življenje in svet TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« ŠT. 12. V LJUBLJANI, 9. NOVEMBRA 1935. KNJIGA 18. ELO JUSTIN MOTIV IZ BENETK PUBERTETA D B. MAKS KREMŽAK NADALJEVANJE t h i č n o dozorevanje duhovnem nastajanju in duševnem boju se utrjuje volja, oblikuje se značaj, osebnost postaja izrazita. Doba brezskrbnega in nedolžnega življenja »tja v en dan« je minula. Samostojni premisleki vodijo do samostojnih činov. Borba za svobodo vključuje stremljenje po samoodgovomosti. V ravnanju, pri otroku še instinktivno, opažamo zdaj zavestno smotrenost. Mladoletni opazuje sebe; često je še preveč zaposlen s samim seboj. Vsak dogodek gleda z ozirom na lastni jaz. Zavest jaza je prebujena, mladoletni se zaveda samega sebe. Vedno in povsod uporablja merilo, s katerim vrednoti svojo okolico. Odločujoči so moralni vidiki. Šolanje značaja je lahko popolnoma zavestno. Vse se smatra prineipielno. Moralni meter je zelo strog. Zadače se izvršujejo često z največjo resnobnostjo in natančnostjo, ki meji že na pedan-terijo. Pravila morajo veljati brez izjem. Fanatizem v pogledu resnice ne pozna konvencionalne laži, zahteva »vise« aLi »nič«, ne trpi nobenih koncesij. Tako je mladoletni najstrožji sodnik samega sebe in svoje okolice. Vprašanje, ki odloča, se suče vedno okoli lastne vrednosti. Visoki občutek, ki zahteva brezpogojno moralno neoporečnost, lahko vprašanje, ki si ga mladoletni stavi o tem, če se bo izkazal, ob-nesel in grozi z občutkom manjvrednosti. Dvom, ako bo zahtevam življenja kos, če bo nekaj ustvaril, ga dela negotovega in malodušnega. Težnja po spoznanju in jasnem moralnem vrednotenju je pot, ki vodi k premišljevanju o velikih dogodkih v življenju in družbi, o zagonetkah sveta. Vprašanja, ki otroka še ne mučijo, se vsiljujo doraščajočemu, problemska vprašanja »odkod« in »kam«, o smotru in zmislu življenja vobče, o cilju in vrednosti lastnega bitja. Otrok se stap-lja z okolico, je z njo eno ;. mladoletni ji je tuj, kakor je tudi ona njemu tuia. Išče razrešitve življenjskih ugank, ustvariti si hoče stališče nasproti okolici, svetu. Dočim živi otrok v mirnem prepričanju, da imajo odrastli odgovore pripravljene, zato jim pač ni treba dru- gega kakor da vprašajo, lega vsa teža problematičnosti vprašanj na dušo mladoletnega; ima vtis, da teh vprašanj in dvomov, ki ga mučijo, niso drugi nikdar občutili. In to naj bi bil vzrok, zakaj mu odrastli ne morejo postreči z zadovoljivim odgovorom. Poraja se ljubezen do samote, kjer zastira svojo dušo p^ed svetom v mnenju, da ga okolica ne razume in da ga ima za norca. Tudi verski svet in verski nauk razčlenjujejo mladoletni kritično, čeprav se je vršilo slovo od otroške vere pri mnogih komaj zaznavno. Poedinci doživijo ravno v tem času močno poiskre-nitev vere v Boga. Vera postane notranja. Vseeno je, h kateremu svetovnemu nazoru pripeljejo ti boji mladega človeka; vedno pripomorejo, da se čuti razširijo, volja utrdi, značaj izoblikuje, da dozoreva in postaja odrastli. Površne narave se izogibajo tem bojem, skušajo nekako obiti težkoče s tem, da se prisilno prilagode okolici, da prikrivajo z vnanjim posnemanjem odrastlih notranjo negotovost, da hli-nijo sebi in drugim trdnost in odločnost. Na zunaj kažejo neko izumetničeno samosvestnost in se zde blazirani. Dečki so mnenja, ako kade cigarete, pijejo pivo, gubajo čelo in prezirljivo govore o ženskah, da znači to biti že odrastek Deklice skušajo v noši in obnašanju igrati vlogo zrelih žensk. Oba spola sta pri tej duševni usmerjenosti na tem, da ztelo rano brez notranje nujnosti iščeta stikov z drugim spolom, češ, da so že o vsem poučeni, da se vedno in povsod vtikajo v pogovore odrastlih, dokazujoč s tem ôebi in dragim svojo »odrastlost«. Ta nagib k površnemu prilagojevanju more sčasoma pominuti, vendar obstoja v takem odmikanju od notranjih razvojnih težav nevarnost za notranjo plehkost in po-plitivenje. Precenjevanje vnainjega doživljanja pači poiskrenitev. Krčevito seganje in oprijemanje po prezgodnji dozoreiosti ravira pristno dozorevanje, da celo je zakasni. Položaj nasproti odraslim Kritično misleči mladenič, ki se bori za vrednotenje lastne osebe, redko najde E V v okolici razumevanje za to, kar ga vznemirja. Odrasli ga ne razumejo, še manj razume on odrasti e. Pogled na senčne strani življenja, na nepopolnost obstoječega, na puhlost in lažnivost družabnih oblik, na slabosti odrastlib. je zelo oster. Venomer srečuje nasprotja med besedami in dejanji, med nauki in delovanji odrastlih. Gaobito mladoletni delavskega stanu, ki zarana ostav-lja očetovo hišo in se v tej kritični dobi podaja v svet, čuje in vidi stvari, katere mu kaj kmalu raztrgajo predstave, k" jib je imel o ljudeh. Povsod naietava na nepravičnost, brezs: си> •at, затораз-nost, okrutnost, li^emerst/o in dvoum-П' c t. Sam-> en korak je àe aie d odpovedjo in nasprotstvom. Razočaranje rodi prezir in trmo. Odkrita aii prikrita upornost nasprotuje očetu in materi, bojni ust o p nasproti šoli. hiši in družbi so posledica. Poedinoi, zbrani v mladinskih krožkih, skušajo zavestno, da se emancipirajo od odrastlih, da izdelajo lasten stil in poudarijo lastno vrednost, da gojijo svojo kulturo mladine. Ravno najbližji svojci, ki so bili doslej predmet »gledanja« in brezpogojne avtoritete, postanejo žrtev neusmiljene kritike doraščajočega. Če je poles tega razmerje med očetom in materjo vse prej ko rožnato, ni čuda, ako doz'vi spoštovanje do njih občuten udarec. Nepremostljiv postane prepad, ako hočejo odrastli za vsako ceno obdržati avtoriteto nasproti mladoletnim, pri tem pa jim pravega spoštovanja ne moreio uliti. Odrastli odpovedo često zavoljo tega, ker se v stalnem kontaktu z otrokom sploh niso zavedli, da je puberteta na vidiku ali pa morda že v polnem teku. Svoje otroke radi smatraio v tej obliki za mlajše in nedorastlejše kakor so, k čemur jih oač zavaia ^elia. da si ne marajo priznati svojega staran ia; mogoče tudi, ker so v zadregi. dq zahtevam preobrata v otrokovem živlie-nju ne bodo dorastli in se tej neprijetni zadevi skušajo izmikati, kolikor se da. Dejstvo je. da večina očetov in mater stoji tu popolnoma brez vsakršnega sveta in slutnje, ker ne poznajo puber-tetnih pojavov. K zdravemu razvoju te dobe spada ločitev od ideala matere in očeta; mladoletni išče vezi z ljudmi izven domačega kroga in jih vzljubijo po lastni izberi. Prijateljstva, ki jih sklepaio sami, cedijo višje nego nreiete rodbinske vezi. Vse, kar se odigrava v lastnem doživljanju ali pa v skupnosti mladine, je neprimerno važnejše od tega, kar prinaša domače življenje. Oče in mati ne marata priznati, da je ta začasna ločitev od družine potrebna za osamosvojitev mladega človeka. Razočarani nad tem, da se otroci odvračajo od njih, jih karajo, zmerjajo, očitajo jim nehvalež-nost in trdosrčnost. In tako opažamo, da si dobromisleči starši in najboljse-obetajoči otroci postanejo v teku let tujci. V razglabljanju med odrastlimi in do-raščajočimi imajo starši za podkrepitev svoje avtoritete navado, da poudarjajo ob vsaki priliki svoje zrele življenjske izkušnje, dočim mladoletni teh izkušenj ne cenijo radi preveč visoko. Spoznanje, da je svet kljub toliko slavljenim izkušnjam, ki jih imajo odrastli, zelo slabo urejen ,da ne morejo odvrniti zla, kakor so vojne, inflacije, brezposelnost, obubožanje, notranje zmede, celo to, da ne morejo obvladati niti težkoč svojega lastnega življenja. Mladoletni zahteva zase, da mu prihajamo nasproti z zaupnostjo, da mu zaupamo tudi takrat, ako gre svojo pot, da ne dela ničesar nepravilnega. Najti tu zlato sredino med odkritim zaupanjem in lahkomišljeno zaupljivostjo je težka naloga pametnega mladinskega vzgajanja, a ni nerešljiva. Priznati moramo, da je to danes težje, nego je bilo nekoč; današnja mladina ima večje zahteve kot jih je imela nekdaj, nasprotstva v mišljenju, načinu življenja in smotru med starimi in mladimi so večja, kakor so bila pred nami. Pomisliti je treba, da bivajo med generacijami doživljaji ogromnih preobratov. V bistvu pa ie to nasprotje med odrast-lim in mladičem, ta boj med premišlje-nostjo starejših, ki so jih utrdile izkušnje in stvariteljskim duhom mladine »star in vedno ponavljajoč se dogodek«. kratki valovi proti strupu Dva francoska učenjaka sta sporočila Akademiji znanosti presenetljivo dejstvo, da je mogoče ugrize strupenih kač z ugodnim uspehom obravnavati z uporabo kratkih valov Pri svojih poskusih sta lahko rešlip živlienie trem četrtinam žrtev. tudi če je šlo za tako strupene kače, kakršne so klonotača. mokasinka io na-rvčarka. Kakor fsta doignala. uničujejo kratki valovi nevrot.n>«in v kačjern »trupu, ki je znan kot naiboll srnini plnite.l1 te. sa struroa. Nimajo na "nheneea vpliva na ri""-niipeno sestavino« ki se iimenuje hemoragin. FRAMCÛZI V À B E S IN! J I viku XIV. Poncet je zapustil Gotndar 2. maja 1700 in šei doli v Massauo, kjer se je vkrcal. Šele 35 let kesneje srečamo zopet Francoze na abesinskilh tleh. Aprila 1735 sta dva mladeniča, željna pustolovščin, pristala v Maissaui. V vasi Emi. Hamaru sta Combes in Tamisier naletela na dve angleški družini, nastanjeni v tem kraju: angleška pastorja Gobât in Isenberg. Dne 2. majnika sita Combes in Tamisier prispela v Aduo. V okolici je bila nastanjena vojska, njeni generali so dobro sprejeli potnika, ki sta skoraj odrinila z njimi na pot. Po dolgih pohodih so se utaborili tik težko dostopne gore Devra Dumo. Tamkaj je bival nAglež Coffin, ki je prej sodeloval s članom iz spremstva raziskovalca Salta, nato pa živel v samoti. Combes in Tamisier sta korakala z armado v Ak. sum, potlej pa na bregove Takazé.ja. Bilo je v juliju. Od dežja so bile že narasle reke. Nazadnje prideta v Devra Tabur, prestolnico Alija, Samenskega rasa, ki ju je močno vzljubil in ju ho- MLADA ABESINIJA (Obhod mladine v Addis AbebU e pred znamenitim Škotom Robertom Bruce-om je Francoz Poucet potoval po Abesiniji. Že 60 let je bila dežela zaprta Evropcem, ko je njen vladar Jasu-s I, neozdravljivo bolan na koži, poslal svojega zaupnika v Kahiro, da bi tam našel spretnega zdravnika. Francoski konzul Maillet mu je svetoval Ponceta, nastanjenega že več let v tem mestu. Poncet je odrinil 10. junija 1699, spremljal ga je o. Brevedent, ki se je izdajal za njegovega slugo. V Abesinijo sta stopila po pokrajini Sennoar. Oče Brevedent je umrl v Harkiju. Ponceta samega pa je bolezen tu zadržala 12 dini, pol dneva daleč od Gondara, severno od Tanskega jezera, kamor je dospel 21. julija. Kralja je kaj hitro ozdravili. Poncet se je ravnal po konzulovih navodilih in odve. del s seboj Armenca' z imenom Murat. To je bi'1 nečak kristjana imenjaka, ki je že dolgo imel kraljevo zaupanje. Kralj je javno označiti Murata za svojega poslanika pri francoskem kralju in mu je izročil darila, namenjena Ludcr tel pridržati, nudeč jima mamljive ugodnosti. Ubežati se jima je posrečilo šele tedaj, ko sta na videz pristala na vladarjeve ponudbe. V Galski pokrajini toliko dia nista poginila. Iz ječe ju je rešila kraljica s svoiim posredovanjem. Nato sta jo ubrala h kralju Šoanskemu, strastno vnetemu za industrijska dela. Ta se je skušal okoristiti z njunim znanjem. Po tisočerih peripetijah sta 3. jan. 1736 preplavala Nil in prispela v Gon-dar, kjer so jima pokazali ostanke »kraljevske knjižnice«, mesec dni kesneje sta zopet videla Aksum, krenila skozi Aduo v Massauo, kjer sta se vkrcala proti Egiptu. Friderik Caillaud iz Nantesa je obhodil del Abesinije na dveh znanstvenih potovanjih 1815—18 in 1819—22. Leta 1880 pa se tam pojavi lik pesnika Rim. bauda. Od leta 1875. se je potikal po svetu, nazadnje pa iskal dela po pristaniščih Rdečega morja: Massaua, Džed. da, Suakim, Hoveida. Stopi v službo pri družbi, ki trži s kavo v Adenu. Dne 7. aprila leta 1887 ga najdemo v Antottu (Šoa). Z Menelikom se je pravkar pogajal za dobavo pušk, v ozemlju Obok pa ustanavlja tvornieo za naboje in puškarno, todia Velika Britanija poseže vmes. Od sodobnikov naj omenim francoskega ministra, grofa Lagarde.a, ki je za svoje zasluge postal vojvoda Antot. ski (duc d'Antotto). Zaslužen je tudi Henry de Monfreid, ki se je že svoj čas bavil z deželo »kralja kraljev« v knjigi Vers les terres hostiles de l'Ètliiopie, letos pa je objavil Le Drame Éthiopien*, kjer oipozarja na nevarnost krvavega nastopa v tej zemlji, nevarnost za ves kolonialni sisitem, obenem pa skuša poudariti popolno prosvetno vrednoto Abesinije. Enako dober poznavalec temne dežele je Marcel Griaule, čigar knjiga Les Flambeurs d'hommes' (1934) je letos ugledala beli svet v angleščini z naslovom »Abyssinian Journey (Potovanje po A.). A. D. V .VZHODNO AFRIKO (Slika iz napolijske luke) MISLEČE |e moremo trditi, da bi vprašanje, ali znajo rastline misliti, spadalo med temeljna vprašanja človeškega rodu. Saj niti spoznanje, da je rastlina prav _I takšno živo bit je kakor človek in žival, ni staro več nego sto let in celo do tega spoznanja je večina med nami popolnoma brezbrižna. Pri tem pa ni težko pridobiti si naziranje, da ravna rastlina prav tako, kakor da bi bila obdarjena z razumom. Treba je le, da ee potrudimo do malo opazovanja. Tako je v alpskem ozemlju razširjena skromna, majhna skalna rastlina, ki si jO je pač malokdo na svojih potovanjih pobliže ogledal. To je tako zvana če_ ladnica, ki se imenuje tako, ker so vi_ deti njeni nežno Hlasta in znotraj bleščeče zlati cveti kakor lepe, voščene čeladice. Rastlinica čepi najrajši ob prav strmi steni, s koreninami globoko v kakšni razpoki. V tem položaju se mora tudi oploditi in v senčni steni, kjer prebiva, to ni popolnoma lahka zadeva, čeladnica je navezana na oploditev po žuželkah, posebno po majhnih čebelah. Da bi jo živalce videle, pomoli svoje malo cvetno steblo kolikor daleč more od stene. Znanstvenik imenuje to negativni geotropizem in pozna to pri marsikakšnih rastlinah, ki so v podobnem položaju. Prišel je čas, ko je plod dozorel. Kaj stori čeladnica, ki je rasla s cvetom kolikor mogoče od stene? Če svoje lege ne spremeni, tedaj bodo njena semena padla ob steni navzdol in ne pridejo nikoli več v kakšno razpoko. In samo razpoka bi lahko zagotovila bodočnost naslednjemu pokolenju! A kaj vidimo? Čim se je cvet oplodil, rase cvetno stebelce vidno v nasprotno smer proti steni! še več, videti je, kakor da bi si steno nekako otipavalo, da si najde primerno razpoko. V to razpoko se solazi in vanjo položi dozoreli plod —nič drugače kakor ptice, ki polagajo svoja jajca v gnezda. Čim plod popolnoma dozori, stebelce ovene in semena pade. jo na tla razpoke, kjer prično kmalu kliti. Smoter je dosežen tako, kakor ga s skromnimi pripomočki male rastline ne bi bilo mogoče bolje doseči. Ali je tedaj čeladnica mislila, ali ie imela neki nagon ali vsega tega nič? RASTLINE Travniška kozja brada Ima za svoja semena zelo smotreno padala, s katerim se seme razširi daleč naokoli Odgovoril boš: To je pač en sam primer- Dobro, toda takšnih primerov je pri drugih rastlinah na sto tisoče, na sto tisoče rastlin izvaja takšne smiselne gibe, v nekem smislu bi lahko rekli vse. Vzemimo n. pr. parnasijo, lepo. belo zvezdno cvetko, ki rase po vlažnih gorskih tratah in v predgorju. Normalno je poskrbljeno na najzanesljivejše načine, da se prašniki in pestiči, ki so na najbolj tesnem prostoru v cvetu, ne morejo medsebojno oploditi. Navzlic temu poznamo dokazane primere, da izgubi parnasija, če je oploditev z drugo sorodno rastlino s pomočjo žuželk nemogoča, svoj odpor proti lastni oploditvi, Samo da omogoči oploditev, izvede dozoritev prašnikov in pestičev, ki se vrši drugače v različnem, zaporednem času, v istem času in ravna tedaj drugače kakor v normalnih primerih. Njeno ravnanje je gotovo smotreno. O evkaliptovih drevesih vemo splošno, da si znajo poiskati najbolj skrite vodne žile v zemlji. Zato jih sadijo pov. sod tam, kjer hočejo tla osušiti. V nekem primeru pa se je zgodilo to_le: Drevo je stalo v bližini nekega prekopa in je poslalo v to smer korenino, ki je v ravni črti dosegla dolžino kakšnih 20 m. Potem ie roi'ela ob iHd. TK>d katerim ni mogla dalje Zrasla je pač ob tem zidu navzgor, dokler ni dosegla v pri lični višini kakšnih 30 cm široko luknjo. Skozi to luknjo je šla na drugi strani zida navzdol in naravnost proti prekopu. Ali je mogoče reči, da je ra. stlina imela samo nekakšen voh in nič več ? Med najbolj čudne primere k vprašanju, dali delujejo rastline z razumom, spada primer južnoameriškega drevesa imbavba- To je v Braziliji zelo pogosta vrsta akacije. Njene vejice in veje so votle. Mravlje, ki so drugače sovražne vsakemu živemu bitju, so nasproti te. mu drevesu miroljubne. Prebivajo namreč v njegovi votli notranjosti. Vhod vanj in izhod iz njega si priskrbijo na tenkih mestih skorje, M jih razgrizejo. Imbavba jim torej proži sigurno stanovanje. Skrbi pa tudi za hrano. Povsod, kjer se pričnejo listni peclji, ležijo majhna, jajčasta telesca v rjavi žametni blazinici in ta telesca so mravljam zaželjena hrana. Ta hrana nastaja ved. no znova in je drevo samo očitno ne potrebuje. Kajti če jih mravlje ne po-žro, tedaj se jajčeca brez haska osušijo. Čemu dela drevo vse to, če ni njemu v nobeno korist in pomeni zanj samo iz moderne medicine Lastna kri proti možganski kapi Italijanska zdravnika Colella in Pizzilo sta dosegla izredno ugodne uspehe v primerih možganske kapi s tem, da sta pacientom odvzela 25 do 30 ccm krvi iz odvodnice na roki in jo potem nespremenjeno vbrizgavala v mišice. Posledice možganske krvavitve so po tem preprostem postopku hitreje nazadovale. Izkazalo se je, da je ta način uporaben tudi za osebe, ki jim pa zavoljo previsokega krvnega tlaka preti kap. Citronov sok proti bacilom d a v i c e Dr. Borngen je odkril zelo preprosto in učinkovito metodo za uničevanje bacilov davice, ki ostajajo še po ozdravitvi v bolnikovem nosû in grlu ter ogražajo ljurli okrog njega, čeprav njemu samemu ne škodujejo več. Borngen priporoča trikrat na dan po dve kapljici citronovega soka ozdravljencu na nos in isto tolikokrat po dvajset kapelj v usta. Poskusi so dokazali, da ozdravljenci po desetih dneh niso imeli več nobenega bacila davice v sebi. Fižolove lupine proti sladkorni bolezni Ne samo inzulin, temveč tudi neke rastlinske snovi s0 sposobne zmanjšati količino sladkorja v krvi in zdraviti tako slad- nepotrebno razsipavanje sil in materiala? Odgovor je lahek: Mravlje žive v drevesu, dokler jih to hrani, in so tako popadljive, močne in napadalne, da morejo obraniti vsako rastlino pred drugimi mravljami, pred vsem pred tisočglavimi tolpami mravelj, ki napa. dajo krošnje in razgrizejo njih liste do samih reber, da jih potem v koščkih prenesejo v svoja gnezda, kjer gojijo na njih glive. Pred temi mravljami beži ves pragozd z vsemi svojimi prebivalci. Samo mravlje im'bavbe ostanejo na svojem mestu, ščitijo svoja drevesa, planejo iz svojih votlih vej na napadal, ke in jih odganjajo po pravih bitkah. O človeku, M bi ravnal tako kakor imbavba, bi ne dvomil niti za trenutek, da ima mnogo razuma in sposobnosti za pretehtavanje. Kako je pa z rastlinami? Ali moremo vse te zamotane ve. rige ravnanj in dejstev odpravljati res z edino besedo «nagon?» V svojih učinkih je ta nagon vsekako zelo podoben inteligenci... Po razpravi dr. R. ITrancéa — kj korno bolezen. Takšne snovi so n. pr. v listih murve in borovnic, že nekoliko let pa uporabljajo tudi umetno kemično nadomestilo za inzulin, tako zvani sintalin, ki sicer ne deluje tako močno in sigurno, a ima to prednost, da ga ni treba injecirati, temveč ga lahko bolnik zauživa kakor vsako drugo zdravilo. Ljudstvo je že v starih časih čislalo fižolove lupine kot pripomoček zoper sladkorno bolezen. Pred kratkim so jih strokovnjaško preiskali, in res so našli v njih — sintalin. Škodljivi vitamini Da utegnejo vitamini ne samo koristiti, tem več tudi škodovati, se je pokazalo kmalu potem, ko je prof. Windau pridelal umetni vitamin D. Trajalo pa je nekaj časa, preden so dognali, da postane učinek čistega vitamina baš nasproten, nego bi moral biti in da je telesu torej v škodo, ce se vzame že za malenkost prevelika doza. v Hamburgu so pred kratkim natančneje preiskali to stvar in se je izkazalo, da vzroki ne tičijo samo v preveliki doza-ciji, temveč predvsem v razmerju, kako so vitamini pomešani med seboj. Podgane so zelo občutljive za prevelike doze vitamina D, toda če s<> jim istočasno dajali tudi vitamina A, je ta preprečeval strupene učinke vitamina D. Naravni viri vitaminov, kakor maslo, ribje olje, rumenjaki i. t. d., vsebujejo vedno po več vitaminov, zato ne učinkujejo škodljivo. GORJÀNSKI DIPLOMAT VESELA ZGODBA IZ GORENJSKE PRETEKLOSTI — PO LJUDSKEM IZROČILU NAPISAL TONE ČUFAR ADALJEVANJE N t retji d-ал je bilo Podmožakljo pri Jesenicah že navseizgodaj živahno. Skoro nobenega Je. seničana ni manjlkalo. Vse. vprek so govorili. Kadar je pa padla kakšna na gorjanski ra. čun, ni manjkalo smeha. »Kje so Gorjanci toliko časa ? ! « so se culi glasovi. »Našega Jurjevca tudi še ni. Gorjancem je korajža ušla v hlače. Glejmo, da ne bo nam. Mi imamo čisto vest- Poguma pa le nimamo, da bi brez skrbi prisegli kakor je treba. Če ne bo Gorjancev, je naša pravica na dlani. Lahko še pridejo! Saj gosposke tudi še ni!« »Rojaki jeseniški, potrpimo in po. čakajmo. Gosposka sama ve, kdaj ima priti«, je pomirjal pisar, a naenkrat so pridrdrali vozovi z Gorjanci, se poka. zali drug za drugim Jeseničanom, ki ni so mogli molče gledati nasprotnikov, ko so lezli z voz. »Poglej, kako se kobalijo! Kakor pi. jane klade. Res. vsd nekam čudno hojo. Mošt jim je sifcrdii noge. Trezni niso upali pred sodnike. Pametno se zadrži-mo, drugače okusimo njffliove piipče. Res, dvakrat ni reči, da kdo ne zmrzne za spomin- Gorjanci so pač Gorjanci!« Zdaj se je oglasil iz daljave rog postil jona. Med ljudmi je za vreščalo: »Gospos. ka! Sodniki!« Nemir med ljudmi je bil vedno večji. Začul se je topot konj, nakar se je pojavila kočija z gospodi, ki so se na moč modro držali- Jeseniški župan je stopil h kočiji iin se globoko priklonil: »Visoki, blago, rodni gospodje! V imenu jeseniške srenje se vam vdano klanjam. Redko nam je dana prilika, da pozdravimo v naši sredi takOkčestite odličnike. Redko se pa tudi zgodi, da se odličniki potrudijo na kraj krivične meje, ki se mora pravično urediti.« A sodnik ki je v svoji nečimurnosti ostal kar v kočiji je mrzlo odvrnil: »V imenu grofa in njegovega ukaza sporočam, da je rešitev pravde zavoljo meje prepuščena obema prizadetima občinama. Kakor veste, odloči o tem prisega, zato dajem na prosto, kdo bo prvi.« Gorjanskega župana je pred visokim sodnikom malo zmedlo, zato se mu je med govorom kar malo zatikalo: »Gos. pod sodnik, mi — mi iz gorjanske sre_ nje lahko — lahko ta — takoj prise, žemo.« »Tako je !« so moško pritegnili Gor. janci. »Kaj pa Jesenicam?« je povprašal sodnik. Jeseničane je prevzela negotovost, ki jo je povzročila odločnost Gorjancev. Njihov župan se je znova globoko poklonil: »Visoki sodni dvor, mislim, da smo Jeseničani prvi na vrsti.« »Na prosto vaim je dano«, je pojasnil sodnik. »Kdor krivo priseže, ga čaka kazen v ječi. Kdor pa po pravica, dobi pravdo- Gosposka se ne vmešava v to reč. Listine o starih, pravih občinskih mejah so zgorele, zato tak ukaz.« W. Giese: RUDARJI »Gospod sodnik, mi — mi iz gorjan-ske srenje la — lahko — « se je vmešal gorjanski župan, a ker mu beseda ni gladko tekla, so njegovi občani po_ gumno poudaril: »Lahko takoj priise. žemo!« Sodnik je prikimal: »Dobro! Jesenicami se itak ne zganejo. Torej, občani gorjanski, prisega je sveta stvar. Opozarjam vas, da govorite samo čisto resnico.« »Gospod sodnik«, je povzel zadovoljen, a še vedno zmeden gorjanski žu_ pan, »kar zanesite se na nas. Hiše in polja nam la — lahko vza — vzamete, gla — glave odsekate in Daiiy Province« v Vancouveru poroča izjavo dveh Indijancev, Petra in Pavla Williams-a: »Neki večer v maju — pripoveduje Peter — sera bil miljo daleč od_ svoje vasi pod goro, kar se dvigne v goščavi velika senca. Spočetka »em mislil, da je^ medved, a je bil velikanski kosmatin človeške postave. Obrnil sem se in zdirjal k svojemu čolnu. Kosmatinec jo je pobral za menoj, prebredel sPm plitvino, prihitel domov, kjer so bili otroci in žena. Zaklenili smo se. Kosmati orjak se približa. Nočilo se je. Postopal je nekaj časa okoli hiše, grfal in godrnjal, potlej pa izginil. Nekako ob istem času je bil Pavel pregnan iz majhnega zaliva, kjer je ribaril. Toda dolgin ga ni kaj daleč sledil, edini namen mu je bil po vsem videzu, polastiti se ujetih rib. Ti kosmati obri vobče ne kažejo proli rdečekožcem ali belcem take sovražnosti ko zveri. Prej bi se zdelo, da se jih boje, so pa tudi radovedni glede nas, kakor smo mi glede njih. Po Charleyju Victorju, ki je enega videl od blizu, imajo blag, a plah pogled. Ko je prvič ugledal kocina-stega jamarja skozi hosto, ga je hote! nagovoriti, toda dolgop-etec je brž izginil. Nadalje poročajo, da je neka ženska, ki jo je presenetil čuden šum nalik brenčanju, pogledala kvišku in opazila čisto nagega, dlačnega gorostasa. Preplašeno je koraknila nazaj in padla vznak v čeber, do polovice nalit z vodo, v kateri je prala perilo. Preden se je izkobacala. je velikan odmeglil. Vsa ta pričevanja dokazujejo, da ti jamniki nimajo srda na naše pleme, ki se jim mora zdeti prillikavsko. L. F. d $ Ф IMPRESARIO »KANONIZIRAN« »Sku-f« Frank H. Rice, načelnik »Svobodne cerkve« v Denveru. ki se raisjlaša za ameriškega papeža, je sklenil posvetničiti Bi m uma znamenitega cirkuškega pod jetnika, ki je »vojca? oui^kal beuver. Pripomniti je treba, da je Rice takisto proglasil za svetnika Buzz. Briggsa ravnatelja pri tamkajšnjem gledališču ki ie delil brezplačne vstopnice članom »Svobodne cerkve«. 202 —-— TEHNIČNI OBZORNIK TELEVIZIJSKI KINO Široko "javnost vedno bolj zanimajo vprašanja, ki jih netijo različna inozemska časopisna poročila: kdaj se bo v naših kinematografih pojavil televizijski kinoc. Ce je že mogoča brezhibna televizija po žici in po etru, ali ne bi mogli iiamestu radijskih prenosov posredovati telefonske žice na primer zanimiv ogled mednarodne razstave, parade na Trafalgar SQuareju ali veliko mednarodno športno prireditev? Tako se marsikdo sprašuje, ki ve, da bo na televizijo v lastnem domu — zaradi visokih cen sprejemnih aparatov, ki ovirajo v prvi vrsti nagel razvoj televizije med ljudstvom — treba čakati še dolga leta. Naposled pa je tudi slika v kinu večja i" jasnejša in zaradi naravne velikosti nastopajočih oseb posrednejša ko ona, ki jo nudi majhna ploskev običajne televizijske priprave Čeravno se bavijo tehniki s problemom televizijskega kina že osem l©t, nosijo njihovi Uspehi še vedno pečat začetniške ne-zuiogljivosti. Zato je vsak up na televizijski kino, ki bi mu vzporedno stopila ob stran skrb kinopodjetnikov, preuranjena. Po dosedanjih izkustvih se tomo morali pač še dolga leta zadovoljiti z 1 do 2 kvadratnih centimetrov velikimi slikami na običajnih pripravah, ki nalikujejo radijskim prejemnikom. Toda navzlic dejstvu, da je velikost Brau-nove cevi, ki ohrani televizijsko sliko v sprejemniku, omejena in je jakost projicirane svetlobe tako slaba, da jo nikakor ni mogoče neposredno povečati, je neuklonljiva« volja tehnikov tudi tu našla vsaj začasen izhod. Ker za povečavo od televizijske priprave sprejete slike na velikost šlirih kvadratnih metrov običajni platneni zaslon ni več uporabljiv, so namestu njega sestavili polje z 10.000 majhnimi žarnicami. V njem je nameščenih v sto vrstah po sto žarnic. Vsaka izmed teh žarnic s premerom 2 centimetrov je z električnim vodom zvezana z ojačevalcem za električni tok in nato z ojačevalcem za fotostanioo, ki je nameščena na televizijski prejeinni postaji Povečava, ki je omejena te na filmsko sliko ali na sliko močno osvetljenega govornika, kateri moreta edino izžarjati dovolj jako svetlobo, omogoči Weilerjevo zrcalno kolo (le-to je kolo, ki nosi obroč množice med seboj naklonjenih ravnih zrcal). katero razdeli povečavi namenjeno sliko na množico svetlobnih točk in jih dovaja 100 fotostanieam — umetnim očesom. Vsaka izmed fotostanic sprejme določeno množino svetlobe z določene proge osvetljenega zaslona ter jo spremeni v odgovarjajoči električni tok. Oiačeni tok sprejmejo nato žarnice zaslona, ki zažare v jačji ali sla-bejSi luči. S sinhronizacijo zrcalnega kolesa dosežemo, da zažare žarnice na zaslonu vzporedno s sorazmerno ležečimi osvetljenimi točkami na prejemniku. V raznih svetlobnih odtenkih žareče žarnice zaslona se v izvestni razdalji združijo v očesu v jasno in razločno sliko. In uporaba te iznajdbe? Je razmeroma majhna in nevažna, če upoštevamo ogromni trud in mnogo dragocenih priprav, ki ju zahteva naprava za povečavo žive slike. Kajti omejena je doslej le na prenos slike govornika v dvorane, ki morajo pri velikih prireditvah priskočiti na pomoč veliki dvorani, ali pa na povečavo govornika, ki ga v obsežnih zbirališčih v ozadju ni več videti. Vkljub vsem nedostatkom nam nova priprava daje vendarle upe za bodočnost. Kakor je namreč doslej še vsak predmet tehnike rasel in se spopolnjeval. tako_ bo rasla in se spopolnjevala tudi povečava televizijskih slik Odločujočega pomena je za zdaj brezdvomno še izpopolnitev ter tehnična dovršitev običajnih priprav za brezžično oddajo in sprejem slik — skratka priprava za gledanje v daljavo. (tma) KRATKE TEHNIŠKE NOVOSTI V Angliji so zgradili nov Dieselov motor, ki ga žene krompirjeva moka. Z njim nameravajo odpraviti kurjenje Dieselovih motorjev s preinogovim prahom, ki je bil vzrok tvorbi zelo škodljive žlindre. V Virginiji (USA) grade največji zračni kanal na svetu. Njegova dolžina bo znašala 35, širina nad 15 in višina 7 m. Uporablje-vali ga bodo za aerodinamične poskuse. Ker bodo v zračni predor vgrajeni stroji oziroma ventilatorji povzročili, da se bo gibal zrak s hitrostjo 850 km na uro, todo lahko v njem preizkušali modele najhitrejših letal. Bagdadska železnica, ki so jo pred vojno pričeli graditi Nemci, je bila v teku zadnjih let podaljšana do iraške meje ter pred kratkim izročena prometu. Na petrolejskih poljih v Plesti je v teku dolgih let izpuhtevala v zrak velika množina zemeljskega plina. Sedaj bodo tudi tej potrati napravili konec ter ta naravni vir energije koristno izrabili. Napravili bodo 60 km doglo cev od Pleste do Bukarešte. po kateri se bo pretakal plin do peči meščanov. Častihlepnost Italije po osvojitvi svetovnih rekordov v absolutnih hitrostih ie z letalskim rekordom 710 kilometrov na uro le še bolj narasla. Zato hoče sedaj doseči ne le nov rekord na vodi. ampak tudi na kopnem. Zadnji rekord nameravajo doseči z dirkalnim avtomohilom na 24 cilindrov in z učinkom 300^> PS. Čeprav pričakujejo da bo doseglo novo vozilo hitrost 570 km na uro. jim bo vendar težko doseči usjîehe ki jih je dosegel doslej Campbell s svojo »Blue Byrd« na obrežju Dayton Beaeha. še o naših spominskih znamkah Spominske znamke za 9. oktober so razprodane. Le na deželi se še dobe na kakšni manjši pošti. Na ljubljanski glavni pošti, kjei se osvobodil in bi začel teči, škatla na njegovem repu bi tolkla po tleh in bi ga s svojim ropotom spravljala v čedalje hujši dir, ker bi pač skušal uiti temu nenavadnemu ropotu za sabo. Kakšno brzino bi moral doseči, da bi se tega ropota osvobodil"« Skoraj vsi kandidati so se spuščali v zamotane račune, a skoraj nobeden ni dal zadovoljivega odgovora. Tedaj jim je Citroen rešil uganko: »Pes bi moral teči z brzino 340 m na sekundo, kajti to je brzina zvoka. Ce teče hrt enako hitro kakor zvok za njim. tedaj ga ta ne more več dohiteti in ropotanja škatle hrt ne sliši več«. UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani. Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznašalcih dostavljena Din 5.—