freiexemplar
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
Nikdar ne bodo v naši zgo-dovini pozabljena čuda neverjetnega junaštva, ko je naše ljudstvo pisalo črke svoje zgodovine in v krvavi borbi pokazalo svojo življenjsko moč.
m
letnik v
DUNAJ, V SREDO, 19. VII. 1950
ŠTEV. 52 (325)
Indija predlaga posredovanje v
korejskem spora
Jugoslovansko gospodarstvo je prekoračilo svoje polletne načrte
Vsebine Stalinovega odgovora doslej še niso objavili, toda Stalin je baje načelo mirne rešitve korejskega spora odobraval in indijsko iniciativo za zopetno vzpostavitev mirili sprejel z zadovoljstvom. Kakor poroča ,,New York Times" na podlagi ,,zaupljive informacije", je ge-neralisim Stalin v svojem odgovoru indijskemu ministrskemu predsedniku Pandit Nehru-ju baje izjavil, da je mnenja, da bi se dali vsi spori v svetu rešiti s tem, ko bi Ljudska republika Kitajska dobila svojega zastopnika v Varnostnem svetu. Tudi Stalin je mnenja, da naj bi bila obnovitev Varnostnega sveta prvi korak k odstranitvi korejskega sptora in vseh drugih vprašanj. S tem misli Stalin, da bi namesto ku-omimtanškega zastopnika prišel v Varnostni svet zastopnik LR Kitajske, ta ukrep pa bi napotil k povrnitvi tudi Sovjetsko zvezo.
V zadnjih dneh so se borbe na
Tržaški Slovenci nenehoma protestirajo preti zatiranju slovenščine
Slovenci v Trstu in okoliških občinah z borbo za enakopravnost slovenščine z italijanščino nikakor ne bodo odnehali. Zato vsak dlan pošiljajo protestna pisma in resolucije generalnemu! ravnatelju VU gene-rialu Eddelmanu in zahtevajo, da se ukine vsa zakonodaja, ki ima namen zapostavljati in zatirati slovenski jezik in tako Slovence raznaroditi.
Objavljamo po ,,Primorskem dnevniku" eno izmed protestnih pisem, ki so ga poslali gen. Eddel-inanu iz Trebeč, ki se glasi:
,,Predstavniki množičnih organizacij vasi Trebče energično protestiramo v imenu naše vasi proti ukazu ZVU št. 183, s katerim zapostavljate slovenski jezik kot neena-
Zahtevam gradbenih delavcev so morali ugoditi
Kakih tisoč gradbenih delavcev, zidarjev in tesarjev, se je dne 11. t. m. zbralo na zborovanju pred deželnim dvorcem v Celovcu, katerim so se pridružili tudi slikarski po«
Najnovejši dogodek zadnjega tedna v zvezi z vojno v Koreji je brez dvoma indijski predlog za posredovanje, ki ga je indijska vlada preko svojih zastopnikov v Moskvi in v W|ashingtonu predložila generalisi-inu Stalinu in zunanjemu ministru Achesonu. čeprav podrobnosti tega predloga v Moskvi ali v Washingto-iiu niso objavili, je angleška vlada, ki je preko indijskega visokega komisarja v Angliji v stalni zvezi z indijskim ministrskim predsednikom Pandit Nehrujem, oh tej priložnosti objavila, da smat'ra indijska vlada sprejem zastopnika Ljudske republike Kitajske v Varnostni svet za pogoj ukinitve konflikta v Koreji. Clavna zapreka za mirno in neposredno ukinitev korejskega spora je po mnenju Pandit Nehru-ja dejstvo, da Sovjetska zveza pri zasedanjih Varnostnega sveta tako dolgo noče sodelovati, dokler bo v Varnostnem svetu zastopnik kuomin-tanške Kitajske.
Ameriško zunanje ministrstvo je po študiju indijskega predloga izjavilo, da je pogoj za poravnavo korejskega spora ukinitev napredovanja severnokorejskih čet in njih Umik za 38. vzporednik. Isto mnenje po izjavah Foreign Office zastopa tudi Anglija. Glede sprejema zastopnika Ljudske republike Kitajske v Varnostni svet pa hoče Anglija čakati, da se bo za to preureditev izrekla večina organizacije. Tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Trigve Lie je izjavil, da se naj vprašanje kitajskega zastopstva v OZN reši na podlagi pravil, ne pa na podlagi drugih okolnosti kot je primer korejskega spora. Kitajsko ljudstvo ima vsekakor pravico do zastopstva v OZN. Trigve Lie je v zvezi s tem dalje izjavil, naj bo po njegovem mnenju po ukinitvi spora postavljena v Koreji vlada, ki bi jo prebivalstvo Koreje brez pritiska izvolilo v svobodnih in demokratičnih volitvah.
Zadnjo soboto pa je na indijski predlog odgovorila tudi Sovjetska zveza. Generalisim Stalin je svoj odgovor preko namestnika zunanjega ministra Andreja Gromika izročil indijskemu zastopniku v Moskvi.
Planska komisija jugoslovanske vlade je objavila poročilo o izpolnitvi polletnih načrtov jugoslovanskega gospodarstva. Iz tega poročila je razvidno, da je jugoslovansko delovno ljudstvo svoje načrte ne le izpolnilo temveč četo prekoračilo. rfako je obdelovalna industrija svoj Polletni načrt izpolnila za 101,4 odstotka. številne panoge so v razmerju s prvim polletjem lanskega Jota izdelale znatno več proizvodov, •ako je na primer proizvodnja grad-'mnega materiala v razmerju s pr-Vlni polletjem lanskega leta narasla zn 14.3 odstotka, proizvodnja ns-Tiu in čevljev za 7,3 odstotka. Prav nko se je zvišala tudi proizvodnja mektrigne sile za 15,2 odstotka, Premoga za 6.8 odstotka, nafte za
20.3 odstotka. Najbolj pa je narasla proizvodnja kovinske industrije, ki je izdelala za 26.1 odstotka več proizvodov kot v prvem polletju lanskega leta.
Ker žetev še ni zaključena, poročilo planske komisije ne vsebuje še podatkov o izpolnitvi načrta v gospodarstvu,* temveč samo rezultate o povečanju socialističnega sektorja v gospodarstvu. V razmerju s prvim polletjem 1949 se je število kmetjijsko-obd.elovalnih zadrug do konca junija 1950 povišalo za 64 odstotkov, število družin, ki so se vključile v te zadruge, se je zvišalo za 74 odstotkov, obseg zemljišča, ki je bilo po vstopu kmetov vključeno v zadruge, pa se je zvišal za 61 odstotkov.
korejski fronti osredotočile ob reki Kum, kjer se severnokorejske čete borijo za prehod reke. Po zadnjih poročilih jim je na mestu, kjer so imele oporišče na južnem bregu, uspel prodor in je začasna južno« korejska iprestoliea Taejon ogrožena. Ameriške edinice so se umaknile le do mesta, ki je zdaj pod artilerijskim ognjem Severokorej-cev. Kakor poroča severnokorejski radio, prodirajo severnokorejske čete na široki fronti proti Taejonu. Ameriški glavni stan in južnoko-rejski generalni štab pa se pripravljajo na opustitev mesta.
Po poročilih ,,Chicago Tribune" je disciplina med ameriškimi četami zelo slaba, mladi vojaki se zelo razlikujejo od tistih iz druge svetovne vojne. Ameriška obveščevalna služba pa javlja iz Washingtona, da so se v trinajstih državah javili že številni prostovoljci, ki se hočejo boriti v Koreji.
Protest Slovensko -hrvatske prosvetne zveze v Trstu
Odbor Slovensko - hrvatske prosvetne zveze v Trstu je sprejel na svoji seji resolucijo, v kateri zahteva razveljavo sklepa prezidija an-glo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja o prepovedi uporabe slovenskega jezika. V resoluciji poudarjajo, da odgovorne osebnosti in organi v tej coni delajo po fašističnem vzorcu za čim hitrejše in popolno iztrebljenje slovenskega jezika in Slovencev v coni.
V	resoluciji zahtevajo tudi jamstvo popolne enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim. Odbor protestira v resoluciji tudi proti temu, ker uporablja anglo-ame-riška uprava fašistične zakone, ki so veljavni v Italiji, čeprav je italijanska suverenost na ozemlju STO v septembru leta 1947 nehala, ko je stopila v veljavo italijanska mirovna pogodba.
Nov krik po priklju£iivi oone ,,B“ k Italiji
Rim. Italijanski šovinisti so zagnali v zadnjem času nov krik po priključitvi cone B tržaškega ozemlja k Italiji. Italijanski zunanji minister Sforza je v zunanje politični debati dejal, da se lahko zgodi, da bo postal Trst druga Koreja. Italija se bo tudi naprej borila za cono B, iz katere prihaja baje dnevno 40 tisoč klicev na pomoč. Dejansko pa vsa ta gonja nima drugega namena, kot pa pred svetovno javnostjo zakriti krivice, ki se godijo slovenski manjšini v Italiji. S starimi in obrabljenimi argumenti, ki skušajo obleči v novo oblačilo, bi radi zadovoljili svojim 1 imperialističnim težnjam ter si prilastili ozemlje, ki se pod jugoslovansko upravo vedno bolj razvija v gospodarsko napredno in razvito pokrajino.
»Jezero*1 nov jugoslovanski umetniški film
V	kratkem bodo predvajali v jugoslovanskih kino-dvoranah nov jugoslovanski umetniški film ,,Jezero". To je eden največjih filmov, ki so jih doslej napravili v Jugoslaviji. Film ,,Jezero“ so snemali v vasi Lisici v Hercegovini, kjer se na bližnji reki Rama gradi velika hid-rocentrala, ki ho skupno s hidro-centralami na Neretvi predstavljala največje delo jugoslovanske petletke. V filmu sodelujejo igralci beograjske Drame, dramske skupine radia Beograd in učenci beograjske filmske šole. Glavne vloge igrajo: Miilovije živanovič, Vera Hič, Milan Puzic in Sotler.
ne bodo zahteve izpolnjene, v primeru nepovoljnega uspeha pa so sklicali stavko.
Kakor poročajo iz Dunaja, so v preteklem tednu po vsej državi iz-vederia zborovanja in stavkovne akcije gradbenih delavcev deloma uspele. Neizučenim delavcem so priznali zvišanje plače za 9 in pol odstotkov, priučenim delavcem in pro-fesionistom za 11 in pol odstotkov, polirjem pa tedenske plače za pet odstotkov. Ugotoviti pa je treba, da pri tej akciji v Celovcu KPOe-jevci, ki se sicer tako postavljajo, sploh niso prišli do veljave in jih tudi videti ni bilo.
kopraven italijanskemu in ga smatrate kot ,,pomožnega" celo v okoliških občinah, kjer je ljudstvo 100 odstotno slovensko.
Zato zahtevamo, da se prizna slovenščina kot enakopraven jezik z italijanščino v vseh uradih cone A ter v vsem javnem upravljanju.
Vemo, da nas hočete pred svetom zatajiti, saj ta govore vsi zunanji napisi, opozorila, kažipoti in podobno, ker so samo v italijanščini. Tudi tu zahtevamo dvojezičnost.
Naša zahteva je tudi, da se prekliče poniževalno pismo, katero je pisal predsednik cone vsem okoliškim županom in v njem ukazal, da se slovenščina ne sme uradno uporabljati ko italijanščina.
močniki, ki že nekaj tednov stavkajo. Delavci so zahtevali, da jim morajo podjetniki izpolniti zahteve po zboljšanju življenjskih prilik. Prezidani delavske zbornice Truppe je izjavil v svojem govoru, da je delovni čas zaradi pogrešene finančne politike v gradbeni stroki skrajšan samo na pol leta, tako da znaša povprečni mesečni zaslužek kvalificiranega zidarja samo 556 šilingov, pomožnega delavca pa samo 483 šilingov. Tak zaslužek ne zadostuje za življenje. Sicer so zahteve delavcev po zvišanju plač skromne ter se nanašajo na povprečni mesečni dohodek od 556 ši' lingov na 660 šilingov odnosno od 453 šilingov na 579 šilingov. Poleg tega pa je upravičena tudi njihova zahteva, da se delovna doba zidarjev raztegne na deset mesecev.
Za sindikat je govoril sekretar Pawlik in zagotovil delavcem, da so se vsi sindikati izjavili z njim kot solidarni. V resoluciji so poudarili, da so gradbeni delavci solidarni z borbo slikarskih pomočnikov in da z borbo ne bodo prenehali, dokler
Steinacher se vzpenja na Obir
tegnili deželnega glavarja Wede-niga, dr. Karischa, Sagaischka, Gruberja, Rapatza, Truppeja, Piesclm in še druge.
Vsi vemo iz naše narodne zgodovine, da je bil tujski promet, oziroma točke za ugoden tujski promet, močno sredstvo potujčevanja našega ljudstva in vnašanja tujega zna čaja ter premoči tujega kapitala. Na naši jezikovni meji, ob sinjih naših jezerih, si je izbral finančno močnejši tujec, podprt iz ponemčeval-nih fondov, ugodno točko, postavil tam vilo, penzijon in hotel. Naselil se je eden za drugim in izpodrinil gospodarsko šibkejšega in socialno zapostavljenega našega človeka, se razširil in gospodarsko vladal nad okolico, delal dobičke in vnašal tujo miselnost v slovenske vasi. Brez dvoma je ponemčevanje v tujsko prometnih krajih, na letoviščih, žal, uspelo. Tudi pri tej vzpenjači bodo ravnatelji in uradniki tujci, osobje in obiskovalci planinskega hotela, ki naj hi ga posta-
VOJNA JE DRAGA REČ
Znan je Napoleonov izrek, da so za vojno nujne tri stvari in to so: denar in spet denar in še enkrat denar. že takrat v Napoleonovi dobi in prej in pozneje so vojne požrle ogromno denarja in silno obremenjevale države, z drugimi besedami davkoplačevalce. Za vojno je potrebno toliko denarja, da si te krvave zabave brez težkih gospodarskih posledic ne more dovoljevati nobena država, tudi najbogatejša država ne.
Francoski časopis ,,Esprit“ je izračunal, da so vojne danes znatno dražje, kot so bile nekdaj. Tudi pariški ,,Figaro“ je izračunal vojne stroške, ki bi znašali samo za oklop-ne polke v armadi dvanajstih divizij 225 milijard frankov. Celotni francoski vojaški proračun za leto 1950/51 znaša 419 milijard frankov.
Moderno orožje je postalo torej zelo drago. Ameriški obrambni minister Johnson je izjavil, da bi tekmovanje v oboroževanju moralo upropastiti tudi deželo kot je Amerika. Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo še cenejše. Takrat je stal 7.5 cm protiletalski top 5200 dolarjev, dočim pride novi 7.5 cm
~ ^^JUGOSLAVIJE
vil Alpenverein, seveda tudi tujci z izrecno nalogo, da bodo ponemče-vali naše ljudi in utrjevali nemštvo. Nad požigom postojank na Obirju se tudi huduje ,,Volkszeitung“ ko vendar vsakdo ve, da so med vojno služile kot zavetišče majstrom v požiganju — nemškim fašistom.
Ti nameni vodijo gospodo, s pro-slulim dr. Steinacherjem na čelui, okoli načrta za vzpenjačo na naš slo* venski Obir na izrazito slovenski zemlji, da bi tudi na ta način izmaličili resnično in pristno bistvo našega ozemlja.
Nikakor nismo proti napredku in gospodarskemu dvigu naše zemlje, ko bi to služilo našemu delovnemu ljudstvu. Toda izkušnja nam pove, da na Koroškem vsi gospodarski u« krepi in načrti, posebno taki, ki prihajajo iz kroga okoli Steinacherja, Maier-Kaibitscha in njima podobnih, služijo vedno le še močnejšemu zatiranju in gospodarskemu zapostavljanju našega človeka.
protiletalski top danes na 28,000 dolarjev. Leta 1939 je stal ameriški MIO-tank 33.000 dolarjev, danes morajo za Shermann - tank izdati
60.000	dolarjev, za Patterton-tank celo 128,000 dolarjev. Dočim so mogli letečo trdnjavo B 17 dobaviti še za 730.000 dolarjev, znašajo danes stroški za eno B 29 že
1.930.000	dolarjev in za B 36 celo 4 milijone dolarjev.
Večina držav si tako dragih naprav za pobijanje ljudi in rušenje naselj sploh ne more privoščiti. Večina evropskih držav sploh ni v stanu, da bi si nabavila nove modele različnih smrtonosnih strojev.
Mislili bi, da je vojna kot tako ogromna in nekoristna potratnost nekaj odvišnega in bi bilo bolje, da bi vojne nikdar ne začenjali. Narodi in države bi se mogli na drug način, brez vojne, zediniti in sicer cenejše in bi pri tem obranili mnogo človeških življenj ter bi izostale grozote in trpljenje, ki so v vsaki vojni neizogibne. Toda-še vedno se najdejo ljudje, ki vedno znova spet hujskajo in pripravljajo na novo vojno, čeprav se rane iz zadnje še niso zacelile.
Mogočno se dvigajo naše gore,
ozirajo se na cvetoče polje,
pošiljajo toke mu bistrih voda,
navzdol se podvizajo hčere gora,
pozdravljajo rod, ki se dviga na dan
in last imenujejo goro in plan.
Trideset let po glasovanju so v deželi Koroški spet na delu vsi, ki trepečejo za uspehe zatiranemu narodu vsiljenega plebiscita, da bi čimprej za vedno izbrisali slovensko bistvo naše starodavne zemlje in ponemčili slednjo gorsko vas. S plebiscitom 10. oktobra 1920 nikakor ni bila zaključena usoda koroških Slovencev, nasprotno z žilavo vztrajnostjo se je in se upira naše ljudstvo narodni smrti. Svojo življenjsko silo in voljo do življenja je naše ljudstvo najbolj pokazalo v času nepozabne, trde in slavne narodnoosvobodilne borbe. Nikdar ne bodo v naši zgodovini pozabljena čuda neverjetnega junaštva, ko je naše ljudstvo, v začetku z golo pestjo in potem od številčno neprimerno močnejšega sovražnika ugrabljenim orožjem, pisalo črke svoje zgodovine in v krvavi borbi pokazalo svojo življenjsko moč.
Močno in nepremakljivo kakor skalnate naše gore, stoji naš rod že stoletja na braniku svojega narodnega življenja. Avstrijskim nacionalnim šovinistom to nikakor ne gre v račun, ter mislijo, čimprej jih iztrebimo, ker ne vemo, kaj prinese bodočnost. Germanizacija vse prepočasi gre in ni se jim posrečilo izbrisati z naše zemlje slovenskega lica. Zato niti ni čudo, da ob tridesetletnici plebiscita, v svoji nepo-učljivi imperialistični ozkosrčnosti, po izgubi dveh vojn, opozarjajo vesoljni nemški svet na ta košček izmučene zemlje, na kateri hočejo v letošnjem letu proslavljati svoje germanizatorične uspehe.
Z velikimi vsotami iz javnih sredstev in drugih fondov, ki jih imenujejo plebiscitno darilo, nameravajo utrjevati nemštvo v nekdanjem plebiscitnem ozemlju, s hinavskim ugotavljanjem, da je bilo za to obmejno ozemlje dozdaj še malo storjeno. Toda komu bodo koristili ti prispevki, ni težko prorokovati: edinole utrjevanju nemških postojank, v ponemčevaine namene.
Nadvse značilno je, da je predobro znani SA-Standartenfuhrer dr. Hans Steinacher dal pobudo za projekt, ki bo požrl ogromne vsote, pet milijonov šilingov in je iz tega jasno, skozi kakšne roke se bodo pretakali ti fondi, kdo jih bo deležen in kakšnim namenom bodo služili-
„Volkszeitung“ piše: velikanski projekt — obmejno ozemlje naj bo odprto tujskemu prometu. Za ta projekt in sicer vzpenjačo na Obir je dal pobudo ,,za glasovanje tako zaslužni" dr. Hans Steinacher. V letu, ko se tridesetič povrača letnica glasovanja je bil torej rojen projekt, da odpremo to goro potom vzpenjače tujskemu prometu in obenem končno odpremo široko cesto v obmejno ozemlje. Plebiscitno darilo in ER P- sredstva naj bodo služila namenu, da ustvarimo v plebiscitnem letu delo, ki bo imelo stalno vrednost enako za Podjuno in Rož ter bo mogočen gospodarski podvig nekdanjega plebiscitnega ozemlja. V komiteju proponentov so poleg Steinacherja dr. Mager-liofer, nekateri župani, gozdne uprave Thurna in Rosenberg — Sonegga ter celulozna tovarna na Rebrci. V ta komite bodo še pri-
IzB»jatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: delavec, Gusometergasse 10, telefon 1624/4, Za vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska lUbltachek & Co., Wicn Vlil., flernalsergarte! 29. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschliefifach 17.
Pri letošnji žetvi bodo že v
pomoč domači snopovezniki
Jugoslovanska industrija kmetij-
skih strojev je v vedno večjem razmahu in dosega vedno lepše uspehe. Tako sporočajo iz velikega kombinata kmetijskih strojev ,,Pobeda“
v Petrovaradinu in Novem Sadu, da so že izdelali prve serije snopovez-nikov tipa ,,Partizanka 512“. — Kljub temu da so Madžari po resoluciji Informbiroja odpovedlali nabavo potrebne opreme za. ta kombinat, ga opremljajo z lastnimi sredstvi in bo že letos izdeloval skupaj s starimi tovarnami vse tisto, ka bi z madžarskimi napravami šele leta 1951: snopoveznike, selektorje, tri-erje, kosilnice, traktorske pluge, kultivatorje in drugo.
V Jugoslaviji bodo že letos
jeseni orali z domačimi traktorji
Že čez nekaj mesecev bo gotova prva serija domačih traktorjev, ki jih bo tovarna v Rakovici do konca leta 1951 izdelala 1500. Delavci pripravljajo vse potrebno za izdelovanje posameznih traktorskih delov, da bi se v drugi polovici leta lahko posvetili predvsem izdelovanju traktorjev. Kljub temu, da jih
čaka težko delo, rakovški delavci, inženirji in tehniki zagotovo obljubljajo, da bodo že letošnjo jesen na zadružnih njivah in državnih posestvih pričeli orati prvi domači traktorji, izdelani po prototipih „Zadruga“, ,,Udarnik" in ,, Rakovica", ki so bili že lani razstavljeni na zagrebškem velesejmu in so uspešno prestali vse preizkušnje.
Vrhniški usnjarji izdelujejo nove vrste usnja
Usnjarna na Vrhniki pri Ljubljani je zaradi kvalitetnega galanterijskega usnja, izdelanega iz svinjskih kož, znana po vsem svetu. Usnje vrhniške usnjarne radi kupujejo v Ameriki, Belgiji, Švici, švedski, Italiji ter v neštetih drugih državah. Za vsako ustrojeno svinjsko kožo dobi Jugoslavija na svetovnem trgu več kot 500 deviznih dinarjev. Vrhniški usnjarji so priznani strokovnjaki, ki neprestano poizkušajo, kako bi svoje izdelke še izboljšali. Lani sla mojstra špen-dau in Novak iznašla nov način obdelave svinjskih kož v najfinejše ,,safian“-usnje. To je prvi poizkus te vrste na svetu, kajti doslej so povsod izdelovali safian-usnje le iz kozjih kož.
Mojster špendau, ki je letos
Svoboda, ki jo oni mislijo
Kakor čitamo v ,,Njihovem tedniku" ali angleški ,,Kroniki" so se v nedeljo, dne 2. t. m., zbrali v Re-pentabru, 15 km od Trsta, pod varstvom zastopnika vojaške uprave Svobodnega tržaškega ozemlja, majorja g. Kelleta, „svobodni“ Slovenci iz Koroške, Gorice in STO-ja, da vsemu svetu manifestirajo, da niso to, kar jim stalno očitajo — (namreč, da mogoče mislijo, da so nesvobodni! op. ur.). Kot zastopnik ,,svobodnih" koroških Slovencev je spregovoril prof. dr. Valentin Inzko in pokazal naše delo na Koroškem. (Upamo, da ie v tem poročilu tudi povedal, da kot svoboden koroški Slovenec poučuje slovenske dijake v celovški gimnaziji slovenščino v nemškem jeziku! op. ur.) Lepoto slovenske pesmi so pokazali šeni-, lenartski pevci v ,,svečani obleki, vsakega domovini zvestega Korošca", v tako imenovanem ,,Karnt-nergvvand", tvorbi ,,Karntner Lands-mannschaft". Po sliki je videti, da sta delegacijo ,,svobodnih" koroških Slovencev vodila prof. dr. V. Inzko in g. Janko Tischler.
,,Dobromisleči“ koroški Slovenec.
BiailiailllllHIIIfllllBIIIIIIIIKillllllllBBBlIllIlBHaillllllHaill
29. maja slavil 45. letnico svojega dela, je ta jubilej proslavil s pomembnim delovnim uspehom: posrečil se mu je poizkus s posebnim načinom obdelave izdelati iz svinjskih kož prvovrstni semiš (velur) usnje za čevlje, ki ga danes izdeluje usnjarna v različnih barvah. Obenem mu je tudi uspel poizkus izdelave tempiranega usnja, ki so ga doslej povsod izdelovali izključno iz telečjih kož. S serijsko proizvodnjo tempiranega usnja z odtisom kač1' ali kuščarja bodo začeli takoj, ko dobi tovarna potrebne plošče za hidravlično stiskalnico. Vrhniški usnjarji so uvedli tudi novost, da barvajo svinjsko usnje v različnih barvah in niansah. Na letošnjem velesejmu v Milanu so bili usnjeni izdelki tovarne ,,Toko“ iz Domžal prvič razstavljeni v 17 različnih barvah ter so vzbujali pravo senzacijo.
Nad 200 vagonov rib so nalovili v osmih dneh
Letošnji ribolov na morju je zelo dober. Že v prvih osmih dneh poletne sezone, ko ni lune, so nalovili na vsem Jadranu nad 200 vagonov rib; skuše, sardele, lokarde itd. Doslej so že precej rib odposlali v večja mesta in induskrijske kraje. Zagreb je v nekaj dneh prejel 5 vagonov, Beograd 2 vagona, Ljubljana in Sarajevo pa tudi večje količine rib. Prav tako so ribiči dobro založili tovarne konzdrv.
Iz Horgoša v Severni Bački izvažajo najboljšo papriko na svetu
V severni Bački se je razvilo pri delovanje sladke industrijske paprike. Od tam zdaj že po vsem svetu razpošiljajo horgoško papriko* ki nima konkurence na svetovnem trgu. Letos gradijo v Bački številne sošilnice paprike, ki bodo pripravljale najboljšo papriko za izvoz-Računajo, da bodo mogli) lizvažat' dvakrat več paprike kot doslej.
V Titovem Velesu že obra-tujo del modernega kombi* nata za svilo
S tem je delovno ljudstvo Makedonije doseglo novo veliko zmago-Novi kombinat za proizvodnjo svile se bo razprostiral, ko bo dograjen * * * * v celoti, na površini 10.000 kvad. m-Konec prve petletke bodo v njem izdelovali tudi svilene tkanine. Za to novo veliko tovarno se sedaj uST posabljajo žene v manjši tovarn svile v Djevdjeliji.
Dobrla ves. Pred nedavnim smo poročali o neznosnih razmerah na |laši ljudski goli, ki se kljub pritožbam prizadetih staršev in protezam Slovenske prosvetne zveze pri pristojnih šolskih oblasteh do za-ključka šolskega leta niti za las ni-So spremenile. Slej ko prej sta na-stavljena na dobrlovegki goli uči* trlja (Kdstinger in Fuiko), ki se nista izkazala samo kot najbolj zagri-žeiui narodna nestrpneža in šovinistična hujskača, temveč tudi kot nesposobna in nedostojna pedagoga (če jim ta oznaka še sploh pristo-Ja), ki jim je tuja vsaka morala šolske vzgoje. Vsekakor imamo bolj vtis, da sla dobila za svoje dokaze 1’heimatbundovske** miselnosti mesto kraj e in kazni le pohvale, če že ne Nagrado. Temu bi se tudi ne čudili; ~~~ takšne so pač šolske razmere pri uas na Koroškem.
Prav nič drugačne pa tudi niso razmere v javnih uradih, ki so vsi Usedeni izključno no nemških ”^udkarntnerjih“, čeprav je na-r°dnostni sestav nage občine zlasti ,laših vasi skoro izključno slovenski. Ne čudimo se, da je tudi. odnos vek uradnikov do vprašanj in te« «enj nagega slovenskega prebivalstva podoben odnosom, ki so jih prikazali zgoraj omenjeni ,,pedagogi“.
Ko je tov. Milka Potočnik, ki je Potovala z otroci na okrevanje v Jugoslavijo, zaprosila na občini za svoja dokumente, so jo kratkomalo odslovili s pripombami kot: ,,kaj bog poli letala, doma hodi in delaj!“ tar podobnimi ,,uradnimi“ izjavami, s katerimi se je posebno izkazal go-spod Tratnik Leopold, ki „reguje“ "zadevne ,,posle“ v občinskem ura-'[ in je znan kot eden najbolj za-&r*ženih narodnih nestrpnežev in jj.aspi* o trnkov koroških Slovencev. “°rda ga ta naga ugotovitev le osreči1 'n ga povzdigne pri oblasteh, ki 'tavednemn slovenskemu življu ni-?° nič manj nasprotne. Nas pa vsekakor podžiga za nadaljnjo borbo za |Ja§e obče pravice, predvsem pa v Zahtevi, da dobimo na občinskem llradu slovenske nastavljence, ki
bodo razumeli tudi težnje ljudstva nagib slovenskih vasi.
Šmarjeta v Rožu. V četrtek popoldne je bila v gmarjeti v Rožu močna toča ,ki je povzročila v vasi Trebljenje Občutno gkodo na polju in vrtovih.
Celovec. Pretekli četrtek v popoldanskih urah se je zgostilo v Celovcu več neviht, ki so se izlile v močno ploho. V nekaterih predelih mesta je padala vmes tudi močna toča, ki je razbila nekaj gip in tu pa tam naredila na vrtib in kulturah znat-
,,Ljudska pravica** poroča, da poživljajo korogki borci iz leta 1918 do 1920 in 1941 — 1945, ki živijo v Jugoslaviji, v zadnjem času svojo dejavnost. Pri tem jih vodi tež* nja, da bi čim tesneje organizacijsko in medsebojno povezali tiste, ki so se v obeh svetovnih vojnah borili za ta del slovenske zemlje. V skupnem načrtnem delu pa hočejo s predavanji, izdajanjem partizanskih 'spominov koroških borcev, z izleti na kraje borb itd. zadovoljiti težnjo jugoslovanskega ljudstva, ki se zaveda neločljive vezi in želi čim tesnejšega stika s koroškimi Slovenci in spoznavanja njihovega življenja in borbe.
„Ljudska pravica** piše: „Meja na Karavankah sicer loči nag narod v dva dela, vendar so korogki Slovenci bili in ostanejo živ del slovenskega naroda. Prav zaradi tega pa tudi težnja nagega ljudstva po spoznavanju današnjega političnega udejstvovanja, kulturnega ustvarjanja in gospodarskega razvoja, skratka, želja no skrbnem spremljanju vsega življenja koroških Slovencev in težkoč, ki jih premagujejo, ni samo razumljiva, marveč postavlja tudi nalogo, da se v tej smeri stori več, kakor se je storilo doslej. Te naloge so se korogki Slovenci tudi resno lotili in prvi krepkejši korak v tej smeri bo vseka-
no gkodo. Posebno hudo je divjalo neurje v severnem in vzhodnem delu mesta, dočim v južnem delu mesta lepo vreme skoraj ni bilo prekinjeno.
Mostič. V gospodarskem poslopju posestnika Ozwaida Ramuscha v Št. Urhu je v noči 14. julija nastal iz 'dozdaj ge neznanega vzroka požar, ki je poslopje uničil do temeljnih zidov in okoli 2.000 kg detelje in sena ter nekaj gospodarskega orodja. gkodo cenijo na 40.000 šilingov, zavarovalnina pa znaša le 4500 š>* lingov.
kor I. korogki partizanski tabor, 23. t. m. v Kotljah pri Gugtanju. Na tem partizanskem taboru se ne bodo sestali samo korogki borci obeh svetovnih vojn, marveč tudi številni prijatelji slovenske Koroške. Tako bo I. korogki partizanski tabor z ene strani služil poglabljanju vezi med koroškimi borci, z druge strani doprinesel k spoznavanju zgodovine koroških Slovencev, s svojim kulturno - umetniškim programom pa nagim ljudem posredoval tudi del korogke slovenske kulture.“
LsaKiss1 SPZ naznanja
Slovensko prosvetno društvo ,,Srce“ v Dobrli vesi vabi na kulturno prireditev, k; bo v nedeljo, dne 23. julija 1950, ob 13. uri, v Narodnem domu.
Na dnevnem redu: igra ,,Domen“
Vsi prijatelji slovenske prosvete pridite!
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške
opozarja vse partizanske invalide, -vdove, politične pripornike in KZ* larje ter vse izseljence, ki so v
posesti uradnega potrdila po § 4 (Amtsbescheinigung) ali izkaznice žrtvam (Opferausweis) in plačujejo mezdni davek (Lolmsteuer) ali dohodninski davek (Einkommen-steuer), da imajo kot žrtve fašizma pri obeh vrstah davka precejšen popust. Vsi zgoraj omenjeni naj se s karto za mezdni davek (Lohnsteuer-karte), uradnim potrdilom oz. izkaznico žrtev in odlokom o invalidski stopnji (Versehrtenstufe) čim* prej zglasijo na sekretariatu ZbPSK v Celovcu, Salmstrasse 6.
Istočasno pozivamo vse žrtve fašizma, katerim je bilo odklonjeno uradno potrdilo (AmtsJiescheini-gung) ali renta, da odklonilni odlok (Bescheid) takoj pošljejo na nag sekretariat.
Jtazpii
iflovcnske fttasvetne
zveze
Celovec, Gasometerg. 10
Mladinci in mladinke, ki želijo obiskati srednje šole ali univerzo v Sloveniji, naj to javijo najkasneje do 30. julija t. I. na naslov: Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Ga-Sometergasse 10. Za prijavo je treba oddati lastnoročno napisano prošnjo z življenjepisom in opisom premoženjskega stanja staršev. Priloženo naj bo tudi z,adnje šolsko spričevalo in, v kolikor jih že imajo, tudi potni list. Kdor pa tega ge nima, naj takoj zaprosi zanj na pristojnem okrajnem glavarstvu.

V Kotljah bo 23. julija I. tabor kor. borcev
Prežihov v o r a n c
v T
T
POZGANICA
pečina je rešetala dalje.
''ipan je predlagal: v "Spraviti moramo na noge pred-Se>» delavstvo. Pri nas bo glo sa-. 0 od sebe, na Prevaljah in na Le-jp1 bo malo trge... čop se je že !°Polnoma izneveril — pa bo že ka-v.°’ ljudstvo je za Avstrijo. Na me-jTško in na črngko organizacijo je I eba pritisniti, da pošljeta čim več JRcIstva! “
*	"Toda Pipan, ali si pozabil, da so Jhjani in Mežičani čisto pod vpli-fj.^1 Kranjcev?** je oporekal Gra-
'šuik z zlobnim glasom.
•	"Da, oficielno! Toda mnogo jih L (ned njimi, ki so z nami — za Av-strijoi"
jj "Razen delavstva moramo skuga-sP^aviti na noge čim več kmečke-vljudstva!** je nadaljeval tajnik p snar, ne oziraje se na zlobne pri-ževA ma^e skupine nezadovoljne-Iji * Abgnar je kot čevljar imel ve-o zvez s kmeti. ,,Na primer Zeci 'veani... Strojanci... Jazbin-••• Zelovčane in Strojance bom
jaz spravil na noge, a Jazbino... to bi mogel vzeti v roke ti, Rožej...?“ Svobodoljubna planinska Strojna je bila znana poleg Jazbine kot najbolj razborit in radikalen kraj v dolini.
Vsi so pogledali pudlarja Rože-ja, ki je s trudnim, izmučenim obrazom sedel za mizo in doslej ge ni bil spregovoril. Bil je ves dan na gihtu in se je zverinsko mučil s gar-ži iz neke nove rude, ki je prvikrat prišla v delo. Zdaj se je počasi spravil pokonci.
,,l)a — Jazbina! To bi se moglo... Toda — počakajte, da pomislim ... Kako pa to, da imamo tukaj dve različni direktivi...? Saj smo vendar ena internacionala...?“
,,Ila, ba, ha...!“ se jih je nekaj škodoželjno zarežalo.
Pipan se je razhudil.
,,Zdaj pa ge ti začni, R.ožej! Internacionala sem, internacionala tja — mi vemo, kaj moramo storiti! Ali si že pozabil, da so ti Jugoslovani na Grobarjevem vrhu zaklali sina
— Kranjci so v službi Srbov in na njihova navodila se mi pokidamo! Ali si že pozabil, kako je zadnjič govoril listi govornik iz Ljubljane? — Torej ti vzameš Jazbino! Naj pride vse, kar leze in gre! Napraviti moramo vtis...**
Rožej ni več ugovarjal, temveč se je ves utrujen zopet spustil na stol.
Pipan in Abgnar sta nato skoraj izključno sama govorila. Agitacija od bige do bige, od praga do praga, vse mora na cesto, možje, žene, otroci... z rdečimi in koroškimi zastavicami ...
Ko sta končala in so bili njuni predlogi molče odobreni, je zaupnik Gradišnik rekel:
,,Meni se zdi, da bi vidva agitirala za Avstrijo tudi tedaj, če bi na Dunaju še cesar sedel na tronu...?“
Agitatorja sta ga grdo pogledala, a zaupnik Marker mu je zabrusil:
,,Škoda, da smo te sploh poklicali na sestanek!“
. Pudlar Rožej se je hotel čim prej iznebiti poverjene mu dolžnosti in je že prihodnjo nedeljo vzel v roke težko, okovano palico ter se napotil v Jazbino na agitacijo.
Resnici na ljubo povedano, ni čutil nobenega pravega navdušenja in bi čisto gotovo ne gel, če bi ga ne bili spravili na noge otroci, predvsem Hčerka Hanika in sin Maks. V njegovi glavi se je mešalo toliko vtisov, čustev in nasprotij, da prav za prav sam ni vedel, kaj je prav in kaj ni! Poleg vsega tega je tlačila ge grozna smrt njegovega sina Klemena ... Sam pri sebi bi bil zelo
rad zvalil krivdo te smrti na Jugoslovane, da bi vsaj laže preložil notranje občutke na eno samo stran; toda to se mu ni posrečilo kljub temu, da se je že mesece trudil. Vedno znova se ga je pri tem polaščal nek dvom, ki mu je sproti podkopa-val ravnotežje.
Z nečim si je bil pudlar Rožej na čistem, a to je bilo, da se je zavedal svojega delavskega stanu, da se je zavedal, da je izkoriščan, da drugi iz njegovega znoja kujejo sebi zlatnike, si zidajo graščine, si postiljajo udobno življenje. Kadar pa je to svojo zavest poskušal spraviti v sklad s tem, kar se je godilo okrog njega zdaj, z vso to agitacijo, z vsem tem političnim napenjanjem, za katerim se je njegova organizacija gnala, pa spet ni glo — novi dvomi so se sproti porajali...
Neodločno in skoraj z bojaznijo si je priznaval, da stvari ne gredo, kakor bi morale... Pred tem ga ni obvarovalo niti veliko zaupanje in veliko spoštovanje do sodrugov kakor sta bila Pipan in Abgnar, ki ju je poznal, odkar je delal na fužinah. Skupaj so ustanavljali delavske organizacije in sta se dolga leta pred njegovimi očmi neustrašeno borila za delavske pravice. To zaupanje mu je bilo v oporo, ko se je odpravil v Jazbino. Njegova okolica je trdno verovala, da bo pod republiko za delavce bolje kakor v Jugoslaviji, in tudi on je mislil tako. Na druge stvari ni mislil in je bil sam daleč od tega, da bi ga vodila kakšna nacionalna čustva — ker se je
K©\	m	u	„DEŽELA JUTRANJE SVEŽINE”
Kot podaljšek Mandžurije leži med Japonskim in Rumenim morjem polotok Koreja, ki predstavlja nekak naravni most med kitajsko celino in japonskim otočjem. Ta polotok je približno tolikšen kot Italija brez otokov (220.000 kv.km) in ima nekaj več kot 25 milijonov prebivalcev, ki so večinoma Korejci, le kakih 300.000 je priseljenih Japoncev in 46.000 Kitajcev. Korejci so tunguško-mandžurskcga in malajskega izvora, in tvorijo nekako mešanico, ki je nastala iz prastarih Aziatov, prvotnih prebivalcev tega ozemlja, nadalje Tunguzov, Mandžurcev, Kitajcev in Japoncev.
Koreja ima tipično monsunsko podnebje: poletja so izredno vroča, zime pa ostre. Večji del polotoka je gorat, posebno na vzhodu, kjer se vzdolž Japonskega morja dvigajo granitne gore. Zahodni del je ploščat in ravninski. V tem delu so izredno rodovitne doline, kjer pridelujejo riž, pšenico, hob in bombaž- Precej je razširjena tudi živinoreja.
Prebivalci Koreje se večinoma pečajo s poljedelstvom. Od industrije velja omeniti rudarstvo; na Koreji pridobivajo namreč zlato, železo in premog. Glavni izvozni predmeti, ki so do druge svetovne vojne odhajali večinoma na Japonsko, so: riž, bob, živina in zlato.
Največje mesto Koreje je Seul, ki so ga v svojem slogu dogradili Japonci. V Seulu je 300.000 prebivalcev. Drugih udobnih naselij ni veliko, kajti podeželske naselbine so revne in slabo opremljene. Mesta so še — Gunzan na vzhodu, Fu« san na jugu in Fenjang na severovzhodu. Od Fusana preko Seula pelje 2750 km dolga železnica v Mandžurijo. Ostale prometne zveze so slabe.
Jezik, ki ga govori večina Korejcev, je zelo različen od japonščine pa tudi od kitajščine. Že od davnih časov po so Korejci uporabljali kitajski podobopis. V današnji Koreji (Severni in Južni) je kakih 1600 šol, ki jih obiskuje približno 350 tisoč učencev. V Seulu je tudi univerza.
Zgodovina Koreje sega daleč v preteklost in še ni raziskana. Znano je, da je že med 1. 1233 — 1122 pred našim štetjem vladala v Koreji prva dinastija. Toda samostojnost te države je trajala samo do 2. stoletja pred našim štetjem, ko so jo zasedli Kitajci. Odtlej je bila Koreja
vazalna država v okviru kitajskega cesarstva. Toda ta odvisnost je bila zelo rahla, tako da so vladajoči razredi upravljali korejsko državo bolj ali manj samostojno.
Takšno stanje je trajalo vse do konca 16. stoletja, ko je Japonska napravila več poskusov, da bi si podredila Korejo, kar pa ji tedaj ni uspelo, ker se je temu odločno upirala Kitajska.
Opirajoč se zdaj bolj na svobodomiselne, zdaj bolj na konservativne kroge, je Kitajcem uspelo, da so obdržali Korejo v svojih rokah in strli težnje po neodvisnosti. Tako je ki-tnjslii uradni jezik postal tudi jezik vladajočega razreda v Koreji. V tem jeziku so bili napisani tudi številni literarni spomeniki, med katerimi velja opozoriti na visoko ravan pesništva. Od Kitajcev so Korejci prevzeli tudi ves dvorni in uradni ceremonial, kakor tudi nauk Konfucija in budizem.
Hkrati z razvojem trgovskega kapitala pa so se pojavile tudi bolj očitne težnje po samostojnosti Koreje, ki jih je zastopala mlada bur-žoazija. Zadnje četrtletje 19’. 'stoletja pa je razvoj trgovskega kapitala prinesel tudi močnejši pritisk z japonske strani..
V letih 1893 —94 je izbruhnil v Koreji velik kmečki upor, kajti iz-
Korejci v borbi za
Toda koncesije, ki jih je dobila Rusija v Koreji, so bile eden izmed povodov za japonsko-rusko vojno (1904 — 1905). Slabost carske Rusije je izkoristila Japonska, ki je-1. 1904 sklenila z vladajočimi razredi v Koreji pogodbo, na podlagi katere se je morala korejska vlada „posvetovati“ z japonsko v vseh važnejših notranjih zadevah in imenovati dva japonska svetovalca — za finance in za zunanjo politiko. Tri leta nato so Japonci razglasili Korejo za svoj potektorat. Japonski kapital je prevzel vse važnejše gospodarske postojanke, Japonci pa so začeli z japonizacijo Koreje. Upori, ki so izbruhnili proti japonskemu nasilju, so bili zatrti v krvi. Leta 1910 pa je Japonska razglasila aneksijo Koreje.
Japonci so na veliko izkoriščal’ vsa bogastva Koreje, vso zunanjo trgovino pa so prevzeli v svoje roke. Korejski jezik so preganjali, knjige, ki so pisale o slavni zgodo-
žemanje prebivalstva je postalo neznosno. Na zahtevo korejske vlade je Kitajska poslala v Korejo svoje čete, da bi zatrle upor. Toda kitajska vojska je doživela poraz za porazom, uporniki pa so pridobivali vedno večjo oblast. Tedaj je vmes posegla še Japonska in poslala še svoje čete v Korejo, ki so v krvi zadušile uporniško gibanje. Japonska je tedaj zahtevala od Kitajske, naj umakne svoje čete iz Koreje. Ker se je kitajska vlada tej zahtevi uprla, je Japonska napovedala Kitajski vojno (1894 — 95), ki jo je Kitajska izgubila. Mir v Simonoseki pomeni konec kitajske nadvlade v Koreji in se začenja doba japonskega vpliva na tem polotoku.
Korejci so se hoteli razbremeniti ostrega japonskega pritiska in so zato iskaii zvezo z Rusijo. Carski Rusiji je to prijalo in je zato brž postavila zahtevo, da morajo organizacijo korejske armade prevzeti ruski oficirji; prav tako je Rusija zahtevala kontrolo nad korejskimi financami, pridobila pa si je monopol pri izkoriščanju gozdov. Ruske zahteve so bile protiutež japonskim težnjam. To nasprotje so izkoristili Korejci, da bi si utrdili samostojnost. Kot viden izraz teh teženj je bila razglasitev korejskega kralja za cesarja (1897).
svojo samostojnost
vini korejskega ljudstva, — so zažgali. To preganjanje je imelo za posledico, da se je preko milijon Korejcev izselil iz domovine v Mandžurijo in južno Sibirijo.
Diogodki v Rusiji, protiimperia-listično gibanje na Kitajskem, pa tudi delo japonskega proletariata je vplivalo na korejsko drobno bur-žoazijo, revolucionarno inteligenco in stare pristaše uporniškega gibanja, da so 1. 1919 sprožili v Koreji narodnoosvobodilno gibanje. Prišlo je do velikih demonstracij v Seulu, od koder se je gibanje razširilo tudi na podeželje. Japonci so to gibanje zatrli. Toda ta upor je prisilil japonske imperialiste, da so nekoliko spremenili upravo v Koreji, obenem pa so poskušali dobiti stike z delom korejske buržoazije.
To delno popuščanje pa so izkoristili mladina in inteligenca, pa tudi delavci mest in vasi. že leta 1923 so bili ustanovljeni prvi komunistični krožki, ki jim je pripadala v

sam imel za Slovenca, čeprav te zavesti ni cenil...
Mati Rožejka mu je ob odhodu rekla:
,,V Močivje pa le pojdi — kljub temu..
Beseda Močivje ga je skelela od tistih dob, ko je zvedel za Petruho-vo smrt, in ga ni nehala skeleti tudi potem, ko je ta bolečina dobila ravnotežje s smrtjo njegovega lastnega otroka. Imel je občutek, neki daljni, neodločni, mrzli občutek, kot da je tudi on... on sam kriv smrti obeh...
Bilo je že proti poldnevu, ko jo je primahal v Jazbino. Ko je stopal po ozki soteski, so mu prihajala v spomin mlada leta; takrat ko je kot mlad hlapec prišel služit k Stanetu, kjer je spoznal Močivsko Meto in od koder je potem odšel v tovarno. Pri ,,prekleti brvi** se je zaustavil in pomislil.
,,K Nicnarju moraš najprej! In izbij mu njegove trmaste muhe iz glave! Dopovej mu, da bo naša stranka laže podpirala vsa prizadevanja Jazbine, če bomo imeli republiko! — Šele če bi pri Nicnarju nič ne opravil, stopi k Stanetu. Tudi on je naš... Dna smer mnogo manj vpliva kot Nicnar, a je naš!“ mu je zabičeval Pipan na pot.
,,Bom pa šel!“ si je rekel Rožej in stopil na brv.
Pri Nicnarju so pravkar južinali. Razen domačinov je bil pri mizi še Karpuhov šantač. Pudlar Rožej je po stari navadi moral takoj prisesti.
Po južini je Nicnar prinesel na mizo smolovca.
„Ta je s Požganice,** je rekel. ,,Letos smo ga precej nažgali, ker smo brez skrbi obirali!“
Nato so pili.
„Ali greš v Močivje?** ga je pobaral šantač, ki z Nicnarjem vred ni slutil, po kaj je Rožej prišel.
,,Le pojdi gor k njim, da jih boš potolažil. Stara ne more pozabiti. Je pa res velika nesreča zanjo. Tak fant! — In ti si tudi najbolj primeren tolažnik, ker imaš sam tako reč na glavi...“
Nicnar je sočutno pogledal.
Rožeju sta se dve solzi zasvetili v očeh.
,,Da, to je hudo... In ko bi čl°’ vek vsaj vedel, zakaj so vsi ti ljudje smrt storili...?“
Nicnarju se je Rožej smilil; ker pa ni poznal tolažilnih besed, mu je v zadregi nalil nov kozarček smolovca in rekel:
,,Le poteši se, le! Je pač hudič, kadar zlodej svojo ovset obhaja. Prav imaš, ko praviš, da človek ne ve, čemu so ti fantje svoje življenje dali. Ko bi vedeli za kaj...“
Rožej se je vidno zdrznil, dvignil
glavo in s širokimi, svetlimi očmi pogledal Nienarja in šantača. Potem je zvrnil ves ostanek smolovca v grlo in skoraj vzkliknil:
,,Veš, star sem, ves izgaran, a to vama rečem, da bi mi ne bilo žal življenja, če bi vedel, da gre za našo stvar! Takoj bi šel tudi jaz...!“
,,Tako je!“ sta mu pritrdila oba.
Minila je že cela ura, a Rožej še
vedno ni prišel na dan s stvarjo, zadelj katere je prav za prav prišel v Jazbino, že večkrat je hotel začeti ter se po ovinkih približati predmetu, a vselej ga je prijelo v grlu in namesto da bi zinil besedo, si je prej poskušal oplakniti zadrego iz goltanca. Slednjič se je le opogumil.
,,Vesta kaj!“ je dejal skrivnostno; ,,ali sta mogoče že slišala...? Tega dne pride k nam mednarodna razmejitvena komisija iz Celovca. Posvetovali smo se in sklenili, da se bomo zbrali v kar naj večjem številu ter jo počakali kar ob cesti — tam pri (tistem grtancui pod gradom... Tam jo bomo...**
,,... tam jo boste napadli in ji dali vetra, ha, ha, ha!“ sta se Nicnar in šantač zarežala na vse grlo. ,,IIa, ha ...!“
Rožej ju je zbegano pogledal, a Nicnar je še naprej dajal duška svojemu veselju:
(Daljei
glavnem inteligenca in ki so začrta* li bodočo pot narodne osvoboditve. Predstavniki Koreje v tujini (Sov* jetski zvezi in ZDA) so to gibanje podpirali.
Za druge svetovne vojne je bil leta 1943 sklenjen sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Kitajsko v Kairu (Roosevelt, Churchill Čangkajšek) o obnovi korejske sa* mostojnosti in neodvisnosti P° koncu vojne.
Ko je na koncu druge svetovne vojne tudi Sovjetska zveza nastop’* la proti Japonski, je bil sklenjen sporazum o razdelitvi vojnih pod* ročij na Koreji. Demarkacijska č”' ta med sovjetskim in anglo-ameri* škim področjem je bila določena oh 38. vzporedniku. Japonske čete, k’ so bile severno od te črte, so se i”°' rale vdati sovjetskim četam, tiste, ki so bile južno od 38. vzporednika, pa ameriškim.
Moskovska konferenca zunanjih ministrov (L 1945) je sklenila, da bo obnovljena, neodvisnost korej' ske države in da bo posebna ameri' ško-sovjetska komisija v posvetu s korejskimi demokratičnimi stran* karm uredila vse potrebno za p°' stavitev začasne vlade za vso K°' rejo. Ker je prišlo do različnih p8' litičnih gledanj na položaj v Koreji, je omenjena mešana komisija pre' nehala z delom že L 1946. Isteg8 leta so bile meseca septembra v sovjetski okupacijski coni volitve v ljudske odbore. Temu politične!”11 dogodku je sledilo obširno izu’e' njavanje diplomatskih not me. Moskvo in Washingtonom, ki pa rodilo nobenega uspeha, pač pa se je še povečala napetost med Sever* no in Južno Korejo. Prišlo je d”' številnih incidentov, ki so popol' noma zastrupili ozračje in onen’0' gočili kakršno koli sodelovanje-Mešana ameriško-sovjetska kom’' sija za Korejo se je sicer ponovi”1 sestala, toda tudi ti sestanki so o s ta' li brez slehernega uspeha. Na z8' litevo delegacije ZDA je oktob1)8 1947 politični odbor Organizacije združenih narodov imenoval med' narodno komisijo za Korejo, ki Pa je svoje delovanje lahko razvila sa* mo v ameriški coni. Tako je prop8' del tudi načrt o splošnih pari”' mentarnih volitvah za vso Korej0-
Meseca maja 1948 je komisij” OZN izvedla separatne volitve ameriški coni. Izvoljena je bilo ”a' rodna skupščina, ki je sprejela vo ustavo za vso Korejo. Teh vom tev pa sovjetska vlada in vlada S® verne Koreje nista nikoli priznftl. za veljavne, češ da so bili rezultf* ponarejeni. Kljub temu je veči”8 ' OZN te volitve priznala za veljav’’ in potrdila ustanovitev republik Koreje z glavnim mesto — Seul.
Tri mesece nato so bile sploš”®’ volitve v Severni Koreji. Izvoljen je bila velika ljudska skupščina, , je tudi sprejela ustavo za vso jo. Nova vlada ljudsko-demokrat’? ne republike Koreje v Fenjang” 1 . prosila vladi ZDA in Sovjetske zv8' ze, naj umakneta okupacijske čet. in ji prepustita vso oblast. Sovje’^ ska zveza se je temu pozivu odzv”' la in umaknila svoje čete iz Sever” Koreje decembra 1948. Oblast ”a tem področjem je prevzela vlad Kirn lr Sena.
Julija 1949 pa je tudi amerišk® vlada prenesla vse funkcije, ki J1 je doslej imela njena okupaciji vojska, na vlado dr. Singman Rhe ja v Seulu in umaknila svoje čet° 1 Južne Koreje.
Tako sta nastali v Koreji dve vi® di, ki sta vsaka zase zahtevali poP8^ no oblast nad vso Korejo. Politic’^ in ideološka nasprotja med obe’’..
vladama so bila tolikšna, da.je PU šlo do čestih incidentov na i’1^ med obema področjema Koreje. , nasprotja — pa tudi različni i°: „ resi, ki jih imata i vlada ZDA i da Sovjetske zveze glede Koreje ^ so povzročila sedanji spopad „ Severno in Južno Korejo. S te”’ P^ reči m vprašanjem se peča Var”0 ni svet OZN; ta vojna in to vPraav, nje pa upravičeno razburja svCn(m no javnost, ki vidi v tem SP°P pi. nevarno ogroženje miru na sv