, bo o tem odločilo sodišče.
(Iz sporočila republiškega izvršnega sveta)
ki jih za vsako leto sproti predpiše občinska skupščina. Podoben obračun je lovska družina opravila lani in pri tem ni doživela posebnih pripomb s strani kmetovalcev.
Za odkrivanje divjega lova razpisuje LD Sinji vrh nagrado 2.000 dinarjev vsakemu občanu, ki bo divjega lovca prijavil, in bo le-ta na podlagi prijave tudi sodno kaznovan. Zaželeno je, da občani prijavljajo tudi lovce, če lovijo nezakonito. Nagrado 500 din bo dobil vsak, kdor bo odkril in dokazal, da je potepuški pes uničil jelenjad ali srnjad ali kako drugo zaščiteno divjo žival. Prijavo z dokazili je treba poslati postaji milice, Lovski zvezi Bela krajina na telefon 76-019 Črnomelj ali v Ljubljano po telefonu 321-490. Nagrado bo dobil tudi občan, ki bo očuval najdeno gnezdo kake zaščitene divjadi in to prijavil lovski družini. Podatki prijaviteljev ostanejo v tajnosti.
Lovska družina po prek sodišča izterjala od divjega lovca oziroma od lastnika potepuškega psa denarno nadomestilo za uničeno divjad, ki je po uradnem hstu SR Slovenije št. 5/73 vredna: jelenjad 9.000 din, gams 4.000, srnjad 3.000, divji prašič 3.000, zajec 600 din, fazan 4.000, medved 20.000, ris 15.000, kuna 1.000, divja mačka 1.000, lisica 300, jazbcc 200, dihur 200. Iz gornjega cenika je moč ugotoviti, da kaže dobro premisliti, preden človek krene na pot krivega lova. .
Kakšna naj bi bila direktna in zavestna gojitev divjadi s strani kmetovalcev, si predstavljam takole: da kmet ne preganja in ne uničuje divjadi sam, pa tudi ne njegov pes čuvaj, in da očuva najdena gnezda divjadi ter to prijavi lovski družini. Prijavil naj bi tudi vsakogar, ki dela škodo divjadi.
Vsekakor bi morali kmetu za to plemenito dejanje dati primerno nagrado. Sprašujem se, zakaj je treba proti koncu 20. stoletja uvajati tako visoke kazni za uničenje divjadi, saj nam vendar ne gre tako slabo in tudi bolj razgledani smo, kot so bili ljudje nekdaj. Ali moramo res posnemati Italijane, ki nimajo na svojem ozemlju skorajdi nobene divjadi več, sćdaj pa morajo v druge države na lov? To si lahko privošči le tisti, ki mu dopušč3 .dovolj globok žep. Na koncu še mislim, da niso izčrpane vse možnosti sodelovanja milice, lovcev ter šolske mladine.
JURIJ MUHIČ
Naši kmetijci si ogledujejo stroje za polaganje plastične ponjave (folije), ki jo pri nas uporabljajo gojitelji kumaric. (Foto; M. Žmavc)
Avtomati v kmetijstvo
z letošnjega kmetijskega sejma v Veroni
75. tradicionalni kmetijski sejem v Veroni v Severni Italiji so si letos ogledali kmetijski strokovnjaki in kmetje iz KZ Novo mesto, Črnomlja, Metlike in kmetijskega kombinata Krško, skupno približno 100 ljudi.
Na sejmu so razstavljali sodobno kmetijsko opremo, predvsem stroje z veliko zmo^jivo' stjo, primerne za večje obrate. Na posebnem razstavnem prostoru so prikazali letošnje novosti, ki pa jih ni bilo toliko kot nekdaj, zlasti ne uporabnih za naše razmere.
Veronski sejem je pokazal, da tudi v kmetijsko mehanizacijo vse bolj prodira avtomatizacija. V zvezi s tem so bili prikazani kmetijski stroji izrednih razsežnosti in storilnosti ter razni kombinirani stroji, ki opravljajo več kmetijskih del hkrati.
Zanimiv je bil tudi prikaz kmetijskega gradbeništva, v ka-
terem se uveljavljajo montažne zgradbe z vgrajenimi elementi. Kmetijske zgradbe izgubljajo značaj klasičnih trdnih stavb in so vse bolj podobne industrijskim objetkom. m. ŽMAVC
KOLIKO POKOJNIN
V aprilu, to je v tem mesecu, bo dobilo prve pokojnine približno 2.800 kmetov, drugi pa bodo prišli na vrsto kasneje. Kot predvidevajo, naj bi letos uveljavilo to svojo pravico 13.000 ostarelih kmetov, prihodnje leto pa še 14.000. Za izplačevanje pokojnin bo prihodnje leto (če bodo še po 250 din), potrebovali skupaj 81 mihjonov dinarjev. Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov bodo pol zneska prispevaU zavarovanci, pol pa republika in občine. V poprečju naj bi vsak kmečki zavarovanec prispeval nekaj manj kot 1.000 dinarjev na leto, in to 732,60 dinarja kot enoten znesek in še 4,9 odstotka prispevka od osnove. Takšno stopnjo prispevka za letos je potrdila tudi skupščina republiške skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.
Kako se bomo borili z nadlogami trte
Slediti je treba protiperohosporni službi in si pomagati s škropilnim koledarjem
Vinogradnikom priporočamo, naj upoštevajo naša navodila in zaščitijo vinograde pr^ rdečim ožigom, peronosporo in oidijem,' predvsem pa naj obvarujejo grozdje pred sivo grozdno plesnijo, ki jo strokovno imenujemo botrytis.
Pripravki, ki jih uporabljamo koviti, saj obvarujeta trto tudi
pred oidijem — vendar pa peronospore ne preprečita. Zato jih v škropilnem koledarju kombiniramo ali z dithanom D 45 ali z antracolon, ki sta trenutno najbolj učinkovita proti pero-
za preprečevanje prvih treh bolezni, so vinogradnikom že znani. Predstaviti želimo le škropivo zoper botrytis. Škropivi benlate in enovit M sta od nam dostopnih še najbolj učin-
ŠKROPILNI KOLEDAR VARSTVENI UKREP	ČAS	RAZVOJNI STADIJ	BOLEZEN ALI ŠKODLJIVEC	PRIPOROČENA SREDSTVA	KONCENT
pomladansko škropljenje	druga polo-	očesa se na-	pršice	COSAN	0,75 odst.
	vica aprila	penjajo			
pomladanko škropljenje	druga polo-	mladike so dol-	pršice	TlODAN	0,2
	vica aprila	ge 3 do 5 cm			
škropljenje proti rde-		mladike so	rdeči listni	antracol	0,2
čemu listnemu ožigu.	začetek maja	dolge 10 cm	ožig	dithan M 45	0,2
pršicam					
			pršice	TlODAN	0,2
			oldij	cosan	0,3
1. škropljenje proti	druga polovica	mladike so		antracol	0,2
peronospori	maja do začetka	dolge 40 cm.	peronospora	dithane M 45	0,2
	junija	grozdići so		ortofaltan	0,2
		že vidni			
			oldij	cosan	0,3
-			grozdni sukači	dlpterex	0,15
2. škropljenje proti			peronospora	ista sredstva	
peronospori po 10	sredi junija	pred cvetjem	oldij	kot pri prej-	
do 14 dneh			grozdni sukači	šnjem škrop.	
3. škropljenje proti	druga polovica	po cvetenju.	peronospora	antracol.	0,2
peronospori po 10	junija	po odmetu kapic		dithan,	
do 14 dneh				mycodifol	0,2
			oldij	cosan	0,3
			botrytis, oldij	enovit M,	0,07
				benlate	0,06
4. škropljenje proti	konec junija.	jagode se	peronospora In	antracol ali	0,2
peronospori po 10	začetek julija	razvijajo	botrytis	mycodlfol ali	0,2
do 14 dneh				ortofaltan	0,2
			oldij	cosan	0,3
			botrytls ali	enovit M	0,07
			oidij	benlate	0,06
nospori.
Enovit M in benlate sta sicer draga, toda na srečo pri njiju potrebujemo majhno konceh-tracijo aktivne snovi — 7 dekagramov na 100 litrov pri navadni škropilnici, pri motorki pa še enkrat več. Cena za 100 litrov škropiva, kar naj bo merilo pri oceni pripravka, se ne loči dosti od cene drugih pripravkov.
Da bi se izognili neugodnim posledicam, kf jih puščajo za seboj prav pripravki, ki so učinkoviti proti grozdni plesni, opozarjamo vinogradnike na karenco, to je obdobje od škropljenja pa do časa, ko se sredstvo na trti nevtralizira (njegova škodljivost se uniči). Če karence ne bi upoštevali, bi se lahko zgodilo, da jeseni mošt ne bi povrel. Pri mycodifolu je karenca 4 do 6 tednov, pri benlate 14 dni, pri enovitu M pa le 7 dni. Da bi se izognili neporebnim stroškom s škropljenjem, je dobro vedeti, da je nevarnost peronospore mi-
nila, ko je nočna temperatura padla pod 11 stopinj C.
Letos v Dolenjskem listu ne bomo posamično napovedovali škropljenja proti peronospori za območje Bele krajine. Menimo, da je zelo težko natančno napovedati čas, saj je Dolenjski list tednik in je razvoj peronospore hiter ter zelo odvisen od vremenskih sprememb
Vinogradnikom priporočamo, naj se ravnajo po napovedih antiperonosporne službe. Upamo, da bo priloženi škropilni koledar koristno pomagalo k lažji odločitvi o času škropljenja in o najbolj primernih škro-pilih.
Da bi hkrati s škropljenjem pognojili trte skozi liste (foliar-no škropljenje), priporočamo vinogradnikom sredstva, na primer foliomat, ki nadoknadi rastlini mikroelemente, katerih pomanjkanje povzroči med drugim tudi gnitje pecljev na grozd-
inž. JULIJ NEMANIČ, inž. JOŽE MALJEVIČ
Celje: drugo mesto za Grm
Učenci grmske šole za tekmovalce so na republiškem tekmovanju v Celju dosegli drugo mesto
Skupnost kmetijskih šol Slovenije je v počastitev 400-letni-ce hrvatsko-slovenskega upora razpisala v tem šolskem letu posebno tekmovanje iz kmetijskih znanj ter iz zgodovine, na katerem so sodelovali gojenci iz vseh šestih slovenskih šol za kmetovalce, med njimi tudi z Grma pri Novem mestu.
30. marca so se ekipe, ki so zmagale na šolskih tekmovanjih, pomerile na zaključnem kvizu v Celju, ki ga je posnela za svojo oddajo „Mladi za mlade" tudi ljubljanska televizija. Prireditev je bila v dvorani celjskega narodnega doma, uvodno besedo pa je imel predsednik skupnosti kmetijskih .šol Slovenije inž. JenŠtrle. Tek-
movalci so odgovarjali na vprašanja iz strojništva, varstva rastlin, gnojenja ter iz poznavanja zgodovine hrvatsko-slovenskega -kmečkep upora. Zmagali so mladinci iz Svečine, tekmovalci z Grma pa so zasluženo osvojili drugo mesto. Rakičani so bili tretji, Sentjurčani četrti, Goričani peti, zadnji pa Turniščani. Svetinjcani so za nagrado dobih televizijski sprejemnik, učenci z Grma pa sadno škropilnico. Nagrade so prejeh tudi drugi tekmovalci.
Na prijetni in koristni prireditvi so poskrbeli za vmesne točke: Ditka Haberl, Ivanka Kraševec, Franjo Bo-binac, Janko Ropret, dva domača mladinska ansambla: iz Svečine in Sentjuria, program pa je povezoval Rado Časi, napovedovalec RTV Lju-
bljana.
MARJAN TRATAR-UČO
m
■vy.r^
V"'-'^. v.
fl
v DOBRUSKI VASI IZDELAJO VSAK DAN 20.000 STREŠNIKOV. KO BODO VPELJALI ŠE TRETJO IZ MENO, 80 V TOVARNI ZAPOSLENIH 70 LJUDI. ZMOGLJIVOST TOVARNE JE 11. MILIJONOV STREŠNIKOV NA LETO. ZA IZDELKE SE ZANIMAJO KUPCI IZ VSE JUGOSLAVIJE
V	soboto dopoldne so v Do-bruški vasi slavnostno odprli tovarno betonskih strešnikov, ki jo je zgradila novomeška tovarna Novoteks. Na otvoritveno slovesnost so prišli odborniki občinske skupščine,. številni drugi gostje in predsednik izvršnega sveta SRS inž. Andrej Marinc. Goste je pozdravil predsednik DS tovarne Novoteks Andrej Petrič in povedal, da se je kolektiv odločil zgraditi na tenn, nnanj razvitem območju novomeške občine tovarno, ki nima nič skupnega s tekstilno dejavnostjo, jc pa investicija ekonomsko upravičena in bo dajala več zaslužka, kot bi dajala enaka naložba v tekstilni dejavnosti.
Tovarna v Dobruški vasi je večina avtomatizirana. Strešnike izdeluje po italijanski licenci, medtem ko je tovrstna tehnologija angleška. Tovarniško poslopje je zgradil SGP Pionir iz Novega mesta, oprema pa je uvožena iz Italije. Celotna investicija je veljala blizu 20 milijonov dinarjev.
Sicer pa so stekli stroji v novi tovarni že sredi februarja. Od
takrat narede v Dobruški vasi vsak dan več opek. Najprej so delali v eni izmeni, sedaj pa v dveh. V eni izmeni dela 20, skupaj pa je v tovarni zaposlenih 50 ljudi. Z uvedbo tretje izmene pa bo v kolektivu 70 zaposlenih. Zmogljivost tovarne je 11 milijonov strešnikov na leto, trenutno pa jih izdelujejo na dan 20.000.
Strešniki so iz betona, velikosti 42 X 33 cm. Oblikovan strešnik najprej obarvajo, zatem pa še posipajo z obarvanim kremenčevim posipom. Prav ta posip, ki je lahko po barvi cementno ali grafitno siv, rdeč, zelen ali rjav, daje strešniku trajnost. Tovarna pa daje za izdelek 35-letno garancijo.
V	tovarni izdelujejo tudi polovične in zaključne strešnike, slemenjake, zatem končne tro in štirirobne slemenjake ter strešnike za zračenje. Z uporabo teh posebnih strešnikov je mogoče pokriti strehe raznih oblik, ne da bi bilo pri tem potrebno opeko rezati.
Obarvani cementni strešniki iz Dobruške vasi so lepši in
predvsem trajnejši od vseh pri nas do zdaj na široko uporabljanih kritin. Za Novoteksove strešnike se zanimajo kupci po vsej Jugoslaviji. V primerjavi s salonitom je nekoliko dražji od navadnega in cenejši od obarvanega salonita. Če pa upoštevamo vsestranske možnosti kritja in 35-letno garancijo, pa tovrstna kritina nima tekmeca.
Novoteksove strešnike iz Dobruške vasi lahko kupite pri vseh novomeških trgovskih podjetjih, ki se ukvarjajo z gradbenim materialom. Cena strešnika je približno 5 din.
NOVOTEKS
NOVO MESTO
Obrat
STREŠNI K
DOBRUŠKA VAS pošta 68275 ŠKOCJAN
Telefon: 84—908
Telex:	33716	YU	NOVTEX
Vodja obrata inž. Lado Kotnik, predsednik IS inž. Andrej Marinc, predsednik občine Avgust Avbar in direktor inž. Avgust Fajfar si ogledujejo izdelke v novi tovarni
SfJBrlM
Predsednik Novoteksovega DS Andrej Petrič pozdravlja goste
Tovarna strešnikov v Dobruški vasi v soboto, ko so jo slavnostno odprli
SL15 (1202) - 12. aprila 1973
DOLENJSKI LIST
NOVA KNJIŽNA ZBIRKA „NOBELOVCI"
Ob doslej najpopularnejši knjižni zbirki pri nas, tj. Sto romanov, bo letos Cankarjeva založba začela izdajati novo s kratkim naslovom „NOBELOVCI", to pa marsikomu pove že tudi vse. Nobelovci, tisti literarni ustvarjalci, katerim je bilo v zadnjih dvainsedemdesetih letih podeljeno vsekakor najvišje in najpomembnejše svetovno literarno priznanje (med njimi je tudi Ivo An-drić), bojo v zbirki predstavljeni z enim ali več deli, za katera so bili nagraieni od Nobelove ustanove pri švedsKi Akademiji znanosti in umetnosti (in si s tem pridobili velik krog bralcev širom po svetu).
Tako bo nova knjižna zbirka nudila slovenskemu bralcu, pri katerem dobra knjiga zadnje čase izgublja vrednost (če odmislimo ceno!), zares prvovrsten izbor svetovno znanih romanov, dram in poezije, ob tem pa tudi informativen prikaz avtorjevega življenja in dela v zanj značilnem času in prostoru.
Kot napoveduje urednik nove zbirke prof. Janko MoJcr, bo letos jeseni izšlo prvih oseni knji^:, in to: Reymontov roman Kmetje (v štirih kjigah in novem prevodu), dva romana 4anskoletnega Nobelovega nagrajenca Hcinricha Boella In ni rekla niti besede in Hiša b/ez varuhov (v eni knjigi), Tagorov roman Gora in pesniška zbirka Darovanjke (v eni knjigi in novem prevodu), Jeana Paula Sartra roman V zrelih letih in Pesmi Salvatora Quasimoda. Omenjena dela so prevedli Vital Klabus, Vlasta Pacheinerjeva, Ciril Zlobec in Janko Moder.
Da bojo te in vse naslednje knjige iz zbirke „NOBELOVCI” nepogrešljive na naših knjižnih policah, to je gotovo, za enkrat pa ostaja skrivnost samo še - cena!
D. Rustja
20 LETNIKOV REVIJE „OTROK IN DRUŽINA"
„V enem samem letniku se ne da vse povedati, v dvajsetih letnikih pa je bilo veliko povedanega - s to bibliografijo pa so postali letniki OTROKA IN DRUŽINE posebna vrsta majne encikloped^e, po kateri bodo segali tako starši kot vzgojitelji, po njih pa bo rad listal tudi dora-ščajoči otrok sam.
Besede Ivana Potrča, glavnega urednika založbe Mladinca knjiga, v uvodu bibhografskega kazala „MLADI SVET 1951-1958	-
OTROK IN DRUŽINA 1959-1971“, ki je izšlo pred tedni v posebni knjigi, same po sebi prepričljivo povedo, koUko dragocenega gradiva se nabere v 20 letih. Izdani letniki naše priznane vzgojne družinske revije postajajo tako zares odprto branje, dragoceno za vsak dan in zlasti za starše, ki tolikokrat na slepo tipajo v najobčutljivejše področje - v vzgoje.
Boris Kobe: NA GORJANCIH, tempera, 1969
OB UVAJANJU SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V KULTURI:
Dr. Boris Majer opozarja na čeri
Močna opora v bitki za nove odnose je delavski razred — Delavci bodo kulturni samoupravljale! tedaj, ko jim bo kultura živi jenska potreba in ne mašilo v prostem času — Boj; trd, vztrajen, nepopustljiv
Dr. Boris Majer, predsednik komisije za idejna vprašanja kulture pri slovenskem CK Zveze komunistov, je na nedavnem posvetu v Ljubljani vzbudfl pozornost z nekaterimi pogledi na uvajanje samoupravnih odnosov v kulturi, pri čemer je posebej poudaril pomen vplivanja delavcev na kulturno politiko.
Uvajanje samoupravnih od- sa, monopol eHt itd.
nosov v kulturo ni naloga, katere izid bi bil vnaprej zagotovljen. Po MajerjeVem mnenju sta na tej poti dve nevarnosti: prvič, da se stari odnosi, stara vsebina, stara administrativno proračunska logika nadaljujejo tudi v novih samoupravnih oblikah, in drugič, da se kulture polaste najrazličnejše strukture in „eli-tniške“ skupine in s tem okrepijo svoj položaj. Zato seje treba v boju za nove odnose v kulturi spopasti na dveh frontah: proti ostankom administrativno etatističnega obravnavanja kulture in proti tistim starim in novim centrom, ki spreminjajo kulturo v predmet komercidnega bizni-
NOVA RAZSTAVA
V	MUZEJU
V	sredo, 4. aprila, je bila v Belokranjskem muzeju odprta razstava „Dolenjslca v likovni umetnosti". Zanimivo razstavo, ki zajema dela domačih umetnikov od začetka tega stoletja do danes, je posredoval I)o-lenjski muzej iz Novega mesta. Odprta bo do konca aprila.
Boj proti vsemu temu mora biti trd, vztrajen in nepopustljiv. V njem se morajo komunisti opreti na delavski razred, hkrati pa le-temu ,,odpreti vrata v kulturo kot novemu kulturnemu samoupravnemu subjektu.
lliilil
s ^ i?
ZA lOOO-LETNICO MESTA - V Škofji Loki se vrstijo kulturne prireditve v počastitev 1000-letnice me-
OKTETI ZE POVABLJENI Na veliko revijo slovenskih amaterskih oktetov se v Šentjerneju marljivo pripravljajo. Odbor, ki ga zdaj sestavljajo predvsem domačini, med njimi precej članov Šentjemejskega okteta, je oktete že povabil na sodelovanje, med drugim nekaj takih, ki so z uspehom nastopili tudi na radiu in televiziji. Te dni pričakujejo prve odgovore, medtem ko bo rok za prijave, ki so ga najprej določili, potekel v nedeljo, 15. aprila. Prireditelji so povabljenim oktetom poslali tudi notni material s pesmimi, ki naj bi jih zapeli na celodnevnem srečanju 24. junija. Okteti bodo skupaj zapeli tri pesmi. V Šentjerneju se že zdaj vesele užitka ob nastopu 200 pevcev iz najrazličnejših krajev Slovenije. Prireditev predvidevajo na prostem. Računajo, da jim je ne bo pokvarilo vreme, ker bi se morali pevci preseliti pod streho. To seveda ne bi bilo tisto, kar želijo prireditelji, vendar morajo biti pripravljeni na vse.
8
DOLENJSKI LIST
sta. V aprilu je predvideno petnajst gledaliških predstav, likovnih prireditev in glasbenih koncertov. Posebej velja omeniti predstavo „V Zali", ki jo je po Tavčarjevi povesti naštudiralo loško gledališče v počastitev 50-letnice smrti pisatelja Ivana Tavčarja.
URE PRAVLJIC V KRŠKEM -Ta mesec bodo pripravili v Valvasorjevi knjižnici prvo „Uro pravljic". Za prireditev ima ustanova na voljo nekaj barvnih diafilmov. Ure pravljic bodo vsak teden, če bo dovolj zanimanja.
„CVETJE" TUDI V KINU? -Televizijsko priredbo Tavčarjeve povesti „Cvetje v jeseni", ki smo jo tri tedne zapored gledali na malih zaslonih, želijo prenesti tudi na veliko platno. Za celovečerni film so pripravljena ponuditi pomoč vsa večja kinematografska podjetja v Sloveniji. Tako ni brez osnove upanje, da bomo junake z Jelovega brda, ki so jih v TV nadaljevanki oblikovali igralci iz ljubljanskih gledaliških hiš, kmalu videli tudi v kinu.
MIRNOPESKA „ROSLINKA" -Povsem slučajno so igralci mirnope-škega kulturno-prosvetnega društva za krstno predstavo ,,Vdove Rošlin-ke" Cvetka Golarja izbrali 1. april. Takoj je treba reči, da gledalci, ki so prišli ta dan v dvorano, ki so jo pre-.uredili lani, niso bili potegnjeni za nos: gledali so dobro domačo predstavo, seveda na amaterski ravni, pri čemer so se nosilci vlog potrudili vdihniti junakom življenje, kakršnega zahteva v ljudskem slogu pisan in vsebinsko oblikovan podeželski motiv.
DOBER OBISK V KOCEVJU -Do nedelje je v kočevskem Likovnem salonu razstavljal 27 plastik kipar Peter Černe iz Ljubljane. Občinstvu <*e je predstavil kot tenkočuten oblikovalec v bronu in barvanem lesu, zato ga ni hladno sprejelo. Zabeležili so tudi dober obisV-
Rekli smo: ribniški grad je lep kulturni spomenik, ki bo z ureditvijo parka kulturnikov postal še znamenitejši in privlačnejši. Rečemo pa lahko še naslednje; kar ni uspelo stoletjem in številnim turškim obleganjem, pa tudi zadnji vojni, bo v kratkem in brež truda uspelo mladim ribniškim pokolenjem. Spomenik ribniške kulturne preteklosti bo postal - spomenik nekulturne sedanjosti!
Vsakogar, ki se trudi za napredek in olepšavo Ribnice, zgrabi pri srču že po kratkem, bežnem sprehodu po gradu. Od jeseni, ko v gradu spet posluje kavarna, je stanje le še bolj zaskrbljujoče. Vhod v Petkovo galerijo uporabljajo mnogi za javno stranišče, nered pod arkadami je nepopisen, letni oder razpada, tudi po zaslugi obiskovalcev, vrsta polomljenih klopi, stolov in miz leži povsod, veliko dragih luči je razbitih, nekaj okrasnega drevja je polomljenega (ne od snega!), precej drevesc pa je tudi dva metra visoko povsem olupljenih. Se pravi - uničenih! Da o neredu.
Grad
smeteh, razbitih steklenicah in podobnem sploh ne govorimo. Kljub prepovedi je avtomobilski promet po gradu postal že normalna stvar ...
Vse to v kraju, ki bi naj bil najbolj kulturni del Ribnice, katerega si zaradi domnevne lepote ogleda največ tujcev! Nas pa, kakor kaže, ni nič sram. Ali pa samo nekatere?
F. G.
ki polnopravno sodeluje v kulturi kot porabnik kulturnih dobrin in kulturni samoupravlja-lec, ki skupaj s kulturnimi ustvarjalci usmerja kulturno politiko.“
Dr. Majer poudarja, naj bi samoupravna udeležba delavskega razreda kot aktivnega soudeleženca v kulturi privedla do tega, da bi začel delavski razred doživljati kulturo kot svojo neposredno življenjsko potrebo, kot del svojega življenjskega procesa. Dokler ne bo to doseženo, meni dr. Boris Majer, bo delavski razred gledal na kulturo kot na nekaj tujega, zunanjega, v najboljšem primeru kot na izpolnitev svojega prostega časa.
KAJ RODI SKUPNA ZAVZETOST?
Hiranju odzvonilo
Janez Kramarič: »Družbeno-politične organiza> cije in občina podpirajo kulturne načrte«
V.
,JCo sem prišel februarja v črnomaljsko kulturno skupnost za predsednika, smo se najprej odločili presekati pot hiranju na kulturnem področju," pripoveduje Janez Kramarič, sicer redni sodnik novomeškega okrožnega sodišča. „Sklenih smo pritegniti družbeno-politične organizacije in občinsko skupščino. Prvi premik je pomenilo razumevanje, ki smo ga bili deležni od komiteja ZK, občinske konference SZDL in občine. Pripravili smo smernice in jih dali v razpravo kulturnikom - komunistom ter na seji kulturne skupnosti."
Iz tega se je v Črnomlju rodil sklep, da mora kulturna skupnost tako delovati, da bodo kulturne dobrine dostopne vsem ljudem. To so upoštevaU v akcijskem programu za leto 1973. Janez Kramarič našteva glavne naloge:
„Pozornost smo obrnili v.krajevne skupnosti, kjer načrtujemo razvoj kulture na skupnih sestankih. Spoznavamo, da ni niti vodstvenega niti strokovnega kadra. Vse rešujejo s prosvetnimi delavci, vendar teh tudi ni na pretek. Ne gre pa prezreti, da postajajo šole nosilke kulture v krajevnih skupno^tih. Menimo, da je polrobn,' v šolah ustanoviti čim-več kulturnih društev in sekcij, vodili pa naj bi jih ob pomoči mentoijev učenci sami. To se bo poznalo v prihodnosti, ko se bo iz učencev razvil kader."
Posebne načrte imajo z delovnimi organizacijami. S samoupravnimi organi, sindikati, ZK-in ZMS je potrebno najprej ugotoviti potrebe po kulturi in na podlagi teh napraviti programe. KajpaJc se zavzemajo za' še tesnejše sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi - zlasti iz sosednje Hrvaške.
,,0b akcijah, ki jih predvidevamo in načrtujemo za daljše obdobje, teko konkretne naloge," razlaga predsednik črnomaljske kulturne skupnosti. „Že letos smo kulturni praznik slavili po vseh krajevnih skupnostih, poslej pa naj bi bil 8. februar tradicionalni dan kulturnih delavcev naše občine. Pripravljamo se
na 10-letnico juijevanja, ki jo slavimo letos. V načrtu je selitev in razširitev Ljudske knjižnice, večjo pozornost dajemo izobraževanju kulturnih delavcev. Ob tem se zavzemamo za načrtovanje turističnih prireditev v občini, za zbiranje narodopisnih znamenitosti, skupaj z ZB pa za zbiranje še neznanega gradiva o revolucionarnih dneh. Razmišljamo tudi o tem^kako bi proslavili obletnico puntov. V sodelovanju z repubhškim Zavodom za spomeniško varstvo že ugotavljamo kulturne spomenike. Mislim, da se nam bo naposled posrečilo preurediti cerkvico sv. Duha. Obletnico Župančičeve smrti bi
Janez
maljsi
bolje?
Kramarič: je čmo-kulturi že krenilo na
poslej bolj proslavljali. V Draga-tušu, kjer je Župančič preživel precej let, bi z Belokranjskim muzejem in turističnim društvom odkrili spominsko ploščo, posvečeno pesniku Cicibana. V Črnomlju bi se naposled lotili prosvetnega doma in ga usposobili za gostovanja pokUcnih gle-daUšč. Letos naj bi kulturna skupnost dobila okoli
330.000	din, kakšnih 30.000 din več kot lani. Pričakujemo tudi denarno pomoč za nerazvite. Denar bi potrebovali za kulturne prostore v krajevnih skupnostih."
I. ZORAN
NEOGRETI OB »LECTOVEM SRCU«
Kdo si bo to naprtil?
V Kočevju: Za »Indijancecc skoraj zmanjkalo prostora, pri opereti pa le 30 obiskovalcev
SREČANJE SE BLIŽA
Posavski odbor Združenja gledališkili skupin ima te dni obilico dela s pripravami na organizacijo prvega srečanja gledaliških skupin, ki bo od 15. do 29. aprila. Pokrovitelj prireditve, ki bo v obliki gostovanj, bo Lisca iz Sevnice. To podjetje bo tudi omogočilo izdajo skupnega gledališkega lista in plakatov. Med tem si selekcijska žirija ogleduje predstave, ki so jih v tej sezoni in za to srečanje pripravile posavske dramske skupine. Člani žirije so si že ogledali predstave v Kapelah, Krmelju (s komedijo „Iz zadreg“ je gostovala Svoboda s Senovega), Brežicah (Amaterski oder je uprizoril Marinčevo ,,Srcčko“), na Veliki Dolini (,,Divji lovec“) in Dobovi (gostovanje DPD Svoboda bratov Milavcev z delom ..Naši trije angeli*').
V	Šeškovem domu v Kočevju je gostovalo 30. marca Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro „Indijanci v mali vasi“. Dve predstavi sta navdušili obakrat polno dvorano najmlajših obiskovalcev.
„Lepe“ pozornosti so bili deležni igralci ljubljanskega KUD France Prešeren (iz Trnovega), ki so 25. marca na kočevskem odru uprizorili slovensko opereto „Oj, to lectovo srce“. Čeprav so plakati opozarjali na dogodek več dni pred prireditvijo, je prišlo k predstavi le kakšnih trideset obiskovalcev.
Kdor si je ogledal opereto, mu ni moglo biti žal za čas, preživet v kulturni dvorani. Maloštevilni gledalci so zadovoljni
PREDAVANJA ZA PROSVETO
Dve prosti soboti so kočevski prosvetni delavci že izrabili za politično izobraževanje, skupno pa jih bodo izkoristili za te namene šest. Predavanja o marksizmu, samoupravljanju in veri so prilagojena tako, kakor naj bi prosvetni delavci predavali o teh temah v šoli. Doslej so predavali že dr. Vlado Vodopivec iz republiškega sveta Zveze sindikatov, Milan Kučan iz CK ZKS in Zdravko Troha iz republiškega sekretariata za šolstvo. Osnovni program tega izobraževanja je predpisal Zavod za šolstvo, dopolnil ga je občinski komite ZK Kočevje, predavanja pa je organizirala delavska univerza Kočevje.
DRUGO IME
Da bi poslovanje dozdajšnje Ljudske univerze v Metliki uskladili z novimi predpisi, so metliški odborniki sprejeli odlok o ustanovitvi delavske univerze, ki je samostojen izobraževalni zavod za družbeno in splošno izobraževanje odraslih. Za predstojnika tega zavoda je bil imenovan Jože Mozetič. Ustanova je po nekajletnem mrtvilu delo že poživila, saj je čez zimo organizirala večerno šolo za odraule, z novun odlokom pa .so to delovanje spravili v nove okvire.
odhajali domov, saj so se Trnovčani lepo odrezali, čeprav se z igralstvom ne bavijo poklicno.
Kljub temu bo madež ostal. Kdo si ga bo naprtil?
GLASBENA DELA PRI DZS
Prejšnji teden jc Državna založba Slovenije v prostorih glasbene šole „France Šturm“ v Ljubljani predstavila najnovejša dela svoje glasbene redakcije oziroma zadnje natise. Gre za naslednja dela: „Kdor zlate strune brati zna“ (in druge pesmi skladateljev romantike - v dveh zvezkih), M. Skalar: „40 lahkih skladb za violino“, T. Šegula: „Mladi kitarist“ in „Mladi Harmonikar", D. Vodišek: „Menjava lege na violini“.
1 M
POMEN DOMAČIH NALOG
Tako pomembna oblika dela, kakor so domače naloge, še daleč ne prinaša take koristi, kot bi jo morala, in to predvsem zaradi tega, ker učitelji velikokrat naloge zelo površno pregledujejo ali pa jih sploh ne pregledajo. Pomen učenčevih domačih nalog in nujnost, da jih učitelj pregleduje, pa sta tolikšna, da časa, ki je potreben za opravljanje tega dela, nikakor ne moremo šteti za izgubljenega.
NE PREVEČ NE PREMALO ...
Če učitelj preveč govori, utrudi samega sebe in^ičence. Najboljši je tisti učitelj, ki zna s kar najmanj besedami doseči največjo umsko dejavnost učencev. („Površno obravnavanje snovi in utrudljivo razglabljanje sta enako - slabi.“) (Roesner)
UČENEC NAJ UMETNINO DOŽIVI!
Gramofonska plošča z besedilom Šanticeve elegije „Jedna suza" ne samo da prihrani učitelju umski in fizični napor, marveč daje učencem večje možnosti, da umetnino v resnici dožive - prav to pa je tako pomembno pri pouku književnosti.
S. Damnjanović
IDEJNO-VZGOJNI POMEN KNJIŽEVNOSTI
Pouk književnosti naj bi ne bil predmet, ki se uči, ampak doživlja... Tako bomo namesto kopice dejstev dosegli boljše razumevanje in trajnejše znanje, predvsem pa to, da bo pouk književnosti več prispeval k izkoreninjanju vseh tistih nepravilnih in izkrivljenih podob o delu in življenju, ki jih opažamo med srednješolsko mladino.
A. Lekič
■
rokomet
Ribnica k vrhu, Sevnica gre z dna
Spomladanski del prvenstva so Sevničani začeli obetajoče: z zmago nad Celjem — Uspeh Ribnice, poraza brežiških rokometnih ekip
Rokometaši iz Ribnice so zmagali tudi v gosteh in se zdaj učvrstili v skupini, ki se še lahko poteguje za naslov slovenskega prvaka in uvrstitev v drugo zvezno ligo. Za Dolenjce bi bil tak uspeh izredno spodbuden tem bolj, ker so v prvem kolu v drugi zvezni ligi zmagali tudi Sevničani in se (vsaj začasno) otresli neprijetnosti začelja. Žal so v enaki konkurenci klonile Brežičanke doma, potem ko so med tednom favoriziranemu Ekonomistu v zaostali tekmi odščipnile točko! Brežičani so še vedno na dnu; vsak poraz jim prinaša nove neprijetnosti v borbi za obstanek.
Štojs, Šilc 2, Trbovc 2, Krnc, Možic.
E.R.
Sevnica - Celje 12:11
Sevničani so z ostro igro v obrambi in z zanesljivimi Sirkovimi obrambami v prvem polčasu vodili s tremi goli razlike, v nadaljevanju pa so, čeprav je Celje dvakrat izenačilo, ven-
Šahovska velemojstra Aleksej Suetin (ZSSR) in Jan Smejkal (CSSR) ter mojster Jurij Razuvajev (ZSSR) so v nedeljo igrali v Kočevju simulatanko na 14 deskah. Od domačinov je zmagal Gornik, remiziral pa pionir Žilevski. Ta obisk je bil nagrada Kočevju kot najbolj prizadevnemu središču ml^inskega šaha (Foto: Brus)
Zdaj tudi Jasna Dokl
Mednarodno gimnastično tekmovanje mladink, članic in pionirk, ki ga je že tretjič priredil Partizan iz Zelene jame, je minilo v hudi borbi mladink za prvo mesto: med 70 telovadkami iz Muenchna, Ljubljane, Novega mesta, 2^agreba, Karlovca, Skopja in Maribora so pokazale tudi največ znanja. Novomeščanka Maja Dokl, ki je nastopila za Zeleno jamo, je delila drugo mesto z desetinko zaostanka za najboljšo.
Med pionirkami so bile Novome-ščanke četrte, med 46 posameznicami pa se je najbolj uvrstila Jasna ’Dokl - delila je 10. mesto. Zupančičeva je bila s 34,35 točke (za točko in 15 stotink je zaostala za Doklovo) 16., Zloearieva s 33,90 18., Kle-
II. ZRL - moški
menčeva je bila z 31,90 točke 27., Furlanova s 26,30 38. Tanja Furlan je telovadila do konca kljub poškodbi in prehitela 8 tekmic. S svojo izvrstno vajo je opozorila nase 10—letna Jasna Dokl: v parterju je bila celo tretja.
Med mladinkami je zmagala olimpijka Težakova z 38 točkami. Maja Dokl pa je bila s Schubertovo iz Muenchna druga s 37,90 točke.
Pet golov v prvem kolu — Sva-žič
dar obdržali prednost in zmagali z golom razlike. Posebno se je odlikoval Svažič. Zmaga v prvem kolu bo Sevničanom gotovo vlila še več poguma v trdem boju za obstanek, ki jih čaka v naslednjih desetih tekmah. Sevnica: Sirk, Papež, Jurešič 1. Simončič, Svažič 5, Koprivnik 2,
Brežice - Podravka 9:10
Malce nepričakovano so Brežičanke doma klonile pred Podravko iz Koprivnice, ki jih je s to zmago na lestvici prehitela. Gostje so vodile že v začetku, potem pa so jih domačinke ujele in prehitele. Podravka se ni vdala — po nekaj izenačenjih pa je ob koncu zakuhala domačinkam prevročo in preveč papricirano juho ...
Brežice; Zorko, Buzančič 2, Molan, Štauberl, Bah, A.Mišič 1, Smerkolj-2, V. Mišič 1, Engel, Toplak 3, Hribernik, Lipej.
V. P.
Brežice Ekonomist 10:10
50 gledalcev v Brežicah gotovo ni pričakovalo, da bodo po prvem polčasu, ki so ga dobile igralke iz Trogira kar z 8:4, domačinke še našle dovolj moči za presenečenje. Ekonomist, ki se bori za prvo mesto, pa v nadaljevanju vse do konca ni dosegel gola in so domačinke celo vodile 10:8, ob koncu pa vendar izgubile točko. Nekaj zaslug za izenačenje v
Vitex
Metalac
Slovan
Mehanika
Varteks
Zenica
Mladost
Celje
Sevnica
Radnički
Split
Rovinj
12 10 0 2 168:136 20
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
9 1 7 1 7 O 7 O 6 1 6 1 4 2 4 1 40 3 1 20
2 152
4 209
5 209 5 203 5 192
5 167
6 138
7 185
8 171 8 162
10 123
157 19
181 15 177 14
182 14 169 13
169 13 121 10 213 9 203 8
170 7 201 4
II. ZRL - ženske
Split	12	11 0	1	151:86	22
Ekonom.	12	9 2	1	147:99	20
Jedinstvo	12	80	4	152:128	16
Branik	12	70	5	147:129	14
Koka	12	7 0	5	134:137	14
Ivanič	12	60	6	115:108	12
Podravka	12	5 2	5	118:126	12
Partizan	12	4 3	5	112:117	11
Metalac	12	40	8	95:116	8
^ Lokom.	12	3 1	8	116:167	7
Olimpja	12	20	10	134:169	4
■ Bosna	12	20	10	129:168	4
SRL	-	moški			
Šoštanj	13	10 1	2	237:199	21
Tržič	13	9 1	3	220:187	19
Sl. gradeč	13	90	4	241:207	18
Rudar	12	90	3	174:150	18
Ribnica	13	8 1	4	220:203	17
Piran	13	5 3	5	151:158	13
Radgona	13	5 1	7	246:256	11
Izola	13	5 1	7	185:201	11
Radeče	13	3 2	8	203:214	8
Brežice	13	3 1	9	193:224	7
Ajdovšč.	12	3 1	8	172:208	7
Polet	13	20	11	208:243	4
SOL - moški					
Maja Dokl — prvo mesto
za desetinko ob
odbojka
Trebnje zaustavljeno!
V petem kolu prvi poraz Trebanjcev v Bovcu — Ekipi iz Novega inesta sta bili prosti
Peto kolo v slovenski odbojkarski ligi je zaustavilo Trebanjce, ki so v Bovcu doživeli prvi poraz. Novomeščani so bili prosti, prav tako Novomeščanke. V slovenski ženski odbojki je opaziti veliko krizo, saj je zdaj samo še šest ekip, ki v Sloveniji gojijo ta šport. Novomeščanke so po tem kolu spet padle na peto mesto, vendar pa bodo ob koncu še lahko druge, če obakrat zmagajo.
Trimo 3:0
Bovec
Bolj kot sam prvi poraz, ki ga je v petem kolu spomladanskega dela l.
Bled
Izola
Branik
Gaberje
Bovec
Trebnje
Novo mesto
Mežica
Plamen
13 10 12 11 12 9
12
13
12
12
13
13
3 35:12 23 1 34:11 23 3 27:18 21 5 26:19 19 7 23:25 19
7 19:26 17
8 17:27 16 10 18:34 16
1 12 9:36 14
SOL - ženske
Fužinar
Maribor
Jesenice
Gaberje
N. mesto
Ljubljana
Branik
108 2 25:10 18 10 7 4 22:17 18 5 20:16 17 4 22:13 16 4 22:15 16 7 13:23 13
11 6 10 6 10 6 10 3
10 O 10 0:30 6
I. SNTL
Sobota
j-jubljana
Kajuh
Kemičar
Sava
Gradis
Lendava
mesto
13 12 12 9
12
13
12
13
14 12
1 62:25 24 3 54:26 18 3 47:36 16 8 5 46:38 16 5 7 31:46 10 4 9 41:55 8 3 10 36:60 8 1 11 26:58 2
ŠPORTNI KOMENTAR
Še bolj privlačno!
Tudi od pravil je odvisno zanimanje gledalcev za posamezne športe: sprememba v košarki
Med vzroki čedalje manjšega zanimanja gledalcev za nekatere športe so gotovo tudi okostenela pravila. V mednarodni rokometni zvezi je bila pozimi prava revolucija, ko so spremenili eno samo pravilo: aut zdaj lahko mečejo tudi z eno, in ne samo z dvema rokama preko glave! Spomnimo se, kako se bojujejo s pravili v nogometu, kjer se nikakor ne morejo zmeniti, kako bi veljalo obrniti predpise, da bi bilo več možnosti za dosego gola.
Medtem ko v nekaterih zvezah sedijo živi fosili, ki si ne dajo ničesar dopovedati, je mednarodna košarkarska federacija hudo dovzetna za vse novosti, ki popestrijo igro. Zato ni naključno, da so se v zadnjem desetletju košarkarska pravila večkrat spreminjala in izpopolnjevala, in tega strokovnjaki ne tajijo. Vendar pa so spremembe prinesle v igro še več dinamičnosti in dramatičnosti, zato so tudi košarkarske tribune po svetu in še posebej v Jugoslaviji vedno bolj polne.
V Jugoslaviji se bo nova prvenstvena sezona, ki se bo v republiških konkurencah začela naslednjo soboto, pojavila v novi obleki: košarkarska pravila so spet spremenjena v korist tempa, dinamike in zanimivosti za gledalce. Počasnosti in taktiziranja ta šport ne bo več priznaval, saj bo potrebno žogo prenesti v nasprotnikovo polovico najpozneje v desetih sekundah, končati napad v pol minute, razen tega pa bo prepovedano podati žogo v obrambno polovico. Vsak prekršek nad igralcem bo prinesel oškodovancem pravico do dveh prostih metov ali do nadaljevanja s podajo iz auta.
Na ta način bodo še bolj prišli do izraza boljši igralci, ki so bili doslej često tarča nasprotnikovih prekrškov, hkrati pa bo zaradi novih pravil igra postala hitrejša.
To pa je tisto, kar razvese-fj^jc gledalce in česar v nekaterih športih nočejo razumeti, pa si prazne tribune razlagajo z najrazličnejšimi drugimi (neresničnimi) izgovori!
J. SPLICHAL
SOL doživelo moštvo iz Trebnjega, skrbi slaba igra, s katero sc Trebanj-ci niso mogh učinkovito upirati hitrejšim in iznajdljivejšim Bovčanom. Pri našem moštvu se je ponovila stara slabost, da v kritičnih trenutkih igralci odpovedo vsi po vrsti in povrhu še slabo in nespodbudno vplivajo drug na drugega. Ob taki igri je poraz neizogiben. Bovec je (tekma je bila v telovadnici v Kanalu), gladko zmagal s 3:0 (7,8,8). Trebanjci so bili nezadovoljni s sojenjem Gašperšiča iz Izole, ki je bil nekajkrat pristranski in je s tem jemal voljo do igre.
zadnjih minutah imata tudi sodnika, ki sta prestrogo dosodila sedemmetrovko za gostje.
J. S.
Odlikovanji
v soboto so v Ljubljani pri Centru za športno medicino priredili tečaj za zdravnike, ki se navdušujejo za športno medicino, kajti v Sloveniji nimamo niti enega zdravnika specialista za šport, v Jugoslaviji pa jih je okrog 30.
Ob tej priložnosti je član 10 ZTKS Stanc Fleger izročil priznanja najzashižnejšim delavcem v .športni medicini. Od dolenjskih zdravnikov sta prejela priznanji dr. Zlatko Marin in primarij dr. Tone Savelj iz Novega mesta.	S.	D.
NOVO MESTO - Na hitropoteznem šahovskem prvenstvu novomeškega kluba za marec je zmagal Marjan Stokanovič z 8 točkami. Milič 7,5, Škerl 7, Sčap 6,5, Vene 6 itd. Stokanovič je s to zmago postal najuspešnejši igralec prvega trimesečja in dobil lep pokal. Za njim so se zvrstili Milič, Sčap, Sitar, M. Picek, Komelj in drugi.
Odlično branila proti Ekonomistu — Vida Hribernik
Izola - Ribnica 12:15
Ribničani nadaljujejo z zmagami in s svojim načinom iger: prvi polčas je tudi tokrat pripadel domačinom, v nadaljevanju pa so Ribniča-nje v dežju na vso moč pritisnili in zanesljivo zmagali. Dobra telesna pripravljenost se bo kajpak še kako obrestovala v naslednjih tekmah z neposrednimi tekmeci za vrh.
Ribnica: Lovšin, Žuk, Radič 1, S. Kersnič 2, Matelič, Mikulin 4 An-doljšek 1, Ponikvar 4, J. Kersnič 3, Kersnič.
2
lili
lili
Pripravljeni: trener in igralec Radič
Slu v. Gradec Brežice 25x18
Brežičani niso mogli računati na uspeh na vročem slovenjgraškem igrišču. Kljub temu so se zlasti v nadaljevanju dobro upirali domačim in preprečili katastrofo, saj je Slovenj Gradec po prvem delu vodil celo 15:5. Odslej bodo morali Brežičani vsaj na domačem igrišču igrati trdo in dosledno na zmago, saj so v hudih škripcih.
Brežice: Skočaj, Novak, Šetinc 3, Stangelj 3, Bezančič 2, Bosina 4, Božič 1, Zore, Zagozd, Vervega 5, Rozman, Avsec.
namizni tenis
Ob slovesu
Novomeščani so izgubih tudi dvoboj z Lendavo, neposrednim tekmecem v slovenski namiznoteniški ligi, in se bodo potem, ko bodo odigrali še zadnji dve tekmi, poslovili od te konkurence.
Novomeščani igrajo še v Kranju in čakajo na odločitev tekmovalne komisije glede nesporazuma o igranju tekme v Ljubljani z istoimenskim klubom. V prihodnji sezoni bodo igrali Novomeščani v drugi slovenski namiznoteniški ligi.
Igralci Novega mesta so na zadnjem dvoboju v Lendavi izgubili z 2:5.
Somrak — premalo treninga in premalo zmag.
KRMELJ - Krmeljski rokometaši so v prvenstveni tekmi igrah v Šmartnem pri Litiji in izgubili 18:29. V prijateljski rokometni tekmi pa so premagali sindikalno ekipo KPD Dob 23:17. (B. D.)
BREŽICE - Na šahovskem prvenstvu Brežic je po 9. kolu med 16 igralci v vodstvu Micič s 7 točkami in prekinjeno partijo. Slede: Bo-jevič 7, Jeneš 6,5, Brazaković 6 (1), Potežica 5,5 (1), Filipčič 5 (2) itd. Prvi trije bodo na koncu nagrajeni. (M. J.)
NOVO MESTO - Na občinskem košarkarskem prvenstvu za srednješolce je v finalu kovinarska šola premagala gradbeno s 46:25. Med sedmimi ekipami je bila gimnazija presenetljivo šele tretja. Na področno prvenstvo so se uvrstili zmagovalci: kovinska šola, med osnovnimi šolami pa pionirke Vavte vasi, ki so v finalu premagale Šentjernej 18:4, in Grm, W je premagal Katjo Rupeno, med pionirji. Med srednješolkami so zmagale gimnazijke, ki niso imele nasprotnic. (J. S.)
RIBNICA - V pryateljski rokometni tekmi so Ribničanke premagale B ekipo ljubljanske Olimpije 7:5 (3:4). Zanimivo je, da je dala Olimpija v drugem polčasu en sam gol. Ribnica: M. Lavrič, D. Lavdč, Rudolf, Vršnik 5, Danko 1, Skrabec 1, Abrahamsberg in Begič. (F. L.)
BREŽICE - V novome^i ke^ja-ški podzvezi so pred kratkim naredi-h izpite za kegljaške sodnike tudi 4 Brežičani: Ivan Veble, Leopold Av-šič, Franc Vodopivec in Miroslav Dimič. To so prvi brežiški sodniki. (M. J.)
NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v prvenstveni rokometni tekmi conske lige premagali Olimpijo z 20:19 (12:11). OdločU-ne so bile zadnje minute, ko so domačini kljub vodstvu gostov zbrali dovolj moči, da so dosegli še tri gole in si zaratovili točki.
BREZICE - Mladinski prvak Dolenjske je postal Žnidaršič iz Krškega, ki je podrl 852 kegljev. Za njim so se uvrstili: Zelič (Krško) 818, Iskra (Brežice) 814, Jakič (Trebnje) 804, Skinder (Krško) 769. Prvi štirje bodo igrah na slovenskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani (M. J.)
RIBNICA - V prijateljski rokometni tekmi so rokometaši Itasa iz Kočevja prema^li B moštvo Ribnice 26:21. Gostje so bih boljši. Gledalcev je bilo 50, največ golov pa je dal Lunder - 9. (Z. F.)
BREŽICE - V prvenstveni nogometni tekmi so Brežičani premagali Vojnik 6:1 (3:0). Jeftič je dal 5 golov, enega pa Božič. (V. P.)
PRILIPE - Od petka do nedelje bo na Prilipah zvezni trening za jugoslovanske dirkače motokrosa. V nedeljo bodo potem še tekmovaU na dirki, ki se bo začela ob 14. uri. Pokrovitelj dirke je zdravilišče Cateške Toplice. (V. P.)
Andrej Petrič
Uspeh
obvezuje
Prihodnjo soboto se bodo začele slovenske košarkarske lige. V najvišjem republiškem tekmovanju bodo igrali tudi Novomeščani, ki so bili lani sedmi in ki so v tekmovanju Dolenjskega lista za najboljše športne ekipe osvojili prvo mesto.
Trener Novoteksovih košarkarjev Andrej Petrič meni: „Uspeh, ki so nam ga prisodili bralci, nas obvezuje da bomo še temeljiteje delali. Lani smo bili novinci v ligi, letos pa imamo več izkušenj in zato tudi več možnosti.
Trenirali smo dobro, čeprav pol ekipe študira v Ljubljani. Svoje moči smo preizkusili tudi v prijateljskih tekmah in na zimskem prvenstvu Dolenjske. Pričakujemo uspešen start, saj bomo prihodnjo soboto doma igrali z Jesenicami!“
... in levo vidite svoje sončno počitniško stanova
OTROŠKI
mVNIK
„Tovariš doktor, prihajam zaradi hormonskih tablet, ki ste j'ih prejšnji teden dali mojemu sinu ..
Doleiifski lisi pred 20 leti
Poje slovenski oktet
V	NEDELJO, 12. aprila, bo ob 20. uri gostoval v dvorani Doma ljudsje prosvete v Novem mestu Slovenski oktet, ki se pripravlja na pevsko turnejo med izseljenci v Združenih državah Amerike. Na sporedu so najlepše slovenske narodne in umetne pesmi. Na izredno zanimivo gostovanje okteta, v katerem pojejo Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Sulc in Tone Petrovčič, dirigira pa mu Janez Bole, vabimo vse ljubitelje lepe pesmi iz Novega mesta in okolice.
MED NAJBOLJŠIMI občinskimi odbori OF je vsekakor še vedno trebanjski. Od septembra lani do marca letos so sprejeli 119 novih članov, izključili pa dva. Dobro pripravljena kmetijska šola, katero je obiskovalo redno od 30 do 35 kmečkih sinov in deklet, je plod pravilnega političnega dela frontne organizacije, prav tako pa je bilo organizirano veliko število vaških frontnih sestankov in predavanj.
PO 14 LETIH odsotnosti se je vrnil v domači kraj Krupo pri Semiču rojak Janko Lavrin, profesor na univerzi v Nottin^iamu v Angliji. Zadržal se bo ddje časa v domačem kraju in mu želimo prijeten oddih v lepi, sončni, cvetoči Beli krajini!
NA ZADNJEM zboru volivcev v Koprivniku je bilo precej kritike na račun občinskih uslužbencev v Mozlju zaradi nesorazmerne davčne obremenitve. Izvoljena je bila tričlanska komisija, ki bo pregledala vse primere nepravilnega obremenjevanja in dala predloge za popravek. Prav tako je bil na tem zboru volivcev sprejet sklep, da se Koprivnik priključi občini Kočevje. Ta predlog utemeljujejo Koprivničani s tem, da imajo do Kočevja le 16 km, do Mozlja pa 22 km.
PIONIRJI, POZOR! Zbiralci znamk se zberejo v nedeljo ob
9.	uri pred osnovno šolo. Pridite vsi in prinesite zbirke s seboj!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 10. aprila 1953)
Zgodilo seje.T.
VEČNI PROBLEMI - 43-letni mehanik Heinz Bauer iz Koelna ima hude probleme s smrčanjem. Že dve leti je ločen zaradi glasnega smrčanja, nedavno je najel opremljeno sobo sredi mesta. Tri dni pozneje so sosedje zahtevah od pohcije, naj ga odstrani. Potem je Heinz prenočeval v svojem tovornjaku, in ko ga je dobila policijska patrulja, se ji je uprl. Zato je bil nekaj noči v zaporu, kjer pa so se zaradi njegovega neznosnega smrčanja uprli , zaporniki in zagrozili z uporom. Smrčaške težave . . .
KONEC ŠEPETALK? - Več pariških gledališč je odpustilo šepetal-ke zar^i slabega finančnega položaja. Gledahške uprave sodijo, da lahko prihranijo precej dena^a, če se bodo igralci bolje naučili svoje vloge. Toda: zveza igralcev seje pritožila, saj ima tudi več slavnih igralcev slab spomin. Glas iz zaboja pod odrom je gragoc?n!
KITAJSKI TROLEJBUS - LR Kitajska bo pomagala, da bodo uve-dU stalno trolejbusno zvezo med Katmandujem in 12 km oddaljenim Kaktapuijem v Nepalu. Trolejbusi bodo prepeljali 15.000 ljudi na dan. Za dobro Novo mesto!
brisaCa in oporoke - V
sobah enega izmed hotelov v Nici na francoski rivieri so obesh napise: „Če res ne morete drugače, vzemite s seboj hotelsko brisačo, prosimo pa, da se nas zaradi tega spomnite v oporoki!" Viri ne povedo, če si ljudje še ,,sposojajo“ brisače . . .
KONEC tiGROV? - Indijska vlada skuša zaščititi tigre. Teh živali je bilo v začetku tega stoletja še okrog 40.000, zdaj pa jih je v Indiji še 1.800, drugod po svetu pa komaj 250. Bodo izumrU?
FILATELISTIČNA KAP - V Washingtonu je zbiralca zadela srčna kap. ko je prišel domov in videl sosede, kako so brskali po njegovih zbirkah. Thomas več mesecev ni plačal najemnine, zato ga je lastnik postavil na cesto. Policija je odnesla iz stanovanja tudi dragoceno filatelistično zbirko, zbirko pomorskih knjig in kart, japonskih figuric in gramofonskih plošč. Umrl je zaradi škrtosti . . .
BO NOV REKORD? - John Rapson, 53-letni angleški rudar, je pozval mlajše pokhcne kolege, naj izboljšajo njegov rekord, ki ga je postavil pred 20 leti; s 50-kg vrečo premoga na plečili je prehodil 22 kilometrov v treh urah in 40 minutah. Rudaiji, na plan!
NOVA HIMNA? - Tudi Švicarji bodo izbirah, če hočejo novo himno: skladatelj Burkhard (O, moj papa) in pisatelj Meier sodita, da je dovolj himne, zasnovane na legendi. Vendar pa bosta gotovo imela težave, saj Švicarjev ne bo lahko prepričati, da bi verjeh zgodovinarjem, ki pravijo, da \Vilhehn Tell ni nikoli živel. Junake imamo pač vsi radi!
PREPOVEDANE SRAJCE - V Južni Afriki so prepovedali modne srajce z napisi. Odslej na primer ne boste več mogli videti dekleta, ki bi imela na prsih napisano: „Od vseh stvari na svetu mi je seks najbolj všeč“. Mnogi bodo nezadovoljni. . .
NESPRETNA REKLAMA -Odborniki v Jedburgu so umaknili reklamni prospekt, ker je ob besedilu o gostoljubnosti domačinov in dobrodošlici fotografija vhoda na pokopališče. Tujci bi si lahko mislili kaj neprijetnega o gostoljubnih domačinih . . .
LE ZMAGOVALCI! Newyor-ška restavracija si s takim domiselnim napisom v izložbenem oknu zagotavlja jedce: ,,Marsikateri jastog izgubi v boju škarje. Pri nas prodajamo samo zmagovalce!" lUorebiti imajo zmagovalci še del Škarij premaganca?
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kako se ljudstvo zastruplja
(D r ž a v n i z b O r) se je posvetoval pred kratkim o postavi zoper ponarejanje živil. Kako potrebna je taka postava, kako silno potrebna, da bi se ostro izvrševala, kažejo naj ti-le resnični podatki. Ni še dolgo tega, ko se je zbralo na Dunajo 1118 avstrijskih lekarnarjev (apotekar-jev) iz različnih dežel. Govorili so med drugim tudi o tem, kako se ponarejajo živila. Strašno je čuti, kar so o tem povedali možje, ki svojo reč gotovo dobro umejo. Apotekaiji na Dunaju so preiskali l 1891 in 1892 532 živil; med njimi je bilo ponarejenih 200!
(N a š i O g r i) so vedno bolj ošabni. Ni jim dosti, da tlačijo Slovake in Romune, da pritiskajo Hrvate — sedaj se vzdigajo vže zoper skupno vojsko, zahtevajo svojo posebno madjarsko. „Napuh hodi pred padcem,“ uči sveto pismo in spričuje skušinja.
(B olgarskiknez) Ferdinad Koburški je odpotoval z mateijo na italijansko po svojo nevesto. Mudil se je nekaj dni na Dunaju, kamor
ga je spremila tudi večina njegovih ministrov. Sprejeli so ga na Dunaju jako prijazno, kar pa Rusiji nič kaj ne ugaja.
(B a r o n H e i n) vodja deželne vlade kranjske je bil tukaj v Mestu od 4. do 8. aprila. Pregledal je različne urade, gimnazijo in druge šole, cesto na Gorjance in zlasti tudi zadeve glede na preložitev oziroma popravo cest, nameravano zidanje bolnišnice usmiljenih bratov, šolo na Grmu in daigo.
(V Š k o c i j a n u) pri Mokronogu so osnovali kmetijsko podružnico. Prav tako, potrebne so zlasti nam Dolenjcem. - Na Kamniških planinah pa so napravili mlekarsko zadrugo, ki bode izdelovala sir, kakor ga vže nmogo let izdelujejo pridni Bohinjci.
(B u rja) precej hladni /.rak; dobro je, ker bi sicer vse prehitro poganjalo, ter se bilo bati pozebe. Vže sedaj imamo tudi tu in tam zelenje.
(l/. DOLENJSKIH NOVK', 15. aprila IK93)
ŠOK ZA KADiLCE:
Seks v dimu? Ne!
Cigarete uničujejo spolno aktivnost
Alton Ochsner, znani kirurg in ravnatelj klinike v New Orleansu v Združenih državah Amerike je presenetil javnost s svojim sporočilom: „Že več let sem prepričan, da nikotin zmanjšuje seksualno aktivnost!" To je izjavil zdravnik, ki je že pred drugo svetovno vojno med prvimi proglasil kajenje za vzrok raka na pljučih!
Kaj pravi Ochsner? „Spremljal sem stotine pacientov. Prišli so težko bolni, prenehali so kaditi, in ko so §e vračali v mojo khniko, so pripovedovali o tem, kako so jim popustile bolečine v pljučih, hrbtu, nogah ... In na koncu so sramežljivo povedali o uspehih v zakonski postelji... Zanesljivo trdim: nikotin ni sedativ, kadilci so izredno živčni ljudje. Kajenje pa ne deluje pomirjevalno, saj je človek, zastrupljen z nikotinom, mnogo bolj nestabilen in se hitreje vznemirja. Nikotin znatno deluje na krvni obtok, ve pa se, da je normalno delovanje spolnih organov močno odvisno od odlične cirkulacije krvi.“
Ochsner pravi, da pridejo kadilci v poprečju na operacijsko mizo po 20 letih trdovratnega kajenja. Naj omenimo še nosečnice: v Zahodni Nemčiji so znanstveniki dokazali, da je največ spontanih splavov prav v tovarnah cigaret in da je pri kadilkah znatno večja možnost za splav.	•
Ni čudno, da samo dve vrsti zdravnikov danes še branita nikotin: strastni kadilci, ki ne morejo nehati kaditi, in tisti zdravniki, ki so dobro plačani od različnih inštitutov tobačne industrije po vsem svetu.
Najhuje je, ker ljudje mislijo: „Meni se kaj takega ne more zgoditi!“ Nikotin je strup in zastruplja pač vse, ki kadijo!
Zora Popovič s starinskim likalnikom na oglje ...
IŠČEMO STARINE
v skrinji pletenke
Pri Popovičevih na Radoviči
šest kilometrov prašnega makadama pelje z goijanske ceste v Radovico, kjer živi Zora Popovič. Pisala nam je, da ima staro skrinjo in da bo poiskala tudi likalnik na oglje.
Z možem sta se ravno odpravljala na njivo sadit krompir. „Nič kaj lepo ne kali!“je modroval mož. Zora pa je brž odprla vrata v klet, kjer stoji zaprašena lesena skrinja. Ni poslikana, zato pa je nenavadna, ker je še tako stara, da ima lesene tečaje. Pri Popovičevih je nimajo za kaj uporabljati, pa spravijo vanjo nekaj pletenk domače kačje sline .. .
Ta čas ko smo si ogledovali skrinjo, je gospodinja pobrskala še za likalnikom: prinesla ga je vsega zaprašenega in s pajčevino prepletenega. Na oglje je, dobila gaje od stare matere, a ni nikoli likala z njim. Tudi skrinjo je zapustila stara mati, vendar ne vedo, koliko rodov nazaj je bila podedovana.
„Imeli pa smo nekaj, kar bi bilo zares zanimivo!“ se pohvali Popovič, ,Jesen voz in lesen plug: ne na enem ne na drugem ni bilo niti koščka česa drugega razen lesa. 200 kg sem naložil na voz ... Ko so ustaši 1943 požgali Cvetiše — tam je bila doma Zora — sta zgorela tudi voz in plug.“
Popovičeva bi prodala tako skrinjo kot likalnik. Mogoče pa bosta starini zanimali muzej?
m
Prvi april
V	nedeljo dopoldan sem hotel stopiti na polič vina k Stefanu, kjer se zbirajo možje po maši, pa so me neznani možje !:ar na cesti zaustavili in vpili: „Primite Krpana, zaprimo ga! To je nevaren človek. On je kriv, ki je prvi začel. “
Malo sem se otresel, bolj iz navade kakor iz potrebe, da sem bil takoj praznih rok, pa odgovorim: „Kdo me bo? Morda vi, strahopetci? Kaj sem zakrivil, da me obsojate kot hudodelca? Nikar praznih ne razdirajte, kajti jaz sem nagle jeze!“
Se naprej so gonili svojo: „Ti si kriv! Po tebi smo sc zgledovali. Še samega cesarja na Dunaju si nalagal in ogoljufal, ko si namesto brusov tihotapil sol. Tebe naj kaznujejo, nas pa pustijo pri miru. Kaj koga briga, kje smo dobili novce!”
„A, tako torej, “ zrastem z jeznim glasom, „vi ste tisti grešnikki, ki jih vsi iščemo! Naj jaz odgovarjam za vaše grehe in šale, ki ste jih uganjali zadnja leta, ka-li? Sem že veliko slišal o tem. Vidite, vaši grehi so se nam hudo maščevali. Hoteli ste nakopičiti bogastvo, pa ga ne boste. Še na boben bi nas spravili, ako bi se pustili. Ljudje, dobro glejte pod prste tem grešnikom, ki so skubli in goljufali poštene ljudi in državo! Saj vem, da ste se veselili, ko ste našli grešnega kozla, po katerem naj hi padale palice za vaše grehe, vendar tega ne boste dočakali. Jaz vas polovim in predam rokam pravice. “
Hotel sem jih zgrabiti, pa so se mi izmuznili: „Nič nam ne moreš. Danes imamo praznik, saj je vendar prvi april. “
MARTIN KRPAN
JIH BdDO VLOŽILI?
Raki V Rinži
Nelcoč jih je uničita kuga — 1895. leta
Marljivi in gospodarni kočevski ribiči se ukvarjajo z mislijo, da bi vložili v Rinžo amurje. Želimo jim, da bi njihov poizkus uspel in da bi Rinžo očistili pregostega vodnega rastlinstva.
Ko je Valvasor v svoji knjigi naštevd in opisoval živalstvo kočevskih gozdov in voda, je omenil razen rib tudi velike žlahtne rake. Na koncu popisa je omenil: „Skratka: kar koli si morejo usta zaželeti in zahtevati od rastoče narave, vse je položila v ta tla kakor v zakladnico in vse daje darežljivo v roko . . .“
No, mi smo o tem danes drugače prepričani. Zanimivo je, da je bilo v Rinži res veliko žlahtnih rakov, ki so leta 1895 zaradi račje kuge vsi poginili.
Težko je pojasniti, zakaj v vseh 78 letih po kugi ni uspelo i ponovno vzgojiti rake v Rinži. ' Znano je le, da so okoli 1910 i Kočevarji poizkusili z vlaga- > njem, a brez uspeha. Takrat so | trdih, da je voda še vedno oku- ' žena. Mogoče bi sedaj poizkus _ uspel, ker je malo verjetno, da ^
bi bila voda še vedno okužena. Seveda pa je vprašanje, če ni danes voda preveč onesnažena z i raznimi odplakami.	I
A. Arko 1 I
„Seveda imaš kot mož določene pravice. Janez, toda samo pri svoji ženi!“
27. Razumljivo je, da je imeni’’ tem prenehal z delom, zlasti buče rešile v hipu vse pereče pr«’*' se ubijali znanstveniki na kongres'' DOLGCAS je izginil, kot bi gn*’' Marsovci so pridno čistili cestf' jih kmalu nato tudi okopavali in^'
Cevlji
ib
leumnost ne pozna meja — iko bi lahko vzdihnili ob po-ledu na moške in ženske čev-e, ki sojih kot „najnovejše ču-o“ pokazali na zadnjem sejmu lode v New Yorku: v peti, ki - k da odviti, se nahaja živa zlata " ^ca. Cena za par takih čev-pv: 25 dolarjev. Izjava enega iroizvajalcev: ,J*rodaja gre ču-0’ito!“
Rešitev križanke iz prejšnje šte-Oke:
				OL	iSIi	...	um u mm	o..	sa		sr	"T	t:
					v.	«.	N	mo	■J	t	u	s	A
				s«	v.	0			K	n	1	?	A
1				ISff-	A	%	%	C		«	(	1	t
				sm	V	\	0	u	A	SL	\	v.	e
					A	T>	tL	A	u	L	c	EtJ'	im'
	L		T	f.	T	I		1	K	7	A	?-	
H	&	L	1	<1			P	\	l.	C	i-	6	S
•P	T	e.	u	t			1	V	0	t:n	1		T
—		7	o	T	r	K-				A	M	\	
	t	h	T	t	C-	A	VJ		1	V	A	VI	A
><!L	0	\L	..u	t			0	ou	SSi,		H	h	VJ
POTOMEC ROMAN, NASELJEH CEV
KONG
POLITIK
PRITOK
VISLE
POPOTNI
SVF.7ENJ
PRESTOL
JORDANIJE
PLAKAT
POSODA
STUDIJSKI
NASAD
ENOTA ZA
RANER
TOPILO
LESENA
AM.M.IME
CRNOMOR
MESTO
POLEDE
NELOST
SPRTOST
STATUA ;
NADAV
MATES
VELIKAN
POVRS. 1 MERA
n^nevnik rešene
I
Kakšne kazni lahko dolete dekle, ki zabrede
hoten opis razmer, kakor jih je videla 20-letna Francozinja
prostitutke! BR
rede v prostitucijo? — Stra- j|j
v
I I 1
J I I I
4
I
■ dos
k
Kakšne kazni lahko dolete dekle, ki zabrede v prostitucijo? Recimo: da jo posilijo z revolversko cevjo, v kateri je naboj. Ali da jo golo ponudijo psu v času parjenja in psa prisilijo, da se spravi na dekle. Ali da jo imajo za divjad na nočnem lovu na enem izmed posestev — lovci pa imajo resnične in nabite puške. Ali . ..
Tako je povedalo 20-letno dekle za „Le Nouvel Obser-vateur“ in hkrati priznala, kakšno kazen so ji naložili, da je bila ,,mehka“ do svojih zvodnikov; „Zaprli so me v hotelsko sobo za več tednov. Nisem imela pravice, da bi šla ven — niti za trenutek! Vsak dan so prihajali ljudje, posamično ali v skupinah, in me posiljevali. Izmišljali so si najrazličnejše položaje, jemali so me posamično, po dva ali po trije naenkrat. Zvodniki pa so prihajali od časa do časa: tudi oni so me jemali, le da so bili nežni, dajali so mi cigarete in mi govorili lepe stvari. Na koncu sem bila že tako zlomljena, da sem sovražila nedelje, ko niso pripeljali strank, ko sem bila ves dan čisto sama . . . Končno so dosegli svoj cilj: popolnoma
sem bila odvisna od njih!“ Tako je povedalo dekle, ki je prišlo z dežele v Pariz, misleč, da je ves svet njen. Ni bila zadovoljna s poklicem medicinske sestre in končno se je znašla — kot toliko drugih deklet — na ulici. Prostitucija je tako dobro organizirana, da ni mogoče delati samostojno: vsaka prostitutka dobi svojega zvodnika in je na milost in nemilost prepuščena njegovim muham. Dekleta, ki jih življenje vrže na dno, morajo ubogati na migljaj: zvodniki jim določajo kliente, izbirajo sobe v hotelih, pobirajo denar in določajo ceno „uslug“. Iz življenja nastane pekel in prostitutke ne morejo ničesar prihraniti za stare dni in — kot pravi 20-le-tnica v svoji izpovedr — tudi ne morejo ubežati usodi. 'Njihovi lastniki imajo dovolj časa, denarja in moči, da ubežnice poiščejo, če jih hočejo imeti!
Novinarje francoskega časopisa je zanimalo, kako se je rešila.
„Zaprosila .sem enega izmed nekdanjih članov podzemlja, ki ima dovolj ugleda, da me je osvobodil. Ne vem, kaj je moral storiti, da so me
spustili. Poznam pa mnoga dekleta, ki so jih odkupili, a so jih zvodniki vedno znova vračali v prostitucijo . . . Odkupna cena je 20 tisočih novih frankov . . .“
In kaj je morala rešenka narediti svojemu rešitelju za osvoboditev? Tega ni hotela povedati. „So stvari, ki jih ne bom nikoU nikomur povedala!" je dejala.
Kruta usoda: niso več lastnice same sebe!
niti
.J
BREZ OVINKOV
V trebanjski občini so naredili posebno anketo, s pomočjo katere so želeli zbrati čimveč mnenj in predlogov, kako bi izboljšali delo Socialistične zveze v občini. Na vprašanje „Kaj predlagate za izboljšanje odnosov med krajevno organizacijo in občinsko konferenco SZDL? “ so na Selih Šumberku odgovorili kratko in jedrnato: „Telefon { V tem kraju si namreč že dalj časa prizadevajo, da bi napeljali telefon).
ALI SPLOH SMEMO?
Ko je pred kratkim v črnomaljski skupščinski dvorani tekla beseda o tem, naj bi s samoprispevki občanov nehali graditi in popravljati republiške ceste razen tistih, kjer gre za neodložljiva dela, ki preraščajo v politične probleme, se je oglasil tudi odbornik Lovro Rems:
„Ne vem, če smo mi sploh upravičeni dajati gramoz na republiške ceste. Saj niso naše! Ali imamo to pravico? “
- Čeprav ni nikjer zapisano, sem prepričan, da nam republika te pravice ne bo kratila, - je z nasmeškom odgovoril predsednik.
SKORAJ PRETEPEN - V Palermu se je hotel od svoje žene ločiti 47-letni delavec. Na razpravo je prišlo tudi njunih 17 otrok: malo je manjkalo, da niso starejši otroci pretepli ločitve željnega očeta ...
SKOK NA MARS
n
3
}• kongres po vsem so nenaročene s katerimi so i *^ar naštejmo jih! ‘pihnil!
ohrc/ovall buče in Kajti so umni
Marsovci ugotovili, da so peške še kako užitne in niti malo zastrupljene s pestickli, insekticidi, hormoni in podobnimi! Pa še poceni so bile povrhu. Marsovska HRANA je torej postala spet taka, kot treba.
Ogromna prehrambena industrija je v trenutku prišla na kant in zdravega ZRAKA ter čiste VODE je bilo spot dovolj na planetu. Z olajšanjem so Marsovci
spet izplakovali školjke v straniščih, potem ko so se napokali redilnih pešk . ..
Pa da ne govorimo o tem, kako krepilno je vplivalo vrtno delo na zakrnele marsovske ude! Strokovnjaki za presajevanje organov so ostali skorajda brez dela.
Z eno besedo: bučna revolue^a.
EDGAR MC DONALD:
TELEFONSKI POZIV
Na policijski postaji na Broadwayu je zazvonil telefon. Slušalko je dvignil Jerry Stan
- V 39. ulici št. 14 v stanovanju osem se je zgodil umor. Žrtev je dvajsetletna Sandra Russel.
Glas je bil inšpektorju Stanu neznan. Edino pozitivno dejstvo je bilo, da je po telefonu govorila ženska. Koje spustil slušalko, je ostal nekaj časa pri telefonu in razmišljal, nato pa je ugasnil cigareto v pepelniku in odšel s postaje ter sedel v stari ford.
- Vozi v 39. avanijo - je dejal šoferju in avto je zdrvel po new-yorških ulicah.
Po petnajstih minutah vožnje se je inšpektor Stan znašel predUiišo 14. Na stopnicah desetnadstropne stavbe je stala starejša ženska in gledala inšpektorja, ki je hitel proti njej.
- Inšpektor Stan? - je vprašala.
- Da - je odgovoril inšpektor.
- Hišnica te stavbe sem. Pred petnajstimi minutami sem vam javila o umoru v stanovanju 8.
- Poglejmo!
Ženska je šla po stopnicah. Za njo se je vzpenjal inšpektor Stan.
- Kdaj ste opazili?
- Pred pol ure.
- Kako ste zvedeli?
- Sandra je bila dobro dekle. Pogosto je prihajala k meni, skoraj vsak dan. Včeraj ni prišla. Niti danes. Mislila sem, da je bolna, in sem šla k njej. Stanovanje ni bilo zaklenjeno. Našla sem jo na posteljo oblečeno. Mrtvo.
- Ima kakšne sorodnike?
- Ne vem. O tem ni nikoli pripovedovala. Rekla je samo, da ni iz New Yorka. Nekoč je omenila Boston. Mislim, da je prej živela tam.
- Kdo razen vas jo je še obiskoval?
- Neki fant.
- Kako mu je ime?
- Ne vem. Videla sem ga samo enkrat ali dvakrat.
- Kakšen je bil videti? Kakšno obleko je imel?
- Ce povem po pravici, ga niti nisem dobro videla. Ko je šel mimo mene, je vedno nekako hitel. Samo enkrat sem ga videla v obraz. Tega pa, kaj je imel oblečeno in kakšen je bil videti, pa sploh ne vem. Ni mi uspelo videti več kot njegov obraz.
- Potem opišite vsaj ta obraz.
- Skušala bom. Mladenič je imel izrazito podolgovat obraz. Nos je imel nekako nenaravno velik. Oči... Pozabila sem, kakšne oči je imel. Spomnim pa se neke podrobnosti. Fant je imel na desnem licu veliko brazgotino v obliki križa.
Ženska je še naprej govorila, inšpektor Stan pa je ni več poslušal. Razmišljal je o mladeniču, ki je imel na desnem licu brazgotino v obliki križa. Morda ta fant niti ni morilec, morda sploh nima zveze z umorjeno Sandro Russel, vendar se je inšpektor Stan z vsemi silami trudil spomniti, kje je videl tak obraz.
Nekje ga je videl. Toda kje? Tom .. .Tom Evans .. .Bolnišnica. Spomnil se je. Mladenič je ležal v isti sobi kot on. Inšpektor Stan je imel čir na želodcu. Fant pa je ležal po operaciji slepega črevesa. Kmalu sta bila prijatelja. Tom Evans je bil fant, kakršnih je najmanj milijon v New Yorku. Prišel je s Sred. zahoda, da bi v največjem mestu sveta poiskal tisto, česar ni našel v rojstnem kraju. Zaposlil se je pri neki družbi kot knjigovodja in je zelo hitro napredoval, tako da je pred odhodom v bolnišnico že bil šefov namestnik, kazalo pa je, da bo kmalu tudi sam šef, ker je stari šef Donald odhajal v pokoj. Skratka, Tom Evans je bil zadovoljen z življenjem in kariero, ki je bila pred njim. Zato se je inšpektor tudi sprašev^: Kaj naj bi navedlo takega fanta, da bi ubil Sandro Russel? Morda ljubosumje, nezvestoba? Ali kaj drugega?
Odločil se je, da poišče Toma Evansa.
- Prišla sva, inšpektor! - je rekla, ko sta prišla do stanovanja Sandre Ressel.
Stan je odprl vrata in vstopil prvi. Na postelji je ležalo črnolaso dekle v ozki zeleni obleki. Njen obraz je bil miren, brez sledu bolečine, ki bi kazala nasilje. Nihče ne bi verjel, da je dekle mrtvo. Prej bi rekel, da je zaspala in dajo samo glbok spanec ovira, da ne vstane.
Inšpektor je stopil k telefonu i\a mali mizici blizu postelje in poklical policijsko postajo.
Oglasil se je narednik Thompson.
- Nujno pošljite zdravnika v 39. avenijo št. 14.
Hišnica je nemo gledala inšpektorja. Zdravnik je kmalu prišel in ugotovil, da je dekle zastrupljeno z arzenikom.
Dve uri pozneje je inšpektor Jerry Stan sedel v stanovanju Toma Evansa.
- Da, inšpektor, poznal sem Sandro Russel, — je tiho priznal mladenič z brazgotino na dSsnem licu. — Delala je v isti družbi kot jaz. Sandra je bila lepo dekle in nameraval sem se poročiti z njo. Poročiti sva se nameravala konec prihodnjega meseca. Vem, inšpektor, vse govori proti meni, vendar res nimam nobene zveze z njeno smrtjo. Upam, da boste našli pravega morilca in ga kaznovali.
Inšpektor je skozi cigaretni dim opazoval mladeniča. Tom Evans je na prvi pogled bil pošten in iskren. Bi lahko ubil Sandro Russel? Nenadoma mu je nekaj šinilo v glavo;
- Na svidenje, Tom! - je inšpektor skočil pokonci in zapustil stanovanje.
V pisarno inšpektorja Stana na Broadwayu je stopila hišnica stavbe št. 14, spremljal pa jo je narednik Thompson.
- Sedite, - je rekel inšpektor in pokazal na stol sredi sobe.
Ženska sc je tiho usedla.
- Torej našel sem, fanta, katerega spis ste mi dali, fanta z brazgotino. Ime mu je Tom Evans. Toda to sedaj ni prav nič važno, kajti ta fant je priznal, da je poznal Sandro in bil njen ljubimec, ni pa njen morilec. Morilka Sandre Russel ste vi, gospa! Naj vam povem, zakaj ste jo ubili? Sandra je bila dekle, kije bila všeč moškim. Seveda je imela ljubimca, ki je često prihajal k njej. Vi ste starejša ženska, ki ne more več privlačiti moških, in tega se zavedate. Toda z usodo se težko sprijaznimo. Gledali ste, kako fant vsak dan prihaja k Sandri in postali ste ljubosumni na dekletovo mladost in lepoto. Vaša osamljenost je bila vedno večja. Bili ste obupani in ste v tem obupu prišli do edine mogoče odločitve: ubiti dekle. Vem, da vas zanima, kako sem to odkril. Zelo preprosto. Ko ste mi telefonirali, ste rekli, da gre za umor. Od kod ste to vedeli, ko na njenem telesu ni bilo nobenih znakov nasilja?
I ll
,J)a, tole bom vzel, tale je odliiiična! ‘
POTA ii\ muf
Po pomoč: premalo delavcev
Dežurni poročajo
SPET KURJI TAT - V noči na
4.	ap^ je neznanec ukradel 7 kur iz kokošnjaka Marije Žura v Sevnem pod TrJko goro.
VLOMILCI LE PREMETALI -
V	planinski dom na Mirni so 5. aprila ponoči vlomili neznanci. Oskrbnika to noč ni bilo doma. Vlomilci so vdrli skoz okno, v stavbi vse premetali, kaže pa, da niso nič odnesli.
UKRADLI KOLO - Albinu Golobu z Male Cika ve je nekdo 5. aprila ukradel žensko kolo, medtem ko se je mudil na Velikem Slatniku. Oškodovan je za najmanj 250 din.
IZRUVALI SO JABLANE - No-vomeščanu Rafku Petriču je nekdo med 4. in 6. aprilom v sadovnjaku na Hrušici izru^ več mladih jablan in ga tako oškodoval za 6.000 din.
TATINSKI OBISK - Slakove v Brezovem logu je v noči na 7. april obiskal tat in iz kurnika odnesel 6 kokoši.
NEZNANEC V HIŠI - 6. aprila dopoldne je neznan tat iz hiše Marije Perpar v Dol. Selih pri Trebnjem odnesel 1.300 din gotovine in žensko uro. Tat je izkoristil priložnost, ko domačih ni bilo v hiši, in v nezaklenjeni spalnici našel plen.
NEKDO SE BO MASTIL - V noči na 8. april je tat obiskal tudi Per parjeve v Luži pri Trebnjem. Iz shrambe je odnesel 50 kg suhega mesa v vrednosti 1.750 din.
TUJEC V STANOVANJU - Vladimir Marčič iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu je prijavil, da mu je neznan tat odnesel iz stanovanja
1.000 din gotovine in tranzistor.
ZANESLO GA JE
19.	marca zvečer je voznik Martin Koretič iz Brloga peljal iz Krškega proti Podbočju. V Malem Mraševem ga je v blagem ovinku zaneslo s ceste in je trčU v dva obcestna kamna, podrl znamenje - križ, nato pa se je vozilo prevrnilo na streho in obstalo. Voznik je bil laže poškodovan, škode na vozilu pa je za približno
9.000 din.
OKRADENA NA TRGU
V	ponedeljek, 9. aprila, se je na novomeškem živilskem trgu mudila tudi Anica Vivodinec iz Svibnika pri Črnomlju. V gneči in živžavu ji je spreten žepar izmaknil denarnico s 370 dinarji.
Veliki požar je 7. aprila zajel domačijo Becovih iz Pekla pri Trebnjem. Ko so ob prvem mraku gasilci od\iddi zadnjo cev, je na pogorišču ostala žalostna sUka. Škoda je velika, pri hiši pa je sama ženska-vdova s petimi otroki. (Foto UJV Novo mesto)
Petič; »Kaj veš o prometu?«
21. aprila bo v Celju republiško tekmovanje, 5. in 6. maja pa zvezno v Ljubljani — Najboljši bodo Jugoslavijo zastopali v Tunisu
v Sloveniji že peto leto organiziramo šolsko prometno tekmovanje pod geslom „Kaj veš o prometu“ in še republiško srečanje pionirjev prometnikov kot zaključni prireditvi s področja prometnega izobraževanja
6	vinjenih
Kočevski miličniki so izvedU v noči 6d 31. marca na 1. april v Kočevju in okolici prometno akcijo, v kateri so ugotavljali, kateri vozniki vozijo vinjeni. Preizkusili so 8 voznikov, ki so kazali znake vinjenosti, in pri šestih ugotovili, da so res vozili pod vplivom alkohola. Zato so jim preprečili nadaljnjo vožnjo, začasno odvzeli vozniško dovoljenje, prestopniki pa se bodo zagovarjali še pred sodnikom za prekrške. Grozi jim odvzem vozniškega dovoljenja od ene-meseca do enega leta in denarna kazen 50 do 500 din ali zapor do
govarjal pred sodnikom za prekrške.
Miličniki so ustavljali tudi voznika flčka, ki ni imel registrske tablice. Vendar voznik ni ustavil: peljal je naravnost proti miličniku in bi ga povozil, če miličnik ne bi v zadnjem hipu odskočil. Miličniki so krivca kmalu odkrili na Trati pri Kočevju. Ugotovili so, da je to 19-letni Albin Metelko iz Petrove vasi 15 pri Črnomlju, ki nima niti vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje brez izpita, ogrožanja življenja, ogrožanja varnosti prometa in drugih prekrškov se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške in na sodišču.	J. PRFMC
in vzgoje šolske mladine.
Prometno tekmovanje je organizirano preko razrednih, šolskih, občinskih in medobčinskih srečanj, zaključek pa je na republiškem šolskem prometnem tekmovanju. Letos bo ta prireditev 21. aprila v Celju, dotlej pa morajo biti izvedena , še medobčinska tekmovanja, na katerih izberejo po 4 tekmovalce za republiško prvenstvo.
5.	in 6. maja bo nato v Ljubljani zvezno tekmovahje, imenovano „IV. jugoslovanski prometni pokal šolske mbdine,“ ki bo v organizaciji sveta SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pokrovitelj pa je skupščina mesta Ljubljana.
Na majskem tekmovanju v Ljubljani se bodo pomerile najboljše ekipe vseh republik in pokrajin, tu izbrani štirje naši tekmovalci pa bodo zastopali Jugoslavijo na XI. mednarodnem prometnem pokalu šolske mladine od 16. do 18. maja v Tunisu.
Na vseh prometnih tekmovanjih tekmuje šol^a mladina po enotnem programu, ki obsega pismeni del ter spretnostno in ocenjevalno vožnjo na kolesu. Srečanje pionipev prometnikov je zaenkrat oiganizirano le v Sloveniji. Ob tej priložnosti gredo ekipe na orientacijski pohod, med potjo pa rešujejo prometne situacije in obiščejo kulturne in zgodovinske zanimivosti kraja. Tudi peto republiško srečanje pionirjev prometnikov bo 5. maja v Ljubljani, istega dne pa bo v klubu poslancev tudi razšiijena seja zveznega sveta za varnost prometa. To bo prvič, da zvezni svet povezuje svojo sejo z zveznim šolskim prometnim tekmovanjem. Temu primemo je sestavljen tudi dnevni red, saj bo razprava le o stanju prometne vzgoje šolske in predšolske mladine in o ukrepih za izboljšanje prometne preventive in prometnega izobraževanja mladih.
DRAGO SUHY
Vinjen je tipal za kanto
Jože Kemenčič je lani s prometno nesrečo povzročil bratovo smrt — Kazen: 10 mesecev zapora
Bilo je 23. oktobra lani, ko je Jože Klemenčič, zaposlen kot šofer pri podjetju Goijanci, doma pa s Pristave pri Stopičah, v mraku vozil fička iz Novega mesta proti domu. V avtu je imel kanto bencina ter sopotnika brata Silvestra in Ludvika Luzarja.
Med vožnjo je zavohal bencin.
Ptiček iz »Okrasa<( ni začetnik
Na 3 leta strogega zapora je bil obsojen vlomilec, ki so ga januarja letos zalotili v novomeški trgovini OKRAS — Ivan Ivanovič ima na vesti še več
podobnih kaznivih dejanj
Januaija smo poročali, da so 22. ponoči miličniki v novomeškem lokalu z okrasnimi predmeti, zlatnino in urami prijeli vlomilca, ki je z granitno kocko razbil šipo in imel v žepih za 9.100 din blaga. To je bil 32-letni Ivan Ivanovič iz Sedlarice na Hrvaškem, ki je bil v Novem mestu večkrat na sezonskem delu.
Kot se je pokazalo v preiskavi in šču, je Ivanovič v Novem mestu še tudi na razpravi na okrožnem sodi- večkrat na nepošten način prišel do
Dvajset mrtvih več
v prvih treh mesecih letošnje^ leta je do konca marca na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 41 pešcev, 30 voznikov, 26 sopotnikov, 9 kolesarjev, 8 motoristov in 2 voznika vprege, skupno 116 ljudi. Ta podatek kaže, da imamo letos v prvem tromesečju kar 20 mrtvih več v cestnem prometu, kot pa smo jih imeli v tem času lani.
Prav pešci so najbolj ogroženi. V naselju je izgubilo življenje 29 peščev, izven naselja pa 12. Podnevi je bilo povoženih 13 pEšcev, ponoči 20 in v mraku 17. Iz navedenega lahko sklepamo, da je za pešca nevarno hoditi po cesti, zlasti ponoči in v mraku.
Ce pogledamo, na kakšnem delu cestišča so umirali vozniki avtomobilov, vidimo, da jih je 30 umrlo v
naselju, 20 pa izven. Podnevi se jih je ponesrečilo 17, ponoči 10 in v mraku 3. Da je konec tedna kaj kriv, ne bi mogli reči, saj se je v času vikenda ponesrečilo 9 voznikov, v ostalih dnevih pa 21.
Od 26 mrtvih sopotnikov na slovenskih cestah jih je 9 umrlo ob nesreči v naselju, izven naselja pa 17. Največ usodnih nesreč je bilo za sopotnike podnevi, kar 17, 6 ponoči in 3 v mraku. V času vikenda jih je umrlo 13, prav toliko kot v ostalih dnevih.
Statistični podatki tudi kažejo, da na posameznem registrskem območju povzročijo največ prometnih nezgod domačini, tako na primer na novomeškem območju 85 odst. nesreč zakrivijo vozila z registrsko tablico NM, v Mariboru in Celju pa znaša ta odstotek 88. R. KOMLJENOVIC
sredstev za preživljanje. Tako je 12. decembra lani v gostilni Rotovž ukradel ključ od dvoriščnih vrat, potem pa po tej poti ponoči prišel v lokal. Vzel je 130 din gotovine, 40 škathc filter 57 in uspeh podvig poplaknil še z dvema peUnkovcema. To je sam povedal. V kuhinji se mu je zdelo vredno odnesti le tranzistor.
V	isti noči je razbil še šipo na vratih samopostrežbe Market v Bršhnu. Vlomil je v predal prodajne mize, vzel 155 din, s polic pa nabral za 3077 din blaga.
Že avgusta lani ja natakarici v gostilni Rotovž vzel ročno uro. Ivanovič je sicer vse to priznal, obenem pa se je izgovarjal, da je bil brez dela in sredstev ter večkrat pijan kot trezen. Toda tako nedolžen le ni, kot se je hotel narediti. Zaradi ropa je bil obsojen že na novomeškem sodišču, zaradi vloma pa na Reki. Tokrat mu je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil 3 leta strogega zapora. Do pravnomočnosti sodbe so mu pripor podaljšali.
UGODNI POGOJI ZA ŠOLANJE
Pri postaji milice v Kočevju je vložilo že 8 mladincev prošnje za sprejem v kadetsko šolo za miličnike v Tacnu. Pogoji šolanja so zelo ugodni, saj sta šolanje in vsa oskrba brezplačna. Kadeti v treh letih pridobe srednješolsko izobrazbo, s službo v mihci pa odslužijo tudi obvezni vojaški rok.
Zvedeli smo, da bodo prijave za sprejem v šolo sprejemali še vse do
5.	junija letos pri postaji milice Kočevje. Tu pa so nam povedali še, naj bi interesenti vložili prijave čimprej. Ce nanueč zaradi zdravstvenih ali drugih ra,zlogov ne bodo sprejeti v šolo, bodo imeh še dovolj časa, da se bodo lahko vpisali na kakšno drugo šolo.
Delo večine sodišč ovira kadrovsko vprašanje. Sevniško sodišče ima, razveseljivo, tako zasedbo, kot jo določa sistemizacija: 3 sodnke s pravosodnim izpitom in pripravnika. Vseeno pa predsednik sodišča Rajko Zupanc pravi, da je ta zasedba naključna in je vprašanje, če bo še dolgo taka. Od vseh sevniških podjetij ima namreč pravnika edinole LISCA, gospodarstvo in uprava bi jih že sedaj potrebovaH najmanj
6.
Vseeno težav ne manjka; „Sevnica s tako razgibano okoU-co nima stalnega odvetnika! Sodišče mora zaradi tega še v večji meri dajati pravno pomoč. Sevniško sodišče spada med najstrožje v repubhki, to je očitno tudi po tem, da se kazni po pritožbi na vi^i stopnji praviloma ne povečujejo. Smo v neprijetnem položaju, ko mora včasih isti sodnik jemati na zapisnik pritožbo na svojo sodbo. Za samo delo sodnikov predstavljajo največjo težavo neustrezni delovni prostori. Si lahko zamislite, kako naj dela sodnik, ko je večina pisarn v tej že nad 150 let stari stavbi prehodnih!" nam je dejal predsednik sodišča Rajko Zupanc.
-	Gibanje kaznivih dejanj?
„Število kazenskih postopkov se je lani povečalo za 8 odst. Kazenskih zadev je le od 35 do 40 odst. vseh zadev, preostalo so ci-
vilne in odškodninske tožbe. Očitno pa je, da se gospodarski kriminal preslabo odkriva. To je težavno delo. Inšpekcijske službe, davčna uprava so še prešibke. Tl prestopki se skrivajo tudi za premalo razvito samoupravljanje. Velika prednost samouprav-
RAJKO ZUPANC: Delavci žal ne iščejo sodne zaščite.
Ijanja je ravno samoupravna kontrola delavcev. Samoupravni organi bi morali dajati več prijav. Tako pa pride do obravnav šele takrat, ko o primeru čivkajo že vrabci. Takrat pa ni več dosti možnos^, da bi na posameznika še vzgojno vplivali."
A. Ž.
Domneval je, da se je odvil zamašek na kanti, zato je z eno roko držal volan, z drugo pa tipal za sedež, da bi privil zamašek. V nepreglednem ovinku pri Crmošnjicah pa je avto zaneslo v levo, ko se je naproti pripeljal s tovornjakom Peter Predovič. Trčenju se ni dalo izogniti, v nesreči pa so bili vsi v fičku poScodovani. Komaj 20-letni Silvester Klemenčič, ki je bil doma na dopustu iz JLA, je za posledicami hude nesreče 6. novembra umrl.
Se to: Jože Klemenčič je tedaj držal volan z eno roko, pri tem pa je imel v krvi 1,48 promila alkohola! Takojšnje priznanje in velika prizadetost nad bratovo smrtjo sta biU olajševalni okoUščini, ki ju je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča upošteval, po drugi strani pa so kot obtožilno okolnost upoštevali tudi dejstvo, da je bil obtoženec že kaznovan zaradi prometne nesreče.
Sodišče je izreklo kazen: 10 mesecev zapora nepogojno in odvzem vozniškega dovoljenja za leto dni. Sodba še ni pravnomočna.
LOCNA: ni MOGEL USTAVITI
-	Emica Bajda iz Leskovca je 3. aprila dopoldne vozila osebni avto od Mačkovca proti mestu, pri skladišču tovarne KRKA pa je dohitela pešca in ustavila, ker je naproti prihajal traktor. Ker je za njo vozil avto Jernej Korbar iz Male Bučne vasi in ni utegnil ustaviti, je trčil v zadnji del avtomobila Emice Bajda. Škode je za 1.000 din.
BRSLIN:	tovornjak V
AVTO - 3. aprila dopoldne je No-vomeščan Janez Bradač vozil z avtom iz Bučne vasi proti mestu in v Bršlinu pri prehodu za pešce ustavil. Za njim vozeči tovornjak, ki ga je vozil Stanislav Zaletelj iz Zagorice, je trčil v zadnji del Bradačevega avta. Škode je za 1.500 din.
KARTEL JE VO: PRI PREHITEVANJU V GOZD - Brežičan Franc Drobnič je 3. aprila popoldne vozil z osebnim avtom proti Ljubljani. V karteljevskem klancu je začel prehitevati tovornjak. Tedaj je naproti pripeljal drug osebni avto. Drobnič je hitro zavrl, pri tem pa je njegov avto zaneslo čez cesto po nasipu navzdol. Škode je za 1.000 din.
ŠENTJERNEJ: ZAPRL POT MOPEDISTU - 4. aprila zjutraj je Franc Tramte iz Dol. Gradišča pri Šentjerneju vozil osebni avto po naselju. Pri zdravstveni postaji je zavil v levo, zaprl pot mopedistu Janezu Kuharju iz Dol. Prekope, ki je pripeljal po prometni cesti, in tako trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Mopedista so poškodovanega odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 2.000 din.
ČRNOMELJ: V PARKIRANO PRIKOLICO - Janko Badovinec iz Ljubljane je 6. aprila zjutraj vozil tovornjak mimo gasilskega doma v Črnomlju. Dohitel je drug tovornjak in ga nameraval prehiteti, ko je naproti privozil osebni avto, pa se je ponovno uvrstil na desno stran ceste. Voznik osebnega avtomobila Jože Hanov iz Tribuč je videl, da namerava oni prehitevati, zato je naglo zavil na parkirni prostor pred gasilskim domom in trčil v parkirano prikolico. Škode je za 2.000 din.
I
Ko so pretekli teden otroci iz osnovne šole „Katja Rupena' po Novem mestu zbirali star papir v akciji „Za mladinski in borčev^i dom v Kumrovcu**, so jim priskočili na pomoč tudi pioniiji mihč-niki. Ti so skrbeli, da so njihovi vrstniki z vozički in z naročaji papiija varno prišli čez cesto do šole. (Foto: R. Bačer)
KARTELJEVO:	MIKEC	PRI-
STAL NA NJIVI - Novomeščan Marijan Mikec je 5. aprila zvečer z osebnim avtom vozil po klancu pri Karteljevem proti Novemu mestu. Prehiteval je tovornjak, ko je naproti pripeljal osebni avto. Mikec je hitro zapeljal v desno pred tovornjak, pri tem pa je njegovo zozilo začelo zanašati. Zdrknilo je na bankino, trčilo v smernik, se prekucnilo in obstalo na njivi. Škode je za
5.000	din.	*
KARTELJEVO: METLICAN V TRŽAČANA - 7. aprila popoldne je Metličan Blagoje Tošeski vozil osebni avto po priključku pri Karteljevem proti Ljubljani, pred njim pa je vozil tržačan Dimitrij Pertot. Tržačan je pri priključku na glavno cesto čakal, da bo pot prosta, Metličan pa ni utegnil ustaviti in je trčil v zadnji del Tržačanovega avtomobila. Škode je za 2.000 din.
METLIKA:	TRCENJE	PRI
VZVRATNI VOŽNJI - 8. aprila dopoldne je Franc Kunovar iz Ljubljane vzvratno zapeljal avtobus na bencinski črpalki v Metliki, pri tem pa trčil v osebni avto Lovra Remsa iz Črnomlja. POvzročil je za 1.000 din škode.
SREBRNICE: PRI PREHITEVANJU TRCIL - Franc Krevs z VeU-kega Kala je 8. aprila popoldne pri Srebrničah prehiteval osebni avtomobil Metoda Henigmana iz Zagreba,'priiem pa trčil v zagrebški avto. . Škode je za 1.500 din.
VEL. GABER: MOPEDIST POŠKODOVAN — Martin Završnik iz Vel. Gabra je 21. marca vozil neregistriran moped iz Trebnjega proti domu. Na nepreglednem ovinku v Vel. Gabru je med srečanjem z vprego zapeljal na kup gramoza in padel. S poškodovano glavo so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
SENTLOVRENC:	ZAPELJAL
NA SREDO - 11. marca zvečer sta v Sentlovrencu naproti pripeljala z avtomobiU Ivan Podpadec iz E>ol. Nemške vasi in Darko Dular iz Krtine. Med srečanjem je Podpadec zapeljal na sredo ceste, tako da sta avtomobila trčila. Škode je za 2.000 din.
Obležal mrtev
Na cesti Črnomelj-Kaniža-rica se je 6. aprila okrog 9.50 pripetila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Jože Zajc iz Svibnika je vozil tovornjak iz Črnomlja proti Vinici, pred tovarno BELSAD pa mu je naproti po sredi ceste pripeljal mopedist, 45-letni Alojz Dragoš iz Dragovanje vasi. Pri srečanju se je mopedist zaletel v prednji levi blatnik tovornjaka. Izgubil je ravnotežje, udaril z glavo ob tovornjak, nato pa mrtev obležal na tleh.
Ponesrečenemu mopedistu ni bilo več pomoči, gmotne škode pa je za 2.500 din. Vožnja po sredi ceste in še v ovinku povrhu je tokrat zahtevala življenje.	j
16
DOLENJSKI UST
Stran uredila: RIA BAČER
EETRTO0V INTERVJU
Kultura-težko breme
Tone Kovačič, predsednik KS Šentjernej: »Denarja imamo komaj za druge potrebe. Razumevanje je«
Predsednik izvršnega odbora novomeške izobraževalne skupnosti prof. Veljko Troha je prejšnji teden želel odgovor na vprašanje, kako se šentjemejska krajevna skupnost vključuje v kulturno življenje. Tone Kovačič, predsednik KS Šentjernej, je začel odgovor z besedami: „Za lansko desetletnico našega okteta smo vložili v popravilo šentjernejskega prosvetnega doma 6.000 din. Zasilno smo prebelili dvorano in delno uredili oder, v celoti pa sanitarije. Dom je zdaj primemo urejen glede na to^ kakršna jc sama zgradba, vendar še vedno premajhen za velike in zahtevne prireditve. 'Po svojih močeh skrbimo tudi za knjižnico: kljub pičlim denarjem damo knjižnici za nabavo novih knjig po 2.000 din na leio. “
' tp5s
„Ali na sejah sveta krajev^ ne skupnosti večkrat govorite o kulturi? “
,J^ecejkrat, vendar pripominjam, da svet ni takšen organ, da bi lahko kaj več naredil za kulturo. Sicer pa je tako tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer prevladuje pretežno komunalna problematika. Moje izhodišče je: če hočemo kulturo gojiti, ji je potrebno zagotoviti več denarja, tega pa vsaj naša krajevna skupnost nima. Po mojem bi bilo najbolj prav, da bi denar za kulturo name-
nili že tedaj, ko bi krajevnim skupnostim delili dotacije iz občinskega proračuna. Če bi se to zgodilo, bi krajevne skupnosti lahko prevzele v upravljanje tudi kulturne domove oziroma dvorane. “ „Krajevne skupnosti najbrž niso edine, od katerih kultura pričakuje pomoč? “ ,J^e samo kultura, tudi druga področja bi bolj uspevala, če bi imele gospodarske organizacije več posluha. Če pa že govoriva o kulturi, naj pripomnim, da bi morale biti za njen razvoj zainteresirane predvsem delovne organizacije, med drugim tudi zato, ker dobro razvito kulturno življenje marsikdaj pogojuje prihod strokovnjakov. Naj odgovor na to vprašanje končam z ugotovitvijo, da je premike.že čutiti. O usmeritvi na tem področju smo se nedavno pogovarjali s predstavniki družbeno-političnih organizacij in kulturno zainteresiranih ljudi v naši krajevni skupnosti.^
„Kako zmaguje krajevna skupnost dela, ki jih tu nisva omenjala? “
„Na srečo imamo svojo gramoznico in nas posipavanje vaških poti z gramozom skoraj nič ne stane. “ •
„Koga predlagate za prihodnji intervju in zakaj? “ „Zanima me, kdo bo v prihodnje skrbel ža kanalizacijo v Šentjerneju. V minulih letih smo s svojimi denarji zgradili okoli 1.300 m kanalov in s tem vse glavne vode. Ko smo to končali, so prišli kasirat iz novomeškega komunalnega podjetja. Sprašujem se, kdo bo plačal nadaljnjo gradnjo kanalizacije. Odgovor pričakujem od Jožeta Gosence, direktorja, komunalnega podjetja, ki upravim s kanalizacijo v občini. Če ne bomo dobili ugodnega odgovora, bomo vprašanje zastavili pri občinski skupščini. “
I. ZORAN
Cestaiji so napovedali bitko luknjam, ki jih je v ceste zavrtala zima in jih razširilo pomladansko Jdpenje“. Te dni se je novomeško Cestno podjetje lotilo urejanja vpadnic v Novo mesto. Cesta herojev, ki je kot ena najslabših in hkrati najbolj prometnih cest v Novem mestu povzročila precej vroče krvi domačim in tujim voznikom, dobiva te dni novo asfaltno prevleko: Na sliki: asfaltiranje v Ločni. (Foto; I. Zoran)	.	.
DANES SEJA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Do zdai; 234 evidentiranih
Evidentiranje možnih kandidatov — sestavni del priprav na volitve 1974 — Novi občinski statut bo tudi pri SZDL v središču pozornosti — Straža za zgied, kako je treba organizirati Socialistično zvezo po novem
v Novem mestu se bo danes sestala občinska konferenca Socialistične zveze. Na dnevnem redu seje so med drugim tele točke: delovni načrt za čas do marca 1974, proračun SZDL, potrditev predlogov za priznanja OF in ustanovitev sklada za zgodovino NOB.
Iz gradiva je r^vidno, da je ena najpomembnejših trenutnih
nalog SZDL izvesti javno razpravo o novem občinskem statutu, ki so ga v Novem mestu pripravili med prvimi v Sloveniji. Takoj zatem omenja gradivo, da je dolžnost konference spodbuditi organiziranost Socialistične zveze v krajevnih konferencah (po zgledu Straže)
KJE ŠE VODOVODI?
Z dograditvijo vodovoda za Lede-čo vas in Šentjakob bo dobilo pitno vodo novih 20 gospodinjstev v šent-jernejski krajevni skupnosti. Dela, ki so jih načrtovali v zadnjih letih, bodo predvidoma dokončali letos. Nanovo nameravajo zgraditi vodovod v Apneniku in na orehovski vodovod navezati Dolnje in Gornje Gradišče, Mahaiovec in Gornjo Brezovico.
in organiziranje razprav o drugi fazi ustavnih sprememb, zlasti še na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja.
Zelo pomembno nalogo ima SZDL v pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto. Evidentiranje možnili kandidatov za odbornike, poslance in druge voljene družbeno-politične furikcije se je temeljiteje začelo že pred letom dni. Uspeh ni izostal, saj so 00 današnje seje konference evidentirali v novomeški občini že 243 možnih kandidatov, od tega le 41 žensk. Iz-
Prvič nad 10
ZK IN SINDIKAT O DELAVSKIH DOPOLNILIH
Zaostriti disciplino in odgovornost
Pravočasna opozorila, da je treba s pripravami pohiteti, niso zalegla zaradi odporov pred oblastjo delavcev nad delitvijo dohodka — Nikjer prav nič storjenega za poljudno razlago delavcem
Ko sta komite obč. konference ZK in predsedstvo sindikalnega sveta pred nedavnim na skupni seji tehtala, kako daleč smo v novomeški občini s pripravami na uveljavitev delavskih ustavnih dopolnil, so prišli na dan kaj malo spodbudni podatki. Pregled v 40 del. organizacijah, ki zaposlujejo skupaj nekaj več kot 12.000 delavcev aU 73 odst. vseh zaposlenih v občini, je pokazal; leta 1971 so imenovali komisije za pripravo uveljavljanja delavskih dopol-
ZAMENJAVE V SVETIH
V svet za gospodarstvo je' novomeška občinska skupščina imenovala na zadnji seji Bruna Koprivnika in inž. Eda Tavčarja (inž. Avgust Faj-farv in Andrej Bajt sta bila razrešena), v svet za prosveto in kulturo Vlasto Grabar (do zdaj Milan Matjašič), za člana sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo pa dr. Milana Adamčiča.
ŠENTJERNEJ: NOV VRTEC?
Scntjernejčani držijo pesti za nov vrtec, za katerega imajo pripravljeno vse, razen zemlje. Začetek gradnje je, kot je slišati, odvisen op tega, kdaj bo dosežen sporazum o odkupu zemljišča. Z gradnjo se mudi, saj zdajšnji vrtec ne more sprejeti niti otrok, ki so varstva nujno potrebni, poleg tega pa malčkom v sedanji stavbi ni zagotovljena varnost.
nil v 4 del. organizacijah, do 30. junija 1972 še v 11, do konca 1972 še v 13 in v januarju letos še v 3 del. organizacijah, medtem ko 9 organizacij do februarja letos takšnih komisij še ni imenovalo.
Komisije so zbrale potrebno gradivo v 18. del. organizacijah, v 9 pa so ga še pripravljale. Osnutek samoupravnega sporazuma so imeh izdelan v eni organizaciji, že sprejetega pa prav tako v eni.
ZK in sindikat sta že pred poldrugim letom začela opozarjati, da je uveljavitev delavskili dopolnil obsežna naloga in da je treba brez odlašanja pričeti priprave. Ko so na omenjenem posvetu tehtali, kje so vzroki za tolikšno zamudo, so ugotovili, da ne gre toliko za neznanje in nemoč, kot za odpor. V vodstvih delovnih organizacij se niso ogreli za delavska dopolnila.
Dokaz, da je to res, je pri roki: ZK in sindikati so ponujali pomoč, toda niti ena del. organizacija ni zaprosila zanjo. In vendar gre za ostva-ritev ustavnega določila, torej za uresničitev najvišjega zakona. Ta, ki je bil rečimo nezmožen uresničiti to nalogo, bi za pomoč gotovo zaprosil, če bi mu bilo kaj do tega, da dobi delavec tisti vpliv nad delitvijo dohodka, ki mu ga ustava daje.
Zdaj je prišel čas, ko moramo v vsaki delovni organizaciji dosledno oceniti, kako daleč smo z uveljavljanjem 21. in 22. ustavnega dopolnila. Ugotoviti moramo, zakaj je opravlje-
nega pri tem tako malo in kdo je temu kriv. Cas nas že tako lovi, da moramo odločno zahtevati razredno disciplino pri spoštovanju dogovorov in tiste, ki so bodisi posredno, bodisi neposredno ovirali uveljavitev ustavnih dopolnil, poklicati na odgovor.
75 IZREDNIH
Izreden študij je v novomeški občini med učitelji zelo razširjen, saj si na ta način pridobiva zahtevano izobrazbo in strokovnost 75 učitejjev: 34 se jih pripravlja za razredni in 39 za predmetni pouk. Pričakujejo, da jih bo do konca leta 1973 diplomiralo 30, v letu 1974 11, drugi pa v naslednjih dveh letih.
SOLIDARNOSTNI SKLAD
Do 15. aprila letos morajo biti opravljene volitve v skupščino solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto. Občinska skupščina je hkrati z razpisom teh volitev sprejela tudi predlog, naj skupščina sklada, ki bo izvoljena, prevzame. tudi posle iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. V skupščino solidarnostnega stanovanjskega sklada bodo volile delovne organizacije, ki prispevajo vanj sredstva, skupaj 19 članov, 3 člane občinska skupščina, 19 članov stalna konf. KS, po 1 člana pa obč. konf. SZDL, ObSS, občinska «veza ZZB, obč. konf. ZMS, delavci, zaposleni pri zasebnikih, in društvo upokojencev.
Februarja je industrija novomeške občine prvič štela 10.000 zaposlenih: januarja je imela 9.978, naslednji mesec pa že 10.160 delavcev. Najbolj se je zaposlenost povečala v Novo-teksu in Labodu, in sicer za 20 odstotkov.
Vrednost proizvodnje se je v primerjavi z lanskim februarjem jetos povečala za 17 odstotkov. Naj večji porast so imeli v Krki, Kremenu, Novolesu, Labodu in nekaterih drugih delovnih organizacijah.
V izvozu je opaziti zastoj; februarja je bil za 11 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. Krki, Novoteksu, Novolesu in Labodu je šlo dobro, slabše pa Industriji motornih vozil. Kajpak se je leto komaj začelo in marsikakšen rezultat bo do konca poslovnega leta krepko izboljšan. To velja zlasti za izvoz, ki je precej odvisen od mednarodnih tržnih ,jnuh“.
novih
V industriji: marljivih rok
vršni odbor konference nenehno spodbuja krajevne organizacije SZDL, naj na sestankih ne pozabijo evidentirati.
Več razprav bo SZDL posvetila kmetijstvu in gozdarstvu, pri čemer bo osvetlila zlasti vprašanja združevanja kmetov v kmečke skupnosti. Oživljeno bo tudi d6lo konference za družbeno aktivnosti žensk, pri čemej se bodo zavzemali za še večje vključevanje žensk v druž-beno-politično življenje. Ne najmanj pomembna bo naloga, da bo prišlo na prihodnjih volitvah na kandidatne liste čimveč družbeno in politično razgledanih, strokovno usposobljenih in za reševarije ženskih vprašanj zavzetih zaposlenih žensk.
Za izredno nalogo šteje Socialistična zveza proslavljanje obletnic kmečkih uporov. Predvidevajo, naj bi bila večja proslava na Mehovem, kjer je mladina pred kratkim že očistila ruševine. Kaj več o proslavljanju obletnic puntov v Novem mestu ni znanega.
MINI ANKETA
„Z ustanavljanjem teles delavskega nadzora v novomeški občini ne moremo biti zadovoljnu Se vedno je preveč čakanja, oklevanja," trdijo analize.
Mnenja posameznikov so ta-
FRANC KUMP, Gorjanci: „Trenutno imamo tečaj za sa-moupravljalce. Obiskuje ga 26 delavcev. Kmalu bomo priredili podoben tečaj v Novem mestu za delavce avtobusnega in gostinskega prometa. Delavcem moramo najprej omogočiti politično širino, če smo se že odločili, da jim zaupamo kontrolo. O nadzoru razpravljamo pri nas že dalj časa, komisije pa še nismo imenovali. Podpiramo mnenje, naj komisijo za delavski nadzor imenuje kolektiv.“
Kontrola
LOJZKA POTRC, Labod: „O delavskem nadzoru smo konkretneje govorili na nedavnih zborih delovnih skupnosti. Sklenili smo, da bo imela svojo kontrolo vsaka od naših TOZD. Dobili jih bomo v kratkem. Pri nas bo komisije za delavsko kontrolo imenoval delavski svet.“
SIMO MRKSiC, Iskra - Novo mesto: „Ta mesec bomo dobili pravilnik, ki' bo urejal odnose v zvezi z delavsko kontrolo. Pravilnik bomo temljito pretresli in iz-popolnib v razpravah, nakar bo komisijo delavske kontrole imenovala delovna skupnost. Pri nas smo prcpiičani, da mora imeti ta komisija podporo v večini zaposleni]'. in da je lahko odgovorna le njej, ne pa ožjim organom.”
MIHA BURGER, občinski sindikalni svet: „V nekaterih delovnih organizacijah so že uvedli delavsko kontrolo. Kaže, da le-ta ni tako trd oreh, kot je kazalo sprva. Sindikati so z obema rokama zanjo. Pomembno je, da je naposled odpravljeno mišljenje, da pomeni uvedba te kontrole nezaupnico samoupravljanju. Prepričan sem, da bi morali telesa delavskega nadzora imenovati neposredni proizvajalci, ne njihovi zastopniki v organih upravljanja.“
JANEZ SLAPNIK, občinski komite ZK: „Po mojem mnenju se delavska kontrola prepočasi prebija v življenje. Mnogi to tudi preozko obravnavajo, čeprav je jasno, da kontrola ni organ s kupom papirja na mizi. V delovnih organizacijah premalo poudarjajo strokovno in politično stran kontrole, sicer pa se mnogi še vedno preradi zadovoljujejo z razmišljanjem o komisijah. Za partijo veljajo sklepi s seminarja v Semiču."
NOVA VPLAČILA ZA ŠOLE
V marcu so krajevne skupnosti v novomeški občini vplačale v sklad za gradnjo šol 185.649,35 din, delovne organizacija pa 234.529,85 din. Krajevne skupnosti so zbrale: Novo mesto 130.184,55, Šentjernej 14.561,45, Prečna 1.054,80, Brusnice 4.022,10, Žužemberk 9,781,20, Stopiče 4.360,80, Orehovica 1.284,80, Straža 16,826,50, Bučna vas 2.771,75 in Gabrje 872,65 din.
Kcfvomeška kronika
PRAPREČE:
. ZDAJ GRE ZARES
V Praprečah pri Gornji Straži že več tednov gradijo vodovod, ki naj bi ga po večletnih prizadevanjih in poskusih letos naposled dokončali. Stroj je od Jurke vasi, od koder bo šel glavni vod, že izkopal jarek, do polovice pa so tudi že položili cevi." Ljudje se odtrgujejo od vsakdanjega dela na polju in prostovoljno tudi zagrebajo. Vsaka hiša mora poleg denarnili pri.spevkov odslužiti pri teh delih šc s 40 urimi prostovoljnega dela.
FILMSKI ABONMA - Mladinski komite je razpisal filmski abonma in dal na spored deset predstav: Točno opoldne, My Fair Lady, Gospodu z ljubeznijo. Samorastniki, Fahrenheit 451, Faraon, „Z“, John in Mary, Enainštirideseti in Na gori raste zelen bor.
DOM POPRAVLJAJO - Že lani jeseni so začeli obnavljati Partizanov dom na Loki. Zadnje dni so v njem spet delavci, ki bodo prebelili slačilnice, popravili vodo in uredili vse potrebno za športnike, ki bodo v naslednjih tednih spet začeli tekmovati za točke.
S POPUSTOM - Tudi trgovcem prede zadnje čase trda za denar, saj je vse več trgovin, kjer prodajajo s popusti. Tako zadnje dni vabi reklama v trgovino Elektrotehne, kjer prodaja Gorenje s 5-odstotnim popustom svoje izdelke kupcem, ki kupujejo za gotovino.
CVETNA NEDELJA - Na tržnici so se pojavili prodajalci butaric: star običaj pred cvetno nedeljo. Oživeli so tudi prodajalci semen, suhorobarji, pletilje in prodajalci kičastih spominkov. Kaže, da dosledno izpodrivajo branjevce ...
JAJCA PO DINAR - Trg je bil po običaju dobro založen - prvič se je pojavil na stojnicah tudi paradižnik. Pripeljali -so ga iz Makedonije in ga prodajali po 12 dinarjev. Sicer pa so bile cene take: solata po 12 dinarjev kilogram, jabolka 8, pesa 5, limone 10, pomaranče 6, kumare 10, cvetača 10, zelje 4, por 6, ohrovt 8, jajca 1 do 1,10 din kos. Razen tega so prodajali še kislo zelje in repo, sirček in smetano, semena in še kaj.
PEKI - Več občanov nam je telefoniralo in se jezilo nad odločitvijo pekov, da ne bodo več pekli ponoči. Pravijo: zjutraj ne dobimo peciva v restavracijah, na šoU moramo čakati popoldne, da nam pripeljejo kruh za dopoldansko malico naslednji dan, in podobno. Nekdo je celo dejal: kaj, če se bodo recimo zdravniki odločili, da ne bodo več delali ponoči?
ROJSTVA - Rodile so; Ana Urbančič s Poti na Gorjance 12 -Zvonka in Sama, Marija Radakovič iz Ulice Ivana Roba 1 — Gorana, Rozalija Božič iz Lamutove 30 -Lucijo, Stanislava Šlejkovec z Mestnih njiv 23 - dečka in Zinka Rom z Mestnih njiv 10 - dečka.
POGREBI - Umrl je Anton Gričar, upokojenec, star 73 let, iz Kettejevega drevoreda 42.
Stran uredil:. IVmZ0R]U{ ^
- Ena gospa je rekla, da bo SZDL spet ostreje na.stopala v svoji aktivnosti: okroglo mizo pri predsedniku so zamenjali s štirioglato ...
D0U5NJSKIJJST
NA SODIŠČU V BREŽICAH JE TREBA MARSIKAJ DOKUPITI
Kadar pretiravamo pri varčevanju
Nadih starosti ne vzbuja vedno spoštovanja — Sodnija kliče po obnovi
Za besedo varčevanje se do sedaj nismo kaj prida zmenili in vrsto let smo jo pogrešali v vsakdanjem besednjaku kljub reformam. Samo prestopiti je treba prag te ali one delovne oi^anizacije, s pogledom ošiniti pisarne vodilnih in že si bomo na hitro ustvarili sodbo o tem, kakšno mesto zavzema varčevanje v tistem okolju. To seveda ni edino merilo, dovolj pa pove, če si nekdo v kratkem razdobju večkrat prenovi pisarno.
In ker je beseda varčevanje spet prišla v modo, ne bo odveč pokazati na šolski primer druge skrajnosti, na primer, ki zelo dobro ponazarja varčevanje. Potreben je samo obisk na tožilstvu ali na sodišču. Vsaj v Breži-
„ROMANTIČNE DUŠE"
Zadnja abonmajska predstava v okviru gledaliških gostovanj v Brežicah bo 26. aprila. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo uprizorilo Can-kaijeve „Romantične duše“.
SLOVENSKI OKTET
V	ARTIČAH
Artičani so povabili v goste Slovenski oktet. Priljubljeni pevci so jih obiskali v soboto, 7. aprila. Popoldne so priredili koncert za mladino, zvečer za odraslo občinstvo.
GASILCI SKUPAJ
V	nedeljo, 8. aprila, so se zbrali delegati občinske Gasilske zveze v Brežicah. Ocenili so dosedanje delo in sprejeli naloge za novo obdobje. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate tekmovanja med društvi in gasilskimi centri.
Gasilci so lani rešili pred ognjem za 1,720.000 din premoženja. V občini je bilo dvanajst požarov, ki 30 povzročili za 210 tisoč din škode.
Gasilska organizacija ima v brežiški občini tudi 27 pionirskih desetin. Vanjo je vključenih 33 žensk, vseh članov pa okoH 800.
cali je tako. Za znamke in plače jim denarja ne zmanjkuje več, zato pa morajo.še vedno varčevati pri drugih izdatkih.
Letos so prvič nekoliko zadihali. Na sodišču so si lahko privoščili nakup dveh pisalnih strojev obenem in izločili dva, ki ju na nobenem krajevnem uradu ne bi hoteli več uporabljati. Na novo so opremili celo pisarno Denar pa so si prihranili, ker sta odšh dve uslužbenki v pokoj in zanju niso imeh takojšnje zamenjave.
Imajo pa še kup drugih potreb. Najbolj bi potrebovali pisalne stroje in računski stroj ter denar za beljenje prostorov. Večina pohištva je še iz predvojnih časov, nekaj celo izpred prve svetovne vojne. Patina starosti pa ne daje vedno vtisa častitljivosti. V stavbi bi si radi urediU centralno kurjavo in se povezali v pritličju s pošto, ki jo nameravajo o v kratkem modernizirati.
Tudi zunanjost stavbe kliče po obnovi, saj se zopet prebijata na površje napisa „Finanzamt" in „Zum schvv arzen Adler", kar sodniji
PESEM BO DONELA
Člani Posavske pevske zveze so se te dni dogovorili za srečanje zborov na prvi posavski pevski reviji, ki bo v drugi polovici aprila v Sevnici. Na njej bo sodelovalo okoli deset zborov, po trije ali celo štirje iz vsake občine. Na reviji bodo nastopajoči zbori prejeli priznanja za sodelovanje.
V
Še malo in v brežiško občino bo prispela kurirčkova pošta. Pionirji iz Bušeče vasi jo bodo slovesno sprejeli 20. aprila na javki v Vrbovški vasi. Za pionirje je pot po kurirskih stezah vsako leto znova vznemirljivo doživetje. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
FOTOAMATERJI SKUPAJ. Konec minulega tedna je Foto-kino klub priredil seminar za svoje člane.
V	goste je povabil sodelavca Olafa Lovrenčiča iz Krškega, da bi jim posredoval svoje izkušnje o povečevanju fotografij.
KURIRČKOVA POSTA. Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja pionirje na sprejem kurirčkove pošte. Njen prihod je napovedan
20.	aprila v Vrhovski vasi. V občini se bo kurirčkova pošta mudila do 25. aprila, ko jo bodo pionirji oddaH vrstnikom iz Krškega. Akcija bo znova oživila spomin na nevarna pota kurirjev med narodnopsvobo-dilnim bojem in združila pionirske odrede pri prizadevanjih za njen dober potek.
RAZSTAVA V TOPLICAH. V zdravilišču bo do 20. aprila razstavljal Cveto Vrečar iz Celja. Obiskovalci si lahko ogledajo zanimive grafike in reliefne slike v tehniki z žlindro in barvami. Dela so tudi naprodaj.
Z MLADIMI O SESTANKIH. Za predsednike mladin.skih aktivov v centru srednjih šol je občinska konferenca Zveze mladine v petek in soboto organizirala seminar o voder.ju sestankov, delu v skupinah in sarpo-upravljanju na šolah. Prisostvovali so mu tudi predsedniki razrednih skupnosti, predsedniki mladinskih aktivov na osnovnih šolah in člani komisije za idejno-politično delo.
PRIZNANJA. Svet za preventivo in vzgojo v cestenm prometu je na zadnji seji podelil priznanja za uspešno delo šestim posameznikom ter Avto-moto društvu in postaji milice v Brežicah.
MEJNIK ZA OPEKARNO. Brežiška opekarna ima pripravljen .sana-cijski program, ki ga namerava izpeljati še letos. Podjetje je ztlaj temeljna organizacija združenega dela v okviru industrije cementa v Anhovem. Nove investicije bodo veljale okoli dve milijardi starih dm. kolektiv pa ho lahko povečal proizvodnjo opečnih enot od sedanjih sediiiih na 20 milijonov.
prav gotovo ne dela časti. Popraviti bo treba streho, saj je je dobr.šen del poraščen z mahom, voda pa vdira skozi strop v pisarne.
Tu je še Stanovanjsko podjetje, ki pobira za stavbo kar čedno najemnino, pa kljub temu pozablja na vzdrževanje. Zaradi vseh teh težav, ki izvirajo iz varčevanja, se je dodi-šče obrnilo za pomoč na skup.ščino. Torej je upanje, da sc bodo stvari uredile.
JOŽICA TEPPEV
DENARNE NAGRADE ZA NAJBOLJŠE
Občinska zveza prijateljev mladine v Brežicah je skupaj z republiško zvezo dala pobudo za razpis tekmovanja med društvi in zvezami v Sloveniji. V brežiški občini so taka tekmovanja tradicionalna in že devet let kažejo dobre rezultate. Društva spodbujajo k pestrejšim vsebinskim nalogam in prispevajo k njihovi organizacijski utrditvi.
Pobuda Brežičanov ne zahteva nobenih dodatnih nalog, marveč le poudarja tiste, ki so bile do sedaj premalo znane. Vsa društva in zveze, ki se bodo prijavile na razpis, bodo za svoje sodelovanje prejele plakete, tri najboljša pa denarne nagrade. Merilo za končno ocenjevanje bo opravljeno delo v letu 1973.
Osnutek tekmovalnega programa vsebuje uti^evanje organizacij, predšolsko vzgojo, izobraževanje staršev, delo s pionirji, letovanje otrok, socialno pomoč in posamezne akcije v tednu otroka. Po občinali naj bi ob tej priložnosti popisali družine, ki živijo v skrajno zanemarjenih razmerali. To bo dobrodošlo tudi vsem tistim, ki so dolžni skrbeti za socialno ogrožene občane, pa ne vedo za vse primere.
V. P.
1684 DAVČNIH NAPOVEDI
Davčna uprava v Brežicah je letos prejela precej več napovedi kot lani. Tedaj so jih obravnavali nekaj nad 800 in obdvačili 349 občanov, letos pa je število vlog naraslo na 1684. Občani, ki napovedi niso vložili pravočasno, bodo morali poravnati kazen, če za zamudo niso imeli upravičenega razloga.
PROMETNA TEKMOVANJA
Občinsko prometno tekmovanje starejših in mlajših pionirskih desetin bo v Brežicah 19. maja. Na področnem tekmovanju, napovedanem za 13. april v Irebnjem, pa bosta brežiško občino zastopali lanski zmagovalni ekipi. Kombinirane ekipe sedmih osnovnih šol bodo sodelovale tudi na srečanju pionirjev prometnikov 5. in 6. maja v Ljubljani.
V. P.
SEKRETARJI O SKLEPIH
Samo sprotno preverjanje uresničevanja sklepov občinske konference ZK bo spodbujalo komuniste k vztrajnosti in doslednosti, zato so se te dni sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK v brežiški občini. Ocenili so, do kod so v občini napredovali pri uvajanju delavske kontrole, varčevanju, gr^itvi stanovanj za delavce in uresničevanju ustavnih dopolnil.
POCENI KUHINJO
Občinskemu sindikalnemu svetu je “komite ZK naložil zahtevno nalogo. Proučiti bo moral, kakšne so možnosti za ustanovitev centralne kuhinje za družbeno prehrano v Brežicah. 'la bi še kako prišla prav manjšim delovnim organizacijam, ki prehrane nimajo urejene. Predlog je •še za samopostrežno restavracijo in za mlečno restavracijo. Za olaj.šave pri dajatvah v takih obratih se bodo morali zavzeti odgovorni komunisti občinske skupščine.
LETOS ZA 7 PRIZNANJ OF
Žirija /a vsakoletno potleiilev priznanj Osvobotlilne Ironte slovenskega naroda v Brežicah predlaga izvršnemu odboru občinske konference SŽDL v Brežicah tokrat potlelitev sedmih priznanj najzaslužnejšim občanom. V poštev pridejo aktivisti Ol' in kasnejši vzorni ter požrtvovalni družbeni delavci v organizacijah SZDL Priznanja bodo izročili izbranim občanom 26. aprila na proslavi v počastitev praznika Osvobodilne fronte.
Kal ^
v Krškem je bilo v soboto, 7. aprila peto kolo občinskega prometnega tekmovanja prometu“. Sodelovalo je 32 ^ajših in 32 starejših pionirjev iz osmih popolnih osnovnih skupinah sta osvojili prvo mesto ekipi iz Krškega. Udeležili se bosta področnega tekmovanja, l Teppey)
UČNI USPEH LANI ZELO DOBER — MANJ PONAVLJALCEV
Vsak četrti šolar je vozač
Ti učenci so prikrajšani za dodatno pomoč in za delo v
krožkih
Skozi zeleno luč se je ob koncu minulega šolskega leta prebilo 95,2 odst. osnovnošolskih učencev iz krške občine. Toliko otrok dotlej še ni izdelalo razreda. Učni uspeh se je v primerjavi z letom poprej iz-boljašal na vseh šolah, razen na Senovem. Bolje so napredovali predvsem učenci višjih razre-
KOVINARJI ŠE KORAK
Kovinska predelovalna industrija je v krški občini dobro zastopana. Do pred kratkim je šlo vsako podjetje svojo pot. Prvi korak k poenotenju sta letos napravila kolektiva Kleparstva iz Kostanjevice in kolektiva SOP iz Krškega. Naslednji korak čaka Kovinarsko in Sigmat. Tudi ta dva si za sedaj še vsak zase krojita usodo in načrtujeta prihodnost. Pri obeh kolektivih pa obenem razmišljajo, s kom bi kazalo naravnati korak v botloče. Sigmat t'clo zaposluje nad 30 delavcev pri Metalni, kjer izdelujejo zanj betonske me.šalce.
NOVO V CELULOZI
V	krški tovarni papirja so veliko razmišljali o tem, kako organizirati podjetje, da ho samouprava popolnejša in da ne bo prišlo do krize, kakršno poznajo iz izkušenj z ekonomskimi enotiimi. Za sedaj imajo zamisel za šest temeljnih organizacij združenega dela, torej za šest enot, ki bodo enakopravno odločale o dohodku. V sklopu teh bo tudi Papir-konfekcija z nekoliko specifičnim položajem. S tem podjetjem se nameravajo združiti. Novo organizacijo tovarne so sklenili temeljito preštudirati, da z njo ne bi razdirali medsebojne povezanosti.
r-	 N
CESA SE BOJE
V	LISCI
Obrat Lisce na Senovem zaposluje 236 delavk. Lani so ustvarile za 29 milijonov dinaijev vrednosti, za letos pa se nadejajo, da bo celotni dohodek naraste! na 33 milijonov. Obrat ima po oceni komisije za družbenoekonomske odnose pri občinNki konferenci ZK v Krškem vse možnosti za ustanovitev temeljne organizacije dela. Razgovori s predstavniki kolektiva pa so pokazali, da se celo v vodstvu obrata branijo tega, do česar ima kolektiv ustavno pravico. Pri zaposlenih ovira tako odločitev strali za prihodnost.
V	matičnem podjetju osamosvojitvi niso n^lonjeni in razumljivo je, da se v obratu bojijo, saj bi kot TOZD prav lahko dobivali manj donosno delo kot druge enote. Komunisti so na seji občinske konference ZK v Krškem menili, da povzroča malodušje pireslaba obveščenost delavk ozirpma premajhna pozornost voditva podjetja do informiranja.
PROSTOVOLJCEV NI
Na ohčmi socialnovarstvena služba ne more imeli sproti podatkov o težkih ra/merah družin ali osamljenih občanov, če ji tega ne sporočijo bh/nji sosedje oziroma krajevna skupnost, kjer so laki primeri. Zaživeti bi morale predvsem komisije pri krajevnih skupnostih, da bi lahko nastopale tudi kot organizatorice pomoči. Saj ni povsod potrebna občinska podpora. Ljudje pogrešajo včasih drobne, kratkotrajne usluge, te pa lahko nudijo samo tisti, ki žive v bližini. Prostovoljcev za take stvari pa dostikrat ni.
dov. V prvem in drugem razredu z uspehom še niso zadovoljni, računajo pa, da se bo popravil, če bodo. vse otroke preizkusili že v mali šoli in jih po potrebi usmerili v posebno šolo.
Osem popolnih šol je lani obiskovalo 3438 učencev, 84 pa se jih je šolalo v posebni šoli. Razveseljivo je, da se je zmanjšalo število ponavljavcev. Najmanj so jih imele šole v Kostanjevici, Leskovcu, Krškem, Brestanici in na Raki, največ pa na Senovem. Uspeh seveda brez dopolnilnega pouka ne bi bil ta-. ko dober. Dodatne pomoči so bili deležni učenci od prvega do osmega razreda. V višjih razredih je največ učencev obiskovalo dopolnilne ure iz matematike, slovenščine in tujega jezika.
Nerodno je le to, da so za dodatno pomoč prikrajšani vozači. Ravno ti učenci so dopolnilnega pouka najbolj potrebni.
PRIPRAVE NA JUBILEJ
Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Velikega Podloga se že pripravljajo na proslavo 45-letnice delovanja, ki bo prvo nedeljo v avgustu. Do takrat nameravajo kupiti novo gasilsko vozilo, kar bo pomemben prispevek k izpopolnitvi društvene opreme. Po sklepu nedavnega o^)čnega zbora naj bi za nakup prispevalo sleherno go.spodinjstvo iz šestih naselij tega območja vsaj po 100 novih dinarjev, svoj delež pa bo primaknila tudi' občinska gasilska zveza. Prizadevni velikopodloški gasilci pozivajo vse občane, naj se kot vedno doslej vključijo v akcijo, saj bo novo vozilo največ koristilo njim samim in njihovem premoženju. Prav tako pričakujejo, da se bodo njihovemu pozivu za denarno pomoč odzvale nekatere delovne organizacije.
Lani se je z avtobusu	(0
prevažalo v šolo in do
učencev. To	voz*^'
četrti učenec v obe Največji odstotek ju^	, ppio-
bočje, kjer je	tanicJ
vico. Osnovna sola B jih ima 83, Kostanje Krško 194, Leskovec 2 bočje 145, Raka 69. Izjema je samo K°P Tam pa jih zaradi hri terena ne morejo voz mnogi kraji nedostopn . vozači so tudi sicer n	.pijejo
Koje pouka konec se o in nimajo nobene ^ .	jgv''’'
bi razvijali svoja	df
teresnih krožkih, javnostih ipd.	^
ČIMPREJ SPORAZLJI''*
Asfaltna baza in vzdržuje, gradi in m ceste v krški občini,
99 delavcev. Na	df'
za več dve milijardi st vrednosti in imajo vse p samostojnejši položaj	jjetjJ
novomeškega cestneg ^ Občinska konferenca^ . pij-munistov je na zadnj dlagala, da skupščin	jgicti' ;
kalni svet pomagata	^gviC |
do večjih samoupravnu
denar za ŠOLAM-^ 1
Samo načrtna kader se obrstujc. zat J papirja že nekaj
čujejo. Za v so lai’’1
višjih in visokih šolah gjjpend')^^ ^
nili nad 700	tOOO^'*’	i
znašale od 700 do
sečno.
KRŠKE NOVICE
IGRE Se ta mesec - Po sklepu komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu se bodo 12. občinske delavske športne igre pričele še ta mesec. V prvem, spomladanskem delu bodo moški tekmovali v kegljanj, streljanju, šahu, namiznem tenisu, krosu in odbojki, žen-■ske pa v streljanju, namiznem tenisu, krosu in odbojki.
„URE PRAVLJIC**V sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine bo „Valva.soijeva knjižnica in čitalnica** kmalu pripravila za najmlajše občane prvo „uro pravljic**. Za to novo dejavnost ima ustanova na voljo vrsto barnih diafilmov, kot pripovedovalci pravljic pa bodo pomagali tudi nekateri zunanji sodelavci. Pravljične ure nameravajo prirejati vsak teden enkrat, če pa bo zanje veliko zanimanje, pa tudi po večkrat.
ZVEZNI I RI.NINC; V petek so je na Stadionu Matije (lubca pričel osemdnevni trening najboljših jugoslovanskih speedwayistov, ki ga vodi domačin I ranci Habič. Ob zaključku treninga bo tudi pregledna te-
■ ^ ■	čili
kma, po kateri bodo žcnce na skorajšnjih P	p
ekipnih conskih nstvih.	_
2E	iz
za prijateljev prihodnje leto
jugoslovan^ih	to
kov. V pripravah na	p
prireditev so P^^^„cijski republiški koordinacij naj bi si med dru^	ptii^^
za^ poživitev dela ^ n.skih pionirskih sol
zadrug.	, ckMIN"^ ;h
DVODNEVNI St	tf
dsednikl in tajnj ^ v P j n
kalnih organizauj	.^j
soboto v Kostanj katerem so posl i^gah ..
idejno-političnih	tro>'.,!,i
tov, uveljavljanj •
vnih dopolnil, dela j,jini jiK
podobneni.
funkcionarji v .''f
inem svetu	siavko	^
Svab, Ivo Tavčar ^
prcd.sednik	kon	■	T
vijanje pri CK ZK	^
s
€
Strnad
''Sočanov ’	Jože Bavec in Tone Floijančič: točen pregled opravljenih ur prostovoljnega dela
'^ega	kasnejše spore. Ustvarjalno vključevanje učitelja v reševanje tako življenjsko
prasanja za te kraje, kot je cesta, ta poklic še bolj povezuje z ljudmi. (Foto: Železnik)
e za cesto dolgo 15 let
kala in	ceste	mora	peš po 5, pa tudi 9 km 64 otrok s Kala, Pod-
^fadca — Ko bo cesta gotova, lepa izletniška pot iz Dolenjske dalje po slikoviti dolini Sopote do Podkuma in Zasavja
^ komisij se Pa _f®8nzla v novo pot,
^ trud pridnih rok in
Spet
^pra’
je
pred
v^prava	'^ami
prora-
?u Posame7\
J^'^Pnosti n?-	krajevnih
že v	v	gla-
2bori	obravna-
nn ''Olivp- •	se bodo
£>k ob	-
v	Uri	V	Sev-
• uri pa še
^ioi, v ~
'	«b 17
Se 2i’
v»,	'grišče
a.f.r' Za	si
ne organiza-
vel7"’P"' Ogradili ^as bS**"® *5 X 3b me Poia„,.,celjskp„_ *^0 namr«-<' r>r;ji
pdsel
ktsr	Ja„T~	p«'!)«]'-
K-?j“ nin, - RnA-'^o^lemiz rani Spjajonui^^^'co in Loko V
^''a Sia%^,^ž«go.Za na-e^:''odstJ?''ika	obrnili
;S4?1^3i.~s
l ‘‘osle! Vh ‘‘^•ovnih
tudi milijone denaija. Razen pri vaščanih je ostalo kaj malo upanja, da bi se tod sploh dalo utrditi cestišče. Občani teh krajev so se to zimo odločili, da bodo cesto usposobili tako, da bo po njej lahko vozil šolski avtobus.
Medse so sicer povabili tudi še geologe za strokovno mnenje o plazovih, ki ogrožajo spodnji del cestišča. Ti pa so jim povedali osupljivo ceno rešitve: 12 starih milijonov bi veljale le raziskave, sama ureditev plazu pa naj bi stala kar 90 milijonov! Takih zneskov seveda ne zmore nihče. Kaj pa pomeni cesta tem ljudem in k^o jo bodo vseeno usposobili?
TONE FLORJANČIČ, kmet: ,J>la sestanku 4. marca letos smo se ■ odločili, da moramo cesto usposobiti za prevoz otrok in tudi za druga vozila. Treba je iti s časom naprej, predvsem v naši živinoreji, cesta mora biti nared letos. Za predsednika 5-članskega gradbenega odbora smo izvolili ravnatelja osnovne šole Šentjanž Jožeta Bavca, v katerem vidimo vnetega borca za napredek naših krajev.“
IVAN STRNAD, kmet: „Razni ljudje so nas že prepričevali, da se tod cesta ne da utrditi. Dragih raziskav in še dražje rešitve, kot so jo predvidevali geologi, si seveda ne moremo privoščiti. Vseeno pa mislim, da bo dosti pomagalo, če uredimo odjok vode s plazu in zabijemo lesene pilote. Zaenkrat se je namreč plaz le ustalil.”
Akcija za končno dograditev
„KAM IZ ZADREG? "
l. aprila sta v polni dvorani Doma Svobode v Krmelju gostovala dramska sekcija Svobode in aktiv ZMS LISCE Senovo s Streicherjevo komedijo .JCam iz zadreg". Nastopajoči so odlično zaigrali, obiskovalci pa so se ob dobri komediji nasmejali do solz.
ceste je ponovno vzbudila delovno vnemo za skupno stvar v teh krajih. Zapis razgovora nekdanjega učitelja s Kala lani v Tedenski tribuni je prikazal javnosti do kraja popačeno podobo teh krajev in ljudi, predvsem pa njihovih otrok. To 'je seveda najhujše, kar lahko kdo stori. Niti takratni učitelj, še manj pa pisec tistega žaljivega članka pa se niso potrudili za prave podatke - te pa je ravno v tistem času obdelal dr. Zorman z ljubljanske Filozofske fekultete za sevniŽco izobraževalno skupnost. Ti podatki postavljajo umsko zmogljivost otrok s Kala na sam vrh v občini'. Je potemtakem nenavadno, da si vsi skupaj tako prizadevajo, da bi jim napravili boljšo pot do šentjanške šole?
Proti
\/	■	v
DO MALKOVCA
^®‘ovne orgt
^ ‘"‘‘ruStvav se je
»»iso r^^Ujteh.?olcdovaU za io v5"Un,eu- Športne
denar, rekreaci-
‘^“'^^b.dela Do TUrkt,^ je varstvo v ce-1'Pnstojn^; '‘plok '^Očni “Znake L ® «-‘2one
^®stno
se jih šc podjetje hi OMalo cestno
kilihle*' '■'S
sta kaj prispevali tudi meščani sami?
INSPEKTOR KAZNUJE Nekateri zasebniki, posebno gostilničarji, še vedno ne spoštujejo predpisov, ki veljajo za najemanje tuje delovne sile. Gostilničar' Zičkar z Bučke je bil že večkrat kaznovan zaradi tega, ker točajk ni prijavil. Tudi v gostišču Janeza Nepoznana v Smaiju je šlo za delo daleč preko rednega delovnega časa. Kričeč primer izkoriščanja pa je povedal delovnemu inšpektoiju občan iz kozjanskega dela občine: zaposlil se je pri zasebniku zunaj občine. Le-ta je napisal eno pogodbo za občino, drugo pa še med njima. Mladoletnik je moral delati tudi ponoči za borih 400 dinarjev na mesec, ki mu jih je la.stnik še odračunaval za star motor. Občani naj vendarle pazijo na pravice, ki jim jih daje zakon o osebnem delu, in naj no na.sedajo!
SPODNJE VODALI.: NA SLliDl divjemu lovcu Ic dni .so tod spet našli v zanko ujeto srno, katere ^ sc lotili že psi. 1 ržiSki lovci so divjemu lovcu na sledi. Nasploh opažajo, da se jc ta razvada spel razbohotila, vendar ji bodo lovci stopili na prste.
veriznistvu
„Ni mi le žal, če prodam tele poceni, prav tako mije žal, ker mora’ to meso potrošnik tako drago plačati! Kmet naj bi dobil za kilogram žive teže 14 dinarjev, v mesnici za kilogram mesa ni dovolj 40. Pri teletini pa se malo razseka, kje ostaja ta denar? “ Takole se je razvnel Jernej Zupan iz Potoka na občnem zboru kmečkega društva za vzajemno pomoč v Šentjanžu. ,,Pravimo: kmetijstvo je pomagalo izgrajevati industrijo, kaj se zdaj dogaja? Domači traktor je neprimerno dražji od uvoženega!“
Naš kmet ni slep za dogajanja za mejo: „Okrog Nove Gorice prejemajo kmetje dotacije od države, če obnavljajo vinograde. Pri nas npr. še ni niti 25 odst. betoniranih gnojnih jam. Se pred vojno je bilo tako, da si dobil cement zastonj, če si prijavil gradnjo. 100 vreč sem dobil za ta namen,“ je dejal Jernej Zupan. „Tudi ta cement so kmetje dobiU neposredno z vagona, brez kakršnihkoli posrednikov! Brž koje kdo poleg, je že dražje.“
Kmetje v društvih za vzajemno pomoč nameravajo marsikatero skupno težavo rešiti z medsebojnim dogovorom. Radi bi prodrli neposredno do delavcev v tovarnah, do njihovih proizvodov, seveda tudi s svojimi pridelki. Trgovina se ne briga le za uvoženi fižol. „Tudi mi ga imamo, pa ga nihče ne kupi,“ jc bilo slišati na zboru v Šentjanžu. Kmet ima malo časa, da bi hodil okrog in ponujal. Rad pa bi za svoje žulje prejel pošteno plačilo.
Ni škoda, da so se k pomoči kmetom v teh društvih odzvali le veterinaiji, kje pa so drugi kmetijski strokovnjaki? V Šentjanž ni bilo nobenega!
A. 2.
JERNEJ ZUPAN: ogorčen zaradi cen mesa.
Tudi Suha krajina hoče vodo!
Kapnica le izhod v sili — ob sušah zadnja leta so presahnile — Ljudje se ogrevajo za vodovode, čeprav bo to terjalo več naporov kot drugod, kjer
ni take stiske z vodo
Svet na drugi strani avtomobilske ceste izdaja Kras; skale po travnikih, rdečkasta zemlja in silno redki izviri vode. Z vsake strehe skušajo nasteči deževnico. Kot opažajo tudi pri trebanjskem Komunalnem podjetju, je treba zadnja leta v te kraje čedalje pogosteje voziti vodo. Marsikdaj je slišati tudi očitek, da ljudje ne skrbijo dovolj za žlebove in vodnjake, tako dajim uide še ta voda. Poraba vode ^ je skoraj povsod večja: nekateri so postavili v vodnjake električne črpalke; takrat se potroši več vode, kot pa če jo bi bilo treba nositi. Nadalje: oddajanje mleka terja večjo snago, gospodinjski stroji itd. — vse terja svoje;
ALOJZ UDOVlC, Repče: ,;Hudo je ob taki zimi, kot je bila letos. Tu-
ostajajo prazni. Ljubljanski higiendci zavod je dal leta 1936 za 4 strehe opeke, da so zbrali deževnico v vaškem vodnjaku. Takrat je to zadostovalo, zdaj ne več.“
FRANC NOVAK, Vrh pri Dobrniču. „Do maja naj bi bil na občini gotov načrt za vodovod, ki naj bi zajel 5 vasi: Vrhtrebnje, Repče, Grmado, obje Vrhe. Vseeno se bojim, da bo stala večina gospodarjev ob strani. Vsak ponavadi le sprašuje, koliko bo stalo. Od trebanjskega gradu bi bilo treba speljati okrog 4 km cevovoda do Vrhtrebnjega. Ce
večji vodnjak v suši prazen v enem mesecu! Kdor pri pranju molznega
stroja varčuje -z- vodo, ga ne opere dobro. Edina rešitev je vodovod."
FRANC PERPAR, Krušni Vrh: „Imamo že gradbeni odbor, čakamo na načrte. Od odcepa vodovoda pri Veliki Loki naj bi dobile vodo naslednje vasi: Korenitka, Krušni vrh, Selce, Rožempelj, Komne, Pluska, Občine, Luža, Knežja vas, Železno, Podlisec, Dobrnič, Vavpča vas, Artmanja vas. Korita, morda še tudi Preska in Zagorica ter Dobrava, od odcepa Ponikve pa dečja vas, Sma-ver, Svetinje. Prepričan sem, da bodo ljudje akcijo podprli, ko se bo začelo.
di sicer od snega ni posebne koristi, hitro zdrkne s streh, vodniaki pa
bi poprijeli, bi lahko že jeseni zanesljivo imeli preskrbo z vodo!“
ALOJZ MEŽAN, Knežja vas: „Imam dva vodnjaka za kapnico: eden ima 35.000 litrov, drugi 45.000. Ko sem se ukvarjal s kokoš-jerejo, je bil ob 5.000 piščancih naj-
Malo denarja - veliko volje
Beseda ni konj — prošnja sem,prošnja tja, pa se dobi marsikaj za gasilce in druge
Gasilci iz Sel-Sumberka s pridom uporabljajo stari vojaški dodge, ki zmore še marsikaj. O tem smo .se po-govarjah z dolgoletnim tajnikom gasilskega društva in krajevne skupnosti Ferdinandom Zupančičem.
„Hoteli smo nekaj, kar bi šlo v hrib. Kombiji v takem marsikdaj odpovedo. ObrniU smo se s prošnjo na vojsko za dosluženo ali le vozno vozilo. Dobili smo odgovor in odpravili smo se ponj. Avto smo dobili za 3.800 dinarjev! Ker je nekdaj služil za sanitetni voz, je v njem prostora tudi za 15 gasilcev. Pozimi smo z njim orali tako široko gaz, da so nam na občini obljubili posel za prihodnjo zimo. Pomagati si moramo sami, sicer do nas še rešilni avto ne bi mogel!“
Stari vojaški dodge seveda ne bi bil v takem stanju, če zanj ne bi tako vestno skrbel predsednik društva Franc Vodeb, ki se kot šofer povsod zanima, da za avto stakne še kakšen sklop. F'erdinand je v Litostroju, kjer dela precej delavcev iz teh vasi, opazil star snežni plug, ki tam že dolgo rjavi, domači krajevni skupnosti pa bi lahko še dolgo služil. Napisal sem prošnjo. Slišal sem, da nam bodo ugodili. Nasploh so si šumberški gasilci s prošnjami pridobili že marsikaj. Od Ljubljanske banke npr. za ugodno odškodnino nad 80 stolov in miz ter drugih stvari, ki so jim prišle prav v gasilskem domu. Brez
INKOT-
TRIMO
4y aprila so se sestali predstavniki obeh podjetij in obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi obeh podjetij. Razprave se je udeležil tudi Mitja Svab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov. V 10 dneh naj bi osnutek dopolni-h, kot so se dogovorili na sestanku. Vsako od obeh podjetij naj bi bik) temeljna organizacija združenega dela, kot pravna oseba in z lastnim žiro računom. Vsaka temeljna organizacija združenega dela laliko samostojno sklepa pogodbe, kolikor to ne .škoduje drugemu.
Sporazum temelji na načelu boljšega gospodarjenja, združevanju dela in kapitala. Ustanovih bodo razne solidarnostne sklade. Pravice delavcev niso omejene, v skladu z ustavnimi dopolnili se lahko delavci odločajo tudi za odcepitev, IN KOT ima že izdelan investicijski in tehnološki program. Od republiškega sklada skupnih rezerv so prejeli obvestilo, da jc najetje posojila za gradnjo novih delovnih prostorov podaljšano do junija. Nove delovne prostore naj bi INKOT gradil v ^trebanjski industrijski coni. ^
SELAŠUMBERK
Clani mladinskega aktiva iz te vasi so izvedli že več delovnih akcij pri čiščenju šumberškega gradu. Na ta način se želijo oddolžiti spominu na kmečke puntarje, hkrati pa bodo še lepo uredili okolico.
volje pa vse to ne bi šlo, le kdo bi jim sicer lahko pomagal!
A. Ž.
Vnema za boljšo preskrbo z vodo je torej zajela tudi te kraje. To bo vsekakor največja akcija v zgodovini teh vasi.	ŽELEZNIK
Ferdinand Zupančič; „Sedaj ga moramo še prepleskati. Še vedno namreč nosi velike rdeče križe, zato vzbuja na cesti veliko pozornosti!"
IZ KRAJA V KRAJ
ZDRAVJE SE ZACENJA DOMA - To je letošnji delovni naslov svetovnega dneva zdravja. V letošnji akciji naj bi sodelovali vsi: od osnovnih šol, delovnih organizacij, zdravstvenih delavcev do družin. Včeraj je občinski odbor Rdečega križa priredil v Trebnjem sestanek, kjer so se s predstavniki delovnih organizacij dogovorih o aktualnih nalogah.
MOKRONOG: LARFARJI SO OBRAČUNALI - Čeprav je njihov čas za letos že zdavnaj minil, imajo še vedno dovolj dela. Minuli petek so povabili v prosvetni dom vse, ki so sodelovali na letošnjem karnevalu. Ko jc zbor ob tej priliki zapel mokronoško himno, so vsi prisotni v dvorani spontano vstah! Zavest je torej še vedno na višini. Kam z de-naijem od karnevala? Nekateri predlagajo, da ga shranijo za kakšno večjo akcijo, najverjetneje za kopališče. Pa naj kdo reče, da je larfarska oblast le za en dan!
MOKRONOG; SITNOSTI S PESKOKOPOM - Za blagajno krajevne skupnosti bi lahko predstavljal lep vir dohodka, posebno če bi zaje-
mali vse, kar sicer vozijo na razne ceste in drugam. Svet krajevne skupnosti je imel z njim že dosti sitnosti: stalno negodujejo lastniki obrobnih zem^išč in sosedje, ki se jezijo na promet tovornjakov. Krajevna skupnost je že nameravala dati peskokop nazaj občini, odtod pa so ji svetovali, naj ga sama obdrži. Kdorkoli ga bo pač prevzel, bo imel tudi sitnosti. Skoda pa je, če vse skupaj leži na milost in nemilost tistim, ki si skušajo sami postreči.
MIRNA: SAMI LAHKO ISCEJO Sl ANO vanje za ZOBOZDRAVNIKA — 4. aprila seje sestala komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina z nalogo, da razčisti odprta vprašanja med zdravstvenimi delavci glede zobozdravnika na Mirni. Niso sicer prišh do posebne rešitve. Novomeški zdravstveni dom bo obnovil razpis z navedbo, da je na razpolago samsko stanovanje. Le-to bo preskrbela mirenska krajevna skupnost. Pričakujejo, da se bo poslej lahko le odločil kateri od 5 zobozdravnikov iz drugih republik, ki so se že prijavili na prvotni (azpis, a so terjali stanovanjc.
____________^Vlt___________
12
stran uredU: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI UST
19
Za kulturo več, a še premalo
Nov izdatek bo ureditev razstave »Razvoj ljudske oblasti na Slovenskem« — Stari porabniki se bodo morali zadovoljiti v glavnem z enako denarja, kot so ga dobili lani — Jutri pade odločitev
Jutri, 13. aprila, bo skupščina temeljne kulturne skupnosti Kočevje razpravljala o predlogu za razdelitev letošnjih sredstev, ki ga je pripravil izvršni odbor TKS.
Lani je imela TKS Kočevje za
40.000	din manj dohodkov, kot so jih načrtovah. Letos bo občinska skupščina namenila za TKS 12,5 odstotka več denarja, odstopljena republiška sredstva pa bodo za 10 odstotkov večja, kar pomeni, da bo TKS razpolagala letos z okoli 11,09 odstotka več denarja kot lani.
Izvršni odbor je predlagal skupščini TKS, naj bi bilo naj večje možno letošnje povečanje dotacije v primerjavi z lani 12,5 odstotka. To pa ne pomeni, da bo vsak porabnik proračuna TKS dobil več kot lani ali čelo, da bo dobil kar 12,5 odstotka ve.S. Lahko se zgodi, da bo ta ali oni dobil celo manj.
Razen že običajnih izdatkov, kot jih jfe imela TKS lani, bo imela nam-' reč letos še novega, ki bo pobral ves denar, ki ga bo v primerjavi z lani dobila letos TKS več. Ta izredni izdatek bo postavitev stalne razstave „Razvoj ljudske oblasti na Sloven-
VOLITVE IN IMENOVANJA
V	iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Kočevje so imenovali: Tone Šercer (predsednik), Mirko Kambič (namestnik predsednika). Stane Zemljak, Janez Merhar, Tone Kovačič, Jože Furlan, Vlado Planinc, Herman Struna, Rajko Jenko, Jože Svete, Rudi Mohar, inž. Marko Figar, inž. Tone Knafeljc in Nace Karničnik.
Rekii so:
Prof. SASA BIŽAL, občinski odbornik; Za samoprispevek smo vsi, a je veliko različnih mnenj, za kaj naj bi ga razpisali. Zato naj bi najprej izvedli anketo, s katero bi dobili mnenje ljudi, za kaj so najbolj.
IVAN STARIČ, član 10 občinske konference SZDL; V Stari cerkvi bomo proslavih dan OF in l. maj 26. aprila popoldne in zvečer. Imeli bomo proslavo, sprevod v Konca vas, kres in ognjemet. Ob tej priložm^sti bomo sprejeli mladino letnika 1955 v SZDL, okoli 10 pa jih bomo sprejeli v ZK.
Marjan Troha, učenec 6. razreda osnovne šole Kočevje je zbral v albumu 200 različnih sličic avionov žvečilnih gum Koloys. Pri žrebanju je imel zvrhan koš sreče in je te dni prejel Rogovo kolo s pomožnim motoijem, darilo Kolinske tovarne hranil iz Ljubljane. (Foto: F. Brus)
skem", ki jo bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju uredih strokovnjaki Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane. Veljala bo 104.000 din. Za postavitev te razstave bo 50.000 din prispevala kulturna skupnost Slovenije, ostalo pa 'FKS Kočevje.
Ta, strokovno urejena razstava bo velika pridobitev ne le za Kočevje,
ampak za vso Slovenijo, .saj bo edina te vrste v republiki. Kaže pa tudi, da bo otvoritev razstave glavna prireditev v počastitev 30-letnice za.sedanja Kočevskega zbora, saj sc datum obletnice hitro bliža, še vedno pa ni nič slišati, kakšen obseg bo proslavljanje 30-letnice Kočevskega zbora zajelo.	J.	PRIMC
- Ljubljančani in Krčani se kregajo, kateri so bili bolj revolucionarni med kmečkimi upori, v Kočevju ste pa kar tiho?
- Seveda, pri nas smo za začetek uporov leta 1515 ubili barona Thuma, potem pa so v zameno pobili nekaj naših, zato se za take zadeve nič več ne potegujemo.
nfliade svečano v SZDL
Za območje Kočevja bo svečan sprejem 26. aprila, ko bodo proslavili dan OF in podelili odlikovanja OF zaslužnim občanom
o	praznovanju dneva 01 in predlogih za odlikovanja 01’ so razpravljali na seji izvršnega odbora občin-•^e konference SZDL Kočevje 4. aprila. Dogovorili so se, da bo 26. aprila popoldne v Šeškovem domu svečana seja SZDL, na kateri bodo podelili priznanja 01 zaslužnim občanom in sprejeli v SZDL mlade z območja mesta, pa tudi tistih okoliških krajev, kjer se bodo krajevne organizacije SZDL odločile, da ne bodo organizirale same sprejema v SZDL, ker jim je prikiadneje, čc to svečano opravijo hkrati z mestno organizacijo SZDL.
V	kulturnem delu programa bosta predvidoma sodelovala gimnazijski pevski zbor in zabavni ansambel IN-ThRVALI.
Za podelitev odlikovanj OF (srebrna značka 01') so predlagali na seji okoh 25 zaslužnih občanov in organizacij. Dokončno bo odločala o tem, kdo bo odlikovanja dobil, posebna žirija.
Na seji so razpravljah še o proslavi na Pugledu, ki bo julija, o ustanovitvi iniciativnega odbora OF za ob-
KJE POSTAJALISCE?
Prebivalci ekonomskega bloka v Tomšičevi ulici so na nedavnem zboru občanov KOčevja p''‘'dlagali ukinitev avtobusnega postajališča pri njihovem bloku, ker jim potniki delajo škodo. V malem Kočevju so 3 ali 4 avtobusna postajališča res preveč. Vendar pa bi le kazalo upoštevati predlog občanov, naj bi bilo avtobusno postajališče pri železniški postaji, kjer so v bližini .sanitarije, streha in celo „kolodvorska restavra-cija“, da so potniki res z vsem preskrbljeni.
močje od Velikih Lašč do Kočevja oziroma Kolpe, o proslavljanju kmečkih puntov, zbiranju denarja za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu, o predlogih za podaljšanje samoprispevka in še o nekaterih drugih zadevah.
KOLIKO POSOJILA?
Kočevska NAMA daje za industrijsko blago (le za kose, vredne nad 400 din) do 10.000 din posojila za obdobje 6, 12 ali 24 mesecev. Za pohištvo pa daje do 15.000 din posojila spet na 6, 12 ali 24 mesecev. Rok vračila je odvisen od zmogljivosti (višine osebnega dohodka) najemnika posojila za odplačevanje.
FRANČIŠKA KOBE
DROBNE IZ KOČEVJA
POBALINSTVO presega že vse meje. Direktor kina JADRAN se pritožuje, da mu obiskovalci predstav posebno v prvih vrstah z noži režejo stole in vrtajo celo s svedri luknje v sedeže in nask>njala.
UNIČEVALCI - Košarkarsko igrišče pri gimnaziji je bilo lepo urejeno in vzdrževano ter dostopno ob prostem času vsem dijakom za razvedrilno igranje. Popolnoma so ga uničili, po sestankih se pa pritožujejo, da nimajo kje igrati košarke. Naredijo in uredijo naj si igrišče, pa ne bo treba skakati preko ograj na igrišča športnega centra in rezati mreže ter delati druge škode! Mišljenje: „Ko smo uničili .svoje, uničimo še drugo!“ je kaj slaba usluga ostalim športnikom, ki imajo ^ dostojen odnos do svojih športnih objektov in igrišč.
LOVSKI TECaJ je končan. Trajal je preko tri mesece in je bil vsako soboto in nedeljo. Preteklo soboto in nedeljo so imeli že izpite.
NOVE ZNACKE - Za proslavo kmečkih uporov so izšle lične srebrne in pozlačene spominske kolajne z likom Matije Gubca na eni strani in prikazom bitke kmetov z graščinskimi plačanci na drugi strani. Kočevski zbiralci spominskih značk si z lepimi primerki izpopolnjujejo zbirke.
PARKE IN ZELENICE po mestu so pričeli urejati po novem načrtu, ki ga je sprejela posebna komisija pri krajevni skupnosti. Vse staro podivjano in nepravilno gojeno drevje in okrasno grmičevje bo odstranjeno. Posadili bodo novo, tako da bo cvetelo .skozi vse leto, pozno v jesen. Kakor vedno je tudi tokrat veliko prigovorov občanov. Kritizirrajo in modrujejo takrat, ko dela že potekajo. Na zbore občanov, kjer bi lahko povedali svoje mnenje, pa prav ti kritikantje ne pridejo. Potrebno bi bilo več strpnosti in počakati, da bi bil načrt dokončno uresničen, pa se bo videlo, da so strokovnjaki le pravilno okrasili mesto. Stvar občanov pa je, da ne bodo tega uničevali.
V	nedeljo, 1. aprila, so v Starem trgu ob Kolpi pokopali 1'rančiško Kobe iz vasi Lazov, znano aktivistko in partizansko mamo. Na zadnji poli so jo spremili člani ZZB in SZDL iz vasi ob Kolpi in Poljanske doline. Na domu v Lazih se je s toplimi besedami poslovila od nje Vaisova mama iz Predgrada, ob grobu v Starem trgu pa zastopnik občinskega odbora ZZB iz Kočevja.
Pokojna 1'rančiška se je rodila pred 66 leti v vasi Goršeti v SR Hrvaški. Leta 1930 se je poročila z Jožetom Kobetom iz Laz ob Kolpi. Mož je bil napreden. Že pred vojno je sodeloval v naprednem ljudskem gibanju. Kmalu po kapitulaciji stare Jugoslavije sta oba z možem že delala za OF in NOB. Mož je bil sekretar terenskega odbora OF za območje ob Kolpi, F'rančiška pa pred.sednica organizacije AFŽ. Na domu v Lazih sta oskrbela z v.sem potrebnim vrsto borcev in bork, ki so prihajali v vas.
24. oktobra 1943 so nem.ški okupatorji s pomočjo domačih izdajalcev prijeh njenega moža Jožeta in njegova brata Vilka in Emila ter še nekaj mož in fantov iz Lazov. Vse so po zverinskem mučenju ubili.
Težki uderec, ko so prebivalci Lazov tožno zajokali, pa ni strl Frančiške. Z dek>m za OF in NOB je nadaljevala do osvoboditve. Sama je skrbela za hčerki Nevenko in Zdenko in delala dalje za OF in NOB. Tudi v povojnih letih je bila aktivna v raznih organizacijah. Vse življenje je ostala zvesta rodu in narodu v bojih za njegove pravice in svobodo. Tako jo bomo ohranili tudi v našem spominu.
Š. P.
POJASNILO
Nekateri so ocenili, da rubrika „občan medved" v letošnji 8. številki Dolenjskega lista leti na razpravo odbornika Jenka Rajka in Toneta Križa, ki sta navedena v članku Zdru ževanje gospodarstva počasno, Ven dar rirtnika Občan vprašuje, medved odgovarja na isti strani nima nobene zveze z navedenim člankom. V razgo voru med razpravljalcema na seji in piscem članka pase je ugotovilo, da s svojo razpravo o pregledu člankov ni sta mislila cenzure.
AMD Ribnica ima med slovenskimi AMD največ članov v primeijavi s številom šofeijev, vendar si ^ prizadeva, da bi jih pridobilo še več. (Foto: D. Mohar)
Ugodnosti približati članom
Ker bi morali člani AMD v Ljubljano, da bi lahko Izkoristili nekatere ugodnosti, so zanje dejansko prikrajšani — Tehnični pregledi naj bi bili v Kočevju — To zahtevajo RIbnIčanJe
Avto-moto društvo Ribnica je šte-
lo	lani 494 članov (in je bilo tisto AMD, ki je v primerjavi s številom voznikov štelo največ članov), letos pa ima že 568 članov. V zadnjih dveh letih je opravilo veliko in uspešno delo. Organiziralo je dva rallyja, izlet v neznano, razvilo društveni prapor, sodelovalo kot kontrola celo pri evropskem avto-rallyju, ki je imel v Ribnici kontrolno postajo, priredilo ocenjevalno vožnjo, organiziralo razna pionirska
POPLAVA NA CESTI
Prostor med gostilno in samopostrežbo na Hribu v Loškem potoku je pravo morje. Ubogi so pešci, ki morajo tu prečkati cesto, ko gredo v gostilno. Biti moraš .spreten žongler, če hočeš srečno in varno priti z enega na drugi ,,breg“. Cestno podjetje, ki je najbrž pozabilo na kanalizacijo, naj jo činiprej uredi in reši Potočane poplav.
V. P.
NOVA TRGOVINA
ABC, združeno trgovsko podjetje in veletrgovina iz Š^kofje Loke, je odprlo v Ribnici na Gorenjski cesti v stavbi Jorasovih trgovsko poslovalnico. Prodajalna ima konkurenčne cene in je dobro založena s špecerijskim blagom.
N.A.
LEPO SPREJELI POSTO
Kljub hudemu sneženju je 3. aprila oh 10. uri dopoldne lepo potekal sprejem kuriričkove pošte pri motelu na Jasnici. (Otroci iz osnovnih šol Stara ccrkev m Dolenja vas so pripravili lep kulturni program, sekretar občinske konference ZSDL Kočevje prvoborec Nace Karničnik pa je v krajšem nagovoru orisal borbo mladine in vseh, ki so sodelovali v NOB. Posebno je orisal lik partizanskih kurirjev, ki so bili med zadnjo vojno nepogrešljivi. Kurirčkova pošta je nadaljevala pot proti Ribnici, kjer so ji 4. aprila pripravili učenci osnovne šole pnsrčen sprejem.
REKU SO:
„Kdor hitro dela, dela dvakrat," je rekel Ivan Petrič, direktor obrata DONIT in bivši tajnik občinske skupščine Ribnica, ki ima to ,,slabo" lastnost, da skuša vsako nalogo čimprej rešiti, potem pa pridejo dodatna navodila, spremembe in podobno, pa mora vse začeti spet znova.
FRANCE GRIVEC, sekretar krajevne organizacije ZK Dolenja vas; Spomenik neodločnosti in pomanjkanju denarja je ob šo-
li	v Dolenji vasi; temelji kultur-, nega doma, ki že 15 let čakajo nadaljevanje gradnje. To je spomin na petdeseta in šestdeseta leta. Naj ne bo tudi spomenik sedemdesetih let tega stoletja! VENO ClHAL, Ribnica, v razpravi
o	telesni kulturi: Ce nekomu ne omogočiš osnovne šole, ga ne naučiš abecede, tudi na fakulteto ne bo prišel. In če človeku ne nudimo osnov iz telesne vzgoje, bo vse življenje ostal športni analfabet. . .
KAREL ORAZEM, tajnik občinskega sindikalnega sveta; Mladinska organizacija bi morala poskrbeti, da se domoljubna vzgoja, začeta v osnovni šoli, nadaljuje v srednjih in višjih šolah, pa tudi v krajevnih skupnostih in podjetjih.
IVAN CRADIC, član občinske konference ZK: Nihče ni nič naredil, da zdomci ne bi slabo vplivali na mladino, da naša mladina ne bi propadala, se prodajala. Potreben bi bil razgovor s temi, ki se občasno vračajo. Mladinska organizacija pa bi obvezno morala imeti poklicnega predsednika ali tajnika, ki bi bil aktiven in bi bil danes tu, jutri tam.
prometna tekmovanja in opravilo še mnogo drugega.
V	bodoče bodo posebno skrbeli za obveščanje članov o raznih akcijah, spremembah zakonov, še naprej pridobivali nove člane, skrbeli za čim boljšo vzgojo bodočih voznikov in se preko AMZ zavzemaU za beneficirano delovno dobo poklicnih šoferjev. Razen tega bodo zahtevali, da bi bih tehnični pregledi in druge usluge članov čim bUže temu območju. Predlagajo, naj bi bilo to pri AVTU Kočevje, medtem ko je zdaj v Ljubljani, zaradi česar mnogi člani A.MD ne izkoristijo ugodnosti, ki jim jih nudi društvo.
Na nedavnem občnem zboru so v upravni odbor izvolih Mirka Gorši-ča, Janeza Košmrlja, Mirka Oražma. Franca Železnika, Miša Konrada. Antona Kovačiča, Antona Henigmana, Alojza Kosa, Zvoneta Klička, 1'ranca Koprivca in inž. Vlada .Miheliča v nadzorni odbor pa Vinka Ker-sniča. Staneta Merharja in Ivana Zobca. Pred nekaj dnevi se je no\^
odbor že sestal in za predsednika ponovno izvolil Zvoneta Klička, za tajnika pa Mirka Goršiča.
J. P.
Iz delovnih kolektivov
DONIT; PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV - V podjetju DONIT iz Medvod, ki ima obrat tudi v Sodražici, in podjetju COLOR iz Medvod so izvolili skupno komisijo, ki bo proučila predlog za združitev obeh podjetij. Komisija je imela že več sej. Ta prizadevanja so v skladu z analizami in priporočili CK ZKS.
DONIT: MAJA OTVORITEV -
V	novi sodraški tovarni DONIT so že stroji, ki čakajo le še priključitev na elekriko. Tovarno so nameravali odpreti že za občinski praznik, 26. marca, a jo bodo odprh predvidoma maja.
Spodnje posestvo gradu Ortnek, ki mu nekateri pravijo kar „grad“, samuje in propada, čeprav je skupaj z okolico ena najlepših, skoraj pravljičnih točk. Lep je v vseh letnih časih, posebno pa pozimi (Foto: Primc)
Ortneški poročevalec
PREVEC VESELJA - Navajeni smo z veseljem spremljati poslavljanje vojakov, ko se vračajo po odsluženem roku domov. Neprijetno pa so nas presenetili tisti, ki so nas zapuščali konec marca, saj so skoraj uničili avtobusno čakalnico v Ortneku. Tako huronskega vpitja in razbijanja še ni bilo. Naj bo temu izrednemu dogodku in veselju odpuščeno, vendar naj komanda le poduči naše fante, da tako daleč ni lepo izlivati svojih prekipevajočih čustev na javnih mestih in zapuščati za seboj vidna razdejanja na škodo družbe, kateri pripadajo tudi oni.
VSE PROPADA - Bivše ribogojnice bi morali obnoviti. V Ortneku je marsikaj že bilo, zdaj pa vse propada, ker ni pravih gospodarjev. Tako propada grad, ali pravilno rečeno, lepo posestvo, ribogojnice, raki, ribe. Vse poča.si umira. Lepota kraja pa ostaja in vabi izletnike, da radi obiskujejo Gregorijo in Grmado ter bogate gozdove. Ortnek čaka podjetne in domiselne gospodarje!
VREME MESA NAČRTE - Z veliko vnemo smo poprijeli vrtičkarji za delo, pa nam je ponagajal sneg. Res je sneg „kajžarjev gnoj“, a smo prišli že tako daleč, da kajžarjev več nimamo in da tudi takega gnoja ni več.
SREČANJE NAJSTAREJSIH -Društvo upokojencev iz Ribnice bo letos prvič počastilo .svoje 80-letni-ke, med katerimi je veliko pionirjev našega društva. Počaščeni bodo s kosilom v gostilni „Petrič" v Ortneku in z diplomami. To je že lep korak naprej, drugi. Se večji pa bo, ča b(xlo res zidali’stanovanjski blok za svoje upokojence in si oskrbeli klubske prostore.
DIRKALNA STEZA - Del asfaltne ceste skozi Ortnek bi lahko imenovali kar dirkalna steza. Na opozarjanje zaradi prehitre vožnje in na prošnjo, da bi hitrost .skozi Ortnek omejili z znakom za prepoved preko 50 km, ni odmeva.
GRAD SAMUJE IN PROPADA
-	Še vedno ni resnega kupca. Občina pravi: „Še ni naš. Vprašajte v Ljubljani." V Ljubljani pa zopet vse valijo na občino. Tudi zelenjavni vrt je zapuščen, kot že leta nazaj. Kdo ga bo obdeloval, da ne bo še ta kos obdelovalne zemlje v sramoto Ortneka? Kandidati so, a ne vedo, koga bi vprašali za dovoljenje.
ZOPET NESRECA - 25. marca se je na cestnem prehodu v Ortneku zopet pripetila nesreča. To je že četrta nesreča, ki opozaija pešce na skrajno previdnost pri prečkanju. Pa tudi vozniki naj bi bili na tem mestu previdnejši. Tu bi morala biti „zebra", saj je ta kraj zelo prometen s pešci in z vozili. Tudi razsvetljeno bi moralo biti tu.
ZAKAJ NI DELA? - 2\. marca .smo bili zopet brez časopisa Dek>. To se že pregosto dogaja, tako ob delavnikih kot ob nedeljah. Morda je v naši mili domovini toliko Ortne-kov, da pošta res težko prirajža v pravega? Zbudite se na PTT v Ljubljani in naredite red! Ce ne, bomo Ortnečani tožili.
ZBIRAJO PAPIR - Na letni konferenci dne 19. marca smo upokojenci sklenili, da bomo zbirali in oddali star papir za gradnjo doma v Kumrovcu. Ker se taka reč rada pozabi, ponovno opozarjamo upokojence, naj papir pripravijo in nato sporoče društvu upokojencev v Ribnici, kje in koliko približno imajo zbranega, da jih bo obiskal DINOS, ko bo pobiral okoli in v Ribnici.
V, P.
Poprečni zaslužek leta: 1674 din
Osebni dohodki v čnomaljski občini so bili lani v poprečju za 225 din nižji od prejemkov povprečnega Slovenca
Zaslužki zaposlenih v rednem delovnem razmeiju so eden izmed po-kazovalcev življenjske ravni prebivalstva in razvitosti občine, podatki za preteklo leto pa kažejo, da Črnomaljci v tem še precej zaostajajo za razvitimi.
Povprečni osebni dohodki so napredovali za 18 odstotkov in so znašali 1.674 din. V gospodarstvu je znašalo povprečje osebnega dohodka 1.623 din, v negospodarstvu pa 2.193 din. V gospodarski panogi so bili s prejemki na prvem mestu trgovci s povprečjem 2.015 din, na zadnjem mestu pa gradbicni s 1.393 din povprečnega zaslužka.
Industrija, ki ustvarja v občini Črnomelj okrog 60 odst. narodnega dohodka, je leto 1972 končala s
1.591 din povprečnega zaslužka. V tej gospodarski veji gre pri osebnih dohodkih za 16-odstotni napredek v povprečju, sicer pa so imeli pri osebnih dohodkih največji skok v obratu BETI. Tu so se osebni dohodki povečali za 51 odst. ali od povprečnih 1.100 din v letu 1971 din v letu
1972.	Za 46 odst. so šli s prejemki navzgor še gostinci pri Viatorju. Najniži povprečni zaslužek so imeli v panogi industrije v obratu IMV Semič (1.389 din), najvišjega pa v obratu ELEKTRO, in sicer 2.225 din. V Beltu, ki je največji kolektiv v občini, so lani pri osebnih dohod--kih napredovali za 23 odst., povprečni zaslužek pa je znašal
1.75 3 din.
Najmanj med vsemi so zaslužili čevljarji v „Planini”, kjer se s po-
Zajemati iz ene sklede
Po vzdušju med črnomaljskimi borci sodeč, gre za napredek, niso pa zadovoljni s priznavalninami
Značilnost letne skupščine ZZB NOV, ki je bila 2. aprila v Črnomlju, je ugotovitev, da se izboljšuje aktivnost in politično delovanje borcev na vseh področjih družbenega življenja. To vzdušje pa bi morah s skupščine prenesti še na tiste posameznike, ki vendarle stojijo ob strani. Gre pa za primere, ko sta zakonca od družbe dobila svoje, potem pa se umaknila iz javnega življenja, celo iz Zveze komunistov.
Konferenca je dala priznanje širši družbeni skupnosti za izdatno pomoč, s katero so reševali stanovanjska vprašanja borcev, saj je zdaj (razen izjem) ta problematika urejena. Nikakor pa se borci črnomaljske občine ne strinjajo s sistemom urejanja priznavalnin, ker je tovrstna družbena pomoč odvisna od ekonomske moči posamezne občine. Zahtevali so - in ne prvič - naj v republiki priznavalnine delijo iz enotnega sklada, na podoben način, kot so
UREJAJO KAMP
Končno! Po večletnih obljubah so Viničani ie dočakali preureditev kampa ob Kolpi. Vodna skupnost Dolenjske bo ob kopališču uredila okrog 250 metrov brežin, podjetje VIATOR pa je začelo urejati prostor za kampiranje. Dostop v vodo bo v letošnji turistični sezoni mnogo lepši, ves kamp z Vinico vred pa bosta s preureditvijo tega turističnega objekta veliko pridobila.
PRVI PREDLOG PRODRL
O	dveh možnostih za uresničevanje letošnjega programa javnih del v črnomaljski občini so razpravljali volilci na terenu in odborniki občinske skupščine. Odločili so se za prvi predlog z edinim popravkom, da se vanj vnese preložitev klancev pri Preloki. Z izvajalci del pa bo treba doseči pametno ceno, kajti z vsoto
520.000	din za ta dela, kot so v pre-j dračunu navedli zdaj, se odborniki :	ne	strinjajo.	Je	predrago!
RADENČANOM V POMOČ
. V gradnjo ceste Radenci-Dečina so prebivalci obkolpskih vasi pod Starim trgom vložiU izreden trud. Kar je bilo mogoče opraviti z lastnimi rokami, je narejeno, vendar cesta ni končana, ker brez mehanizacije ne gre. Kot je sporočil na občinski seji 29. marca Martin Skube, predsednik občinske konference ZMS v Črnomlju, je mladina pripravljena organizirati udarniško delo v pomoč Radenčanom, obenem pa so predla-gaU, naj občina priskrbi vsaj nekaj strojev.
urediU stanovanjsko vprašanje borcev.
Stari odbor s predsednikom Antonom Dvojmočem je na skupščini dobil priznanje in razrešnico, za novega predsednika občinske borčevske organizacije pa so izvoUli Franca Koširja. Anton Dvojmoč je po novem podpredsednik, tajnik pa je postal Martin Tomc.
SRAMOTA ZA MESTO
Nedavni zbori volilcev so 'na območju celotne občine lepo uspeh, saj je razen v dveh krajih veliko število ljudi obravnavalo zlasti program javnih del in novi davčni odlok, marsikje pa so govorih še o svojih krajevnih težavah. Z zelo slabo, naravnost sramotno udeležbo pa so se izkazali Črnomaljci. Ne dosti boljše ni bilo v Dobhčah.
vprečjem niso prebih nad 1.235 din, največje povprečje pa so dosegh na veterinarski postaji (3.070 din). Zaposleni v občinski skupščini so imeU povprečno 2.087 din prejemkov, kar je za 21 odst. več kot leto dni prej, v šolah pa so šli za 18 odst. navzgor. Povprečni zaslužek prosvetnega delavca je lani znašal 2.122 din.
Kot je znano, doslej niso šli pri izplačevanju zaslužka nikjer mimo družbenih sporazumov, zaslužki pa so bili odraz dela in izobrazbene ravni posameznih kolektivov.
------------------------------ S.
»Še znorel bom..«
Franc Pavlakovič, šef krajevnega urada na Vinici, bi moral imeti najmanj dva para rok več, če bi hotel uživati normalno življenje občana. Kako se mu godi?
„V dveh mesecih letošnjega leta sem imel nad 600 stank zaradi odjavljanja krav, čez 100 občanov je vložilo prošnje za kmečko pokojnino. Od tega je polovico borcev, ki jim gre še varstveni dodatek. Se pravi podatkov več, papirjev več! Navadno ljudem pomagam pisati prošnje, ker jim to dela težave.
Pa razvadil sem jih. Zraven tega opravljam vpise v 21 starih in 26 novih matičnih knjigah, dvakrat na mesec moram biti na sejmu, v uradu smo izdali letos že 397 zdravstvenih spričeval za živino, 170 izpiskov sem izdal iz matičnih knjig, v delovodniku je vpisanih 168 zadev itd. Za nameček imam še 13 funkcij - samo takih, kjer je treba delati."
■	Primer Franca Pavlakoviča morda ni osamljen, značilen pa je za manjše kraje. Tisti, ki je sposoben in delavoljen, se duši v delu, cela vrsta sovaščanov pa se lahko izživlja le s kritiko po gostilnah.	J
I
„Zadnjo gaso“, uradno imenovano Na utrdbah, Črnomaljci že od nekdaj sami pometajo. Na sliki vidimo gospodinje teh hiš v središču mesta, kako vsaka pred svojim pragom čisti javno ulico. Takih primerov po drugih mestih ni videti. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
DELEGATI IZVOLJENI - Borce črnomaljske občine bodo v republiškem odboru ZZB NOV zastopaU: Franc Košir, Anton Dvojmoč, Janez 2unič in Rade Kordič. Izvoljeni so bili na nedavni skupščini borčevske oi;ganizacije.
ZANIMIVO PREDAVANJE - 4. aprila je dr. Leopold Morcla iz Novega mesta v Črnomlju predaval o zgodnjem odkrivanju raka. Zelo zanimivo predavanje, spremljano z diapozitivi, je poslušalo precej občanov, Po predavanju je dr. Morela odgovarjal na vprašanja. Tri dni prej so imeli zdravstveno predavanje tudi na Črešnjevcu; tam je dr. Anton Kvasič govoril o alkoholizmu in notranjih boleznih.
AKCIJA KUMROVEC - Pred kratkim je bil sestavljen odbor, ki bo vodil zbiranje sredstev za gradnjo
mladinskega in borčevskega doma v Kumrovcu. Prostovoljne prispevke bodo pobirali pri posameznikih, kakor v delovnih in družbenih organizacijah na območju celotne občine.
V	SOBOTO NA BRUCOVANJE
-	Klub belokranjskih študentov priredi v soboto, 14. aprila, tradicionalno brucovanje v hotelu SMUK^v Semiču. Igrah bodo Abadoni iz Črnomlja, rezervacije pa so v predprodaji v Turistični pisarni in v recepciji hotela.
NA TRŽNICI JE bilo v četrtek največ jajc. Zenske so zahtevale za jajce 80 par, kdor pa je znal ,£hha-ti“, je dobil še ceneje. Stojnici stalnih prodajalcev sadja in zelenjave tudi že obratujeta, vendar vse to za mesto ni rešitev. Urejenega trga ne bo, dokler ne bo gotova nova tržnica.
%
»Dolenjski list« v vsako družino
LEPOTNO TEKMOVANJE
Ne gre za dekleta, pač pa za kraje in naselja. Komisija za turizem pri občinski konferenci SZDL se je odločila organizirati prvo tekmovanje v ureditvi krajev. Ocenjevali bodo dvakrat na leto: junija in septembra, in sicer urejanje nasadov, ureditev ograj, videz pročehj stavb, napise, rože. Za tekmovanje pridejo v poštev večji kraji, kot so Črnomelj, Vinica, Semič, Adlešiči, Stari tig. Prve tri najboljše kraje in 6 posameznikov č^ajo presenetljivo lepe nagrade. Razpis tekmovanja bo še uradno objavljen.
BUTORAJ: LEPA IGRA
Uspešna dramska skupina mladinskega aktiva Butoraj je pod vodstvom Katke Švajger tudi letos naštudirala igro in jo predstavila domačemu občinstvu. Z dramo „Maščeva-nje“ so poželi igralci veliko priznanja, zanimivo pa je še, da igrajo večinoma Kocijani. To so Anica, Jože, Vinko, Majda in pa Anica Šterk. Bu-torajci bodo z igro gostovali še v garniziji JLA, v Gribljah in Adlešičih.
Gradnja stanovanjskega bloka v novem naselju Metlike gre h koncu, na pobočju za to stavbo pa bodo začeli graditi še dva bloka. Komunalno podjetje gradi stanovanja za trg, odkupujejo pa jih predvsem podjetja za svoje delavce in uslužbence. (Foto: R, Bačer)
Ne v usta, ampak na sklade
V prid stabilizaciji je večina metliških podjetij lanski dobiček namenila skladom — Največ konkretnih ukrepov pa je v BETI
o	varčevanju in stabilizaciji so zadnje čase razpravljali v vseh metliških kolektivih. Ponekod sprejemajo ukrepe, najdlje pa so v tem pogledu prišh v BETI. Tu so sklenili, da se režija ne sme povečevati; da bo vsak član kolektiva za stabilizacijo pod-jejtja delal dve prosti soboti; začasno so zamrznili osebne dohodke; režijskim delavcem so ukinili faktor sti-
mulacije; presežek kolektiva norme se plača največ do 10 odstotkov; nadure plačujejo le v izjemnih primerih, ukinili pa so tudi plačilo telefonskih storitev za vodilne uslužbence na domu. Razen tega se ukrepi kažejo pri izboljševanju delovne discipline in v težnji za izboljšanje kvalitete izdelkov.
Eden pomembnih stabihzacijskih
Nihče se ni branil podpisa
Med prvimi so v Metliki podpisali dogovor o družbenem izobraževanju odraslih in mladine
Ob spoznanju, da je družbeno znanje nujno in osnova za aktivnejšo
»Nikdar lepše«
Plutova Bara iz Trnovca se bliža letu, ko si bo sedmi križ nadela na rame, a jo je veselje pogledati: razmeroma čila je, predvsem pa ji zadovoljstvo sije z obraza.
„Po pravici povem," je rekla, „da mi še nikdar ni bilo lepše kot zdaj na stara leta. Hišo smo popravili, snaho imam dobro in k delu me nihče ne priganja. Kolikor morem in hočem, toliko pa nared im.“
Plutova je polna spominov na čase, ko je imela vsa vas slamnate strehe - danes ni ^eč nobene
-	in ko so vsak avtomobil gleda-h kot deveto čudo.
,,Pred petdesetimi leti sem se v to hišo primožila k prvemu možu, ki je potem v Argentini umrl. Ravno ohcet je bila, ko je šel avto mimo in smo vsi tekh gledat. Prvič pa sem avto videla kot otrok. Vsi šolarji .smo letah za avtom, ko seje prvič prikazal
v	vasi. Danes je avto že pred vsako hišo. Ravno mimo naše domačije kar naprej vozijo. Pri nas avta še ni, morda p.a bo kdaj, ko bo hiša povsem narejena."
Drugemu možu je Bara rodila šest otrok in pet je še živih. Kako težko je bilo njeno življenje, tudi rada pove:
-	Vodnjaka pri hiši sploh nismo imeh. Na glavi sem nosila vodo iz Grabrovca ah Lokvice, kar je pol ure daleč. Vodovod smo dobih pred 10 leti, a ker večkrat ne dela, smo narediU še vodnjak pri hiši. Mlade danes ne
udeležbo in odločanje delovnih ljudi na vseh področjih političnega in samoupravnega delovanja, pa tudi za razvijanje sposobnosti posameznika in njegovo kulturno rast, so v Metliki sprejeh prvi družbeni dogovor o tovrstnem izobraževanju odrasUh in mladine.
Podpisniki dogovora: vse družbe-no-palitične organizacije, občinska skupščina, temeljna izobraževalna skupnost, kulturna skupnost in delavska univerza, so v 8 točkah dokumenta sprejeli nalogo in obveznost, da bodo s predavanji, seminaqi in političnimi šolami usposabljah občane za vse zahtevnejše delo v organizacijah in v samoupravnih organih.
Najpr^ bodo v družbeno izobraževanje zajeli vodstva organizacij in odgovorne člane samoupravnih organov, postopoma pa bodo pritegovali še druge ljudi, tako imenovane perspektivne kadre, za razne funkcije v bodoče.
Podpisniki dogovora bodo vsako leto pred začetkom izobraževalne sezone izdali skupen program izobraževanja, kakršnega bo predlagal programski svet. Kakšne so potrebe po družbenem izobraževanju, bo proučevala delavska univerza, ki bo tudi prevzela organizacijo predavanj in seminarjev, skrbela za predavateljski kader in vodila strokovno plat izobraževanja, obenem pa tudi evidenco o obisku slušateljev.
Ta družbeni dogovor je novost, ki ji obetajo velik razcvet. Pomembno je tudi to, da ne gre za muho enodnevnico ali _ kampanjsko akcijo, temveč za načrtno delo tja do konca leta 1976.
ukrepov, ki so ga sprejeli skoro v vseh podjetjih, pa je, da ostanek dohodka po lanskem zaključnem raču- ^ nu v celoti gre na sklade, kljub temu da bi marsikje lahko del dobička namenih tudi osebnim dohodkom.
Tudi delavsko kontrolo uvajajo vzporedno s stabilizacijo. Razprava
o	tem je tekla že v Vseh delovnih organizacijah v okviru osnovnih organizacij ZK, na sestankih delavskih svetov in marsikje še na sindikalnem občnem zboru. Povsod je ta akcija dobila podporo in tudi tisti posamezniki, ki jim delavska kontrola ni najbolj všeč, se niso doslej 'upali zoperstavljati.
Trenutno v methških kolektivih nadaljujejo s pohtično akcijo za uvedbo delavske kontrole, tako da bodo komisije lahko začele delati takoj po sprejetju zakona.	^
Vsekakor so tako za uveljavljanje stabihzacijskih ukrepov kot za uvedbo delavske kontrole v prvi vrsti odgovorni komunisti. Osnovna organizacija Zveze komunistov bi morala biti povsod žarišče, iz katerega bi celoten kolektiv dobival pravilne informacije, prav tako pa bi bila dolžna podpreti posameznike, če z utemeljenimi dokazi nastopajo proti nepravilnostim. Teh najbrž nikjer ne manjka, toda doslej jih marsikje niso hoteU videti ah pa si niso upali nanje pokazati.
R. B.
SOCIALIZEM DOMA . ..
Več kot 1.000 volilnih upravičencev je z območja mesta Metlike, toda na zboru volilcev, ki je bil prvič sklican v kino dvorani, jih ni sedelo več kot 50. Ob tako slabi udeležbi, značilni samo za mesto, medtem ko na podeželju nikjer ni bilo nesklepčnosti, se ponuja misel: standard je v mestu dokaj višji, vsak ima že socializem doma, kaj bi torej hodil na sestanke! Ko bo zbor volilcev drugič sklican, morda ne bi bilo napak, če bi se prešteli vsaj komunisti.
SPREHOD PO METLIKI
vedo, koliko je gospodinji prihranjenega truda, če imaš vodo pred nosom. A nositi vodo za kuho, živino, za pranje, to je muka ...
-	Vas torej danes prav nič ne teži?
„Mož je gluh, pa tudi mene zdravje zapušča, tako da za težko delo nisem več. Zdravja nam nihče ne more dati ne kupiti, drugega pa res ne pogrešam."
R. B.
SMETIŠČA ŠE BLIŽE - Pred časom so ukinih smetišče v Repiče-
vi	dragi, na poti proti Grabrovcu, zdaj pa ljudje odlagajo smeti in navlako bhže zadnjim hišam na Trdinovi poti. Tamkajšnji prebivalci se pritožujejo zavoljo neznosnega smradu. Tudi smetišče pri vhodu v mesto z novomeške strani je vsak dan večje. Bo tako ostalo do turistične sezone?
NOVA CENTRALA - Sredi aprila bodo v tovarni BETI dobih novo telefonsko centralo, ki bo imela več priključkov kot stara. Tudi tehnično je boljša, saj bo mogoče hitreje dobiti zvezo in med pogovori ne bo motenj.
RAZSTAVA V MUZEJU - 4. aprila so v Belokranjskem muzeju odprh v sodelovanju z Dolenjskim muzejem razstavo „Dolenjska v likovni umetnosti". Razstavljena dela
iz galerijske zbirke novomeškega muzeja si je ogledalo že lepo število meščanov. Na ogled so vabljeni vsi, ki jDi zanima likovna umetnost.
PRED ŠOLO DRUGACE - Prostor pred osnovno šolo urejajo tako, da bodo lahko učenci med odmorom na svežem zraku, ne da bi potem nosih na copatah prah in pesek v učilnice.
KOŠARKARJI IMAJO IZKAZNICE - Članske izkaznice, ki so jih dobih košarkarji BETI, bodo služile tudi za stalne vstopnice. Natisniti so dali tudi nove lepake in klubske značke. Ljubitelji košarke bodo dobiU članske izkaznice in značke za 50 din. Tako dobljeni denar bodo uporabili za uspešnejše delovanje kluba. Na Pungartu pa nameravajo zgraditi tudi tribune.
UMRL JE Martin Klemenčič iz MetUke, star 59 let.
KflČEUSKE N0U6E ^ KOČEVSKE NOUIGE -H- KOfiEUSKE NOUGE ^ KOČEUSKE N0U16E ^ KOČEVSKE NOUIGE
• •
Načrt za asfaltiranje sprejet
Do leta 1976 asfalt na 10,4 km cest skozi naselja — Kilometer asfalta o-koli 450.000 din — Manj prahu v pitni vodi
Občinska skupščina Kočevje je pred kratkim sprejela program asfaltiranja cest skozi naselja do leta 1976. Po tem programu bo v občini asfaltiranih 10,4 km cest, od tega 4,6 km regionalnih (bivših republiških) in 5,8 km občinskih.
Računajo, da bo asfaltiranje
1	km ceste veljalo 450.000 din. Za asfaltiranje bodo predvidoma do leta 1976 zbrali skupno 4,680.000 din, in sicer iz naslednjih virov: komunalni sklad občine 1,464.790 din, občinski samoprispevek milijon dinarjev,
iz republiških virov 1,550.000 din in udeležba krajevnih skupnosti, občanov in delovnih organizacij 665.210 din.
S	tem denaijem bodo asfaltirane regionalne ceste skozi naslednja naselja: Osilnica-Sela 1 km, Bosljiva loka 0,4 km, Draga
Ocenili bodo položaj v ZK
Na nedavnem sestanku sekretarjev komitejev občinskih konferenc ZK za območje medobčinskega sveta ZK Ljubljana so se pogovorili o pripravah za oceno položaja v ZK, o pripravah na bližnje seje občinskih konferenc ZK, o sprejemanju v ZK v prvih treh mesecih letos in razprav-5ali še o nekaterih drugih zadevah.
Nadalje so razpravljali o pripravah za oceno položaja v ZK, da bodo ocene izdelane po čimbolj enotni metodi. Hkrati so se pogovorih, katerim zadevam je treba posvetiti posebno pozornost.
Seje občinskih konferenc ZK bodo zaključene do 20. aprila. V Ribnici bo konferenca jutri, 13. aprila, na njej pa bodo razpravljah o splošnem ljudskem odporu in nekaterih
drugih zadevah. V Kočevju pa bo glavna točka seje, ki bo 16. aprila, ocena uresničevanja pisma v občini. Na njej bodo potrdili tudi stališča aktiva delavcev komunistov in obravnavali še nekatere druge zadeve.
V	prvih treh mesecih letos so sprejeh v ZK naslednje število novih članov: občina Litija nič, Grosuplje
10,	Ribnica 14 in Kočevje 16. Do konca leta jih bodo v prvih treh občinah sprejeh predvidoma v vsaki 40, v kočevski pa 60.
Na seji so se pogovorili še o akciji prijavljanja premoženja, kadrovanju v politično šolo, nekaterih kadrovskih zadevah in bodočih specializiranih sestankih sekretarjev komitejev.
0,7 km, Podpreska 0,7 km. Lazeč 0,4 km, Stari Log 0,6 km in Mozelj 0,8 km ter občinske^ ceste skozi naslednja naselja: Željne in del Šalke vasi 2,2 km. Stara cerkev 0,7 km, Koprivnik
0.5, Gorenje 0,5 km, Ceplje 0,4 km, Predgrad 0,5 km in Pri cerkvi (Struge) 1 km.
Asfaltiranje cest skozi te vasi je potrebno predvsem zato, ker je po cestah velik promet. Avto-mobih dvigajo prah in onesnažujejo okolje. Najhuje je tam, kjer nimajo vodovodov in pijejo kapnico. Prah, ki ga dvigajo avtomobili, seda na strehe, od koder ga spira dež v vodnjake. In to vodo pijejo ljudje in živina .. .
Program asfaltiranja cest skozi naselja bo veljal, ko se bodo zbori volil cev odločili, da namenijo presežek samoprispevka do
1. avgusta letos za asfaltiranje cest ^ozi vasi (ta odločitev je bila sprejeta na nedavnih zborih vohlcev) in ko bodo krajevne skupnosti zagotovile predvideno svojo soudeležbo za asfaltiranje. Zagotovljena pa je tudi že soudeležba iz repubhških virov.
m
Razgovoru o postavitvi delavnice v Osilnici so prisluhnili tudi mladi, ki jih že zdaj zanima, če bodo dobili delo doma ali bodo morali po svetu. (Foto: T. Ožbolt)
Predsednik držal besedo
Osilnica dobi obrat za izdelavo plastičnih vrečk — Le vsak peti ali deseti bo dobil delo — Zamerijo ZKGP Kočevje
25. januarja lani je predsednik občinske skupščine Kočevje Miro He-gler z načelnikom za gospodarstvo
Želje: kopališče, telovadnica, ceste...
Koliko denarja smo s samoprispevkom zbrali in kako smo ga porabili
v kočevski občini potekajo razgovori in razprave o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Zbrani denar naj bi po sedanjih predlogih porabili, na podeželju za urejanje komunalnih zadev, v mestu ,pa za gradnjo kopališča in telovadnice, nekateri pa predlagajo tudi še za druge zadeve.
Na zborih volilcev in občanov so v glavnem pojasnih, kako doteka in kaJco porabljamo sedanji samoprispevek, ki ga bomo plačevah še do 31. juhja letos. Vendar so prebivalci nekaterih območij izrazili željo oziroma zahtevo, naj bi pred podaljšanjem krajevnega samoprispevka dobili natančen dosedanji obračtin. Za odgovor na to vprašanje smo zaprosili načelnika oddelka za gospodarstvo Staneta Potiska, ki je za bralce povedal;
-	Predvideno je bilo, da se bo s samoprispevkom zbralo od 1. avgusta 1970 do 31. julija letos
4,300.000	din, in sicer za sofinanci-
ranje posodabljanja ceste Livod-Brod, 3,738.000 din in za sofinanciranje komunalnih dejavnosti
562.000 din. Morebitni presežek bi porabili za sofinanciranje koinunal-nih dejavnosti.
Do 31. decembra lani se je nabralo že 4,704.449,85 din ali 404.449,85 din več, kot je bilo predvideno do 31. julija letos. Od tega denarja smo porabili doslej le
3.500.000 din za cesto Livold-Brod in 401.000 din za financiranje komunalnih potreb krajevnih skupnosti, za kar je predvidenih še 161.000 din.
Nadalje je predvideno, da se presežek denarja oziroma samoprispevka porabi za financiranje asfaltiranja cest skozi naselja v občini in za ureditev novega smetišča za mesto Kočevje. Zbori vohlcev so se s tem tudi strinjah. Na zborih na podeželju so volilci predlagali, naj bi uvedh samoprispevek za asfaltiranje cest skozi naselja in za gradnjo vodovodov.
Za preteklo obdobje je torej po-
dan kar natančen obračun, čeprav nekatere postavke iz razumljivih razlogov niso še dokončno obdelane. Prav je, da hočejo ljudje vedeti, kako je njihov denar porabljen, da odločajo o njegovi porabi. Hkrati pa se mora seveda vsak tudi zavedati, da kopahšč, telovadnic in raznih komji-nalnih zadev ne bomo imeh urejenih (vsaj v doglednem času ne), če ne bomo zanje tudi iz svojih žepov nekaj prispevali.
Zmagala Lapajne in Zver
V soboto na tekmovanje v Ribnico
31. marca je bilo v Kočevju občinsko pionirsko kolesarsko tekmovanje. Organiziral ga je svet za pre-
Občkiskega kolesarskega tekmovanja se je udeležilo 26 pioniijev iz osnovnih šol Kočevje in Vas-Fara. (Foto: F. Brus)
ventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini. Obsegalo je testiranje, spretnostno vožnjo ria posebnem pohgonu in praktično vožnjo po mestnih ulicah.
Na tekmovanju je sodelovalo 26 pionirjev, od tega 8 pionirjev iz osnovne šole Vas-Fara, 18 pa iz osnovne šole Kočevje. Vsa boljša mesta so zasedli pionirji iz Kočevja ’ in se tako uvrstili na področno tekmovanje, ki bo v soboto, 14. aprila, v Ribnici.
Rezultati: mlajši pionirji: Zoran Lapajne 6. a, 2. Jure Podržaj 6. a, 3. Robert Gašparac 5. c, vsi iz OŠ Kočevje, in 4. Matija Stamfelj, OS Vas-Fara; starejši pionirji: 1. Bernard Zver 8. c, 2. Sandi Marinčič 7. e, 3. Roman Lisac 7. g in 4. Marko Lovko 7. c, vsi iz OŠ Kočevje.
VILKO ILC
NACE KARNICNIK, sekretar občinske konference SZDL Kočevje: O porabi denarj^naj odločajo tisti, ki ga prisp^ajo. Največ besede morajo imeti tisti, ki ^a največ prispevajo.	^
Stanetom Potiskom in člani posebne komisije za postavitev delavnice v Osilnici obiskal ta kraj in izjavil, da je treba menjati politično smer do teh osiromašenih krajev. Držal je besedo in pomagal krajevni skupnosti, da je dobila 320.000 din posojila. S tem denaijem je predelala novi gasilski dom s 50 kvadratnimi metri uporabne površine v delavnico, ki so ji prizidali še sanitarije. V njej bo kočevska TEKŠTILANA izdelovala plastične vrečke.
Gradbena dela so dokončana. Sedaj čakajo, da tovarna postavi stroje in vpelje delo. Že sedaj pa je med tistimi, ki se potegujejo za zaposh-tev, veliko vznemirjenja. Sprašujejo se, koga bodo vzeli in kdo bo sploh lahko prišel do zaposhtve v domačem kraju. Na delo bo sprejetih deset do dvajset ljudi, zaposlilo pa bi se jih rado vsaj sto.
'Tudi nekatera druga podjetja so že dala pobudo, naj bi še zanje izde-lovaU plastične vrečke. Morda bi kazalo vpeljati tudi delo na domu, saj bi si mnogi delavci, ki so zdaj zaposleni v tujini, tudi sami nabaviU strojčke in delali doma za delavnico. Kruh bi si radi zaslužiU v domačem kraju, kjer imajo hiše, družine in svoja majhna posestva.
Zamerijo ZKGP Kočevje, ki jih je ob ukinitvi zadruge in delavnic do kosti obralo, jim vzelo vsa osnovna sredstva, celo škropilnice za sadje in koloradskega hroSča, ter to prodalo v drugem kraju. Zdaj pa so za vrnitev dolga gluhi. Pravijo, da so jim vzeli tedanjih dvajset miUjonov dinarjev.
,,Izkoriščajo tudi gozdove, ki so last krajevne skupnosti, od tega pa nima skupnost nobenega haska, kakor ne od gozdov, ki so njeni, pa so dani v upravljanje posestvu „Snežnik". Skupaj je na območju krajevne skupnosti 1738 ha gozdov in 1422 ha travnikov in pašnikov, ki so že prerasth v gozd. Če bi krajevna skupnost gospodarila s svojimi gozdovi, seveda po skupnem gospodarskem načrtu in imela od tega pripadajoče koristi, ne bi bilo treba prosjačiti in z miloščinami skrbeti za razvoj svojega kraja,“ sta mi pripovedovala predsednik krajevne skupnosti Drago jtimec in predsednik SZDL Anton Kovač.	,t
Po občini
ŽELJNE: NOVA TRGOVINA -Lastnik stanovanjske hiše, v kateri je trgovska poslovalnica MERCATOR-TRGOPROMET, je odpovedal uporabo teh prostorov, ker jih potrebuje zaradi preureditve hiše. Zato bo treba zgraditi novo poslopje za trgovino. Postopek za pridobitev ustreznega zemljišča in za izdajo lokacijske dokumentacije se je že začel. Trgovina je v Željnah zelo potrebna.
KOCEVJE: MLADI V GASILSTVO - Člani gasilskega društva so na minulem občnem zboru kritično ocenih svoje delo. Letos bodo v svoje vrste vključili čimveč mladih. Pri tem pričakujejo pomoč vseh druž-beno-pohtičnih organizacij, zlasti mladinske, in delovnih kolektivov. Z raznimi tečaji in tekmovanji pa bodo strokovno usposabljali operativne člane. Od novega upravnega in nadzornega odbora pričakujejo plodnejše delo.
KOČEVJE: NEPOTREBNO POMANJKANJE - Graditelji družinskih stanovanjskih hiš imajo pogosto težave zaradi strokovnega nadzora pri gradnjah. Posamezni gradbeni strokovnjaki iz raznih razlogov tak nadzor odklanjajo. Nastajajo tudi težave pri povračilu stroškov in plačilu zamude časa. To vprašanje bi lahko rešili tako, da bi vsi, ki potrebujejo gradbene strokovnjake za nadzor pri gradnji, iskali pomoč pri Društvu gradbenih unženiijev in tehnikov. Vendar bi moralo tudi to društvo več storiti, kot je doslej.
MORAVA: VODOVOD, ELEK-TIRKA, TELEFON - Vodovodno omrege je bilo močno dotrajano, zato ga je vaški odbor, ki je opravljal naloge gradbenega odbora, lani ob pomoči občinske skupščine Kočevje obnovil in uredil zajetje. Vseh del še niso dokončali, zato se bo obnova nadaljevala tudi letos. V prihodnjem letu pa bodo uredili javno razsvetljavo v vasi, obnovili električno omrežje, napeljali telefon in opravih še nekatera druga dela.
DRAGA: VODOVODI - Svet krajevne skupnosti je v razpravi o letošnjih nalogah ugotovil, da bi za reševanje posameznih vprašanj potrebovali precej denarja. Po njegovi ugotovitvi bi morali letos zgraditi dodatni vodni zbiralnik v Podpreski, zamenjati vodovodne cevi na Travi, dograditi gasilski dom na Travi ter urejati vodovod v Dragi in Srednji' vasi. Razen komunalnih del bodo tudi letos reševah ostala družbena in socialna vprašanja, s katerimi se sre-» čujejo.	*
\/A	.	■
&
Centrira kolesa, vulkanizira in menjuje gume Viktor Butala, ki ima delavnico za ŽELEZNINO v Kočevju. Kočevje je tako z raznimi uslugami za avtomobiliste kar dobro preskrbljeno, pogrešajo le še pralnico (sedanja je preobremenjena s pranjem avtobusov) in morda avtoličarsko delavnico. (Foto: F.. Brus)
Med čopičem in peresom
Svoji melodiji je dodal še besedilo
„Njegov osnovni poklic je avtoličar, popoldne oziroma do-polilno pa je še pesnik,“ bi dejal za 36-letnega Franceta Lovšina, delavca pri FTASU Kočevje kakšen birokrat.
Pa ni čisto tako. Včasih ga „prime“ kar med delom ali malico, pa poišče bel papir ali papirnato vrečko, v kateri si je prinesel na delo malico, in piše:
ČAS JE ZLATO
Zapisano je na panoju: „Čas je zlato!"
Zlato pa ni poceni.
Da bi me pravšno plačali za moje celodnevno delo, ki terja dosti časa - zlata, za to se nihče ne zmeni.
dasi se kopljem v znoju.
Le kdo bi še verjel panoju!
Igralec Janez Rohačel^ ki je na nedavnih kočevskih „Šahovskih muzikalih" bral Lovšinove pesmi, je v uvodu dejal:
—	Lovšinove pesmi so najlepše proletarske pesmi današnjega, časa.
KONEC TEDNA
Prek gorja in prek veselja jutrišnji prišel bo dan, a kaj, ko bom ga le predremal, saj sem tako zgaran!
Lovšin je včasih rad bral Otona Župančiča. Zdaj je poročen.
Ima dva otroka. Pesmi je začel pisati pred šestimi leti. Začelo se je t^o: v sebi je začutil melodijo in tej melodiji je dodal še besedilo, ki ga je v začetku ponavljal tako dolgo, da si ga je zapomnil, kasneje pa je začel besedila zapisovati. Tako je postal pesnik.
NA VISOKI GORI
Splezal sem na visoko goro in stopil na stopnico, ki še višja je od nje.
Lahko bi šel še višje brez vrtoglavice strahu. Utegnil bi pasti z višine te, če me moči zapuste.
A to nič ne de.
Ce to se zgodi, se primem za oblake, da rahlo padem tja, kjer nihče ne živi.
Samo tam je prostor zame in meni enake!
Prvo pesem je posvetil pred šestimi leti, prav za dan žena, ženam v podjetju MELAMIN, kjer je takrat delal. Zdaj napiše veliko. Tovarišev, sodelavcev njegovo pesnikovanje ne gane preveč ali pa tega ne pokažejo.
OBOJIM JE DANES HUDO
Na svetu dosti je ljudi, ki ne vedo, čemu naj človek živi, ko ga nagriza kruta tlaka, da je prekleta iz dneva v dan njegova ura vsaka.
Med nami dosti je ljudi, ki še dandanašji ne vedo, kako življenje jim sladko brez dela in skrbi teče lepo, teče mirno.
Pesmi je bral tudi v Likovnem salonu v Kočevju-na otvoritvi ene izmed razstav. Okoli
150 jih je poslal že lani dvema založbama, pa še ni dobil ne odgovora ne pesmi. Pred mesecem jih je s posredovanjem predstavnika temeljne kulturne skupnosti dobil na vpogled kritik Taras Kermavner... Nekateri so jih brali, drugi jim ploskali, tretji so se potuhnili, četrti morda ustrašili. . . France Lovšin ne sili. Caka, piše, piše . . .
OGLEDALU SE IZOGIBAM
Od vseh zveri,
kar jih do zdaj
zemlja naša je skotila,
naj več ja je zverina človek:
pogolten,
napadalen,
razdiralen,
maščevalen.
Ogledalu se izogibam, ker svojemu dvojniku v njem se ne morem nasmejati.
Zobe si kaževa, drug v drugega reživa.
Pesmi Franceta Lovšina niso noben popevkarski oh in ah. Niso tudi nobeno posnemanje tujih vzorov, ki jih nekateri „pesniki“ neodgovorno in ne-občuteno prenašajo k nam. To so pesmi naših delovnih ljudi, ki
Štefan Lovšin (Foto: Primc)
delajo, trpijo, ljubijo, se šalijo, zbadajo . . . skratka: so naši, kot je naš France Lovšin.
J. PRIMC
Razpisujemo prosta delovna mesta za
KVALIFICIRANEGA KURJAČA
za nizkotlačne kotle,
KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE PEKE
ter delavce za delo v pekarni oziroma za priučitev,
-VAJENCE ZA PEKOVSKO STROKO
z dokončano osemletko.
Pismene ponudbe pošljite oziroma se osebno zglasite pri
„ŽITO" Ljubljana DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto Ločna 21
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD
Novo mesto, Majde Šilc 34, razpisuje prosta delovna mesta
3 VARUHINJ ZA POLNI DELOVNI ČAS
1 VARUHINJE ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS
2 ČISTILK ZA POLNI DELOVNI ČAS
Kandidatke za varuhinje morajo imeti končano osemletko in veselje do dela z otroki.
Prosilke naj k prošnji priložijo življenjepis in šolsko spričeva-
lo.	Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
PRIVOŠČITE Si TO ZADOVOLJSTVO!
Vaj /^ć) p h ) o
POSLOVNI ODBOR
TRIKON*
pletenin in konfekcije tovarna KOČEVJE
razpisuje po 185. členu Statuta podjetja vodilno delovno mesto
VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
(ni reelekcija)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora visoko strokovno izobrazbo s poklicem dipl. tekstilni inženir ali tehnolog konfekcije,
— vsaj 6 let prakse na vodilnem delovnem mestu,
— imeti mora organizacijske sposobnosti za vodenje razvoja in poslovne politike podjetja in družbenopolitično neoporečnost.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno.
Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev, dokazil o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju poslati do 21. 4. 1973 splošnemu sektorju podjetja.
&
ZASAV
TmifflOviLDlB
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „ZASAVJE", TRBOVLJE
zbira ponudbe za odkup
POSLOVNIH PROSTOROV V STROGEM SREDIŠČU BREŽIC
v velikosti 225 m2 s pripadajočimi pritiklinami.
Prostori so namenjeni predvsem za trgovsko ali pisarniško dejavnost.
Predvidena dograditev objekta je 31. 12. 1973.
Vse informacije daje SGP ,,Zasavje”, Trbovlje, Savinjska cesta 9, telefon 821-147.
Belokranjsko gradbeno podjetje
ČRNOMEU
objavlja prosto delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba, praksa zaželena
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema odbor za kadre 14 dni po objavi.
OBVESTILO NOSEČIM ŽENAM!
V	naših občinah se je pojavila epidemija rdečk (lat. rubella). To obolenje povzroča v prvih mesecih nosečnosti, če noseča žena oboli, velik odstotek okvar ploda. Zato pozivamo noseče žene do četrtega meseca nosečnosti, ki še niso prebolele rdečk, a so prišle v stik z bolnikom, ki boleha za rdečkami, naj se takoj Javijo v najbližem dispanzerju za žene oz. svojemu zdravniku. Ta bo dredil potrebne zaščitne ukrepe.
TSS za zdravstveno varstvo žena ZD Novo mesto
VABIMO I 	—1	NOVE
IMOVO MESTO	SODELAVCE!
Splošno gradbeno podjetje
„PIONIR"
NOVO M ESTO
VABI K SODELOVANJU
1. 2 GRADBENA TEHNIKA ZA DELO V PROJEKTU 80 V LJUBLJANI,
2. GRADBENEGA TEHNIKA ZA DELO V PROJEKTIVNEM ODDELKU V NOVEM MESTU,
3. VZGOJITELJA UČENCEV ZA DELO V LJUBLJANI,
4. VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV ZA DELO V NOVEM MESTU,
5. VEČ SKLADIŠČNIKOV ZA DELO V NOVEM MESTU IN KRŠKEM,
6. VEČ AVTOMEHANIKOV ZA DELO V MEHANSKO-KOVINSKEM OBRATU,
7. VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ZA DELO V MEHANSKO-KOVINSKEM OBRATU,
8. AVTOLIČARJA ZA DELO V MEHANSKO-KO-VINSKEM OBRATU.
Pogoji pod:
1. uspešno dokončana gradbena srednja šola in 5 let prakse,
2. uspešno dokončana gradbena srednja šola in 3 leta prakse,
3. uspešno dokončana vzgojiteljska šola, šola za socialne delavce,
4. uspešno dokončana ekonomska srednja šola,
5. uspešno dokončana poklicna šola trgovske stroke ali tečaj za skladiščnike,
6. uspešno dokončana poklicna šola avtomehanske stroke,
7. uspešno dokohčana poklicna šola ključavničarske stroke,
8. uspešno dokončana poklicna šola avtoličarske stroke.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Za vsa delovna mesta je uvedeno poskusno delo. Samska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP „Pionir", Novo mesto — kadrovski oddelek.
PRIPRAVNIKI!
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO
razglaša prosti delovni mesti za:
2	PRIPRAVNIKA S SREDNJO ŠOLO
POGOJ: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podružnice SDK.
Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100, Novo mesto. Razpis velja 15 dni od objave.
JE
KORAK
DO
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krekem, Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
0	KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
# OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
IDBHI
mnoiEsn
CEMEN%
krenica
Ljubljana
JAVNA SKLADIŠČA, NOVO MESTO PRODAJALNA ZA CEMENT:
-	prodaja cement PC 350 in PC - 250, proizvodnja ŠAR in USJE, na drobno.
Dobava takoj proti plačilu na naš žiro račun 50103-601 -23680.
Na razpolago ga imamo dovolj po ugodni ceni.
obilo informacij za vaš oddih
karavana 0
posebna turistična številka
112 Strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.- din
tedensk^lf
s
Petek, 13. aprila - Ida Sobota, 14. aprila - Justin Nedelja, 15. aprila - Peter Ponedeljek, 16. aprila - Bernarda Torek, 17. aprila - Rudolf Sreda, 18. aprila - Apolonij Četrtek, 19. aprila - Ema
■=KiaEi7
BRESTANICA: 14. in 15. 4. ameriški barvni film „Ples vampirjev".
BREŽICE: 13. in 14. 4. ameriški barvni film „Reka zlobnega člove-ka“. 15. in 16. 4. ameriški barvni film „Kromvel“. 17. in 18. 4. angleški barvni film „Igre ljubezni".
ČRNOMELJ: 15. 4. ameriški barvni film „Balada o Dingos Magiu“. 18. 4. francoski barvni film „Ostrostrelec z Azume obale“.
KOSTANJEVICA: 14. 4. ameriški barvni film „Džo, tudi to je Amerika". 15. 4. ameriški barvni film „Poišči si prostor, da umreš".
METLIKA: Od 13. do 15. 4. an-
ilffl
gleški barvni film „Zadnja dolina". Od 13. do 15. 4. švedski film „Tu je tvoje življenje". Od 13. do 15. 4. angleški barvni film ,,Dirka za časom". 18. in 19. 4. ameriški barvni film „Na obaU reke"’
MIRNA: 14. in 15. 4. ,,Tepepa‘ .
NOVO MESTO: Od 13. do 16.4. italijansko-španski barvni film „Junaki - izdajalci". Od 15. do 17.
4.	domači barvni film ,,Tito‘. Od 17. do 19. 4. francoski barvni film „Zlata mladost". POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 13. do
17.	4. angleški barvni film ,,Tarzanov upor v džungli".
KRŠKO: 14. in 15. 4. ameriški barvni film „4 dolarje za maščevanje". 18. 4. francoski barvni film „Stop za morilce".
RIBNICA: 14. in 15. 4. egiptovski barvni film „Arabska princeza".
SEVNICA: 14. in 15. 4. ameriški film „Ljubezenska zgodba". 18. 4. francoski film ,,No, posodi ženo prijatelju".
ŠENTJERNEJ: 14. in 15. 4. „Mrtvim prehod dovoljen".
TREBNJE: 14. in 15. 4. francoski barvni kriminalni film „Vozovnica za pekel". 18. 4. domači barvni mladinski film „Družba Petra Grče".
Q£
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO in kuhinjsko pomočnico, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna na Črnivcu
11,	Brezje na Gor.
SPREJMEM vajence v avtoličarsko stroko. Crkoslikar-avtoličar Klju-čarič Željko, Pod obzidjem 10/B, Brežice, telefon 72-403.
IŠCEMO žensko, ki bi enkrat na teden pospravila stanovanje! Naslov: Kupec, Kristanova 30.
STANOVANJA
jENOC LANSKA družina išče sobo in kuhinja v Sevnici v bližini vrtca ali v Boštanju. Naslov v upravi lista (877/73).
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (908/74).
ZAPOSLENO DEKLE išče opremljeno manjšo sobo s souporabo kopalnice v bližini centra Novega mesta. Naslov v upravi lista. (878/73).
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista. (888/73).
iSČEM neopremljeno sobo v Novem mestu, najraje v Ločni. Naslov v upravi lista (891/73).
ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (898/73).
DEKLE za popoldansko pomoč dobi brezplačno stanovanje. Slavko More, Muzejska 4, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM skoraj nov pony expres. Ivan Klobčar, Gotna vas 14 b, Novo mesto.
FIAT 850 S, temno rumene barve, letnih 1969-november, zimske gume z obroči, prodam. Cena
28.000,00 din. Silvo Golob, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Miklič, Žabja vas 7, Novo mesto.
Za 8.000 din prodam OPEL REKORD v voznem stanju, z ra-dioaparatom, registriran za leto ifc 1973. Bršlin 29, Novo mesto. Prodam karamboliran FIAT 750, po ugodni ceni. Naslov v upravi Usta (923/73).
prodam princa 1200 C, letnik 1970. Informacije vsako popoldne po telefonu 71-004. Branka Karabaš, Krško.
PRODAM TRAKTOR PpRSCHE 33, kosilnico, jermenico in plug -v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi lista. (926/73).
FIAT 124, letnik 1969 prodam. Lojze Zupančič, Mestne njive blok 10, telefon 22-376.
PRODAM generalno popravljen motor ARAN. Dol. Toplice 2.
UGODNO PRODAM AMI 8, letnik 1970, prevoženih 40.000 km, delno tudi na obroke. Informacije pri Ivanu Romihu, Humekova 31, Krško, telefon 71-043,
ZELO UGODNO PRODAM AMI 8, odlično ohranjen. Danica Krašna, pletilja, Škocjan 22.
UGODNO PRODAM NSU 110, letn^ 1967, zelo dobro ohranjen. Informacije na telefon 061-63-781, Zavetiška 12, Lju-bljana-Vič.
UGODNO PRODAM FIAT 750, letnik 1968, v dobrem stanju. Bav-
vikende-trda cesta — blizu železniške postaje Krško. Vprašati pri Karlu Geršaku, 4. julija 20, Krško.
PRODAM vprežne grablje „FELLA", dvovrstno vprežno sejalnico za koruzo, težki traktorski gumi voz s platojem in garami (15 m2 zaprte površine), vse v zelo dobrem stanju. Ferkolj, Kronovo 22, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM nov betonski mešalec 120 litrov in traktorsko snopovezalko v dobrem stanju. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM pralni stroj v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Ogled na Trdinovi 32, Novo mesto.
K U
KUPIM rabljeno motorno kosilnico BCS. Naslov v upravi lista. (902/73).
KUPIM rabljen hidrofor. Naslov v upravi lista. (927/73).
KUPIM prikolico za FIAT, cca 180 cm dolžine, sporočite ceno. Metelko, Ponikve 24, Studenec.
dek, Žužemberk 163.
ŠKODO, letnik 1969, in ZASTAVO 1300, letnik 1968, ugodno prodam. Informacije pri Vesel, Pionir, telefon 21-826.
■PRODAM tovorni avto IMV 1000 DKW kurir v voznem stanju, letnik 1965, registriran za leto 1973. Alojz Metelko, Ljubljanska
14,	Novo mesto.
DOBRO OHRANJEN ami 6 prodam. Letnik 1967, registriran do februarja 1974. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „9.800,00 din".
PRODAM Ford Cortina-Delux 1300 ccm z uničenim prednjim koncem karoserije. Ogled vsako popoldne. Andrej Vidic, Prigorica
18,	Dolenja vas.
ZARADI ODHODA k vojakom ugodno prodam FIAT 750 v zelo dobrem stanju. Martin Brodarič, Rosalnice 6, Metlika.
PRODAM karambolirano ZASTAVO 750, lahko tudi po delih. Jože Bratkovič, Gor. Brezovica 26, Šentjernej.
UGODNO PRODAM AVTO VW, letnik 1962, dobro ohranjen. Minka Šulc, Sotelsko 31, Krško.
PRODAM motorni kopalnik (fre-zor) s prikolico. Ogled vsako nedeljo dopoldne. Ruhna vas 7, Be-Id ccrlccv
PRODAM ŠKODO 1000 MB. Ogled vsak dan. Parkel, Mirna peč 37.
Gorenc, Brusnice 2.
PRODAM motorno kosilnico BCS, širina 110 cm, v brezhibnem stanju. Anton Prus, Krmačina 8, Metlika.
UGODNO PRODAM osebni avto ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pojasnila: telefon 21 -955 od 6. do 12. ure. Jože Jakše, Lobetova 17 (Žabja vas). Novo mesto.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjena in garažirana. Janez Medic, Irča vas 7, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM parcelo (6 arov) v Krškem. Janez Kaplan, Cesta 4. julija 46, 68270 Krško, tel. 71-232.
PRODAM travnik pod Trško goro. Milena Potočar, Trška gora l/a, Otočec ob Krki.
POCENI prodam nova vhodna vrata, širina 1,70 m. Ilar, Dol. Težka voda 20, Stopiče.
PRODAM gnojnično črpalko in železen gnojnični sod (750 l). Vse v dobrem stanju. Anton Malenšek, Gubčeva 10, Novo mesto.
PRODAM spalnico z vložki. Cvelbar, Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM hrastove deske (5 cm). Naslov v upravi lista.
PRODAM kosilnico za konjsko vprego. Rudi Rus, Maharovec, Šentjernej.
PRODAM gumi voz 16 col. Luzar, Ratež 6, Brusnice.
STROJ za izdelavo sladoleda (5 1) z vgrajenim kompresorjem prodam. Naslov v upravi lista. (911/73).
TRACNO ŽAGO „Holz her", list 190 cm, brezhibno, prodam. Naslov v upravi lista. (912/73).
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in spalnico. Ogled vsak dan po 14. uri. Radmila Še-rovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
UGODNO prodamo več parcel (njive, travniki, gozd) v Žužemberku na desni strani. Vprašati pri Neži Šlogar, Žužemberk 66.
PRODAM 16 col gumi voz. Burger, Šmihel 8, Novo mesto.
PRODAMO zemljišče, prikladno za
PRODAM hišo na Mirni 98. Janez Vidmar, Jamova 60, Ljubljana.
V	NAJEM oddam hišo s poslopjem in sadnim vrtom, po želji tudi zemljo in zidanico z nekaj vinograda, blizu železniške postaje Uršna sela (5 do 8 minut). Informacije dobite na naslovu: Fani Hlastan, Uršna sela 72, od 20. do 28. aprila.
PRODAM KMECKO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v centru mesta. Informacije dobite pri Ignacu Malešiču, Kolodvorska
5,	Črnomelj.
PRODAM enostanovanjsko hišo na Otočcu. Alojz Kink, Otočec 22 ob Krki.
PRODAM vrstno hišo v Ljubljani— Kodeljevo, vseljivo septembra
1973.	Informacije pri Nuši Pavček, Titova 17-Alpina, Ljubljana.
ZAGREB-NOVO MESTO! Zamenjam najemniško komfortno dvosobno stanovanje v lepem predelu Zagreba (center) za podobno v Novem mestu. Ponudbe pod „Zelenilo".
Dragi Anici Jaklič iz Jame pri Dvoru želimo za življenjski praznik vse najboljše, hčerki Danici pa za 20 letnico mnogo sreče in zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Mama in oče. Željam se pridružuje tudi družina Mirtič iz Semiča.
Mladenu Zupančiču iz Metlike iskreno čestitamo za diplomo na pravni fakulteti v Ljubljani - Branka z družino in domači.
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, teta in sestre
ANGELE ŠKOPORC iz Pavle vasi pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč.
Posebna zahvala dr. Levstiku za nego na domu, župniku za govor v cerkvi in obrede, tov. Debelaku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, Tone, Darko, Martin, Stanko, Ciril, sestri Jožefa ih Nežka in drugo sorodstvo.
Ob nenadni in boleči izgubi zaročenca, očeta, sina In brata
IVANA MIKLIČA iz Pavie vasi pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili venci, cvetje in nam izrazili soža^e. Zahvala Ivanu Pungerčarju iz Malkovca, kakor tudi GG Novo mesto, GG Brežice - obrat Sevnica za pomoč pri pogrebu in tov. Seriniju za presunljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: neutolažljiva zaročenka Milka, sin Ivanček, mama Marija, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila na.ša draga žena, mama, hčerka, sestra in nečakinja
ANGELA VESELIČ iz Podloga pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se še kolektivu VIATOR-PE Črnomelj, Mercator-blagovnica Novo mesto, osnovni šoli Dragatuš ter trgovski šoli iz Brežic za podarjene vence in cvetje. Prisrčno zahvdo izrekamo tudi župniku in pevcem iz Dragatuša.
Žalujoči: mož Rafko, hčerke Malči, Anica, Marica in Zdenka, mama, ata, sestra Malka ter drugo sorodstvo.
V	77. letu starosti nas je zapustil dragi ata, brat, stric, stari oče in praded
JOŽE LENIČ upokojenec iz Pa\ie vasi 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala organizacijam ZB in DU Tržišče, SZDL Malkovec, govorniku Borisu Debelaku za po-Sovilni govor ob odprtem grobu, župniku za obred ter vsem sorodnikom.
Žalujoči: sestri Mici in Pepca z družinama ter drugo sorodstvo.
Iskreno se zahvaljujem profesorju dr. Bajcu, primariju dr. Savlju dr. Ostojiču, dr. Novakovi in dr. Baragovi za uspešno opravljeno operacijo in zdravljenje na kliničnem oddelku novomedce bolnice. Hvala tudi drugim zdravnikom in medicinskim sestram, kakor tudi vsemu ostalemu osebju tega oddelka.
Obenem lepa hvala dr. Živko viču, zdravniku v Straži, za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v času moje bolezni.
Hvaležna pacientka Jožica Šenica iz Gor. Straže 45.
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
MARIJE PIRNAT roj. Kus z Rake št. 67
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekh sožalje, darovali vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih tako požrtvovalno pomagali, ter vsem, ki sojo spremili na zadnji poti.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Milka, Mici in Mihelca z družinami Raka, Libna, Cleveland, 8. aprila 1973.
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, brata in strica
FRANCA VIZJAKA upokojenca iz Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala sosedom za pomoč, dr. Levstiku za prvo pomoč, župnku za govor v cerkvi in obrede, DU Tržišče za spremstvo s praporom, pevskemu zboru ,.Svoboda" Krmelj za žalo-stinke in tov. Debelaku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Milka, sestri Mici in Justi, brat Lojze, nečakinja Mihela in drugo sorodstvo.	_____________________
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
ANTONA NOVAKA iz Jablana 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje.
Zahvaljujemo se kolektivom GORJANCI, KRKI, NOVOTEKSU iz Novega mesta. Osnovni šoli Mirna peč, tov. Vinku Novaku, tov. Budni, pevskemu zboru GORJANCI in župniku za opravljeni obred.
Posebno se zahValjujemo dr. Za-krajškovi in ostalemu zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice, ki so s toliko človeške topline lajšali njegovo trpljenje.
še enkrat hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Anton, Martin, Lojze, Polde, Jože z družinami, Stane, sestri Pepca in Marija, vnuku in vnukinje ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta in brata
ANTONA PEZDIRCA iz Vojne vasi 2 pri Črnomlju
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga med boleznijo tolažili in mu lajšali bolečine. Iskrena hvala zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice. Prav posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne „Belt", ki je s svojo humano akcijo pomagal v najtegih trenutkih. Hvala govornikoma in vsem, ki so s cvetjem zasuli njegov prerani grob, godbi na pihala iz Črnomlja in vsem, ki so se poslednjič poslovili od našega dragega moža, očeta in brata.
Neutolažljiva žena Ivanka z otroki, brat Drago, sestra Zofka z družinama in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti počastili spomin našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA HROVATA iz Rumanje vasi
se iskreno zahvaljujemo, posebno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Nadalje se zahvaljujemo godbi ,,Svoboda" iz Straže, pevskemu zboru „Gorjanci", tov. Virantu, tov. Zadravcu za poslovilne besede. Pogrebnemu zavodu in vsem, ki so pokojniku darovali cvetje.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci in hčerka Mara z družinama. Rumanja vas, Ljubljana, 8. aprila 1973
ZAHVALA
Ob nenadni, mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica
ALOJZA DRAGOŠA iz.Dragovanje vasi pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, godbi na pihala iz Črnomlja, članom gasilskega društva Tanča gora ter govornikom za tople besede slovesa.
Mama, ate, brata in sestri
ZAHVALA
Vsem, ki so na zadnji poti pospremili in počastili spomin naše drage sestre in tete
MARIJE KUMELJ iz Male Bučne vasi št. 8
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zoriču, tir. Starčiču in vsemu osebju internega oddelka novomeške bolni-* ce. Še enkrat najlepša hvala vsem za podarjeno cvetje in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestra in brata ter drugo sorodstvo
Francka Žerjav, Hom 52, Šentrupert' na Dol., prepovedujem hojo in parkiranje avtomobilov po mojem sadovnjaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Roman Zorko, Družinska vas, prepovedujem hojo in vožnjo po mojih parcelah v Vinjem vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Longar, Žužemberk 160, prepovedujem vožnjo in delanje kakršnekoli škode po moji parceli m gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Marija Štamfelj, Češča vas 15, Novo mesto, prepovedujem pašo ko-
koši in parkiranje avtomobilov na mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Franja Štupica, Velike Lašče št. 71, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po dvorišču, pare. št. 163/2 in pare. št. 163/3 (vzhodna stran hiše). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	{
ČESTITKA
Nadvse dobri mami, ljubljeni tamiki Mariji Rebolj iz Metlike za 80. rojstni dan iskrene čestitke!
Ivan, Slavica in Dragica z družinami.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, I^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon, Janez Pezclj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun:
5	2100-620-107-3 2002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in foto^afij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in bo 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
ČETRTEK, 12. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - Inž. Jože Praprotnik: Prizadevanja za boljšo krmo in večjo prirejo so vzporedna in trajna. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .. .
14.10 „Mladina poje“. , 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak" 17.10 Koncert po željah poslu^lcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in
: napevov. 22.15 Paleta popevk in
plesnih ritmov. _____________________
I~PET1k7 13. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
112.30	Kmetijski nasveti — Dr. Janez {Božič:	Pomembnost
I gozdnomelioracijskega projekta za
■	Haloze. 12.40 Z domačimi ansambU. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10 „Za otroke -
otroške pesmi!“ 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali**.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute - z ansamblom Borisa
I Kovačiča. 20.00 „Naj narodi pojo“. j 20.30 „Tops-pops 13**.	21.15
I	Oddaja o moiju in pomorščakih.
122.15	Besede in zvoki iz logov
•	domačih.
SOBOTA, 14. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.20 Pri vas doma. 11.00
i	Poročila — Turistični napotki za
I	naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski
I	nasveti - Ludvik Strobl:
, Preskušanje poljščin in potrjevanje ; semenskih posevkov v tej sezoni.
12.40	Po domače. 13.30 ^ Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni ^ intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20
I	Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob ^ isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom bratov : Avsenik. 20.00 Spoznavajmo svet in ; domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence,
i	NEDELJA, 15. APRILA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Norm^ Convin: „Ronyonova dolga pot**, r 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši. . . Peter Zlatnar:
' Na ljubljanski železnici. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ; — vmes ob 11.00—11.15 Poročila—
; Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.05 Popularne operne melodije. 14.30 Humoreska tega tedna - R. Backer: Žalostna sprememba. 15.05 Radijska igra - Barry Bermange: „Oldenberg**. ,	15.45-18.00
Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijski radar. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 16. APRILA:
8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas
doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti. - vet. Miha Lipušček: Nasveti za spomladansko predplaninsko pašo. 12.40 S tujimi pihahiimi godbami. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00	„Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne.
18.35	„Interna 469**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Franca Baharja. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 17. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20-12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Miljeva Kač: Novi fitofarmacevtski pripravki v preskušanju na njivah.
12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 „Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.15	V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 18. APRILA:	8.10
Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jernej Crnko: Novejše sorte jablan za preizkušnjo v okvirnem sadnem izboru 1972.
12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.45 Jezikovni pogovori. 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Komorno-glasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 19. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Starič: Pašno-košni sistem in drugi načini za intenziviranje pridelovanja krme na travnikih. 12.40 Igrajo
pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.10	„Mladina	poje**.
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Ljubljana.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 12. aprila: 16.00
— 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15
— 16.30 Nove plošče RTB. 16.30
17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 14. APRILA: 16.00 -
16.35	Pol ure za pop glasbo. 16.30
- 16.45 Radijska univerza. 16.45
17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00 - 17.10 Kuhajte z mano.
17.10	- 17.30 Za naše najmlajše ter skladbica iz brežiške glasbene šole.
17.30 — 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 15. APRILA; 10.30 Domače zanimivosti - Priprave na ustanovitev ene TOZD Slovenija vina v brežiški občini - Za naše kmetovalce: Jože Grubič — Govedo ob prehodu na zeleno krmo - Mati in otrok — po svetovnem dnevu zdravja - Obvestila, reklame in spored ki-namatografov. 12.00 - 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 17. APRILA: 16.00 -
16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Slavka Kovačiča.
16.15 - 17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista. Obvestila in reklame ter filmski pregled. 17.15
- 17.30 Tedenski športni komentar.
17.30 - 18.00 Mladinska oddaja.
Hvala za vašo kri, “ ki rešuje življenja!
Pretekh teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku; Ivanka Petan, Ivan Petan, člana Novolesa Straža; Jožefa Pate, Fani Ravbar, Rozalija Planinšek, Anica Ban, Stanko Jakše, Branka Kavšček, Anton Kavšček, Ivan Kocjančič, člani Novoteksa Novo mesto; Jelka Bajec, članica Mercatorja Novo mesto; Fani Deželan, upokojenka iz Žabje vasi; Joža Košmrlj, Avgust Bobič, Ivan Jakše, Drago Rožemberger, Albin Luzar, Jože Lindič, Jože Seničar, Željko Gričar in Dane Mikec, člani KZ Krka Novo mesto; Terezija Ucman, Rudolf Meglič in Bogdan Adamič, člani IMV Novo mesto; Ludvik Bartelj, Anton Vidic, Anton Rapovž, Jože Gabrijel, Danijel Slak, Ivan Gorenc, Alojz Krašovec, Bogdan Stanišič, Anton Makovec in Alojz Ponikvar, člani IMV Novo mesto; Alojz Plantan, član OMP Inštalater Novo mesto;_Marjan Malus in Franc Bojane, člana KZ Krka Novo mesto; Simon Žagar, Drago Jančič in Anton Meglič, člani Pionirja Novo mesto; Marina Kovačič, Malči Novak, članici Ele Novo mesto; Marija Mrgole, gospodinja iz Novega mesta; Marko Spiler, Darko Šenk, Karel Nahtigal, Marjan Mak, Bogdan Avbar, Janez Bambič in Radomir Ilič, dijaki novomeške gimnazije.
\L NOVOMCŠKE^Var PORODNišKliCE*vji<l>|
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Blatnik iz Dobindola — Roberta, Majda Jalšo-vec iz Mokronoga — Valterja, Nevenka Pavlinič iz Lipja - Blaženko, Antonija Ogulin iz Regrče vasi -Roberta, Jožefa Jaklič iz Mraševa — Jožico, Nada Avsec iz Male Cikave
—	Antona, Antonija Plut z Božič vrha — Branka, Ivanka Gačnik iz Skovca — Branka, Marija Umek iz Gotne vasi — Jožeta, Mihaela Povhe iz Rovišča - Mehto, Slavka Skušek iz Šmarjeških Toplic - Denisa, Jožica Petek iz Smuke - Aleša, Angela Potočar iz Sevnega - Stanka, Marija Ogulin s Kala — Stanislava, Anica Vrtačič iz Otočca - Bernardko, Milena Žagar iz Podloga - Jožico, Marija Žefran iz Velikega Gabra - Tanjo, Martina Vrhovnik iz Gornje Brezovice - Danijelo, Tatjana Jakša s Kota - Aleša, Milena Cimeša s Krškega - Svetlano, Vika Luzar iz Črnomlja — Jarita, Marija Kovaljev iz Šentruperta - Marica, Milena Drašler s Podgore — deklico, Helena Pavlinič iz Gradaca - deklico, Helena Tratar iz Gabrijel — dečka, Marija Cunk iz Velikega Maaševega — deklico in Ana Rus iz Gradaca - dečka. - Čestitamo!
Francelj, potrebujemo kakšno pištolo?
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 15. APRILA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.45 Po domače. 11.10 Aktualni nedeljski prispevek „Katero pot ubrati zapletenega položaja v KK ..Zasavje * Sevnica**. 11.25 Četrt ure za jugoslovanske popevkarje. 11.40 Nedeljski intervju s predsednikom ribiške družine Heroja Maroka Sevnica. 11.55 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila.
12.45	Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek oddaje.
SREDA, 18. APRILA: 16.00 Poročila - 16.’O Reklame in oglasi.
16.20	Kotiček za šoferje „Varnost pred lepoto* . 16.25 Iz diskoteke naših poslušalcev. 16.50 Oddaja za najmlajše. 17.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 21. APRILA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - zabavna glasba. 16.15 Pet minut za starešino Odreda Treh smrek Lojzeta Drstven-ška. 16.20 Revijska glasba, vmes prvi reklamni blok. 16.30 Poročila.
16.35	Narodno-zabavna glasba (vmes drugi del EPP). 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa sobotnega vrtiljaka in napoved za nedeljo.
NEDELJA, 15. APRILA: 8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg.) — 9.40 Po domače z Veselimi planšarji (Lj.) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg.) - 10.55 Mozaik (Lj.)	-	11.00	Otroška
matineja: Z nasmehom na pot. Risanka (Lj) — 11.40 Poročila (Lj.)
- 11.45 Delavski amandmaji (Lj.) -
12.15 Naše malo misto (Zg.) -
13.10	Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu - prenos (Sa. Lj.)
-	15.30 Moskva:	Svetovno
hokejsko prvenstvo skupine A prenos srečanja SZ:	Švedska
(IV-Lj.) - 18.10 Poročila (Lj.) -
18.15 Velike bitke II. svetovne vojne: Bitka za puščavo (Lj.) —
19.45 Risanka (Lj.) — 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) —
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35	V avtobusu — serijski barvni film (Zg.) - 21.35 Naši humoristi (Zg.) — 21.50 Športni pregled (JTR)
- 22.20 Poročila PONEDELJEK, 16. APRILA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.45 O. Wilde: Srečni princ — III. del (Lj.) - 18.00 Risanka (Lj.) -
18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30. Skrivnosti Jadrana - barvna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Miadi za mlade (Sa.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 M. Gorki:	Pred viharjem -nadaljevanje in konec sovjetske TV drame (Lj.) - 21.20 Kulturne diagonale (Lj.) - 22.10 Poročila (Lj.)
TOREK, 17. APRILA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.15 Delavski amandmaji - ponovitev (Lj.) - 17.45 E. Peroci: Vse deljeno s sedem - barvna oddaja (Lj.) -
18.00	Risanka (Lj.)	-	18.10
Obzornik (Lj.) - 18.25 Dixieland iz Prage (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) -18.55 Epilepsija v otroškem obdobju (Lj.)	-	19.15 Mesta:
Korčula - oddaja TV Beograd (Lj.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Pogovor o . . . (Lj.) -
21.20 NenaVadne zgodbe - barvna TV nanizanka (Lj.) - 21.45 J. Thonv.ald:	Stoletje kirurgov -barvni film (Lj.) — 22.15 Jazz na ekranu: Boško Petrovič Convention in Nada Knežević (Lj.) — 22.35 Poročila (Lj.)
SREDA, 18. APRILA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.45 Z nasmehom na pot - serijski film (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) -18.25 Na sedmi stezi (Lj.) - 18.45 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb - 5. oddaja (Lj.) — 19.45 Risanka (Lj.)
- 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Avanturisti
- francoski barvni film (Lj.) -
22.20 Poročila (Lj.)
Četrtek, 19. aprila: 16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje Plešivec do 17.05) (Bg.) - 17.50 Moj bratec David - barvna oddaja (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) -
18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj.) - 18.55 Neznani leteči
predmeti - serijski barvni film (Lj.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50
Dokumentarna oddaja (Lj.) - 21.30 Kam in kako na oddih (Lj.) - 21.40 Igralec je pač igralec: Dara Calevič
- oddaja TV B?. (Lj.^ - 22.15 Poročila (Lj.)
vic do vica brunarica
brunarica
SMREKR
■	COSNII	CMAO
in vsak teden 10 NAGRAD ^ V PAVLIHI
Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese. Opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne! Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetkarst-vu Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
Izdelujem in prodajam plastične vodovodne cevi. Ljubljana, Janševa
15,	telefon 061-321-937, od 14. do 15. ure.
Cenjene stranke obveščamo, da naš servis posluje vsak dan, razen sobote, z rednim delovnim časom. Servisna delavnica ,,ISKRA*‘, Prekopa, pošta Kostanjevica na Krki.
Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze) Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
RAZNO
Moja hčerka je izgubila na Hribu pri Loškem potoku v bližini trgovine in šole uro z modro številčnico. Ker ji je bila ura drag spomin, prosim, če jo najditelj vrne družini Vesel, Hrib 100, Loški potok.
Kmečki fant s službo in manjšim, zelo urejenim gospodarstvom, star
33	let, 177 cm, želi zaradi poroke spoznati preprosto, dobrosrčno, verno in mirno dekle, staro do 29 let. Zaželena je slika in kratek življenjepis. Ponudbe pod „LEPO ŽIVLJENJE**.
STANKO
ŠKALER
Nekoč
razkošno urejeni reprezentančni in bivalni prostori v 1. nadstropju so povezani z vrati, v vsak prostor pa je mogoče priti tudi s hodnika. Reprezentanč-I ne prostore krasijo bogate rastlinske : I in geometrične štukature, kot tudi j l reliefne, včasih že kar na pol plastične ’ figure. Zahodni grajski trakt objemata ^ vitka stolpa s stožčasto streho. Dvo- • ■ rišče krasi globok vodnjak z lepo izoblikovanim kamnitim zidom.
. V začetku 18. stoletja so ob vhodu '' 8rad prizidali grajsko kapelo, ki stoji '.na padajočem zemljišču in je dvo-J^^.Uopna. Oprema te kapele je bila ^" razkošna in prekaša vse naše graj-
I	kapele 17. in 18. stoletja. Glavni je trinadstropen, v njem stoje **vilne, rezbarsko sicer ne posebno ‘zrazite pozlačene plastike. Poleg tega tu še pozlačena stranska oltarja in-
lepo poslikana prižnica. Banjasti svod kapele je okrašen z medaljoni, v katerih so v plitvem reliefu upodobljeni člani rodbine Tettenbachov. Strop krasi še zbor ptic. Tudi tukajšnjo štukaturo odlikuje kvaUtetna rasthnska ornamentika.
Kakili 8 km od Bizeljskega je na strmini grad P i š e c e, ki sodi med najbolj zanimive ohranjene štajerske grajske arhitekture. Osrednji štirinadstropni, 36 m visoki in ok. 15 m široki kvadratasti stolp je primer srednjeveškega utrjenega donžona, ki je imel v prvi vrsti obrambne naloge in je torej zagotavljal varno, ne pa posebno udobno bivanje. V zidovih stolpa so ponekod še vidni lepo rezani kamniti kvadri in — danes sicer zazidane — romanske line. Okrog tega najstarejšega jedra so v dobi gotike in baroka prizi-davali trakte s stanovanjskimi in repre-
zentančnimi prostori (knjižnica, salon družinska galerija). Sredi 17. stol. so v severnem traktu uredili enonadstropno grajsko kapelo. S prizidavo traktov okrog romanskega stolpa je nastalo sklenjeno, v tlorisu nepravilno, a izredno slikovito dvorišče z intimnim vzdušjem (sončna in prava ura na malem zvoniku kapele, kovane laterne, kamniti okvir s kovanim ostrešjem nad vodnjakom). Zadnjič so grad preuredili v šestdesetih letih 19. stoletja, ko je dobil neoromansko fasado. Njegovi lastniki so bili petsto let grofje Mosconi, v 16. in 17. stol. imetniki mnogih gradov v Posavju (Sevnica, Krško, Rajhenburg, Mokrice). V lokalnem uporu so pišečki kmetje 23. decembra 1661 vdrli v grad in ubili Ivana Jakoba Moscona in njegovo ženo Elizabeto.
Znamenitost vasi Pišece, ki leži v prisojni, samo proti jugu odprti kotlini, je baročna cerkev z Layeijevo sliko Marijinega oznanjenja, \Veissenkircher-jevo podobo Ecce homo in Fantonije-vimi freskami v prezbiteriju. Na pokopališču je grobnica Mosconov. Iz Pišec je bila doma žena uporniškega voditelja Ilije Gregoriča. Prej je bila dekla pri plemiču Ozvaldu v gradu Pišece.
Dobova leži med Sotlo in Savo nasproti Mokricam. Že omenjeno Gre-gorijančevo pismo pravi, da uporniki taborijo „pri majhni cerkvici". Verjetno je iz te prišla poznogotska plastika Madone z detetom v današnji do-bovski cerkvi.
V	Brežicah so uporniki videli grad skoraj tako, kot ga vidi današnji izletnik. Gradnja je namreč trajala od 1530 do časa malo pred začetkom
punta. Debeli zidovi štirih obrambnih stolpov, ki so jih lahko branili s tremi topovi, so kmetom preprečili, da bi se približali gradu. Dostop h grajskim vratom (iz 1548) je varoval še dvižni most prek vodnega jarka, z zahodne strani pa Sava. Pri gradu, ki je zapiral južno stran mesta, so bila mestna vrata. Od tod je šlo vzhodno mestno obzidje proti severu — delno je še ohranjeno in vidno v vzhodnih zidovih hiš v Ulici stare pravde. Severna mestna vrata so bila ob nekdanjem „Nemškem domu“ (današnja stavba sodišča), kjer je obzidje segalo do savske struge, ki je varovda zahodno stran mesta. S kranjske strani je bilo mogoče priti v Brežice samo z brodom čez Savo pod gradom.
Tudi grajske kašče, v katerih je bil zaprt Simon Gregorič, Ilijev brat, imajo enako zunanjost kot v 16. stoletju. (Simon Gregorič je pri zasliševanju v brežiškem gradu izpovedal ves vojaški načrt upornih kmetov, medtem ko pozneje ujeti Ilija pri večkratnih zasliševanjih na Dunaju ni odkril ničesar.)
—	Staro brežiško mestno jedro je ostalo vklenjeno v meje mestnega obzidja iz 16. stol. vse do najnovejšega časa.
Ko so v brežiškem gradu tarnali zaradi škode, ki jo je kmečka vojska povzročila njihovi posesti, je Ilija s skupinofkmetov že hitel proti vasi Videm, ki leži nasproti mestu Krško. Za njim se je počasi pomikala dolga vrsta upornikov, ki se ji je v zadnjih treh dneh pridružilo nekaj sto štajerskih kmetov. Že pred prihodom Ilijeve vojske so se začeli zbirati tudi kmetje po vaseh na Krškem polju od Krškega
do Kostanjevice.
Ilija se je po prihodu na Videm napotil k vaškemu županu. Z njim so prišli v hišo še njegov pisar Krempčić, Uskok Marko Nožina in nekaj kmetov. Tu so morali opraviti pomembno nalogo: poskrbeti je bilo treba, da bi se večji del njegove vojske prepeljal čez Savo na kranjsko stran. Prepeljali pa so se lahko samo z brodom, ki je bil na krški strani. Zato je bilo treba pridobiti krške meščane, da bi jim izročili brod, s katerim bi lahko šlo preko Save okoli 2000 kmetov.
Pri meščanih Krškega Rijeva zahteva ni naletela na gluha ušesa. Poslali so na Videm dva svoja odposlanca, meščana Ožbolta in čevljarja Jurija, da sta se pogovarjala z njim zastran prevoza čez Savo. Ko sta zvedela za načrte upornikov, da bi šli čez Savo na Kranjsko, sta se vrnila v mesto in povedala to meščanom. Nekoliko ju je skrbelo, kaj bo rekel k zahtevi upornikov mestni svet in kako se bo vedel oskrbnik na gradu Krško. Bo morda začel s topom streljati na upornike, ki bodo šli preko Save?
Vendar se ne mestni svet ne grajski oskrbnik nista upirala meščanom, ki so bili voljni sprejeti kmete in jim dati na voljo brod.
Zato sta se zastopnika meščanov kmalu vrnila v Ilijev tabor na Videm in mu sporočila: „Krški meščani radi sprejemamo kmečko vojsko in vam damo brod, da boste lahko prišli k nam in na Krško polje. Prodali vam bomo vse, kar potrebujete, vino, kruh in smodnik. “
St. 15 (1202) - 12. aprila 1973
DOLENJSKI LIST
23
Novator iz Drozanja
Kaj lahko dandanes v dobi računalnikov in vesoljskih poletov še izumi poprečen smrtnik? Kaj se dogaja pri nas, zakaj nas svetovna statistika postavlja že dalj časa po številu izumov med zadnje dežele, celo za Albanijo.
Na ta vprašanja seveda ni bilo mogoče odgovoriti, ko smo se pogovarjali z obrato-vodjem iz sevniške Kopitarne Slavkom Zakoškom iz Drožanja pri Sevnici. Ugotovili pa smo lahko, da je pri novatorstvu važen ne samo človek, temveč tudi odnosi in družbeno priznanje.
V sevniški Kopitarni niso bili v zadregi na vprašanje, kako pri njih poteka varčevalna akcija. Direktor Janko Rebernik pri tem ni mogel mimo. Slavka Zakoška, o katerem je dejal ,,Če ne bi uvedli izboljšav, ki jih je on razvil s sodelavci, ne vem, kaj bi danes še pomenili v proizvodnji kopit.“
Ko sem ga neki večer obiskal tam pod Sv. Rokom, sem vstopil v njegovo novo hišo, ki bi bila lahko dom kateregakoli delavca, vendar se njena notranjost odlikuje po množici raznih leksikonov in drugih knjig, pod katerimi se šibijo police v dnevni sobi.
S kopitarno živi od leta 1957. Aej je bil transportni tehnik na železnici, za seboj pa ima tudi lesno delovod-sko šolo. ,J)osti potujem,“ pravi. „Ogledal sem si vse pomembnejše italijanske in nemške tovarne. Ob obiskih jih prosim za dovoljenje in si
z zanimanjem ogledujem, kar imajo. Kar poznam, bežno preletim, kar pa me zanima, skrbneje opazujem, v spomin si vtisnem gibljive dele in sorazmerja, potem pa brž k papirju in skicam. “
- Za kakšne izboljšave gre v Kopitarni?
„Za tistega, ki ni kopitar, to ni niti zanimivo. Vendar se je med dreto in čevljem že marsikaj spremenilo. Na primer strojne škarje za rezanje pločevine, ki se nabija na kopita, omogočajo 4-krat večjo normo. Danes bi tak stroj stal v Nemčiji 15 starih milijonov, nas pa je stal le 1,3 milijona! Podobno je tudi s strojem za kroženje pet, ki nastaja sedaj. Pa še stroj za obžagovanje čepov pri smučarskih čevljih, sodobnejše nabijanje žebljev, ki je 10-krat hitrejše od ročnega itd. “
Za vse je treba imeti operativni načrt o tem, kako bodo dela potekala. Imel ga je tudi pri gradnji hiše, zato jo je lahko postavil v petih mesecih in pol, kar mu lahko zavidajo izdelovalci montažnih hiš. Sam je naredil domala vse, počenši od makete, kot pri novih strojih v Kopitarni. Izboljšav je bilo morda že 40 do 50.
,JVajvečje priznanje mi je, če se nam vsem skupaj poveča produktivnost, “ meni. Ob tem pa ne pozabi omeniti prispevka Jožeta Zavrla iz Dol. Boštanja, Antona Vin-tarja iz Orehovega, Alojza Senice, mehanične delavni-
ce
ALFRED ŽELEZNIK
Y
Delavci brežiške Agrarie polnijo v vrečke kompost za hmeljeve sadike. Letos bodo zasadili 16 ha novih hmeljišč z domačo sorto atlas. V starih nasadih gojijo^to golding. Letino bodo avgusta prvič obirali s stroji. (Foto: Milivoje Jaranović)
Mirna: krivolovce ohladilo vreme
Napadli predsednika ribiške družine — Med ribiči se obeta čistka
Mimo je bilo na drstišču podusti v reki Murni pri Boštanju le prve dni, že v noči od petka na soboto, 30. in 31. marca, pa so fantje stopili v vodo, nekateri pa celo nad ribniške funkcionarje. Še' ves minuli teden so sevniški miličniki zasliševali najbolj vročekrvne. Ne bo pa ostalo le pri milici! Trenutno pa rib ni, ker je vreme prehladno.
„Ali nimaš kopalne kadi doma? “ je vpila skupina fantov na predsednika pododbora Ribiške družine heroja Maroka iz Sevnice to noč, ko je le-ta šel pregledovat čuvajsko službo. Nanj so uprizorili pravi juriš: eni so ugašali luči, s katerimi je ob drstu razsvetljena reka E. Žveglič iz Sevnice in F. Polanc iz Boštanja pa sta se predsednika tudi lotila. Izid: predsednik je bo ob zob, imel je poškodovano koleno, miličniki pa so spravili klobuk enega od napadalcev. Več ali manj uspešno je to noč lovilo celo dosti takih, ki bi morali ob tej uri že spati, npr. B. B., mladoletnik in dijak tehniške srednje šole v Krškem, ki je zajadral k reki po drugi uri zjutraj kar iz Zurkovega dola, kjer je doma! Tudi L. Mešiček iz Lončarjevega dola ni imel mnogo bliže. D. Hadžialija iz Loga so miličniki potipali še za to, ker se je na
DVA GOZDNA POŽARA
V bližini zaselka Kot pri Mirni je 6. aprila okrog 11. ure izbruhnil v gozdu požar. Zgorelo je okrog 2 hektara gozdne površine, od tega hektar, zasajen z mladimi smrekami do 5 let. Kot kaže, je ogenj nastal zaradi neprevidnega kurjenja okle-ščkov ob robu gozda. Škoda je velika in jo še ugotavljajo.
Ob istem času, le dan kasneje, pa je gozdni požar zajel kar 100 hektarov površine med vasjo Krivoglavice in Gor. Dobravice v bližini Metlike. Ga.silci iz Metlike, Krivoglavic, Gradca, Podzemlja, Rosalnic in še s pomočjo poklicnih gasilcev iz Novega mesta so ogenj pogasili okrog 18. ure zvečer. Trdo so delali in polcaza-li vso prizadevnost, vendar je kljub temu škode za 25.000 din. Vzrok tega požara še raziskujejo.
PAZITE NA CIGANKE!
Pri Mariji Kos na novomeškem Glavnem trgu sta 9. aprila popoldne prosjačih dve Ciganki. Medtem kot so se pogajali, pa sta Ciganki ukradli denarnico s stotakom. Ni bilo prvič, da se je kaj takega zgodilo, zato takih pstov raje ne puščajte v stanovanje.
drst pripeljal z avtomobilom brez vozniškega dovoljenja, izdale pa so ga ribe, ki so ropotale v „škodi“.
Takole pa je 3. aprila zjutraj ob pol treh „treniral“ sevniški rokometaš A. Androjna, ko smo ga presenetili pri krivolovu. Vreča kaže na precejšen ulov, seveda kar z rokami in mokrimi hlačami. (Foto: Železnik)
KOČEVJE - V prvenstveni rokometni tekmi ljubljanske podzveze so v B skupini nogometaši Kočevja premagali Vodico 6:0 (1:0). Pred 200 gledalci je sodil Ljubljančan Papec. Kopač je dal 4 gole, Turk in Briški ■ pa po 1. Kočevje: Saliha, Jerebičnik (Bijadovski), Ko.šorog, J. Nekič, Merhar, Arko, Petovarh, F. Nehič, Briški, Turk, (Kovač), Kopač. (Z. F.)
TOVARIŠI GOSPODJE
Že velikokrat sem nasrkal. Včasih zaradi svoje predrznosti, spet drugič, ker sem tovarišu rekel gospod, največkrat pa zato, ker sem gospodu rekel: Tovariš. Še danes mi ni popolnoma jasno, kdo je gospod in kdo tovariš. Nekje v podzavesti čutim, da so gospodje tisti, ki se valjajo po naslanjačih, pijejo viski in pritiskajo plin v mercedesu. Morda mislim tako zato, ker so mi doma večkrat rekli: „Ta pa je velik gospod!“ in to vedno za človeka, ki je imel mastne denarce pod palcem.
Tovariš smo govorili učitelju. Da nima kdove koliko de-naija, je vedel celo Jože, ki je bil tako brihten, da je hodil v vsak razred vsaj dvakrat. Daje
tudi delavec tovariš, sem zvedel iz govorov: „Tovarišice in tovariši! Upam, da boste razumeli znižanje plač . . .“ Največkrat pa sem pojma tovariš in gospod zame^. Kadar sem kaj prosil, sem vedno uporabil besedo: GOSPOD. Ako pa sem kaj zahteval, sem si drznil reči:	TOVARIŠ.	Vse	do-
kler ...
V gostišču je sedela imenitna družba in se glasno zabavala. Nekdo od njih me je povabil, naj prisedem, da jim bom povedal kaj šaljivega. „Dobro, tovariši! “ sem rekel in se zložil na stol. „Zate smo gospodje! “ se je odrezal šarmantni čmolasec in spustil po grlu požirek uvožene pijače. ,J)o-bro, gospodje!“
„To je že bolje! * se ja zadovoljno hahljal čmolasec, ki je bil inženir, kot je sam ugotovil. In gospodje so svinjarili, se bahali z izdatnimi zaslužki in se norčevali iz tistih, ki delajo na mesec za 1200 dinarjev. V družbi teh imenitnih gospodov sem se počutil tako srečnega, da sem vstal, odšel k šanku in preživel večer z našim tovamiškim vratarjem. S tovarišem, ki sem mu reke^ kar Tine.
Pripravili smo gostovanja nekega dideldu ansambla. Namišljeni umetniki so pridrveli, razložili svoje instrumente in pričeli prodajati vstopnice.
„Mislite, da bo prireditev obiskana? “
„Menim, da bo, tovariš.“ „Oprostite, toda v Ljubljani mi pravijo gospod.“
Gospodje so odbrenkali svoje, pobasali denar in se odpeljali v prestolnico. Tovariši pa, ki so plačali vstopnino, so zaradi slabega koncerta ostali z dolgimi nosovi. To so torej gospodje, pomislim.
Bila je veselica in ljudje so se prerivali kot ovce pred zakolom. ,3amo malo, tovariš!“ Srep pogled, zaripel obraz.
„Jaz sem Lojze, noben tovariš! “ In poslal me je v ... V tistem trenutku sem se odločil za srednjo pot: nič več tovariš, nič več gospod. Od tedaj naprej samo: tovariš gospod.
Tako je volk sit, koze pa smo tako in tako poklali že pred leti, da ne bi po svetu oznanjale naše revščine.
TONI GAŠPERlC
Pred sodnika za prekrške bodo zaradi krivolova sedli še E. Pešec iz Sevnice in A. P. iz Boštanja. B. Šalamon iz Orehovega pa se bo moral zagovarjati zaradi ^šitve javnega reda in miru ter oviranje miličnikov.
Pododbor ribiške družine je minuli teden disciplinski komisiji že dal predlog za izključitev treh članov, ki so ta večer nevestno čuvali drstišče, četrti pa naj bi dobil opomin. Red mora biti, če ne zaleže beseda, bo pa kazen!
A. Ž.
Račka na odru
Jutri In pojutrišnem srečanje lutkarjev
Lutkarji osnovne šole Kočevje se skrbno pripravljajo na III. srečanje pionirjev lutkaxjev iz vse Slovenije, ki bo jutri in pojutrišnjem v Pionirskem domu v Ljubljani. Organizator prireditve je ZPM občine Ljubljana-Bežigrad.
Kočevski pionirji so pripravili za nastop Černetovo in Gurevičevo igrico „Račka“, ki jo je v slovenščino prevedel J. Pengov. Z „Račko“ bodo učenci nastopili tudi na domačem odru v mali dvorani Šeškovega doma. Idejni in tehnični vodja te igrice je Matija Glad, ki je izdelal tudi lutke zanjo. Pri režiranju mu je pomagala tajnica temeljne kulturne skupnosti Kočevje Anda Remžgarje-va.
Tako je kulturno društvo osnovne šole Kočevje dobilo še zunanje sodelavce, ki so pripravljeni delati s pionirji in jih navajati na kulturno ustvarjalno delo.
VILKO ILC
V PEKLU -PEKEL
Na Becovo Marijo, 49-le-tno žensko iz Pekla pri Trebnjem, se je v zadnjem letu zgrnil pravi pekel: jeseni ji je umrl mož, ostala je vdova s petimi šoloobveznimi otroki, 7. aprila popoldne pa je na njeni domačiji izbruhnil še velik požar.
Gospodarsko poslopje in f . manjši kozolec sta zgorela, z s njima pa tudi seno, deske, | l orodje in koruza. Škode je [ \za 25.000 din. Ognjeni zub- a |/// so načeli tudi stanovanj-S sko hišo, toda s pomočjo ga-Isilcev, ki so hitro prišli na pomoč, so v stanovanju ogenj pogasili, tako da je hiša le delno zgorela.
Kaže, da je požar nastal zaradi samovžiga v listnici. Uboga ženska se bo s petimi otroki zdaj še veliko teže prebijala skozi življenje.
TREBANJCA JE VRGLO
Alojz Kaplan iz Trebnjega je I. aprila okrog 22. ure vozil po Ljubljanski cesti v Novem mestu proti Bršlinu, v ovinku pri Pionirju pa je avto zaneslo na pločnik, trčil je v prometni znak in se prevrnil na streho. Voznika so poškodovahega odpeljali v bolnico, sopotnica Marija ^ Kaplan pa je dobila le nekaj odrg- “ nin. Avto je precej razbit, škode je za 10.000 din.	i
Kanarček s tremi nogami se je zvalil Antonu Škufci iz Stare cerkve pri Kočevju. (Foto: F. Brus)
Kanarček s tremi nogami
S tretjo nogo se le praska in čisti
Nemalo je bi! presenečen Anton Škufca iz Stare cerkve pri Kočevju, ko je v kanarčji kletki zagledal poleg dveli normalnih mladičev tretjega s tremi nogami.
Škufca je povedal, da je sanuca znesla 6 jajc. Dve jajci nista bili oplojeni, eno sc je razbilo, dva mlada kanarčka pa sta po treh dneh poginila. Kanarček s tremi nogami lepo napreduje in je sedaj star že pet tednov. Ko je bil mlajši, se je opiral
tudi na tretjo nogo, ki mu je na desni strani za normalno sedaj pa se s krempeljci te n praska in čisti.
Škufca, ki se ukvarja z g ptic pevk šele 7 mesecev, je gim kanarčkom postal znari#W^ kočevskim gojiteljem ptic pevK. Niti najstarejši gojitelji ne pomriijo, da bi se komu zvalil ptič s tremi nogami.
F. BRUS