v- g Domoznanski oddelek NAs glas m inh5 : I 2011 I 352(497. p Hilli I ŠTE1 352(497.12 Videm) COBISS 0 6009089,2 ŠTEVILKA 2 - LETNIK 16 - JULIJ 2011 GLASILO OBČINE VIDEM 1» s MH 'A L ■Jr'’' jf " m i gUHur *■ X 1 M i - Vse najboljše, Slovenija Stran 2 ____ Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in ob 20. obletnici slovenske samostojnosti v občini Videm je bila na predvečer praznika, v petek, 24. junija, na prostem, na osrednjem občinskem trgu. V čast in slavo naši domovini so v kulturnem programu nastopili člani KD Franceta Prešerna Videm — tamburaški orkester, mešani pevski zbor in ljudski godci. Slavnostni govornik je bil župan Friderik Bračič, v čestitki občanom in občankam pa seje županu pridružil tudi poslanec v DZ RS Branko Marinič. Slavnostni govornik na predvečer praznika je bil župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost. V prijetnem kulturnem programu, ki ga je na žalost spremljalo le nekaj deset občanov in občank, smo lahko slišali mnoge lepe pesnitve slovenskih literatov, ki so jih predstavili videmski recitatorji. Vmes pa so z glasbo in s petjem želeli »pričarati« lepoto Slovenije, slovensko besedo, ki je prav gotovo beseda praznika, predvsem pa so zbranim na proslavi želeli sporočiti, da so doma v prelepi deželi, ki jo moramo še bolj spoštovati in imeti radi. Dan državnosti je prav gotovo dan, ki ga večina Slovenk in Slovencev nosi v srcih vseh 365 dni v letu, je med drugim svoj praznični nagovor začel župan Bračič ter nadaljeval: »Slovenke in Slovenci smo si izbrali pot v Evropo, v skupnost, kjer prevladujejo demokratične vrednote, kjer se spoštujeta človekova individualnost in dostojanstvo, kjer so uveljavljene tržne zakonitosti. Seveda je bil ta naš izbor pogojen z ugodno mednarodno klimo, ki je nastala s padcem berlinskega zidu. VSAK IZMED NAS NOSI ODGOVORNOST ZA RAZVOJ NAŠE DOMOVINE Ni pretiravanje, če rečemo, da smo leta 1991 izkoristili edinstveno zgodovinsko priložnost. Priložnost, ki ne omogoča popravnih izpitov. Treba si je bilo izbrati pot demokracije, da smo lahko v veliki meri popravili zgodovinske krivice, ki smo jih bili Ob dnevu državnosti je z izbranimi melodijami čestital videmski tamburaški orkester, pridružili pa so se jim tudi pevci mešanega pevskega zbora in ljudski godci. kot narod brez države deležni skozi celo 20. stoletje. Uspeli smo se uveljaviti kot enakopraven subjekt v mednarodni skupnosti. Priznanje in vstop v organizacijo združenih narodov smo nadgradili z vstopom v EU in Severnoatlantsko zavezništvo. Seveda moramo biti realni in ugotoviti, da članstvo v EU samo po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha, vendar pa nedvomno ustvarja dobre pogoje za napredek in razvoj na vseh področjih družbenega življenja. Slovenija se je pred dvajsetimi leti odločila za mir, svobodo in pravičnost. Vse to so vrednote, ki nas bodo povezovale tudi v priho- dnosti. Vsak izmed nas nosi odgovornost za razvoj naše domovine. Čestitam vam ob dnevu državnosti in vam želim, da bi še naprej vztrajno razvijali in plemenitili vrednote medsebojnega spoštovanja, solidarnega čuta in strpnosti, ki vodijo do prijetnejšega sožitja med nami.« TM Županu Bračiču sta se na proslavi pridružila tudi podžupan Marjan Selinšek in poslanec Branko Marinič, ki se je odločil, da tako pomemben praznik proslavi v krajih, kjer ima korenine, med svojimi ljudmi. Foto: TM Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrej ka Go j košek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. 20 let potem ... Pred dvajsetimi leti, natančneje 25. junija 1991, smo Slovenci razglasili samostojno državo Slovenijo, za katero smo se na plebiscitu z veliko večino izrekli decembra 1990. S pokončno držo in skupnim nastopom vseh Slovencev nam je uspelo v nekajdnevni osamosvojitveni vojni uresničiti sanje, da postanemo gospodarji na svoji zemlji. S prevzemom oblasti je bilo treba preoblikovati ustavo ter povsem na novo urediti funkcioniranje državnih organov in ustanov. V veliki meri nam je to tudi uspelo, pa vendar so se v dvajsetih letih pokazale tudi napake pri vodenju države in luknje v zakonodaji, ki so jih posamezniki s pridom izkoristili in poskrbeli predvsem zase. S sprejetjem ustave in zakonodaje o lokalni samoupravi se je ponudila priložnost za ustanovitev občine Videm. Iz krajevnih skupnosti (Dolena, Podlehnik, Leskovec in Videm) je nastala občina Videm s približno osem tisoč prebivalci. Jeseni leta 1994 smo na demokratičnih volitvah izvoliti prvo vodstvo občine. Občina Videm je razdeljena na volilne enote, ki zaokrožujejo območja, tako da je zastopanost predstavnikov občinskega sveta sorazmerno razdeljena v celotni občini. V drugem mandatu se je krajevna skupnost Podlehnik odločila in ustanovila samostojno občino, tako da danes v občini Videm živi okoli 5.200 prebivalcev. Občina Videm je razdeljena na osem krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe. Za normalno delo občinske uprave, sveta občine in drugih organov občine se je v prvem mandatu pristopilo h gradnji občinskih prostorov, ki so bili leta 1998 dokončani. V novi občinski stavbi so skupaj z občinsko upravo pridobila prostore tudi društva v dvorani občinske stavbe. Upravna enota Ptuj posluje v prostorih občine, s tem je omogočeno, da občani opravijo storitve v domačem kraju. PP Podlehnik, ki nadzira območje občine Videm, ima v Vidmu policijsko pisarno, s čimer je zagotovljena večja varnost za naše občane. Kot že rečeno, smo v občini Videm poskrbeli za razvoj na vseh področjih. Področju zdravstva in zobozdravstva je bila namenjena posebna skrb, saj so vsem občanom in občankam v domačem kraju na voljo osnovna zdravstvena, zobozdravstvena in lekarniška oskrba. Tudi za predšolsko in šolsko vzgojo je odlično poskrbljeno. Zavod osnovne šole Videm s podružnicama Leskovec in Sela nudi v obnovljenih prostorih odlične pogoje za delo učencem in delavcem šol. V zavod osnovne šole Videm je vključeno tudi otroško varstvo z osmimi oddelki predšolske vzgoje. Zaradi potreb po povečanju bomo v letu 2011 dodatno odprli dva oddelka in s tem vsem našim otrokom omogočili primerno varstvo. Za področje varstva ljudi in premoženja skrbijo gasilci štirih gasilskih društev, povezanih v Gasilsko zvezo Videm, ki skupaj s štabom civilne zaščite pomagajo ljudem v stiski. Občina Videm pa z nenehnim vlaganjem v opremo in usposabljanje kadrov zagota- vlja primerne pogoje za delo. Velike zahteve in potrebe so na področju infrastrukture. Občina Videm je ravninsko-haloška občina, ki se razprostira na 82 km2, približno 2/3 sta haloškega območja, kjer ni bilo vodovodnega omrežja in je bilo treba vodo voziti z gasilskimi vozili, kar je bilo velikokrat oteženo zaradi zelo slabih cest. V letu 2010 je bila gradnja vodovodnega omrežja končana in je sedaj vsem občanom omogočen priklop na javni vodovod. Z izgradnjo vodovodnega omrežja so se uredile tudi ceste in javne poti, predvsem na haloškem območju. Ugotavljamo, da so potrebe po sanaciji in izgradnji cestne infrastrukture še zmeraj prisotne na vseh območjih občine. Z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave je poskrbljeno za varnost občanov, vendar nas veliko dela pri izgradnji te infrastrukture še čaka. Zelo velik in finančno zahteven zalogaj bo izgradnja kanalizacijskega omrežja, saj razen v centru občine Videm in v centru KS Leskovec s samo izgradnjo še nismo pričeli. V letu 2011 smo zaključili izgradnjo mrliške vežice in poslovilnega prostora na pokopališču v Vidmu. Center Vidma je lepo urejen, ima videz trga in smo nanj lahko resnično ponosni. Za šport in rekreacijo naših občanov je dobro poskrbljeno, saj občina nenehno vlaga in skrbi za športno-rekreativne objekte na vseh koncih občine. Za potrebe kulturnih in športnih društev v občini Videm načrtujemo izgradnjo kulturno-športne dvorane. V skrbi za občane v tretjem življenjskem obdobju občina načrtuje nakup zemljišča za gradnjo doma upokojencev. S tem želimo omogočiti, da bodo občani jesen življenja preživljali v domačem kraju. Ponosni smo tudi na kulturna, turistična, etnografska in druga društva, ki skrbijo za ohranjanje etnografske in kulturne dediščine. Za ohranjanje pretekle in polpretekle zgodovine na vseh področjih je občina Videm poskrbela z izdajo zbornika, v katerem so opisana vsa področja delovanja občine in občanov. Na gospodarskem področju občina skrbi za razvoj kmetijstva s sofinanciranjem dejavnosti v kmetijstvu, s sofinanciranjem pri nabavi kmetijske opreme in pri komasaciji na območju KS Lancove vas in KS Pobrežje. Na področju zaposlovanja pomagamo obrtnikom in podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest, z ureditvijo obrtne cone pa bo dana možnost novih zaposlitev. Spoštovane občanke in občani, prepričan sem, da nisem opisal vseh pridobitev, ki smo jih bili deležni v času samostojne države Slovenije. V samostojni občini Videm smo v tem času dosegli razvoj, ki si ga pred leti nismo predstavljali. Veliko dela nas še čaka, saj so želje in potrebe občanov velike. Takšnega razvoja v občini Videm ne bi dosegli brez dobrega dela občinske uprave, ki skupaj z županom in občinskim svetom skrbi, da se proračunska sredstva, namenjena investicijam, oplemenitijo s prijavo na razpise in se s tem pridobijo dodatna investicijska sredstva. Prepričan sem, da bo razvoj v Sloveniji in v občini Videm kljub sedanji recesiji hiter in bomo dosegli standard, ki ga imajo razvite države Evropske unije. Želim, da se v občini Videm počutimo varno in zadovoljno ter da z optimizmom zremo v prihodnost. Marjan Selinšek, podžupan občine Videm Foto: TM IZ OBČINSKE UPRAVE Poročilo s sej občinskega sveta Člani občinskega sveta Občine Videm so na 5. redni seji, ki je potekala 12. aprila 2011, potrdili: — letno poročilo Občine Videm za leto 2010, — osnutek Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega Zavoda OS dr. Ljudevita Pivka s podano spremembo, — vključitev v projekt podravsko-ptuj-sko-ormoška regionalna destinacijska organizacija, — pristop Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi v Spodnjem Podravju, — da se podpiše sporazum o pobratenju med Občino Bednja iz Hrvaške in Občino Videm. Na 6. redni seji sveta Občine Videm, ki je potekala 7. junija 2011, je občinski svet potrdil: — predlog rebalansa št. 1 Proračuna Občine Videm za leto 2011, — predlog Odloka o podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja P18-M2 območje poslovno-logistične cone Videm, — predlog sklepa o pristopu Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, — predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JVIZ Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, - ustanovitev dveh dodatnih oddelkov vrtca 1. starostnega obdobja, ki bosta delovala v vrtcih Leskovec in Sela, - predlog sistematizacije delovnih mest v vrtcih na območju občine Videm, — spremembe Pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec, - Pravilnik o oddaji telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo, — sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Videm v letu 2010 v predlagani obliki. Občinska uprava POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane bralke in bralci! Moram priznati, da sem veliko razmišljal o tem, kaj naj pišem, da bi bilo branje zanimivo za čim širše število bralk in bralcev. Odločil sem se za temo OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI V PRIMEŽU BIROKRACIJE. Osnovne usmeritve občinskega razvoja na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa itn. so opredeljene v Občinskih prostorskih načrtih (OPN). Večina občin v Sloveniji nima potrjenih OPN-jev, od 210 delujočih občin jih ima potrjene le 28, 29. je v zaključni fazi. Na našem širšem ptujskem območju je slika podobna kot v večini primerov. Na ožjem območju, na primer v Halozah in Kidričevem, je slika podobna. V sodelovanju z vodstvi občin, predvsem pa s predstavniki Skupne občinske uprave Ptuj, ki za vse občine na našem območju opravlja tudi ta servis, sem v nenehnem kontaktu in skušam pomagati po svojih najboljših močeh. Ogromno telefoniranja in dogovarjanja, bolj malo pa želenih rešitev. Kje vidim naj večji problem? V veljavni zakonodaji, ki je "zanič" na področju prostorskega načrtovanja. V postopkih prostorskega načrtovanja sodeluje tudi sto in več kvalificiranih načrtovalcev - arheologi, kmetijci, ribiči, ptičarji, okoljevarstveniki, vodarji itd. Vsak od teh ima svoje delo opredeljeno v zakonu ali v podzakonskih aktih. Prav tako imajo določen čas, v katerem morajo podati smernice oz. predlagati rešitve. Zelo redki so, ki se držijo teh rokov. Enostavno jih prekoračujejo, sankcij pa nobenih. Občine čakajo, državna birokracija melje. Počasi. Med poslanskimi vprašanji sem ministru za okolje in prostor ter ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal, da bi v teh kriznih časih uvedli turnos službe 24 ur dnevno. Največ bi pospešeni postopki prinesli pozitivnega za gradbeni sektor, ki ga je kriza najbolj prizadela. Posledično pa bi to integriralo tudi druge dejavnosti, ki sodelujejo pri gradbeni operativi. Zanimivo je, da se ti postopki prostorskega načrtovanja najbolj zavlačujejo za občine, ki niso blizu Ljubljane. In kje je to najbolj nazorno in očitno? Za MO Ljubljana je bil OPN končan tako rekoč čez noč. Pri nas pa obrtne cone čakajo, mladi ne morejo graditi, širitev dejavnosti na lastnem dvorišču čaka ... In to zaradi tistih, ki so izgubili stik z realnostjo, predvsem pa s podeželjem. Načrtovalce občinskih prostorskih načrtov prehiteva zakonodaja. Zadnji primer je sprejeti Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki za novogradite-lje zahteva plačilo spremembe namembnosti v vrtoglavih zneskih. Poslanci SDS, SLS in SNS smo temu ostro nasprotovali, a nas je vladajoča koalicija tudi tukaj "povozila". Namesto da bi država spodbujala gradnjo in poseljenost podeželja, počne ravno obratno. In to zato, ker so nekateri izgubili stik z realnostjo, predvsem pa stik s podeželjem. V želji in pričakovanju po čimprejšnjih volitvah vam priporočam dobro izbiro med ponudbo obstoječih političnih strank, ki bodo ponujale najboljše predloge rešitev. To, da morajo priti novi politični obrazi, je za majhno Slovenijo težko. Je le še en "nateg" v množici tistih, ki smo jim bili priča v preteklosti. Namesto da bi se ljudje odločali med strankami, ki ponujajo dobre rešitve za razvoj, so se ljudje odločali napačno zaradi zrežiranih afer. Branko Marinič, poslanec DZ RS Dvajset let slovenske države Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je temeljni dokumetit slovenske osamosvojitve, ki ga je sprejel parlament 25- junija 1991. Z njim je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ na ozemlju Slovenije, priznala obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb. Pred dvajsetimi leti smo uresničili večstoletni sen slovenskih domoljubov in izkoristili priložnost, ki se je ponudila ob prebujenju evropskih narodov, vodila sta jo želja in upanje po oblikovanju družbe, ki bo spoštovala svobodo izražanja, spodbujala demokratičen način odločanja, krepila enakomerni gospodarski razvoj in skrbela za trajnostno kakovost življenja. Ali smo sledili zastavljenim ciljem? Da, če gledamo skozi meglo, ki se iz gozda boječe spušča na sveže pokošen travnik po poletni nevihti. Zal! Svoboda izražanja misli, predlogov in/ali zadržkov posameznika, skupine in civilnih združenj pogosto naleti pri oblasteh na državni in lokalni ravni na nerazumevanje, neodobravanje in se okvalificirajo kot zaviralna ter škodljiva za razvoj družbe. Demokracija je neposreden demokratičen način odločanja o življenjskih situacijah v skupnosti, in glej ga zlomka, kljub zagotovljeni ustavni enakosti se to ne zgodi. Izoblikoval se je sloj državljanov, ki vlada, upravlja narodovo premoženje, kot da je njihovo, ne vedoč, da so le-to dobili v začasno upravljanje. Oblika upravljanja države nas je pripeljala v kritično področje razslojevanja, ko izginjajo posamezni sloji družbe. Oblikuje se sloj pretirano bogatih in ostane večinski sloj državljanov, ki si z lastnim delom ne more več zagotoviti dostojnega življenja. Ne da je samo razvrednoteno delo posameznika, iz odločanja so izključene cele generacije mladih, ki bodo v prihodnosti nosile breme, ki so jim ga z nespametnimi odločitvami naložili. Za našo državo pogosto rečemo, da je vrt Evrope, to drži, je pa tudi res, da z naravnimi resursi ravnamo, kot da ti ne bodo nikoli pošli. Škoda! Oblast poskuša to in ono, ne ponudi pa dolgoročno začrtane razvojne vizije države, da bi lahko še tisti ustvarjalni del družbe, ki je po vsem tem mučenju še ostal, vedel, kako, kaj in kam vložiti znanje, kapital in delovna sredstva. Zal Slovenija nima jasne razvojne vizije, tipamo v megli, ki postaja vse gostejša. Zelja ob jubilejnem letu Ja, izbojevali smo lastno državo, s katero ne vemo, kako z njo upravljati in na kakšen način jo popeljati v svet razvitejših. Želim, da bo naslednjih dvajset let bolj plodovitih, v razvoj usmerjenih in za vse generacije prijetnih. Srečno, moja domovina! Mag. Ivan Božičko Videm in Bednja podpisala sporazum o prijateljstvu Župan občine Videm Friderik Bračič in župan občine Bednja v sosednji Hrvaški Mirko Bistrovič sta 5. maja v Bednji podpisala sporazum o pobratenju med občinama. Zupan občine Videm Friderik Bračič in župan občine Bednja v sosednji Hrvaški Mirko Bistrovič sta v četrtek, 5- maja, v Bednji, kjer so praznovali tudi občinski praznik, podpisala sporazum o pobratenju med občinama, ki že več let uspešno sodelujeta na različnih področjih. V Bednji, pri tamkajšnji osnovni šoli, so tistega dne posadili tudi lipo - drevo prijateljstva. S tem sporazumom nameravata občini ob državni meji potrditi svojo obveznost za izvajanje politike prijateljstva in mednarodnega sodelovanja med vsemi narodi. Podpisnika sta ob tem izrazila željo, da bi v okviru večstoletnih gospodarskih, socialnih in kulturnih odnosov med hrvaškim in slovenskim narodom prijateljske stike in srečanja še spodbudili, ob tem pa tudi izmenjavo izkušenj med občinama, še posebej v gospodarstvu, pri okoljski problematiki in prostorskem načrtovanju. Sicer pa naj bi podpisani dokument občinama Videm in Bednja omogočil začetek sodelovanja pri doseganju vseh ciljev, ki bodo zastavljeni v vse bolj enotni Evropi, z namenom mirnega sožitja med državami in narodi. Slovesnosti v Bednji so se pa tudi poslanec v DZ RS udeležili tudi nekateri vidnej- Branko Marinič, podžupan ši hrvaški politiki, med njimi občine Videm Marjan Selin-tudi Vesna Pusič, poleg njih šek, ravnateljica OS Videm Pri šoli v Bednji so posadili drevo prijateljstva, kar bo tamkajšnje generacije spominjalo na pomemben majski dogodek leta 2011. In še skupna fotografija slovenske delegacije z županom Bednje Bistrovičem in njegovimi sodelavci Foto: TM Helena Šegula, predsednik skupina KD Leskovec z zbo-KS Leskovec Franc Kozel, v rovodjem Srečkom Zavcem. kulturnem programu pa se je predstavil Zenska vokalna TM Podpis pogodbe za modernizacijo dveh cest Videmski župan Friderik Bračič je 21. aprila podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Asfalti, d. o. o., Marjanom Pongracem za modernizacijo dveh cest v občini. Pri podpisu sta sodelovala tudi videmski podžupan Marjan Selinšek in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc. Operacijo delno financira EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013 razvojne prioritete Razvoj regij prednostne usmeritve Razvojnih obmejnih območij s Hrvaško v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013, razvojnepriorite- Videmski župan Friderik Bračič je v drugi polovici aprila podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Asfalti, d. o. o., s Ptuja Marjanom Pongracem za modernizacijo dveh cest v občini. Pri podpisu pogodbe sta se županu Frideriku Bračiču in direktorju podjetja Asfalti Marjanu Pongracu pridružila podžupan Marjan Selinšek in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc. te Razvoj regij. »Gre za dva odseka cest, ki smo ju lani uspešno prijavili na razpis za Južno mejo in pridobili večinski del potrebnih regionalnih finančnih sredstev. Občani, uporabniki obeh cest, bodo sicer sami poskrbeli za gramoz in utrditev kot nujno podlago, na katero bo izbrano podjetje, ki je bilo najugodnejši ponudnik, nato naredilo še asfal- tno prevleko,« je ob podpisu povedal župan Bračič. Dela na odsekih Soviče—Repišče v dolžini 1225 metrov in Zajšek-Jurca v dolžini slabih 400 metrov so se začela junija letos, zaključila pa naj bi se jeseni. Kot je še povedal župan, bo krajši odsek zahteval 51.440 evrov, pri čemer znaša občinski delež sofinanciranja dobrih 13.000 evrov, dela na dobrem kilometru ceste Soviče-Repišče pa bodo zahtevala dobrih 168.000 evrov, od česar znaša delež občine nekaj več kot 28.000 evrov. Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti, pa je po podpisu poudaril: »Vesel sem, da smo uspeli na javnem razpisu v obdobju, ko gradbincem manjka dela. Veseli smo vsakega novega posla, glede na naše dosedanje izkušnje pa v občini Videm pričakujem korektno, dobro sodelovanje, še posebej pa se bomo potrudili, da bo z občino Videm v prihodnje še več dobrega sodelovanja.« Besedilo in foto:TM Skupščina LAS Haloze Razvojni program podeželja za Haloze 2007—2013 temelji na izhodiščih uredbe Evropske unije in uredb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Lokalna akcijska skupina je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale predstavlja LAS Haloze lokalno javno-zaseb-no partnerstvo, ki je oblikovano tripartitno. Z junijem 2011 šteje LAS Haloze 100 članov, ki predstavljajo zastopanost posameznikov, interesnih združenj in društev kakor tudi javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna akcijska skupina Haloze je ena izmed 33 LAS-ov v Sloveniji in ena izmed več kot 2000 lokalnih akcijskih skupin v Evropski uniji. V skladu z Leader programom je bilo do zdaj na območju LAS Haloze od 2008 do 2010 podprtih s pomočjo Leader sredstev 47 projektov v skupni višini 271.622 EUR. Do junija 2011 je bilo zaključenih in izvedenih 40 projektov, dva projekta še čakata na kontrolo in izplačilo, drugih 38 projektov pa je sredstva že dobi- lo na TR-račune. Do leta 2010 ni bilo izvedenih sedem odobrenih projektov. Nosilci projektov so imeli največje težave zaradi zagotavljanja finančnega toka za izvedbo projekta in so žal morali odstopiti od projektov. Projekt »Posodobitev vinotoča«, nosilca Franca Maroha, je bil odobren za sofinanciranje v višini 6.000 EUR. Celotna višina projekta je znašala 18.000 EUR. V tem primeru je bila izplačana vrednost s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v višini 2.155,26 EUR, kar gre za edini takšen primer med vsemi projekti, ko je bila izplačana nižja vrednost, kot je bila odobrena. Zaradi odstopa projektov je območje LAS Haloze v letih 2008—2010 izgubilo sredstva v skupni višini 35.326,28 EUR. Ta sredstva so prekanalizirana v skupni fond za vse LAS-e na območju Slovenije in bodo prerazporejena predvidoma v letu 2013. Ta problem pa se pojavlja praktično povsod po Sloveniji. Zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za novo izbrane projekte vključilo varovalko. Nosilec projekta, ki po podpisu pogodbe ne izvede projekta skladno s Utrinek z LAS-ove skupščine v Halozah. V Lokalno akcijsko skupino Haloze je po zadnjih podatkih vključenih 100 članov. Foto: arhiv LAS Haloze kandidaturo, bo sankcioniran z nezmožnostjo kandidiranja v naslednjih petih letih na ukrepe in razpise MKGP-ja. V mesecu juniju 2011 je bil končan postopek izbora projektov, ki so kandidirali na četrti javni poziv za izvajanje »Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007—2013« za leto 2011. Na javni poziv je prispelo 27 vlog. »V fazi ocenjevanja je eden od vlagateljev odstopil od prijave, tako je šlo v nadaljnje ocenjevanje 26 vlog. Na delavnicah, ki so se izvajale v času odprtega poziva na območju Haloz, je bilo največ izkazanega interesa za sodelovanje iz območja občine Videm; udeležencev je bilo več kot 40. Zal nobena vloga ni prispela iz območja občine Majšperk. Na informativnih govorilnih urah in delavnicah so potencialni prijavitelji imeli tudi tokrat največ zadržkov predvsem zaradi zagotavljanja finančnega toka. Kljub temu da je omogočeno do 85-odstotno sofinanciranje projektov, je za samo izvedbo nosilcem projektov težko zagotoviti financiranje projektne ideje. Zaradi tega je bila poslana kakšna vloga manj na javni poziv, ki pa je imela mogoče zelo dobro idejo izvedbe. Vloge, ki so prispele, so bile po morebitnih dopolnitvah popolne in vsebinsko ustrezne ciljem iz Lokalne razvojne strategije. Vsi projekti so zadostovali merilom LAS-a za odobritev sofinanciranja, vendar žal na območju LAS Haloze ni dovolj finančnih sredstev iz programa Leader za izvedbo vseh projektov. Za leto 2011 je namenjenih 200.000 EUR za sofinanciranje projektov. Največ prispelih vlog je sledilo cilju razvoja podjetništva in kmetijstva ter cilju ohranjanja naravne in kulturne dediščine območja Haloz. Največ prijaviteljev po statusu je bilo nevladnih organizacij in društev, sledijo podjetja, občine, kmetije ter posamezniki. Organ odločanja LAS Haloze je izbral 18 projektov za sofinanciranje iz programa Leader za leto 2011,« je povedala predsednica LAS Haloze mag. Darinka Ratajc. MR Knjižni prvorojenec - Zbornik občine Videm V predprazničnem času so se v dvorani občine Videm zbrali mnogi, ki so težko pričakovali izid knjige, v kateri bodo na enem mestu našli strokovno in poljudno predstavljeno njihovo življenje in delo skozi prerez časa. Zbornik občine Videm je še ena bogata zakladnica vsega, kar ne sme biti pozabljeno, ki so jo pred tem že izdali v občinah Cirkulane, Destrnik, Kidričevo, Markovci in Žetale. V pripravi je tudi zbornik občine Trnovska vas, na Hajdini so izdali monografijo svoje občine, razmišljajo pa tudi o zborniku. »Vsak zapis je nedokončana zgodba, tudi zbornik občine Videm, ki je pred nami. Po navadi zbornike izdajamo ob nekih priložnostih in v občini Videm smo izbrali eno od teh, ki se nam je zdela pravšnja za predstavitev bogate knjige o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti občine na ravnici Dravskega polja in med gričevnatimi Halozami,« je Tatjana Mohorko, urednica Zbornika občine Videm, pospremila na pot knjigo, ki jo bo z zanima- njem vzel v roke vsakdo, ki bo potreboval bolj poglobljene informacije o življenju in delu v tem delu Spodnjega Podrav- Zbornik, ki obsega 420 strani, je nastajal kar nekaj časa, saj je uredniški odbor v sestavi: Friderik Bračič, mag. Darinka Ratajc, Franc Stopajnik, Rado Škrjanec in Tatjana Mohorko ob pomoči Marije Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, lektorice Petre Krajnc in prevajalca Mihaela Koltaka začel z delom že v letu 2007. Sproti se je prilagajal novim in novim znanjem ter podatkom, do katerih so se avtorji dokopali med listanjem po številnih zapisih, dokumentih in informacijah mnogih posameznikov. Na stotine fotografij je bilo treba pregledati in med njimi izbrati tiste, ki najbolj zgovorno izpričujejo dogajanja v preteklosti, pa tudi sedanjosti. Namenjen je 5702 občanoma, ki se ta hip verjetno še ne zavedajo, kako bogata je zgodovina osmih krajevnih skupnosti 80,4 km^ velike videmske občine. Tehnično V spomin na izid Zbornika občine Videm bo pred občinsko stavbo zrasla mlada lipa. Župan Friderik Bračič jo je zasadil ob pomoči direktorja podjetja GP Project Ing Antuna Daljavca, ki je lipo tudi podarilo, podžupana Marjana Selinška in predsednice KS Videm pri Ptuju Alojzije Tušek. Foto: Rado Škrjanec Utrinek z nastopa učencev OŠ Videm ob predstavitvi zbornika Župan se je zahvalil avtorjem in jim podaril izvod knjige. Foto: Rado Škrjanec oblikovanje je delo Rada Škrjanca, natisnila pa ga je založba Vejica, v nakladi 1000 izvodov. Na slovesnosti, ki so ji poleg članov uredniškega odbora poseben pečat dali tudi učenci in učitelji Osnovne šole Videm ter harmonikarska skupina Veseli Jožeki, je bila zelo zanimiva predstavitev vsebine, ki jo je opravila Marija Hernja Masten. Kar 23 avtorjev je vsak z drugega vidika obdelalo to raznoliko in s tradicijo ter kulturno zapuščino bogato občino. VSEBINA ZBORNIKA Nekaj misli zborniku na pot sta zapisala župan Friderik Bračič in urednica Tatjana Mohorko. Mag. Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave, je predstavila Občino Videm v znamenju lokalne samouprave. Videm v arheološkem obdobju je obdelal Ivan Žižek. Videm in kraji videmske občine v arhivskih virih so prispevek Marije Hernja Masten. Zgodovina območja občine Videm pri Ptuju v 19. stoletju je predstavljena izpod peresa mag. Nataše Kolar. Zemljiškoposestniške odnose med svetovnima vojnama je proučila dr. Ljubica Šuligoj. Občina Videm pri Ptuju v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja 1941—1945 je poglavje, ki ga je raziskala mag. Irena Mavrič Žižek. Da bodo tudi generacije za nami vedele, kdo je uredil prvo občinsko zbrano delo (od leve proti desni): Rado Škrjanec, Petra Krajnc, Franc Stopajnik, Marija Hernja Masten, mag. Darinka Ratajc, Tatjana Mohorko in Friderik Bračič. Katja Zupanič je prikazala upravno teritorialni, gospodarski ter družbeni razvoj na videmskem območju po letu 1945 do nastanka samostojne Občine Videm. Branko Oblak se je podpisal pod kratek oris zadružništva na videmskem območju. Narečna členjenost v občini Videm je področje, ki ga je raziskala akademikinja dr. Zinka Zorko. Haložan, vino iz Haloz je delo Lidije Veber. Naravno dediščino haloškega roba je za zanamce ohranil Ivan Božič-ko, Šturmovce pred gradnjo ptujskega akumulacijskega jezera pa Andrej Brence. Razvojne možnosti Občine Videm z ekoremediacijami (ERM) so strokovna študija prof. dr. Ane Vovk Korže. Zgodovina videmske, leskov-ške in selske šole je tematika, ki je pritegnila Jakoba Emeršiča. Župnija svetega Vida je področje, ki ga je predstavil p. Slavko Stermšek, župnijo svetega Andraža v Halozah pa Marjana Srdinšek in Edi Vajda. Spomin na znane osebnosti videmske občine ali župnij sv. Vida pri Ptuju in sv. Andraža v Halozah je ohranil Jakob Emeršič. Franceta Forstneriča - literata Dravskega polja — je predstavila Lea Vaupotič. Videmski slikarji bodo večno živi po zaslugi Nine Jeza. Fašenk v Vidmu, pustni orači iz O kiča in skupina Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-Dravci so še ena tema, ki jo je obdelal Andrej Brence. Katarina in Slavko Flajs sta avtorja poglavja z naslovom Korant - tradicija, blagovna znamka in turistična priložnost. Folklorno društvo Lancova vas — običaji prednikov prikazani na številnih gostovanjih so delo Brigite Tetičkovič. Društveno življenje v občini Videm pa je bolj podrobno predstavila Marija Cernila. Z izidom prvega Zbornika občine Videm so izpolnjena pričakovanja občinskega sveta in pobudnika za izdajo, župana Friderika Bračiča, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za odlično opravljeno delo ter izrazil željo, da bi strokovno Foto: Silvestra Brodnjak napisana in poljudno berljiva knjiga postala dobrodošla gostja slehernega izmed 1775 videmskih gospodinjstev. Silvestra Brodnjak Podjetje Polje-dom. d. o. o., praznuje 20 let Zaposleni v poslovenm centru Polje-dom v Kidričevem Trgovsko podjetje Polje-dom, d. o. o., je bilo ustanovljeno nekaj mesecev pred časom osamosvajanja slovenske države. Ustanovila ga je Marija Milošič iz Vidma pri Ptuju. Svoje poslovanje je začela sama, z eno samo zaposleno delavko, v majhni semenarski trgovini v Podlehniku. Anka Korpar, ki je od takrat še vedno zaposlena v podjetju, pove takole: »Danes je lahko zapisati te spomine, takrat v letu 1991 pa smo bili v strahu, da bomo izgubili vse, saj nismo vedeli, kako se bo razpletlo glede vojne za Slovenijo. Pa vendar so bila prva leta poslovanja po svoje lažja kot sedaj, saj so nam dobavitelji zaupali blago na odlog plačila, država nas je bila pripravljena počakati s plačilom dajatev, kupci so imeli več denarja in bilo je veliko manj administrativnih ovir, za katere sedaj porabimo veliko časa.« Tako so rasli in do leta 1999 odprli še tri kmetijske prodajalne ter v letu 2002 zgradili novo poslovno stavbo v Kidričevem. Na Turnišču, kjer je sedaj sedež družbe, so si v mansardi uredili upravne prostore. V okviru poslovnega centra v Kidričevem poslujejo sedaj na 900 m2 lastne prodajne površine, kjer kmetovalcem in vrtičkarjem ponujajo semena in sadike, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, kmetijski repromate- rial, žitarice in drugo hrano za živali. Še vedno poslujejo tudi v Podlehniku in na Ptuju, na Zagrebški cesti 74 (Turnišče), kjer kupcem ponujajo enak izbor blaga. V Kungoti pri Ptuju boste našli tudi njihovo skladišče za prevzem in odkup kmetijskih pridelkov. Pri njih je tako skozi vse leto moč odkupiti pridelek luščene koruze, krmni ječmen, pšenico, oljno ogrščico, oves in druge kme- Dvajseto obletnico so v Trgovskem podjetju Polje-dom proslavili nadvse slovesno, tudi na priložnostnem druženju z zaposlenimi. tijske pridelke. Vsako leto jih sedaj odkupijo kar do 10.000 ton. Že v letu 1994 so pri njih razvili sistem, ki nagrajuje kupce na višino doseženega prometa in način plačila blaga. S kartico zvestobe Polje-dom lahko kupci v naslednjem letu koristijo darilni bon, ki je odvisen od višine doseženega prometa v prejšnjem koledarskem letu. Z zapisovanjem vsakega posameznega nakupa v bazo podatkov lahko kupcu kadar koli izpišejo količinski in vrednostni nakup blaga (za primerjavo z lastnim knjigovodstvom) ali pa mu pomagajo z nasvetom, npr. kadar se sam ne more spomniti, katero sorto semena je kupil prejšnje leto. Nakupi se seštevajo in ob novem letu nagradijo kupce z vrednostnim bonom. V letu 2009 so razvili tudi veleprodajo vrečenih žitaric pravnim osebam, ki jih spakirajo v lastni pakirnici v Kidričevem. Blago za zdaj ponujajo na območju Maribora, Dravske in Savinjske doline ter Zasavja, v prihodnje pa želijo tak način prodaje razširiti po vsej Sloveniji. S svojimi 21 zaposlenimi delavci se trudijo, da bi bilo njihovo blago kakovostnejše, postrežba prijaznejša in cene ugodnejše od konkurence. Ob 20. obletnici se iskreno zahvaljujejo vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem, s katerimi so ustvarili pristen in pošten odnos v trgovanju. Obiščite jih — veseli bodo vašega obiska! AZ Sončna elektrarna Muzek v Zgornji Pristavi Sončna elektrarna na kmetiji Muzek v Zg. Pristavi zavzema 276 monokrisfalnih panelov, skupne moči 49,68 kW. Foto: AZ Obnovljivi viri energije so pomemben vir primarne energije v Sloveniji. Med obnovljive vire prištevamo biomaso, sončno energijo, hidroenergijo, energijo vetra ter geotermalno energijo. Povečevanje njihovega deleža pa je ena od prioritet energetske in okoljske politike države. Država s sistemom subvencioniranja spodbuja pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji inštaliranih 729 sončnih elektrarn s skupno močjo 37,4 MW. Po pokrajinah je naj večje število sončnih elektrarn na Štajerskem. Primorska regija, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za obratovanje sončnih elektrarn, pa dosega nekje 10 odstotkov vseh inštaliranih sončnih elektrarn v Sloveniji. V občini Videm je trenutno samo ena, in sicer sončna elektrarna na kmetiji Muzek v Zgornji Pristavi. Dolgotrajen postopek, od ideje do začetka obratovanja elektrarne, nam je predstavil njihov sin Jernej, ki ima največ zaslug za uspešno izpeljan projekt. Sonce predstavlja neizčrpen vir energije, brez katere življenje na zemlji ne bi obstajalo. Zato velja sončna elektrarna za eno najboljših možnosti pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Sončna celica je osnovni gradnik fotovoltaič-nega sistema, tako dobimo več skupaj povezanih celic v sončni panel ter več sončnih panelov, povezanih v sončno elektrarno. Za samo delovanje elektrarne je potrebno sončno obsevanje. Naj večji izkoristek sončne energije dobimo, ko je vpadni kot sonca na celico pravokoten, vendar elektrarna deluje tudi pri oblačnem in deževnem vremenu z manjšim izkoristkom. Kot je povedal Jernej Muzek, so v začetku leta 2010 začeli zbirati informacije in pripravljati dokumentacijo za izgradnjo sončne elektrarne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tu je treba poudariti, da je pridobivanje dokumentacije za izgradnjo dolgotrajen postopek. Medtem pa zakonodaja o znižanju podpore odkupne cene električne energije narekuje vsakoletno znižanje in s tem posredno postavlja letni rok izgradnje in ekonomično upravičenost. Vendar, kot pove Jernej, jim je kljub vsem težavam in oviram uspelo postaviti in priključiti elektrarno na omrežje še v decembru 2010 ter s tem zagotoviti takratno postavlje- no višjo odkupno ceno električne energije- Sama elektrarna na kmetiji Muzek zavzema 276 monokristalnih panelov, skupne moči 49,68 kW. Ker gospodarsko poslopje nima idealne lege, je bilo treba izdelati podkonstrukcijo ter tako sončne panele v vrstah obrniti na južno stran. Predvidena letna proizvodnja elektrarne je 55 MWh, kar zadostuje za približno 12 gospodinjstev. Namestitev celotne podkonstrukcije ter montažo panelov so izvedli sami. Sami pa so pridobili tudi vso potrebno dokumentacijo ter s tem občutno znižali celotno investicijo. AZ »Kulok« - delo in družen je je to, kar potrebujemo Ob koncu delovne akcije pa še skupinska fotografija vseh udeležencev Foto: Janez Merc Sodobni čas prinaša v naše glave in ravnanja vedno več skrbi, ljudje pa postajamo vse bolj zaprti in osamljeni. Potreba po družabnosti in druženju je še pri nekaterih komajda živa, če pa pogledamo na vrednote, je skupnih vrednot vse manj. Nekatere vrednote in potrebe gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega časa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neizogibne, kljub termi pa nič več ni tako, kot je bilo nekoč. Nekoč so bile krajevne ceste, zdaj javne poti, nekoč so bile povsem odvisne od vzdrževanja uporabnikov, danes je večini do ceste malo mar ali kličejo občino in njene službe. Se več, nekaterih niti ne moti, če na občinski cesti tudi pred domačo hišo najdeš veliko lužo, kamenje ali kakšno drugo oviro. Skrat- ka, nekateri niso pripravljeni poskrbeti za urejen videz in red niti pred svojim pragom, kaj šele na cesti, ki je in ni njihova. Tisti, ki jim je za stanje vseeno, kažejo le na občino, pa čeprav bi lahko veliko drobnih zadev rešili sami. Naselje Trdobojci je eno številnih naselij v KS Leskovec, niso pa tako številni primeri, ko bi se večji del krajanov in vikendašev iz dela naselja zbral na delovni akciji, ki smo ji nekoč po domače rekli kulok. Takšen način dela in druženja v Trdobojcih traja že leta. Letošnja delovna akcija je bila v soboto, 11. junija. Prijetno, ne preveč vroče vreme je v tokratno akcijo pritegnilo kar 26 krajanov in drugih uporabnikov ceste. Pomembni cilj akcije je ureditev ceste. Ta doživi v tistem delu, ki je predmet akcije, pravo generalko. Naj navedemo, da sicer režijski obrat opravi del čiščenja, vendar je prav, da se vsaj enkrat na leto dobro uredijo tudi okolica ceste, mulde, kanali in vse, kar vpliva na prevoznost. Ce k temu dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrževanja in tistega, kar s seboj prinesejo neurja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar noče zmanjkati. S takšnimi akcijami vidno prispevamo k trajnosti in uporabnosti ceste, pa tudi krajani pričakujejo, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrževanjem in popravilom asfalta. Nekateri lastniki ali sosedi lokalne ceste zelo skrbijo za njen videz, žal pa imamo tudi take, ki na tej cesti pustijo krmo, ki so jo spravljali s hriba, zemljo, ki so jo nanesli z njive, in še kaj. Iz nekdanje samo delovne akcije pa se je s časom povečevala želja po druženju, ki se nadaljuje po vsaki končani akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi družini ali pa tudi v bližjih kleteh in s tem krepimo tisto, česar nam s sodobnim časom vedno bolj primanjkuje. Krepitev nekaterih skupnih vrednot pa je tisto, kar je vse bolj zaskrbljujoče, saj je druženj krajanov vse manj, odnosi pa so vse bolj prazni. LETOŠNJA AKCIJA NA CESTI JE USPELA, NE MANJKA PA IDEJ, KAKO NAPREJ Zahvala velja vsem, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo prispevali k javnemu dobru in prijetni družbi. Za tiste, ki pa se sramežljivo izmikajo, pa povabilo k spremembam. Beg od Utrinek z udarniškega dela na cesti v Trdobojcih takšnih vrednot pomeni beg od ljudi, beg vase, beg od okolja, ki je bilo nekoč domače in prijetno, kakšno bo pa danes in jutri, pa je odvisno od nas. Glede na število sodelujočih se za delo in vrednote vsaj za prisotne ni treba bati, tistim, ki pa jim to manjka, pa naj velja, da nikjer na naših cestah in v okolju ne manjka dela, v človeški duši pa ne manjka potreb. Ceste so ogledalo uporabnikov, ne le tistih, ki samo kličejo druge po pomoč, ampak tudi tistih, ki so pripravljeni kaj narediti zase. Tistim pa, ki za vse čakajo na občino, naj povemo, da tudi mi čakamo novi asfalt in popolno obnovo, se pa zavedamo, da smo občani, ki dajemo in sprejemamo, in na tak način sporočamo občini, koliko nam je kaj vredno. Mag. Janez Merc Med najbolj cenjenimi lekarnami znova videmska V GH Bernardin v Portorožu je bila letošnja razglasitev desetih najbolj cenjenih lekarn v Sloveniji za preteklo leto. Izbor je tudi letos potekal pod okriljem priloge časnika Dnevnik Moje zdravje in časopisne hiše Dnevnik. Naj lekarna 2010 je lekarna Brod, potem pa ji sledijo Domžale in na tretjem mestu lekarna pri Svetem Martinu na Hajdini, odlično pa sta se tudi v letošnjem izboru odrezali lekarniški enoti Lekarne Ptuj, Breg in Videm pri Ptuju. Sicer pa je namen izbora približati farmacevtski poklic uporabnikom in poudariti njegovo pomembnost ter javnost spodbuditi h kritični presoji lekarniških stori- tev. Ob tem pa stranke tudi spodbuditi, da bi se za nasvet pogosteje obračali na lekarne, saj so jim zaposleni v njih pripravljeni posredovati svojo bogato zakladnico znanja, kadar koli je to potrebno, v vsakoletno povabilo k sodelovanju v akciji zapišejo njeni organizatorji. Akcija se je v Sloveniji zelo hitro prijela in ima vsako leto večji odziv, po mnenju mnogih pa je potrebna in dobrodošla tako za lekarne kot njene uporabnike. Ljudi preprosto zanima, kakšne lekarne imamo v Sloveniji, ali te ustrezajo novim potrebam in tudi željam, lahko pa zelo dobro vpliva tudi na prepoznavnost lekarne in farmacevtskega poklica. Ta izbor pa je lahko pomemben tudi za farmacevte same, ki se vsak dan znova trudijo biti kar najbolj prijazni. Lekarni Videm pri Ptuju iskrena čestitka tudi letos za tako izjemen uspeh v slovenskem prostoru! TM Lekarna v središču Vidma je zelo priljubljena in cenjena pri strankah, kar sodelavkama Tatjani Ules Kozoderc, mag. farm., in Marjetki Frangež, lekarniški procesničarki veliko pomeni. To bo dobra spodbuda za njuno nadaljnje delo v videmski lekarni. Foto: TM Vnukinja najstarejše trte raste v Dravcih Pri etnografskem muzeju v Dravcih, na kmetiji Korpiče-vih, so v maju zasadili cepič, že vnukinjo slovite najstarejše trte na svetu z Letita, ki jo je KTD Klopotec Soviče-Dravci podarilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Vinarji so cepič naredili iz potomke žametne črnine, ki raste pri Sv. Ani v Dolanah. V dar so jo od mariborskega župana dobili leta 2007, lani pa so pobrali že drugi pride- lek in je obilno rodila. Pri slovesnem sajenju že kar bujnega poganjka so združili moči pomembni možje, med njimi je bil tudi prvi mož videmske občine, župan Friderik Bračič, ki je pozdravil tak dogodek, še posebej ponosen pa je bil, da ima poslej tudi občina Videm potomko najstarejše trte na svetu. »Lokacija tukaj je za dobro rast trte odlična in verjamem, da bo trta tudi odlično rastla,« je še dodal Bračič. Vesel, da je do tega slovesnega dogodka prišlo, pa je bil tudi gospodar Zvonko Korpič, ki je na kratko orisal sodelovanje z društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze, pa tudi, kakšen je bil sploh postopek, da je cepič pri Sv. Ani nastal posebej za KTD. Zvonko Arnečič, podpred- sednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, sicer pa skrbnik stare trte pri Sv. Ani, je izrazil zadovoljstvo, da je do tega slovesnega trenutka sploh prišlo. In če dobro uspeva v sosednji občini Cirkulane, v haloški zemlji, potem se je vinarjem zdelo dobro, da jo zasadijo še kje drugje v Halozah, in Dravci so že bili ena od lokacij, je še razložil Arnečič. S seboj je prinesel stekleničko prve polnitve žametne črnine, s posebnimi navodili in željo, da bi cepič stare trte dobro rastel tudi pri muzeju v Dravcih, pa je steklenič- ko predal Zvonku Korpiču in Janiju Altu, predsedniku KTD ter tudi novemu gospodarju trte. Na slovesni zasaditvi se je Cepič trte so z združenimi močmi, ob posebnih navodilih priznanega vinarja Arnečiča, uspešno spravili v zemljo. Zdaj pa upajo, da bo žametna črnina čim prej in čim bolj obilno obrodila. zbralo veliko ljudi, domačini Vinogradniki in Veseli Jože-so pripravili bogato pogo- ki. stitev, za dobro voljo pa so TM s pesmijo poskrbeli pevci Med obiskovalci, ki so spremljali zasaditev vnukinje stare trte z Lenta, sta bila tudi turista iz daljne Avstralije, ki sta prav v tistih dneh prenočevala na Korpičevi kmetiji. Foto: TM V Pobrežju postavili dve majski drevesi V Pobrežju že nekaj let tradicionalno postavljajo prvomajsko drevo, in sicer na dveh mestih: v spodnjem (v Borštu) in zgornjem delu Pobrežja. V Borštu se krajani sami organizirajo za postavitev drevesa in si priredijo pester popoldan ob druženju, dobri hrani in pijači. Tokrat so si omislili peko piščancev v zunanji peci. Postavljanje prvomajskega drevesa v zgornjem delu Pobrežja pa je potekalo v organizaciji turističnega društva, kjer je bilo prav tako veselo. Da pa je mesec maj še bolj pester, so v Borštu pripravili zabavo ob podiranju prvomajskega drevesa, s pečenimi postrvmi. AG Ročno postavljanje »majpana« v Borštu Foto: AG Postavljanje »majpana« v zgornjem delu Pobrežja Foto: Marko Peter V Vidmu postavili svoje majsko drevo V Vidmu pri Ptuju so, kot je v navadi, okrasitev in postavitev mlaja so že tra-zadnji dan v aprilu postavili majsko dicionalna domena domačih gasilcev, drevo oziroma mlaj. Sečnja, prevoz, članov PGD Videm pri Ptuju. Pod mogočnim videmskim majskim drevesom se je zbralo veliko veselih ljudi, ki še ohranjajo to pristno slovensko tradicijo. Foto: Laura Rožman Videmski gasilci so se tudi letos izkazali, saj so poskrbeli, da so izbrali veliko in pokončno drevo in ga varno spravili iz gozda. Seveda so morali do postavitve nanj tudi paziti, da drevesa ne bi kdo poškodoval ali celo ukradel. Postavitve majskega drevesa se je kljub tipično aprilskemu muhastemu vremenu udeležilo mnogo gledalcev, ki so se lahko po koncu prireditve okrepčali z dobro hrano in pijačo. Majsko drevo so z glasbo iz harmonik pospremili vaški godci in sramežljivi sončni žarki. Sicer pa ima majsko drevo mnogo simbolov. Nekateri ga postavljajo kot simbol moči, pokončnosti in rasti delavskega gibanja, drugod se postavlja kot simbol prehoda mladih fantov v polnoletnost, ponekod predstavlja konec sečne sezone, spet drugod pa simbol pomladi in še kakšen pomen bi verjetno lahko našli. Laura Rožman Prvo srečanje Merčevih Bojan Merc je bil pobudnik in organizator prvega srečanja rodbine Merc, ki se je zgodilo v juniju v Vareji, ob tamkajšnjem športnem centru. Bilo je res čudovito in upajo, da bodo to še ponovili, je bilo skupno mnenje nadvse vesele in številne druščine. Srečanje se je začelo opoldne s kosilom in nadaljevalo skozi popoldne ter zaključilo v zgodnjih nedeljskih urah. Na povabilo se je odzvalo kar 77 članov družine Merc iz bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih krajev. Manjkala sta dva bratranca iz Nemčije, sicer pa jih je bilo veliko, celo več, kot je Bojan pričakoval. »Neverjetno dobro je bilo, res čudovito, kot so zatrdili vsi zbrani. Saj ne, da se med seboj sploh ne bi poznali, je pa življenje danes takšno, da se zelo redkokdaj najdemo skupaj, morda še najbolj ob pogrebih. To je žalostno, zato sem se odločil za izvedbo takšnega skupne- M , , 7 mik ESllSšŠ . >/y ... ' v "'■'Hr . .-v: ’ . Prvo srečanje velike družine Merc ostaja nepozabno ... Foto: Bojan Merc ga srečanja in lepo je bilo opazovati vse ko so si imeli povedati, da je nekaterim sorodnike, kajti nekateri med njimi se zmanjkalo časa za igre, skoraj vsi pa smo niso videli že po 10, 15 ali 20 let. Toli- se zavrteli ob glasbi,« je povedal Bojan Merc. Najmlajša udeleženka prvega srečanja Merčevih je bila mala Eva, ki se je komaj zače- la dobro postavljati na noge, najstarejša pa 77-letna Elizabeta Drevenšek, sicer Bojanova teta. Prav gotovo se bo Bojan poslej trudil, da se sorodniki srečajo vsako leto, in verjame, da jim bo vsako leto uspelo, saj si vsi želijo enako, je ob koncu še napovedal Merc. TM Leskovški kulturniki ob dnevu državnosti v Tuzli Na povabilo združenja Slovenske izseljenske matice v Tuzli smo se 25■ junija v jutranjih urah podali na pot proti Bosni in Hercegovini. Zasluge za to srečanje imata zborovodja Srečko Zavec in naša rojakinja, ki živi v Tuzli, Majda Souček. Srečala sta se v Stični in tam se je porodila ideja o našem skupnem sodelovanju. Povabilo je sprejel tudi župan Friderik Bračič s soprogo Julijano in tako smo vsi skupaj krenili na pot. V Tuzli so nas toplo sprejeli naši rojaki. Po nastanitvi v hotelu smo se pripravljali na večerno slovesnost ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Na tej slovesnosti je najprej spregovorila predsednica tamkajšnjega društva gospa Alenka, k besedi pa je pozvala tudi predstavnika za družbene dejavnosti slovenske ambasade v Sarajevu, predsednika tuzelske županije in nato še videmskega župana Friderika Bračiča, ki je zbrane v duhu narodnega zavedanja lepo nagovoril in na kratko predstavil našo občino. Ob tej priložnosti jim je podaril tudi Zbornik občine Videm. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali tamkajšnji otroci, ki obiskujejo krožek slovenskega jezika, pevska skupina Slovenčice pod vodstvom Lejle Mulaosmanovič in Ženska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca. Osupnilo me je spoznanje o narodni zavesti teh ljudi, kaj jim pomeni slovenski jezik, s kakšnim žarom, zanosom so peli slovenske pesmi, otrokom pa sta Cankar in Prežihov Voranc domača kot je našim otrokom domača nogometna žoga. To so ljudje, ki jih je zaznamovala nesmiselna vojna, preprosti, polni optimizma, ljudje, ki Ženska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca se je v kulturnem programu predstavila skupaj s tamkajšnjo pevsko skupino Slovenčice, ki jo vodi Lejla Mulaosmanovič. Obisk Tuzle in sprejem pri enkratnih gostiteljih bo Leskovčanom, ki so v družbi župana Bračiča obiskali to mesto, ostal v lepem spominu. se znajo prilagajati življenjskim situacijam. Takšne jih je naredilo življenje in verjemite, marsikdo izmed nas jim lahko zavida. Po kulturnem programu je sledilo druženje dolgo v noč. Naslednji dan so nas naši gostitelji popeljali po Tuzli in nam razkazali njihove znamenitosti, ena izmed teh je prav gotovo rekreacijski center Panonika, pa slana jezera, ki služijo za kopanje in so edina te vrste v Evropi. Ko smo poskusili še njihove čevapčiče, smo se nekateri tudi v solzah poslovili in si obljubili, da bomo tudi v prihodnje ohranjali stike. Spletla se je vez, ki jo želimo negovati, zato pričakujemo obisk prijateljev iz Tuzle že letos v jeseni. Slavica Vidovič Pevke iz Leskovca so se predstavile tudi samostojno, z nekaterimi lepimi slovenskimi pesmimi. Foto: arhiv KD Leskovec Videmski gledališčniki znova uspešni Mladi igralec uspešne videmske gledališke skupine Uroš Simenko je v letošnji sezoni zablestel z vlogo malega Marka v predstavi Zenske stvari. Po uspešnih predstavah, kjer je bil ljubljenec občinstva, gaje opazila tudi selektorica območnega srečanja gledaliških skupin. sodelovalo 20 skupin s približno 250 igralci. Priznanja so dobili štirje: za najboljšo žensko in moško glavno vlogo in za najboljšo žensko in moško stransko vlogo. Podelitve se je udeležila celotna videmska skupina, saj so bili priznanja vsi zelo veseli. Takoj po prejetem priznanju Uroš Simenko - mladi gledališki talent Foto: Bojana Orešek Uroš je na regijskem srečanju JSKD prejel priznanje za najboljšo moško stransko vlogo. Vlogo komaj dve leti starega Marka je zaigral prepričljivo v vseh pogledih. UROŠ IMA TALENT Na območnem srečanju je je Uroš povedal: »Ko sem zvedel, da sem dobil priznanje za igro, sem bil najprej presenečen, potem pa vesel. Moram povedati, da sprva nisem dojel, kako velika reč je lahko priznanje. Vloga Marka v igri Ženske stvari mi je bila izredno všeč — pisana Gledališka skupina na podelitvi v Ormožu na kožo. Rad se šalim, rad igram vesele vloge, ki jih skušam še sam popoprati s satiro. Z delom v amaterskem gledališču sem začel že v četrtem razredu OS Videm. Imeli smo gledališki krožek, kjer smo se radi zbirali, se veliko šalili, malo nagajali mentorici Mariji, na koncu pa vedno naredili predstavo, s katero smo blesteli. Že takrat smo se velikokrat uvrščali v nadaljnja tekmovanja in dobivali priznanja. Bilo nas je veliko, včasih preveč, pa so nekateri odhajali. Ostali pa smo vedno glavni Aleš, Aneja, Doroteja, Suzana, Matjaž, Petra pa ... Doslej sem igral v štirih otro- ških in treh odraslih gledaliških igrah. V Samorastnikih sem igral Metinega otroka, v Zakonskih zdrahah pa zakonskega moža. Dobro sem odigral obe vlogi, ampak Marko pa je bil nekaj več, čutil sem, da sem mu dal del sebe, da je zlezel vame, me pootročil. Na koncu bi rad povedal, da je to priznanje zasluga vse videmske gledališke skupine, ki dela zelo dobro že vrsto let.« Mlademu nadarjenemu igralcu Urošu Simenku iskreno čestitam. Se veliko uspeha, Uroš! Marija Cernila Magdalena Strmšek, ambasadorka prostovoljstva leta 2011 Prostovoljka je postala že v srednji šoli, ko je ljubiteljsko delovala v kulturnem in športnem društvu. Pravi, da ji je bilo prijetno delati z vrstniki. S prostovoljnim delom je nadaljevala v času študija na Fakulteti za socialno delo, kjer je bilo prostovoljno delo del obvezne prakse. Tako je prišla v stik z različnimi prostovoljnimi organizacijami. Danes delu- je na področjih preventive, odvisnosti, mladostnikov, v mednarodnem prostovoljstvu in mladinskih izmenjavah, pa tudi kot spremljevalka oseb z motnjo v duševnem razvoju. Magdalena Strmšek, doma iz Pobrežja, je zaposlena v zavodu Pelikan, ki deluje v okviru Karitasa, prostovoljka je tudi v društvu Sožitje. 3. decembra lani je bila imenovana za ambasadorko prostovoljstva leta 2011. V občini Videm smo lahko zelo ponosni nanjo in na njeno izjemno prostovoljno delo. V pogovoru s prostovoljko smo izvedeli veliko zanimivega. Kakšno delo opravljate v Pelikanuš »Kot terapevt učim varovance osnov življenja v skupnosti. To zna biti za nekatere kar problem, saj niso vajeni stvari deliti. Učimo jih predvsem preprostih stvari: da si sami kuhajo, pospravljajo, da sami poskrbijo zase. Z njimi imamo individualne in skupinske pogovore. Po treh mesecih priprav nekateri odidejo naprej v komune, največ v Italijo. Povezani smo s komunami Don Pierina.« Kako ste postali ambasadorka prostovoljstva? Kdo vasje predlagali »Vlada je ustanovila nacionalni usklajevalni odbor za izvajanje evropskega leta prostovoljnih dejavnosti 2011 in odbor je k dvema že obstoječima ambasadorjema dodal še sedem novih. Smo iz raznih profilov in dejavnosti.« Kakšna je vaša naloga v letu prostovoljstva? Boste precej obremenjeni? »Naša naloga je promoviranje prostovoljstva kot vrednote, kot načina dela, kot cilja. Veliko ljudi tega niti ne ŠPORTNO DRUŠTVO SELAN V ŠD Selan je v začetku leta zapihal nov veter. Na februarskem občnem zboru je bila izvedena rekonstrukcija vodstvene strukture društva. Po dveh letih predsedovanja, ko je društvo prehodilo prve korake, je Peter Palijan funkcijo predal novemu predsedniku Dejanu Tramšku. V skladu z novim statutom se je člansko razširil tudi upravni odbor, saj se je na pobudo članov oblikovala pohodniška sekcija ŠD Selan. Njen »Ponosna sem na to častno imenovanje,« pravi Magdalena Strmšek. Foto: zasebni arhiv poskusi in naša želja je, da bi do tega prišlo. Pravzaprav si še niti ne predstavljam, kako bo, verjetno pa bo treba predavati, sodelovati na prireditvah, pisati članke ... Ne vem, koliko časa mi bo to vzelo, vendar če delaš z veseljem, potem ni nič težko.« Kot prostovoljka delujete tudi v planinstvu. Je prostovoljstvo tudi temelj planinske organizacije? »Ja, prostovoljstvo in planinstvo sta neločljivo povezana. Vse deluje na tej podlagi, naše delo je pomembno. Sama sem v okviru planinstva prej delala več, zdaj malo manj. Sodelovala sem na planinskih izletih z mladostniki, imeli smo tabore, sicer pa poskušam čim bolj promovirati pohodništvo in planinstvo. Veliko mladih namreč potrebuje motivacijo, da gredo v naravo in hribe, le težko se ločijo od računalnika. S spodbujanjem hoje v naravo bi zato morali začeti že v vrtcih.« Kaj vam pomeni imeno- vanje in kaj je vrednota prostovoljnega dela v teh potrošniških časih? »Ponosna sem na to častno imenovanje. V lokalni skupnosti je veliko prostovoljcev, ki za svoje delo ne dobijo niti besedice hvala, vendar nam prostovoljstvo pomeni način življenja. Tu gre za lastne interese, za lastno iniciativo, da se vedno več ljudi izgublja v materializmu in pozabljajo na vrednote, kot so solidarnost, pomoč, pozablja se na človeka. Ljudi ocenjujemo le po tem, koliko kdo ima, ne vzamemo pa si časa za sočloveka. Zato je prostovoljstvo nujno poudarjati. Meni prostovoljstvo preprosto pomeni osebno zadovoljstvo, saj sem spoznala, da več, ko dajem, več tudi dobim. Ogromno sem pri tem dobila tudi sama, tako znanja kot prijateljstva, da samospoštovanja, samozavesti, vrednot ne omenjam.« Maja Ratajc Aktivna selska društva vodja je postal Maks Pukšič. Novo vodstvo si je zadalo smele načrte, ki se že uspešno kažejo v delovanju društva. V aprilu je svoj prvi pohod opravila pohodniška sekcija. Domačini so se v velikem številu odzvali povabilu športnega društva, kar je bilo nad pričakovanji vodstva. Za svoj prvi cilj so pohodniki izbrali Donačko goro, v maju pa je sledil pohod na Boč. Pohodi so načrtovani tudi v prihodnje, vsaj en vsak mesec. V juliju se bodo pohodniki v sklopu prireditev ob prazni- Pohodniki so za prvi vzpon izbrali Donačko goro. Foto: arhiv društva ku KS Sela odpravili na dalj- Na pobudo novega predse-ši, bolj družaben pohod. dnika se je oblikovala tudi skupina otrok, starih med 8 in 12 let, ki vsako soboto pridno brcajo žogo in se učijo nogometne tehnike. V društvu se namreč zavedajo, da je delo z otroki posebnega pomena za prihodnost društva. Otroci so se prvič predstavili na revijalni tekmi pred začetkom uradnih tekem na memorialu Srečka Tominca in pokazali, da se lahko uspešno kosajo s svojimi starši. Se posebej ponosni pa so v društvu na osvojeno 3. mesto v zimski ligi malega nogometa Videm in s tem na izpolnjen zastavljen cilj — uvrstitev med prve štiri ekipe. V sklopu vsakoletnih prireditev je na veliko soboto potekalo že tretje kresovanje za krajane KS Sela ter 7. maja že četrti memorial Srečka Tominca. V mesecu maju je društvo sedaj že tradicionalno sodelovalo pri organizaciji prireditve Šport špas, ki jo organizira OŠ Sela, v društvu pa potekajo priprave za postavitev odbojkarske za ureditev začasnih društvenih prostorih. V društvu pravijo, da bi bila marsikatera prireditev in tudi delovanje društva brez dobrega sodelovanja s PGD Sela in KD Sela težje izvedljiva, zato se na tem mestu zahvaljujejo za vso pomoč, zahvala pa tudi članom, ki so pomagali pri organizaciji vseh društvenih prireditev. PGD SELA V PGD Sela gasilci skoraj nikoli ne počivajo. Razna izobraževanja in aktivnosti na gospodarskem področju potekajo tako rekoč vse leto. Prva polovica letošnjega leta je bila najbolj pestra na področju izobraževanja. Devet gasilcev je opravilo razna specialna izobraževanja v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, štirje so se udeležili tečaja za strojnika, šest pa tečaja za uporabnika radijskih zvez v organizaciji GZ Videm. V maju so se gasilci udeležili maše na čast svojemu zavetniku sv. Florjanu, ki jo je daroval vojaški kaplan p. Vito Muhič, na njegovo pobudo pa je po maši sledil tudi blagoslov gasilcev in gasilskih vozil. Kot že vsako leto so gasilci po maši priredili tudi pogostitev za vse krajane. V maju so gasilci sodelovali tudi na prireditvi Šport špas, ki jo je organizirala OŠ Sela. Učencem so razkazali gasilski dom, opremo gasilcev ter na koncu učencem predstavili gasilska vozila, kot finale vsake gasilske predstavitve pa Fri/ -J-J Člani in članice PGD Sela so se tudi letos v cerkvi sv. Družine na Selih priporočili svojemu zavetniku. Foto: arhiv društva je sledilo gašenje z gasilskimi cevmi in ročniki, ki je otrokom še najbolj zanimivo. Zraven izobraževanj pa sel-ski gasilci veliko časa posvečajo tudi gasilsko-športnim disciplinam. Že vso pomlad in poletje potekajo treningi ženske in moške članske desetine, v teh dneh pa se na občinsko tekmovanje aktivno pripravlja pet tekmovalnih desetin. Ženska in moška desetina sta se v aprilu, maju in juniju udeležili številnih gasilskih tekmovanj v SV Sloveniji, v gasilski dom pa so prišli že tudi prvi pokali. Zelo uspešne so bile desetine PGD Sela tudi na minulem občinskem tekmovanju GZ Videm, ko so kar tri od petih društvenih desetin dosegle prvo mesto (pionirji, članice A in člani B). V moški članski konkurenci sta sodelovali dve ekipi; prva je dosegla drugo mesto, druga desetina pa nehvaležno četrto mesto. Na gospodarskem področju je bila prenovljena notranjost gasilskega stolpa, ki služi kot skladiščni prostor za razno opremo, aktivno pa potekajo priprave na obnovo fasade na gasilskem domu. Velika želja gasilcev je tudi prenova skupnih sanitarij, pri čemer upajo na posluh in finančno podporo KS Sela in tudi občine Videm. Vojaški kaplan p. Vito Muhič je na Selih predstavil svoje delo ter razmere in življenje ljudi na kriznih žariščih po svetu. Foto: Matjaž Klasinc KULTURNO DRUŠTVO SELA V Kulturnem društvu Sela so v prvi polovici leta priredili kar nekaj dogodkov za krajane KS Sela. V aprilu je potekal že tradicionalni koncert Pomladi naproti, ki je bil letos že tretji po vrsti. Predstavili so se mladi glasbeniki iz domačega kraja, ki so pokazali svoje glasbeno znanje, kot gostje pa so se jim letos pridružili člani otroške FS FD Lancova vas. Aprila je potekalo še eno zanimivo predavanje, ki ga je izvedel vojaški kaplan v Slovenski vojski p. Vito Muhič. V dveurni predstavitvi je opisal delo vojaškega kaplana ter na kratko predstavil razmere in življenje ljudi na kriznih žariščih po svetu, na območjih, kjer delujejo slovenski vojaki. Matjaž Klasinc V FD Rožmarin Polena se je dogajalo ... Folklorno društvo Rožmarin Dolena je društvo, ki deluje že 30 let, svojo 30. obletnico pa je društvo obeležilo v lanskem letu. Dolgoletno delo je društvu prineslo veliko uspehov, novih znanstev in ne nazadnje veliko novih izkušenj. Člani društva smo zelo ponosni na svoje delo, svoje uspehe, saj se udeležujemo prireditev na občinskem nivoju, veliko je gostovanj v drugih občinah, seveda pa se z veseljem odpravimo tudi na gostovanja preko meje. Zelo smo ponosni na lanskoletno gostovanje v Celovcu ob 90-letnici plebiscita, saj smo bili prva slovenska folklorna skupina, ki se je udeležila tega praznovanja. Leto se je začelo s ponovo-letnim srečanjem. Tako se nekako počasi začne vrteti kolo, ki se vrti čez vse leto. V februarju je bilo zelo pestro; od srečanja ljudskih pevcev do šivanja »jiireka«, priprav na pustne povorke in seveda rednih vaj. Ob tem je treba omeniti in se zahvaliti našemu pridnemu aktivu žena, ki so letos »jiireka« šivale kar trikrat. Naš »jiirek« in »rabolj« sta letos zimo preganjala na Ptuju, v Vidmu in v Dobrovcih. Letos smo se namreč prvič podali na pustni karneval v Dobrovce, kjer je bilo zelo zanimivo, sam karneval pa odlično organiziran. Naša dva lika sta ljudem privabila smeh na obraz in zelo dobro so nas sprejeli. Po pustnih norčijah so v marcu potekale redne vaje, nastopili smo tudi v GH Primos, za delegacijo iz Beograda. Vmes se je zvrstilo kar nekaj nastopov na »abra-hamih«, zlatih porokah in še kje. V okviru društva deluje tudi etnografska skupina, ki je zelo dejavna v času pustnih prireditev. GREGOR STRAMIČ JE NOVI PREDSEDNIK FD ROŽMARIN Po pustnih "obveznostih" nas je čakal še letni občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo društva. Predsednik je postal Gregor Stramič, podpredsednica Jana Potočnik, člani upravnega odbora pa so: blagajničarka Mojca Stramič, tajnica Marija Belšak in člani Stanko Vegan, Aleksandra Petrovič, Slavica Domine. Novemu vodstvu želimo veliko uspehov in dobrega dela. V aprilu so ob rednih vajah potekale tudi aktivne priprave na območno revijo. Nastopili smo v Dobrovcih, na Flančič piskru. V začetku maja smo se udeležili območne revije folklornih skupin, kjer smo se odlično predstavili s spletom plesov iz Haloz z naslovom Jurek in rabolj. S tem spletom smo stopili stopničko višje, saj nas je pripeljal na regijsko srečanje, ki je potekalo v začetku junija v Cirkovcah. Strokovni spremljevalci Brane Šmid, Bojan Knific in Neva Trampuš so bili enotnega mnenja, da nam namenijo še eno stopničko višje, ki nas je pripeljala na republiško revijo folklornih skupin, ki bo potekala oktobra v Mariboru. Da pa vsi nastopi na odrih zazvenijo najbolje, gre velika zahvala našima mladima muzikantoma Dejanu Potočniku in Gregorju Belšaku, ki sta zelo dovzetna in odgovorna, saj vse nastope izvedeta brez- Odrasla FS Rožmarin Dolena se je s spletom plesov iz Haloz z naslovom Jurek in rabolj odlično predstavila na območni reviji folklornih skupin, kar jih je popeljalo na regijsko in potem še na državno srečanje, ki bo jeseni v Mariboru. hibno in ju delo v folklorni dejavnosti zelo veseli. Vsa zahvala za naše uspehe pa gre mentorici Maji Glaser, ki se trudi in vztraja, da bi bila skupina čim bolj kakovostna, izvirna in uspešna. Skupina seveda sedaj ne bo počivala, saj nas čaka precej nastopov in pa gostovanje v tujini. OTROŠKI FOLKLORNI SKUPINI NASTOPILI NA REGIJSKEM SREČANJU OTROŠKIH ES 2011 Regijsko srečanje otroških FS za območje Ptuja, Slovenske Bistrice, Ormoža in Lenarta je letos potekalo pod okriljem območne izpostave JSKD Lenart, in sicer 20. aprila v Kulturnem domu v Cerkvenjaku. Spored za regijsko srečanje je pripravila strokovna spremljevalka Saša Meglič in nanj uvrstila tako mlajšo kot tudi starejšo otroško FS. Starejša skupina se je predstavila z odrsko postavitvijo »Snops«, mlajša pa s spletom »En kovač konja kuje«. Zraven nas so svoje delo v preteklem letu predstavile še naslednje skupine: OFS OŠ Jožeta Huda- lesa Jurovski Dol, OFS OŠ Anice Cernejeve Makole, starejša OFS KD Destrnik, OFS Drobtinice OŠ Miklavž pri Ormožu, OFS Klasek OŠ Miklavž pri Ormožu in mladinska FS Podkev KTD Miklavž pri Ormožu. STAREJŠA OTROŠKA FS FD ROŽMARIN SKUPAJ S STAREJŠO OTROŠKO FS KD DESTRNIK NA GOSTOVANJU V BANJALUKI (BiH) Po uspešnem gostovanju obeh otroških skupin na Češkem v lanskem letu smo se tudi letos odločili, da potujemo skupaj in predstavimo majhen delček slovenske kulture v tujini. Ker smo se sedaj že dobro spoznali, je bilo letos na gostovanju še bolj zanimivo. V petek, 29. aprila 2011, smo se v zgodnjih jutranjih urah tako odpravili na 8. mednarodni folklorni festival v Banjaluko, ki poteka pod okriljem združenja CIOFF. Na gostovanju smo ostali do nedelje, 1. maja. Naše aktivnosti so se začele že v petek popoldan, ko smo najprej sodelovali na povorki po mestnem jedru Banjaluke, Plesalci in muzikanti FD Rožmarin Dolena na odru Vidovega tedna Foto: TM Aktiv žena Dolena se je uspešno predstavil na prireditvi Flančič pisker v Dobrovcih, kjer je skupaj z moškim delom ekipe zasedel odlično tretje mesto. Foto: arhiv FD Rožmarin nato pa še pri odprtju razstave v mestnem etnološkem muzeju. Zvečer smo nastopili v kraju Zalužani, na revijalnem delu festivala z naslovom »8. Vaskršnji koncert«, kjer ima sedež gostiteljska skupina, KUD Mladost. Na koncertu smo se tamkajšnjim domačinom predstavili s plesi iz Štajerske, z odrsko postavitvijo »Štrik«. V sobotnem dopoldnevu smo si podrobneje ogledali samo mesto in okupirali trgovinice v mestnem jedru. Popoldan smo preživeli v sproščenem vzdušju, zvečer pa smo skupaj s skupinami iz Črne gore, Hrvaške, Srbije in BiH nastopili na koncertu v bližnjem mestu Laktaši. V nedeljo zjutraj smo se poslovili od domačinov in se odpravili proti Tuheljskim toplicam, kjer smo preživeli zanimivo in sproščeno popoldne. Domov smo se vrnili polni novih izkušenj, med drugim smo tudi prvič prenočevali pri družinah, stkale so se nove prijateljske vezi, pa tudi ljubezenskih težav ni manjkalo. Upamo, da se že kaj kmalu odpravimo novim dogodivščinam naproti. USPEŠNA TUDI SKUPINA LJUDSKIH PEVCEV V FD Rožmarin deluje tudi skupina ljudskih pevcev. Glede na starost naših pevcev je skupina zelo dejavna, saj so v letošnjem letu imeli že veliko nastopov. Predstavljajo se s petjem ljudskih pesmi in z igranjem na ljudska glasbila. Naj omenimo le nekaj pomembnih nastopov, ki so jih imeli: fašenk v Vidmu, Dobrote slovenskih kmetij, srečanje ljudskih pevcev na Turnišču, na Teznem in Hajdini. Udeležili so se tudi območne revije ljudskih pevcev, ki je januarja potekala v Žetalah, zapeli so pri blagoslovu obnovljenega križa v Popovcih, v začetku junija pa so se podali še v Ljubljano, kjer je potekal koncert ljudskih pesmi 2011, Ljubljana Šentvid, v okviru KUD Sev-dah Ljubljana. V AKTIVU ŽENA SE VELIKO DRUŽIJO V okviru FD Rožmarin Dolena deluje tudi aktiv žena. Sodelujemo na vseh prireditvah v društvu in občini ter tudi izven nje. Folklor-nikom pomagamo posebej ob pustu, ko jim sešijemo haloškega jiireka iz bršljana. Srečujemo se enkrat tedensko, kjer izdelujemo in ustvarjamo različne izdelke iz naravnih materialov. Letos smo bile že zelo aktivne. Ob rednih srečanjih smo se pripravljale na velikonočno razstavo, ki je bila v Leskovcu, izdelale smo rože za obnovljen križ v Popovcih, sodelovale smo na prireditvi Flančič pisker v Dobrovcih, kjer smo skupaj z moškim delom ekipe zasedle odlično tretje mesto. Izdelujemo tudi priložnostna darila, ki jih društvo poklanja na svojih nastopih in predstavitvah. Strokovno smo se izobraževale na tečaju peke slanega in sladkega peciva, ki ga je vodila Gabrijela Cimerman. V juniju je potekal tudi kuharski tečaj "štruklji", ki ga je vodila Marija Horvat. Zraven vseh aktivnosti, ki jih imamo, poskrbimo tudi za čiščenje prostorov doma krajanov v Doleni. Leto bo še zelo pestro, saj nas čaka še veliko prijetnih obveznosti. Člani FD Rožmarin Dolena Učiteljica orientalskega trebušnega plesa Andreja Perger, učiteljica trebušnega plesa Andreja Perger prihaja iz Lancove vasi, stara je 27 let in zaposlena kot fizioterapevtka v UKC Maribor. Njena posebnost je, da obvlada veščine trebušnega plesa. Lani novembra je odprla svoj plesni studio ISIS, kjer poučuje trebušni ples. Zaupaj našim bralcem, s čim se ukvarjaš. Andreja Perger: »Ukvarjam se z orientalskim trebušnim plesom. Prednost tega plesa je, da je primeren za ženske vseh starostnih skupin in postav, plesno predznanje ni potrebno in ne potrebujemo soplesalca. Je ples, ki izraža ženstvenost, poudarja žensko lepoto in krepi mišice, potrebne za zdravo držo. Se vedno se sama dodatno izo- bražujem na tem področju, prav tako pa ples tudi poučujem. Rada bi še poudarila, da gre za folklorni obredni ples — počastitev rojevanja in novega življenja —, ki ni povezan z muslimansko vero in eroticizmom, kot marsikdo misli.« Kdaj si spoznala, da te to zanima? Andreja Perger: »To se je pravzaprav zgodilo čisto po naključju. Študirala sem namreč v Ljubljani in slučajno sem zasledila, da so imeli v eni izmed šol trebušnega plesa teden odprtih vrat in tako sem šla poskusit. Vedno so me zanimale nevsakdanje stvari, in ko sem stopila skozi vrata šole, zavohala kadilo in zaslišala značilno orientalsko glasbo, me je to takoj zasvojilo. Kljub temu da nisem imela nobenega plesnega predznanja, sem takoj začutila, da mi je ta ples pisan na kožo, in tako sem že s prvimi koraki spoznala, da je ta ples tisto, kar me izpolnjuje. Predstavljal mi je izziv za samozavest in spoznavanje same sebe. Veliko je imela pri tem tudi moja prva učiteljica, ki je imela pravo karizmo za poučevanje tega plesa.« Kje si se naučila tega plesa? Andreja Perger: »Kot sem že omenila, sem se prvič s tem plesom srečala v Ljubljani, kjer sem obiskovala šolo orientalskega plesa, kasneje, ko nisem več živela v Ljubljani, sem hodila plesat v Maribor, sedaj pa tudi sama poučujem trebušni ples na Ptuju. Kljub temu pa se še vedno hodim dodatno izpopolnjevat v šolo trebušnega plesa v Domžale.« Kje te ljudje lahko vidijo? Andreja Perger: »Vse, ki jih zanima trebušni ples, vabim, da nas pridejo pogledat v naše plesne prostore v Plesni studio ISIS, Minoritski trg 4, na Ptuju. Prva vadba je brezplačna, da začutite, ali vam je ta ples všeč. Lahko pa me tudi kontaktirate preko e-pošte isisoriental@gmail. com ali po telefonu 041 266 005- S plesom popestrimo tudi zabave (rojstni dnevi, poroke, otvoritve ...) in prireditve.« Urška Hercog Andreja med orientalskim trebušnim plesom Foto: Urška Hercog Tilen Zavec - mlad, obetaven in zabaven Trdobojčan Tokrat sem se odločila, da predstavim mladega in obetavnega fanta iz Trdobojcev. Tilen Zavec je vsestransko nadarjen mladenič, ki mu glasba pomeni način življenja. Največ časa posveča saksofonu, obvlada pa tudi harmoniko. Tilen Zavec s svojim saksofonom Ali se nam lahko predstaviš v nekaj stavkih? Tilen Zavec: »Prihajam iz Trdobojcev, končujem 8. razred OS Videm, podružnice Leskovec. V prostem času se ukvarjam s športom, največ časa pa namenim glasbi. Obiskujem namreč Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer končujem 4. letnik igranja na saksofon. Peto leto zapored se individualno učim tudi igranja na harmoniko.« Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo? Tilen Zavec: »Pred petimi leti, ko sem prvič poprijel za harmoniko.« Koliko časa nameniš glasbi na dan? Tilen Zavec: »Glasbeno šolo obiskujem trikrat na teden, pred tekmovanji in nastopi tudi večkrat. Zasebnih ur učenja harmonike pa se udeležujem enkrat na teden. Vsak dan je potrebna tudi vaja — tako v povprečju glasbi namenim zagotovo eno uro na dan. V času nastopov pa seveda še več.« Kdo te je navdušil? Tilen Zavec: »Izhajam iz glasbene družine, tako da me glasba spremlja že od otroštva. Za igranje na harmoniko me je navdušil ati, za saksofon pa sam. Všeč so mi bila pihala in sam instrument.« Katera tekmovanja si že obiskal? Tilen Zavec: »Dvakrat sem se udeležil mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka v Beogradu, kjer sem dobil dve zlati priznanji. Tu sem dosegel tudi svoj naj večji uspeh, saj sem bil ocenjen z 99 točkami od 100-tih, hkrati sem dobil tudi lavreat, priznanje, ki ga dobi le najboljši posameznik v določeni skupini. Trikrat sem bil na mednarodnem tekmovanju drvenih duvača Požarevac, prav tako v Srbiji, kjer sem osvojil srebrno priznanje in dve zlati. Udeležil sem se še regijskega tekmovanja v Mariboru, osvojil sem zlato priznanje, in državnega tekmovanja v Velenju, kjer sem prejel bronasto priznan- je. Udeležujem se tudi raznih nastopov ob različnih pomembnih priložnostih.« Kakšni so tvoji načrti za v prihodnje? Tilen Zavec: »Ker sem se eno leto kasneje vpisal v osnovno glasbeno šolo, bom naslednje leto hkrati obiskoval peti in šesti letnik. Tako bom nadomestil izgubljeno leto in lahko nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, na glasbenem konservatoriju. Kasneje pa bi rad postal profesor glasbe, nekoč bi rad tudi igral v kakšnem ansamblu ali orkestru.« Urška Hercog Gostovanje starejše otroške FS FD Lancova vas na Slovaškem Folkloristi iz Lancove vasi so znani po tem, da domače kulturno izročilo predstavljajo tudi na odrih izven slovenskih meja. Tokrat so se na gostovanje odpravili člani starejše otroške FS, ki so se zadnji konec tedna v juniju skupaj z odraslimi spremlje- valci in tremi muzikanti mudili na tridnevnem gostovanju v zahodtii Slovaški, v Nitri in Jelencu. Povabilo je tokrat prišlo s strani otroške FS Jelenček iz Jelenca. Skupino sicer vodi Gordana Kojc, vendar se gostovanja žal ni mogla udeležiti, so pa se mladi lancovovaški folkloristi kljub temu odlično odrezali na slovaškem odru. Prvi nastop so imeli že v petek dopoldne, takoj po prihodu, kar je bilo sicer malo naporno, ko so nastopili v mestu Nitra, kjer so zaplesali tamkajšnjim otrokom ob zaključ- ku šole. Popoldne pa so s svojo prisrčnostjo in izvirnostjo navdušili občinstvo še v domu upokojencev. Sobotni dan je bil rezerviran za osrednje praznovanje 20-letnice otroške FS Jelenček, kjer so kot edina tuja skupina nastopili mladi folkloristi iz Lan- cove vasi. V nedeljo pa so se kot gostje predstavili še na reviji odraslih FS v Jelencu. Vsak nastop je vseboval štiri plesne postavitve. Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas, je povedal, da je za njimi še eno uspešno gostovanje, na Slovaškem so bili lepo sprejeti, otroci pa ob zapolnjenem urniku in pestrem programu, za katerega so poskrbeli gostitelji, skorajda niso imeli časa za domotožje. Prosti čas so tako namenili ogledom lokalnih znamenitosti, v petek zvečer pa so se udeleži- li še kresovanja v Jelencu, ki ga tam organizirajo ob kresni noči. KONEC AVGUSTA PONOVNO NA SLOVAŠKO Junijsko gostovanje pa ne bo edino letošnje gostovanje na Slovaškem, konec avgusta se bodo namreč mladi folkloristi tja podali še enkrat, takrat bolj na sever države, v Liptovski Mikulaš, kjer bo potekal mednarodni festival otroških folklornih skupin, je še povedal F. Gojkošek. PK 1—~7 / r—" -t y- ( ■“! Nasmejani obrazi zgovorno pričajo o tem, da je bilo tudi tokratno gostovanje na Slovaškem odlično. Foto: arhiv društva Predstavljamo muzeje in zbirke - Folklorno društvo Pobrežje (1996-2011) Začetki življenja folklore segajo daleč nazaj, ko so pobreški plesači plesali ob pustu v domači vasi in na karnevalih v različnih krajih tedanje Jugoslavije. Ustanovni člani folklornega društva so se leta 1996 odločili, da je za resno delo iti ohranjanje tradicije plesa treba ustanoviti društvo, in tako so ustanovili Folklorno društvo Pobrežje, ki se trudi ohranjati plese iz polpretekle zgodovine. FD Pobrežje obeležuje v tem letu 15. obletnico svojega delovanja. Veliko folklornih skupin jih po stažu prekaša, vendar so kljub temu zaradi svoje dejavne vloge v okolju zelo prepoznavni. V petnajstih letih se je v društvo včlanilo več kot 100 članov, nekateri so že odšli, drugi v njem bolj ali manj aktivno sodelujejo. Člani folklornega društva so v teh letih nastopali tako doma v vasi Pobrež- je kot tudi po mnogih krajih v Sloveniji in tujini. Vsako leto v povprečju opravijo več kot 25 nastopov, nekateri izmed teh so že tradicionalni: koledovanje v Pobrežju, nastopi v tujini, nastopi v vrtcih, domovih upokojencev, gostovanja v času pusta ter na drugih prireditvah širom Slovenije in tujine. V letu 2011 so ustanovili otroško in starejšo odraslo folklorno skupino. KOLEDOVANJE Kljub temu da je vas Pobrežje posejana z mnogimi hišami in se razprostira na velikem območju, so pobreški plesači — koledniki že nekoč obiska- li prav vse hiše v vasi in vsem voščili in zaplesali. Z ustanovitvijo FD Pobrežje se je ta tradicija prenesla na njihove člane, tako da ta običaj v času pusta še vedno ohranjajo. Ker pa je hiš v Pobrežju vsako leto več, traja koledovanje tudi tri oziroma štiri dni. Slišimo jih ob petju pesmi, izrekanju voščila, vidimo pa ob plesanju plesov. Običaj, ki ga imenujemo koledovanje, pa FD Pobrežje skrbno neguje in je edino tovrstno društvo v celotni Sloveniji, ki v času pusta koleduje od hiše do hiše! PLESAČKA KAPA Plesačka kapa si je zaradi posebnega statusa, ki ga je deležna v društvu, prislužila, da o njej govorimo tudi na tem mestu. Ker je postala tako rekoč simbol Pobrežja, je upodobljena tudi na grbu Krajevne skupnosti Pobrežje. Plesačka kapa, kakršno nosijo plesači — koledniki v Pobrežju, ni lepa samo zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi namena oziroma razloga, s katerim se nosi. Kapa, ki jo nosijo trije plesači v času pusta, je okrašena z rožami, narejenimi iz papirja, ki so lepo obdane ter prepletene z zimzelenom. Ogrodje kape je bilo nekoč narejeno iz kartona, pobarvanega v zeleno, danes pa je karton zamenjal močnejši material iz razloga dotrajanosti zaradi številnih nastopov kolednikov. Rože so spete v celoto z drobnimi žičkami, ovitimi z zelenim papirjem, kar daje videz stebelc. Rože se vsako leto menjajo, zato se prav vsako leto pred pustnim časom v vaškem domu zberejo številni folklorniki z namenom, da izdelajo več deset rožic za tri plesačke kape. RAZISKAVA IN IZDELAVA P RAŽNJIH IN DELOVNIH LJUDSKIH NOŠ V veliki želji imeti lastna 041 973 152 - predsednik društva 031 529 855 — vodja sekcije pevcev 041 617 296 — vodja plesne skupine 031 324 382 - vodja muzeja ljudska p ražnja oblačila iz 19. stoletja, je FD Pobrežje leta 2000 s pomočjo znane etnologinje dr. Marije Makarovič ter s pripovedovanjem vaščank in vaščanov Pobrežja uspelo opraviti zelo uspešno raziskavo ljudskih pražnjih oblačil vasi Pobrežje iz 2. polovice 19. stoletja. Kljub obilici truda in dela, vloženega v raziskavo, se je želja po pridobitvi oblačil - ljudskih štajerskih pražnjih noš — uresničila šele v letu 2003, saj je bila izdelava oblačil povezana s precej velikimi stroški. V letih 2006—2007 so se člani FD Pobrežje lotili raziskave štajerskih ljudskih noš v Pobrežju, tokrat raziskave oblačilnih navad vasi Pobrežje v 2. polovici 19. stoletja, in sicer oblačil, ki so jih ljudje v tistem času nosili ob delu, vse dni v tednu razen ob nedeljah, praznikih in drugih posebnih priložnostih. Po domače, pa čeprav to ni povsem pravi izraz, bi jim lah- ka pa pobreškega plesača ko morda celo rekli delovna oblačila. ZBIRKA LJUDSKIH NOŠ V POBREŽJU Člani društva so v prostorih vaškega doma v Pobrežju v letu 2007 postavili na ogled zbirko pražnjih in delovnih ljudskih noš, kulturne dediščine območja. Zbirka je na ogled po predhodnem kontaktu vodje muzeja, ki je naveden spodaj. Društvo ima Pobreška plesalec in plesalka Foto: arhiv FD Pobrežje odprta vrata za vse nove člane in pozitivno energijo. Vse, ki vas zanimajo ples, petje, zabava, izleti, nastopi — odrasli in otroci — kontaktirajte člane društva in se jim pridružite. Informacije o društvu, njegovem delovanju, nastopih in še marsičem lahko dobite na e-mail: folklorno.društvo. pobrezje@gmail.com. Andrejka Gojkošek Haložani na pohod v Šturmovce Znani smo po tem, da se radi družimo, predvsem pa si radi ogledamo, kaj se skriva v naši okolici. Tako smo se v aprilu odpravili na pohod v majhno idilično vas z imenom Šturmovci, kjer nas je na lepo urejeni Petrovi domačiji prijazno sprejel Andrej Rožman in nam povedal zanimivosti o kraju in njegovih posebnostih, skupaj pa smo si ogledali tudi notranje prostore. Pot smo nadaljevali po širšem delu Šturmovcev mimo ribogojnice Hrga do jezu, od koder je krasen pogled na ptujski grad. V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinje s haloškim robom in videmsko ježo, pod nasipom ptujskega jezera, leži krajinski park Šturmovci. Ta del smo si predstavljali kot zbirališče živalskih vrst, ki pa je zaradi posegov v naravo redek, slišali pa smo prelepo žvrgolenje ptic, ki jih v tem predelu živi zelo veliko. Prelepi travniki in mogočna drevesa, ki smo jih opazovali od blizu, so zaščitni znak parka. V neposredni bližini smo v notranjosti na otočku opazili gnezdenje labodje samice, ki je dobro zavarovala svoje še ne izvaljene mladiče. Upamo in želimo, da bo kljub slabim pogojem preživela. Tako smo sklenili krog opazovanja in klepetanja ter prispeli na cilj, kjer so nas čakale dobrote, za katere je Na Petrovi domačiji v Šturmovcih je pohodnike sprejel Andrej Rožman, ob tem pa povedal marsikaj zanimivega o kraju, ljudeh in tudi lepo ohranjeni domačiji. Foto: Vinc Hvalec poskrbela gospa Marjana. Posebej za nas je pripravila pečene ribe s krompirjevo solato in okusno domačo gibanico ter kapljico iz domače kleti. Za gostoljubje se družini Rožman lepo zahvaljujemo. Zaključili smo naš izlet in se odpeljali proti Ljubstavi. Prepričani smo, da se bomo še vrnili, saj si je bilo lepo in pri- jetno ogledati ravninski del z različnimi vrstami gozdnih dreves, cvetočih rastlin in obdelanimi zemljišči. Danica Trafela Bili so na tretjem kletarjevem pohodu Vaška kletarja Milan Krajnc in Damijan Vidovič sta skupaj s KS Pobrežje organizirala 3. kletarjev pohod, v okviru nalog vaških kletarjev. Tokrat je pot vodila v kraj Stanošina, v občino Podlehnik, na vikend vaškega kletarja Milana. Pohoda se je udeležilo večje število Pobrežanov, katerim so se pridružili krajani iz sosednjih vasi. Da je bil pohod kljub zelo dolgi trasi prijeten, so se pohodniki od zbora pred vaškim domom v Pobrežju do motela v Podlehniku pripeljali s svojimi avtomobili, nato pa nadaljevali s pešačenjem skozi Zakl, Novo Cerkev, Rodni Vrh, Sedla-šek in Stanošino. Med potjo so se poho- dniki ustavili na malici iz nahrbtnika, se okrepčali s kapljico domačega, imeli degustacijo vin in domačega kruha na vinotoču Vaupotič-Cestnik ter zaključili pohod na vikendu kletarja Milana, kjer je pohodnike pričakala pogostitev in druženje do poznih večernih ur. AG isaiii 11 uummmmiiEEEPE Tretjega kletarjevega pohoda se je udeležilo večje število Pobrežanov, pridružili pa so se jim tudi prijatelji iz sosednjih vasi. Pot med haloškimi griči je bila prijetna. Foto: AG Najprej pohod, nato kresovanje Športno društvo Zgornja Pristava je v soboto, 30. aprila, organiziralo pohod po delu Haloške planinske poti z večernim kresovanjem ob ribniku v Zgornji Pristavi. Naša pot se je začela na zbirnih mestih, kjer je avtobus pričakalo lepo število pohodnikov. Seveda smo bili opremljeni z vso potrebno opremo in še z dodatki. Z avtobusom smo se zapeljali do ribnika v Podlehniku, kjer smo se izkrcali in se dogovo- rili o poti našega pohoda. Ta nas je zaradi mokrega terena in dopoldanskega dežja peljala po cesti mimo cerkve sv. Trojice v smeri proti Gorci. S krajšimi postanki smo nadaljevali pot med krasnimi haloškimi goricami, po katerih je izza oblakov sijalo sonce, mi smo jim poklanjali prešerno voljo. Pot nas je peljala tudi mimo urejenega etnografskega muzeja, od koder smo že pogledovali proti našemu cilju. Po dobrih treh urah hoje nas Najprej so se pohodniki odpravili po haloški planinski poti in je prehodili le en del. Foto: Rajh 1 i ^ Proti večeru pa je sledilo druženje ob ribniku v Zg. Pristavi ... je na poti med drevesi dosegel vonj toplega golaža in nas vabil k cilju. Pri ribniku nas je na mizah pričakalo tudi pecivo, ki so ga spekle pridne roke gospodinj. Po toplem obroku smo ob klepetu počakali, da se je dan prevesil v večer, da se je prižgal kres. Le-ta nam je nato do poznih ur omogočal druženje ob toplem ognjišču. Ugotovili smo, da je druže- nje prijetno za vse generacije, da pa leta resnično niso ovira, nam je dokazal zelo mlad pohodnik, ki je bil neverjetno vztrajen in sam prišel do cilja. To nam je dalo misliti, ta bo tovrstna druženja potrebno organizirati še večkrat! Barbara Rajh Mačkov breg spet »zavzeli« kosci Trava na znamenitem Mačk- šel. Malo kislo deževno vre-ovem bregu v Sovičah je tudi me pa koscev z nabrušenimi letos bujna zrastla, zato je bil kosami tli zmotilo. Pri Fran-dan košnje več kot dobrodo- cu Vindišu in njegovi družini Kosci med delom *■ •* -pr*- • -mi w W rB, 1fw č m Si*" . jg&gmsSS&SaL 1.* {J. 1 |L• M ?ip Sl 1 igpE jFL Gospodinje in mlada dekleta so poskrbele, da kosci niso bili žejni in lačni. V košare so spravile ocvirkovko in haloško gibanico, zraven pa so postregle še haloško kapljico. tako še ohranjajo tradicijo košnje na roke, saj bi kako drugače bolj težko pokosili breg pod zidanico in vinogradom. Medtem ko so kosci Franc, Marjan, Andrej, Branko, Daniel, Bojan, Franjo, v pomoč pa sta jim bila še Mitja in Aleš, deda Viktor pa je brusil kose, v grabi pridno kosili, pa so v Vindiševi zidanici že pripravljali dobrote za veseli del, ki je sledil po košnji. Gospodinja Vikica je tistega dne slavila še rojstni dan, zato je bilo praznovanje toliko lepše in bolj doživeto. In spet so se imeli lepo, obujali spomine na čase, ko je bila košnja na roke nekaj običajnega, danes pa so taki prizori bolj redki. Pri Vindi-ševih ostajajo zapisani temu običaju in košnja na Mačkovem bregu prihodnje leto zagotovo bo. TM Pri Vindiševih pa ni manjkalo godcev z izvirnimi ljudskimi instrumenti. Foto: Rado Škrjanec Dan zavoda OŠ Videm Zavod OŠ Videm je letos prvič praznoval dan zavoda. V prejšnjih letih je praznovala dan šole vsaka šola posebej, sedaj pa bo takšno praznovanje le ob večjih obletnicah. Naš zavod sestavljajo tri šole: Videm (269 učencev), Leskovec (95 učencev), Sela (31 učencev) ter vrtec na treh lokacijah: v Vidmu (90 otrok), Leskovcu (17 otrok) in na Selih (19 otrok). Zaposlenih je 98 delavcev. Imamo sodobno urejene prostore, ki so dobro opremljeni. Seveda bi bila dobrodošla še katera od posodobitev, popravilo in predvsem bi bili veseli nekaterih učil. večstrankarske volitve. Začel se je boj za oblast v državi, gospodarstvo pa je propadalo. Občinsko oblast je po volitvah prevzel Demos oziroma v okviru združene opozicije Krščanski demokrati. Ukinjeni sta bili Pionirska organizacija in ZSM (Zveza socialistične mladine). Skrčile so se vsebine pri predmetu DMV (družbeno-moralna vzgoja), zgodovini in spoznavanju družbe ter v mladinski periodiki, ki so govorile o NOB in socialističnem samoupravljanju. Vzhodna in Zahodna Nemčija sta se združili, Irak je napadel Kuvajt. [1 L g Podružnična šola v Leskovcu je obnovljena, ima pa tudi telovadnico in oddelek vrtca. In kako je bilo v letih 1989— 1990, ko sem začela delati na šoli Videm? Bila je šola Videm s podružnico Sela. Obiskovalo jo je 357 učencev v Vidmu in 63 učencev na Selih. Zaposlenih je bilo 25 učiteljev in še 8 drugih delavcev. Danes je ponavljanje razreda prava redkost. Tisto leto je ponavljalo 12 učencev v Vidmu in dva na Selih. Bila sem tovarišica in ne gospa. Solo je vodil šolski odbor. Takrat so bile prve svobodne Ali je v gospodarstvu in v politiki danes drugače kot takrat? Naša šola Videm je postala od takrat do danes Zavod OŠ Videm. Sestavlja ga več šol, v katerih je manj učencev kot takrat. En del zavoda pa predstavlja tudi vrtec. Spremenile so se metode in oblike dela, naši učenci sodelujejo z drugimi šolami v Sloveniji in tudi s šolami v drugih državah (Hrvaška, Poljska, Portugalska, Španija, Ciper, Novo podobo ima tudi podružnična šola na Selih, kjer je prav tako oddelek vrtca. Foto: Rado Škrjanec, TM, arhiv šole Italija). Uspešno tekmujemo v znanju in športu. Sodelujemo in smo uspešni na različnih likovnih, literarnih, multime-dijskih natečajih, predvsem pa si nabiramo nova znanja in izkušnje za življenje. Dan zavoda je dan, ko pogledamo malo v preteklost in pregledamo opravljeno delo. Delavci zavoda z našimi učenci in otroki v vrtcu vsako leto znova dokazujemo, da želimo in znamo narediti dobre stvari. Spet smo bili delavni in uspešni, zato smo si zaslužili pravo praznovanje. Učenci so si ogledali filmsko predstavo, družili smo se še ob športnem dnevu, posladkali pa smo se tudi s torto. Delavci zavoda OŠ Videm smo imeli slavnostno pedagoško konferenco, pomerili smo se v športnih dejavnostih in si ogledali gledališko predstavo. Dobri smo, ker verjamemo, da se želje izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. Helena Šegula, ravnateljica __ Stran 28 ! S Četrti rojstni dan videmskega vrtca Sonček Vsak človek nosi v sebi podobo ljubljenih Ijtidi, podobo doma, domače pokrajine. Toda tako malokrat si vzamemo čas, da bi si te podobe dodobra ogledali. Tudi zato smo se v našem vrtcu odločile, da v nastopu ob dnevu našega vrtca nekaj teh podob oživimo in predstavimo. nanj čakali mlatiči s cepci, so nam prikazali najmlajši otroci »Sončki«, stari med enim in dvema letoma. Delo se je prepletalo s slovensko ljudsko pesmijo Pod goro in rajalno igro našega otroštva Belo lilijo. Najstarejši otroci v našem vrtcu so tudi najmočnejši. To Začeli smo s trgatvijo in otroki iz skupine Zvezdica. Triletniki so pridno nabirali grozdje v mala vedra in polnili težke »pute« svojih dveh prijateljev. Ta dva sta jih praznila v star lesen škaf, kjer so čakale štiri bose noge, da so nabrano grozdje stlačile in pripravile za kasnejše stiskanje, ki pa ga nismo videli, saj je bila žeja prehuda. Otroci so nazdravili s starimi »loša-nimi piskrčki«. Iz vinorodnih hribčkov smo se preselili na polje in predstavili temeljni simbol preživetja slovenskega človeka, kruh. Kaj vse so morali narediti naši predniki, da je na mizi končno zadišal hleb domačega kruha! Razvezovanje stav in nalaganje pšenice na mali otroški »lojtrni voz« in spravilo sno-pja pod »kolarnico«, kjer so so otroci skupine Snežinka, ki bodo jeseni začeli zahajati v šolo. Ti najmočnejši so torej poprijeli za cepce, pa »radoseje« in sita, zmleli so zmlačeno in prečiščeno zrnje, iz moke zamesili testo v velikih »ničkah«, ga razdelili v »slamnjače« in »karničke« in spekli kruh v krušni peči. Tudi oni so delo popestrili s pesmijo Pesem o kruhu. Najstarejši so vse leto obiskovali urice angleščine. Zato so se predstavili še z dvema angleškima pesmicama: Three ducks in a brook in Funny little bunny. Sledili so gasilci. Ob Avsenikovi skladbi Gasilska polka je speljal gasilski avto izpred gasilskega doma. Vozili so ga otroci iz skupine Luna (stari od enega do treh let). Pogasili so ogenj pred občinsko stavbo in se vrnili nazaj v zavetje gasilskega doma. Seveda pa ne gre brez plesa in harmonike. Ob njenih zvokih in ob Pobreški polki so se v folklornih oblačilih zavrteli otroci iz skupine Oblaček (stari dve do štiri leta). In končno so nas na ribji piknik povabili ribiči iz skupine Mavrica (stari tri do pet let), ki so pridno lovili ribe v ribniku ob pesmi Ribič Jaka. Program sta povezovala Ama-deja in Tian. Z njima se je ves čas pogovarjala vodja vrtca Violeta Flajs. Nastop je bil zaključek celoletnega projekta, ki smo ga izvajali v našem vrtcu in je nosil naslov Moj kraj, življe- nje in običaji v naši občini. Za prijetno vzdušje pa nismo poskrbeli le »vrteški«, ampak so k temu pripomogli tudi pobreški folkloristi in odgovorni v naši občini. Po odple-sanem folklornem spletu Lisica, lovec so župan, podžupan in ravnateljica naše šole in vrtca slovesno prerezali trobojnico, ki je zapirala vhod na naše dvorišče in nova igrala. Samo predstavljate si lahko veselje otrok, ko so se igrali na lepo urejenem dvorišču, polnem kakovostnih igral. Strokovne delavke vrtca Sonček Zaključek mednarodnega Comenius projekta na OŠ Videm Dvoletni mednarodni Comenius projekt Evropski babilonski stolp - kaj pa strpnost, v katerem smo sodelovali s Šolami iz Seville v Španiji, Tavire na Portugalskem, Poznana na Poljskem, Evri-chouja na Cipru ter iz Mono-polija in Capo d'Orlanda v Italiji, je prišel h koncu. Zaključno dejanje projekta se je odvilo na O S Videm, ki je od 18. do 22. maja gostila 22 učiteljev ter osem otrok iz Španije, Italije, Poljske, Portugalske, s Cipra in Sicilije. OŠ VIDEM GOSTILA UČITELJE IN UČENCE IZ PARTNERSKIH ŠOL V teh dneh je v naših šolskih klopeh sedelo več učencev kot po navadi, pridružili so se nam še ciprski učenci Stella, Maria in Alexandros, učenci s Sicilije Ilenia in Adriana, v podružnični šoli Leskovec pa še portugalska učenka Joana ter italijanski učenec Flavio. V svoj dom so jih povabile devetošolke Maja Možina, Anja Zajc ter Lea Hojsak, osmošolke Janja Jus, Eva Milošič in Tjaša Sla-tič ter sedmošolec Janez Belšak. V četrtek smo gostom razkazali prostore in okolico OŠ Videm, učitelji teh šol pa so dve šolski uri učencem od 6. do 9. razreda predstavili šole in kraje, od koder prihajajo, ter jih naučili nekaj besed, pesmi in celo zaplesali in naučili naše učence nekaj osnovnih plesnih korakov flamenka. V šolski telovadnici smo imeli kulturni program, kjer sta ob glasbeni spremljavi zapela otroški in mladinski pevski zbor pod taktirko učiteljice Sonje Winkler ter zaplesali učenci prve triade pod mentorstvom učiteljice Darje Ostroško. Obiskali smo tudi podružnično šolo v Leskovcu, kjer so naši gostje prav tako bili deležni prav prisrčnega sprejema. V četrtkovih večernih urah pa so naši gostje doživeli pravi slovenski večer v prostorih vaškega doma v Lancovi vasi. Že pred vhodom v vaški dom so člani kulturno-etnograf-skega društva Orači Lancova vas v polni zasedbi in opravi predstavili pristen slovenski običaj in gostje so bili navdu- Učiteljici iz Španije sta osmošolce učili plesati flamenko. Orači iz Lancove vasi so bili prava paša za oči. šeni nad odmevom zvoncev korantov, pokanjem bičev in oračev s svojimi pisanimi pokrivali. Nato so nas gospodinje iz Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas povabile na okusno slovensko pojedino, ki so jo pridno pripravljale ves popoldan. osnovnih korakov, nato pa je veselo zaplesala vsa druščina. Naslednji dan, v petek, smo se odpravili na izlet na Gorenjsko, kjer smo obiskali sotesko Vintgar ter se s ple-tnjo popeljali na blejski otok. V soboto, 21. maja, pa smo dogajanje na šoli zaključili s FS50*I Pri spoznavanju poljskih dobrot v razredu Seveda slovenski večer ne bi bil popoln brez glasbe in plesa. Tako so člani Folklornega društva Lancova vas najprej zapeli nekaj pesmi, nato pa ob živi glasbi predstavili nekaj plesov. Ob opazovanju plesalcev so zasrbele pete prav vse navzoče in kaj kmalu so folkloristi na plesišče povabili učitelje iz partnerskih šol in jih naučili nekaj športnim dnevom, in sicer z Dnevom druženja treh generacij - Šport špasom. Bil je čudovit sončen dan, kjer smo se prav vsi razgibali v zabavnih športnih igrah. Goste je sprejel tudi župan Občine Videm Friderik Bračič in po okusnem kosilu smo se sprehodili še po Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu. V nedeljo dopoldan smo se Udeleženci srečanja - učitelji ■ f; B m 3 m rn l |j\ Plht ** ” gEly ) ■ BH* f J fmltl \ ■ejjSSTvi': ' Im poslovili od naših gostov, ki so zapuščali naš kraj polni lepih spominov in navdušenja nad našo šolo, učenci, delavci šole in našo zeleno pokrajino. Brez sodelovanja delavcev šole, družin, ki so sprejele učence v svoj dom, in lokalnih društev, ki so priskočila na pomoč, takšnega odličnega vtisa ne bi mogli narediti. Na zaključnem srečanju, katerega namen je bila pred- vsem evalvacija samega projekta, smo predstavniki vseh sodelujočih šol prišli do zaključka, da smo uspešno izpolnili večino oziroma vse zadane cilje ter da je bil ta projekt čudovita izkušnja tako za učence kot za učitelje, in čeprav se sam projekt končuje, prijateljstva, ki so zrasla med nami, ostajajo. Besedilo in foto: Petra Fošnarič S pletno so se popeljali na blejski otok. Sprejem pri županu Občine Videm Frideriku Bračiču Poletna šola v naravi Učenci 5. razredov smo se 13. 6. 2011 odpravili v Umag. Tam smo preživeli pet nepozabnih dni. 1. dan: Ko smo šli s plavalnega testiranja, so nas učitelji odpeljali do zaliva, kjer smo zagledali meduze. Mislili smo, da so strupene, vendar jih je z roko prijel učitelj Jože in jih dal nazaj v vodo. Takoj smo vsi skočili v vodo in si poiskali vsak svojo meduzo. Bile so sluzaste in čudno mehke. Prvič v življenju sem prijel meduzo, česar mi doma tako in tako ne bodo verjeli. 2. dan: Z ladjo smo se odpeljali na odprto morje. Videli smo veliko rib in kumaric. Potapljač se je spustil pod vodo in prinesel veliko rakovico, nekaj polžev in kumarico. Ker so se nekateri učenci grdo obnašali, so z učiteljem Andrejem odšli na daljši pohod. Drugi pa smo se udeležili športnih iger. Na izbiro smo imeli nogomet, odbojko, badminton in med dvema ognjema. Številka 2 - letnik 16 - julij 2011 URADNE OBJAVE Glasil° občine Videm 1. PRAVILNIK o štipendiranju v Občini Videm 2. JAVNI RAZPIS za oddajo telovadnice in ostalih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2011/2012 3. PRAVILNIK o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo 4. JAVNI RAZPIS Tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom Uredimo naše podeželje 5. OBVESTILO o vložitvi vloge za znižano plačilo vrtca 6. OBVESTILO o prodaji nepremičnin OBČINA VIDEM Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 e-mail: info@videm.si 1. Na podlagi 16. člena statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB1) je Občinski svet Občine Videm na 4. redni seji dne 1. 2. 2011 sprejel PRAVILNIK o štipendiranju v Občini Videm I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen Ta pravilnik določa postopek in merila za podeljevanje štipendij in sofinanciranje diplomskih del (pomoč) za izobraževanje v Občini Videm, višino štipendij in pomoči, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja. 2. člen Občina Videm podeljuje štipendije dijakom in študentom kot pomoč pri njihovem rednem šolanju in pomoči pri izdelavi diplomskih nalog na tematiko lokalne skupnosti oz. Občine Videm. Štipendije se podeljujejo za šolanje v Republiki Sloveniji in v tujini. Sredstva za štipendiranje dijakov in študentov se zagotavljajo v okviru vsakoletnega proračuna Občine Videm. 3. člen Štipendijo lahko pridobijo upravičenci s statusom rednega dijaka oziroma dijakinje (v nadaljnjem besedilu dijak), ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci s statusom rednega študenta oziroma študentke (v nadaljnjem besedilu študent), ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega, visokošolskega, univerzitetnega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa niso starejši od 26 let in: • hkrati ne prejemajo katerekoli druge štipendije ali ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti; • niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. II. MERILA IN KRITERIJI ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ 4. člen Štipendija za študij v Republiki Sloveniji se lahko podeli: • rednim dijakom za šolanje na poklicnih oziroma srednjih šolah, • rednim študentom (univerzitetni študijski programi, visokošolski strokovni študijski programi, višješolski študijski programi, bolonjski študijski programi 1. stopnje). Pravico do štipendije in pomoči lahko uveljavljajo kandidati, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo najmanj 3 leta prijavljeno stalno prebivališče v Občini Videm; • dijaki, če dosežejo v preteklem šolskem letu najmanj prav dober uspeh, za prvi vpis pa, če najmanj s prav dobrim uspehom zaključijo osnovno šolo; • študentje, če dosežejo v preteklem študijskem letu najmanj povprečno oceno 8.0, za prvo študijsko leto pa najmanj prav dober uspeh na maturi in • izkažejo intelektualno ali umetniško nadarjenost (dosežejo javno priznan uspeh ali izjemni dosežek) in predložijo priporočila profesorjev; • kandidati, ki imajo končan študij in pišejo diplomsko nalogo iz lokalne samouprave, ki je uporabna za občino Videm. Ce za štipendijo kandidira več kandidatov, ima prednost kandidat, ki doseže višjo oceno v preteklem šolskem letu oziroma študijskem letu oziroma boljši uspeh na maturi (za prvo študijsko leto). Ce izpolnjuje pogoje več kandidatov, kot je za štipendije namenjenih sredstev, ima prednost kandidat, pri katerem je dohodek na družinskega člana nižji v primerjavi z drugimi kandidati. III. VIŠINA ŠTIPENDIJE 5. člen Višina štipendije ali pomoči za dijake znaša do 45 % minimalne plače mesečno, za študente pa do 60 % minimalne plače mesečno. IV. POSTOPEK PODELJEVANJA ŠTIPENDIJ 6. člen Štipendije in pomoči po tem pravilniku se podeljujejo na podlagi javnega razpisa po sprejetju občinskega proračuna za tekoče leto. Javni razpis za podelitev štipendij in pomoči mora vsebovati pogoje za podelitev štipendije, zahtevano dokumentacijo in rok za vložitev prijave na javni razpis. Javni razpis za podelitev štipendij in pomoči izvaja občinska uprava v soglasju s komisijo za štipendiranje in v skladu z določili tega pravilnika. 7. člen Štipendije in pomoči se podelijo od začetka šolskega oziroma študijskega leta, začetega v tekočem letu. Na javni razpis se prijavijo kandidati sami. Študenti, ki so v času dodiplomskega študija že prejemali štipendijo, pridobijo štipendijo za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji na podlagi vloge in dokazila o vpisu. 8. člen Prijava na javni razpis za pridobitev štipendije in pomoči obsega: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko/študijsko leto, • za dijake dokazilo o doseženem uspehu v preteklem letniku oz. za prvi vpis dokazilo o zaključnem uspehu osnove šole, • za študente dokazilo o opravljenih izpitih in povprečni oceni predhodnega študijskega leta oziroma učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • dokazilo o uspehih in priznanjih, • izpolnjen obrazec za pridobitev štipendije, • potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Videm, • potrdilo o državljanstvu kandidata, • dokazilo o opravljenih študijskih obveznostih in potrjeno temo diplomske naloge, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter o premoženjskem stanju. Kandidati za pridobitev štipendije dokazujejo nadarjenost tudi s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, s potrdilom na znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah, pridobljenih na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Upoštevajo se potrdila in dokazila, pridobljena v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. 9. člen Komisijo za štipendiranje imenuje župan v sestavi treh članov. 70. člen Komisija za štipendije obravnava popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji iz tega pravilnika. Ce komisija ugotovi, da je vloga nepopol- na, obvesti kandidata, da lahko prijavo dopolni v 8 dneh od prejema obvestila. Če kandidat v tem roku ne dopolni prijave, se prijava s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni pritožbe. 77. člen Na podlagi zbrane dokumentacije in upoštevanja vseh zbranih dokazil komisija pripravi poročilo, izdela prioritetni vrstni red prijavljenih kandidatov na podlagi 4. člena tega pravilnika s predlogom za podelitvi štipendij. 12. člen Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in kriterije, prejmejo odločitev o dodelitvi oziroma nedodelitvi štipendije v roku 15 dni po izbiri. Zoper tako odločitev je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve odločitve, o pritožbi odloča župan občine. Odločitev župana je dokončna. 13. člen Medsebojne pravice in obveznosti med štipenditorjem in štipendistom se določijo s pisno pogodbo o štipendiranju. Pogodbo o štipendiranju podpišeta župan in štipendist. Za štipendista, ki še ni polnoleten, podpiše pogodbo tudi njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik. Pogodba o štipendiranju mora vsebovati: višino štipendije, čas prejemanja štipendije in podrobno opredelitev pravic in obveznosti štipenditorja in štipendista. 74. člen Štipendije se izplačujejo vseh dvanajst mesecev v koledarskem letu (od začetka prvega šolskega leta do začetka naslednjega šolskega leta), razen v zaključnem letniku izobraževanja, ko se štipendiranje zaključi v zadnjem mesecu šolskega oziroma študijskega leta. V zaključnem letniku študija se upošteva redni status absolventa, vendar najdlje za eno študijsko leto. Štipendija se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. 15. člen Štipendist je dolžan v 15 dneh po začetku vsakega šolskega oziroma študijskega leta predložiti: • dijak - potrdilo o vpisu v naslednji letnik in overjeno kopijo zadnjega šolskega spričevala, • študent - potrdilo o vpisu v naslednji letnik ter potrdilo o opravljenih izpitih in njihovi oceni. Po zaključku izobraževanja je štipendist dolžan predložiti potrdilo o zaključenem študiju. 16. člen Štipendistu, ki je izdelal letnik in ni predložil dokazil iz 15. člena tega pravilnika, pravica do štipendije miruje. Ponovno se začne izplačevati z naslednjim mesecem, če predloži zahtevana dokazila v roku 60 dni od začetka šolskega oziroma študijskega leta in izpolnjuje pogoje za nadaljnje štipendiranje. 17. člen Štipendistu, ki je pridobil štipendijo in je v preteklem šolskem oziroma študijskem letu dosegel slabši učni uspeh, kot se zahteva za pridobitev štipendije, mu pravica do štipendije miruje, razen v primeru, da se izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom iz 8. člena tega pravilnika. Štipendist, kateremu je štipendija mirovala, lahko ponovno uveljavi štipendijo z novim šolskim oziroma študijskim letom, če doseže zahtevan uspeh ali se izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom iz 8. člena tega pravilnika. 18. člen Štipendist je dolžan v roku 15 dni sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na štipendijsko razmerje: • prekinitev izobraževanja, sprememba vrste in področja izobraževanja, • sklenitev delovnega razmerja, • nastop starševskega dopusta, • sprememba stalnega prebivališča, • opravljanje diplome, magisterija ali doktorata in • druge spremembe. 19. člen Če štipendist iz utemeljenih razlogov ne izpolnjuje šolskih oziroma študijskih in pogodbenih obveznosti (težja bolezen ali invalidnost, starševstvo), se mu izplačevanje štipendije začasno ustavi. Pristojni organ lahko določi štipendistu rok, v katerem mora opraviti obveznosti. Za štipendista, ki v določenem roku opravi obveznosti, se prekliče začasna ustavitev izplačevanja štipendije z veljavnostjo do dneva prenehanja izplačevanja. 20. člen Štipendist izgubi pravico do štipendije in mora vrniti prejete zneske štipendije, skupaj z zamudnimi obrestmi, če: • po svoji volji ali krivdi prekine izobra- ževanje; • navaja neresnične podatke; • spremeni smer šolanja oziroma študija brez soglasja štipenditorja; • če iz neupravičenih vzrokov ne dokonča šolanja oziroma študija v roku, ki je določen s pogodbo o štipendiranju; • sklene pogodbo z drugim štipenditorjem, se zaposli, opravlja dejavnost ali pridobi status zasebnika; • v drugih primerih, določenih s pogodbo. O izgubi štipendije se odloči z odločbo. 27. člen Zoper odločitev iz 20. člena tega pravilnika ima štipendist pravico do ugovora v roku 8 dni od prejema. Ugovor se vloži pisno pri županu Občine Videm. Ugovor ne zadrži izvršitve odločitve. 22. člen Štipendisti opravljajo delovno prakso, ki traja do enega meseca v letu. Razporeditev štipendistov na delovno prakso opravi strokovna služba Občine Videm v dogovoru s štipendisti in predstavniki javnih zavodov oziroma podjetij v občini. 23. člen Za čas opravljanja delovne prakse je štipendist upravičen do povrnitve stroškov, ki so predpisani za delavce v javni upravi. 24. člen Občina Videm spremlja učne uspehe štipendistov in socialni položaj, vzdržuje z njimi stalne stike in se seznanja z morebitnimi problemi pri opravljanju njihovih študijskih obveznosti. 25. člen Občina Videm je dolžna štipendiste obvestiti o morebitnih spremembah in dopolnitvah pravilnika. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati se začne s šolskim letom 2011/2012. Številka: 600-785/2011 Datum: 21. 2. 2011 Občina Videm Župan Friderik BRAČIČ 2. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju, na podlagi 6. člena Pravilnika o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol (v nadaljevanju Pravilnik), ki je začel veljati z dne 16. 6. 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010-UPB-1) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo telovadnice in ostalih pokritih športnih objektov v uporabo za šolsko leto 2011/2012 1. Predmet razpisa je oddaja telovadnice v OS Videm in v podružnici Leskovec za šolsko leto 2011/12. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v Občini Videm in izven Občine Videm, v primeru več prijav na isti termin se določi prednostni vrstni red na podlagi 7. člena Pravilnika. 3. Rok prijave Pisne prijave v okviru razpisa oddajte na naslov: Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju ali osebno v tajništvu šole od 15. 8. 2011 do 31. 8. 2011. Vloga je priloga Pravilnika, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Videm in na spletni strani OŠ Videm. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Osnovne šole Videm (tel. 761 94 10). Številka: 567/2011 Datum: 24. 6. 2011 3. Na podlagi 16. člena statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010 - UPB 1) je Občinski svet Občine Videm na 6. redni seji dne 7. junija 2011 sprejel PRAVILNIK o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo I. člen S tem pravilnikom se določa način oddajanja telovadnic osnovnih šol na območju Občine Videm v uporabo, višina uporabnine in način plačila uporabnine. 2. člen Določita se naslednji vadbeni enoti: - telovadnica OŠ Videm, - telovadnica OŠ Videm, podružnica Leskovec. 3. člen Kot uporaba telovadnice se šteje uporaba: - vadbene površine, - garderob, - sanitarij in kopalnic, - fiksiranega športnega orodja in druge fiksirane športne opreme telovadnice, - drugih prostorov po dogovoru. Uporabnik telovadnice se lahko z vodstvom OŠ dogovori tudi za uporabo športnih rekvizitov. 4. člen Osnovna šola Videm s podružnicami (v nadaljevanju: šole) lahko odda telovadnice v uporabo po končanem pouku in zaključenih interesnih dejavnostih svoje šole. 5. člen Organizator športne vadbe oziroma športne ali druge prireditve mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev in gledalcev, zagotoviti nujno medicinsko pomoč ter poskrbeti za vse druge ukrepe, ki jih določajo predpisi in hišni red. Šola ne odgovarja za poškodbe igralcev, gledalcev in nastopajočih pri uporabi športne dvorane, ki bi nastale ob treningih, tekmah, prireditvah. Uporabniki telovadnice morajo v času uporabe le-te za športne namene uporabljati športno opremo. Vstop na parket je dovoljen samo v čistih športnih copatih. 6. člen Pogoje uporabe posamezne telovadnice za namene rekreacije v zimskih mesecih določi šola, ki je dolžna do 1. septembra na spletnih straneh občine Videm in na svojih spletnih straneh ter v občinskem glasilu občine Videm objaviti razpis in razpisne pogoje, na podlagi katerih se določijo kriteriji za oddajo vloge za dodelitev termina uporabniku telovadnice. Za uporabo telovadnice je vsak uporabnik dolžan vložiti vlogo (priloga 1) za uporabo telovadnice, na podlagi katere se dodeli telovadnica v uporabo posameznim uporabnikom in s katero se uporabnikom dodeljuje posamezni termin v telovadnicah. Nepopolne vloge se niso dolžne obravnavati. Upoštevajo se le v primeru, če termini po dodelitvi uporabnikom z ustrezno izpolnjenimi vlogami niso zasedeni. Isto velja za vloge, prispele po roku za oddajo vloge. Brez oddane vloge ni možno dobiti v uporabo termina v telovadnici. 7. člen V primeru več prijav na isti termin se za dodelitev termina določi prednostni vrstni red. Prednostni vrstni red uporabe telovadnice se določa po navedenem kriteriju točkovanja: Kriterij Točke Društvo in klub s sedežem v občini Videm 50 točk Fizične in pravne osebe iz občine Videm 20 točk Število vadečih 1 točka/vadeči (max. 25 točk) Število mesecev vadbe 10 točk/mesec Uporaba telovadnice več kot 5 let 20 točk Program, vključen v občinski letni program športa 15 točk Funkcionalnost telovadnice glede na vrsto in specifičnost športne panoge 15 točk Rangiranje društev glede na rang tekmovanja v panožni zvezi vsak višji rang + 10 točk Amtišei TIPE / 11 ■ m* n Ff lil F, I 1 «L.„ ! 'VTJKp*' ‘ >^gp ^ 71-j^g| Vidov teden povezal odličnost občine Ob vidovem, ko goduje farni zavetnik sveti Vid in ko praznuje tudi občina Videm, seje v občini dogajalo veliko zanimivega. Številne dogodke in slovesnosti je občina združila v Vidov teden, glavnina dogodkov pa seje odvila na osrednjem občinskem trgu pred občinsko zgradbo. Občanke in občani so imeli priložnost na enem mestu spoznati vso bogastvo ljubiteljske kulture, saj so se z najboljšimi točkami predstavile vse skupine, ki v občini ustvarjajo. In kaj bi Vidov teden brez dneva šole, praznika vrtca, športnih in zabavnih dogodkov, brez žegnanj-ske Vidove nedelje, ki pa je bila letos deževno obarvana, zato pa nič manj slovesna. Župan Friderik Bračič je za nadaljevanje tradicije Vidovega tedna. Vidov teden se je v lep spomin vtisnil tudi županu Frideriku Bračiču, ki je prepričan, da se v nekaj dneh v letu na večjih dogodkih lahko še kako dobro predstavi uspešnost neke lokalne skupnosti, vso bogastvo kulturne in etnografske dediščine. »V letih nazaj smo ob vidovem že praznovali, pripravili nekaj prireditev, vendar so zadnji pogovori v občini in župniji postregli s skupno idejo, da dogodke strnemo v en teden in tako vsem, ki se v občini želijo predstaviti v najboljši luči, to tudi omogočimo. Letos smo osemdnevno dogajanje strnili v skupen program; začeli smo v Šturmovcih, na Petrovi domačiji, zaključili pa v Vidmu, in vesel sem, da smo uspeli s to idejo. Ljudje iz naše obči- ne so se odzvali, prišli pa so tudi obiskovalci iz sosednjih občin, kar je še posebej dobrodošlo. Torej se nismo trudili zaman. Trg pred občinsko zgradbo je po obnovi in po Vidovem tednu dobil drugačno podobo, zdaj pa smo mu dali še neke vsebine in se tako pokazali javnosti. Dokazali smo, da je trg dober prostor za manjše dogodke, da je za to primeren, česar smo si seveda tudi želeli v naši osnovni ideji. Za kraj Videm, predvsem pa za center naše lokalne skupnosti, je to velika pridobitev. Prostor pred občinsko zgradbo je z letošnjim Vidovim tednom že dobil neko vsebino in prepričan sem, da se bomo z občankami in občani, našimi prijatelji od bli- zu in daleč, na tem prostoru še velikokrat dobili skupaj. Želim si, da bi naši ljudje, naši občani zaznali, da je to njihov prostor, ki ga je treba večkrat "izkoristiti" za posebne, odlične dogodke, ki bodo prav gotovo veliko pripomogli tudi k boljši promociji in nasploh prepoznavnosti naše občine. Čas bo seveda pokazal, ali je bila naša odločitev dobra, ampak to bodo ocenili naši občani. Sam sem prepričan v to idejo in si želim, da bi jo spoznali tudi drugi v občini. DOGODKI, KI PRISPEVAJO K POVEZOVANJU, BOGATENJU MEDDRUŠTVENIH ODNOSOV V OBČINI VIDEM Vidov teden, vsi ti kulturni, športni, etnografski in drugi dogodki, tudi tisti nepozabni v šoli in vrtcu, so nas prav gotovo povezali, in to se mi zdi še posebej dobro, saj povezovanje med društvi in kraji v občini, predvsem pa pristna druženja, še kako potrebujemo. Tega je bilo doslej dosti premalo in zdaj imamo priložnost, da se vsaj nekajkrat na leto dobimo v samem središču občine. Če smo občani občine Videm, je prav, da se tega zavedamo, in vsak izmed nas, ki v tej prijetni občini prebiva, lahko k povezovanju, bogatenju meddruštvenih odnosov veliko pripomore. Zares si tega zelo, zelo želim. Osebno se me je letošnji Vidov teden zelo dotaknil, lepo je bilo vseh osem dni vse to doživeti. Vesel sem, da nam je uspelo povezati ljudi, česar morda v preteklosti niso najbolje znali ali pa zmogli. Ampak ne bomo se ustavili pri tej točki, želimo narediti še več in Vidovemu tednu dati novih vsebin. Za občino je to lepa priložnost, ki je ne smemo izpustiti iz rok, še posebej zdaj, ko se nam v neposredni bližini občinske zgradbe, v starodavni farni Vidovi kleti, obeta zelo prijeten prostor za skupna kulturna in druga druženja, predvsem v turističnem smislu. Klet bo doživela prenovo, načrte že imamo, zraven pa smo povabili tudi naše vinogradnike in kletarje, ki so v tej kleti že našli priložnost. Želim si tudi, da bi v tem prostoru lahko zbrali zares najboljše, najbolj izvirne spominke iz občine Videm, predstavili kakovostna vina, našo kulinariko, našo zares bogato kulturno dediščino Dravskega polja in Haloz. Doslej doživeto in videno po Vidovem tednu nam daje priložnost, da že lahko načrtujemo podobno prireditev tudi v letu 2012. Takrat želimo večdnevnemu dogajanju dodati še več turističnih vsebin, k sodelovanju povabiti več mladih ... Občina Videm se želi v prihodnosti, še posebej zdaj, ko ima tudi svoj prvi zbornik, pokazati v še bolj prepoznavni luči in narediti več na lasti promociji. Vidov teden se torej nadaljuje, prav gotovo v juniju 2012.« TM Dan videmske šole v znamenju prijateljstva V zadnjih dneh šolskega leta 2010/11 je bilo na OŠ Videni še posebej lepo in slovesno. Enega izmed Vidovih dni - 13. junija — je imela šola za svoj dan, ko so nagrade in priznanja dobili najuspešnejši učenci in ko so na Šoli »obnovili« podpis listine o prijateljskem sodelovanju med občina Videm in Bednja na Hrvaškem, hkrati pa je bila to tudi potrditev dobrega sodelovanja med osnovnima šolama Videm in Bednja. Športna dvorana je bila prizorišče osrednjega dogodka, ki so ga v kulturnem programu obogatili učenci OŠ Videm ter tamburaška in pevska skupina iz Bednje, s katero sta zapela tudi župana obeh občin, videmski Friderik Bračič in bedenjski Mirko Bistrovič. Slednji se je v nagovoru zahvalil vsem ljudem dobre volje, posebej pa vodstvu občine in šole za enkratno prijateljstvo in dobro sodelovanje, ki je s podpisom listine zdaj še trdnejše. Videmski župan Bračič je ta dan označil za posebej čudovit, tudi zato, ker je bila listina o pobratenju dveh občin podpisana še v Sloveniji in ima za občino Videm veliko vrednost. Ljudje na tej in oni strani meji so tako znova dokazali, da prijateljstvo povezuje ljudi, da samo združeni znajo in V kulturnem programu videmskih učencev ni manjkalo plesa in zabave, kar je že močno spominjalo na razigrane poletne počitnice. I ^ S , yL uj Svečanega dogodka v OŠ Videm so se udeležili mnogi gostje, najbolj pa so v ospredju uživali otroci. zmorejo stopiti skupaj v vseh uspeva že nekaj let. pogledih in na vseh podro- TM čjih. Vidmu in Bednji to S tamburaškim orkestrom in zborom iz Bednje je zapel tudi videmski župan Friderik Bračič. Po slovesnosti v šoli pa so v parku pred šolo, pri spomeniku padlih, posadili še lipo prijateljstva, že tretjo v središču občine. Foto: TM Šolsko leto se je izteklo S poukom smo v šolskem letu 2010/2011 zaključili. Veliko smo doživeli in veliko spoznali. Nabrali smo si novih izkušenj. Bili smo včasih bolj, včasih malo manj uspešni. Toda vsi smo se trudili po najboljših močeh. Želela bi pohvaliti prav vsakega učenca naše šole in prav vsakega otroka iz vrtca, za njegov prispevek k življenju in delu na šoli ter k prepoznavnosti naše šole oziroma vrtca. Seveda vseh teh uspehov ne bi bilo, če učencev oziroma otrok ne bi pri tem spodbujali in vodili učitelji, vzgojitelji, mentorji. Zato pohvala in zahvala tudi njim. Veliko projektov smo letos uspešno izpeljali, pa tudi veliko drugih dejavnosti, o čemer ste že ali pa še boste prebrali v tem glasilu, prispevke pa si lahko ogledate tudi na naši spletni strani. Športniki so prinašali s tekmovanj številna priznanja, glasbeniki so popestrili veliko prireditev, različne skupine so sodelovale na prireditvah Mnogi učenci OŠ Videm se bili tudi v tem šolskem letu zelo uspešni na tekmovanjih, zato so si prislužili posebno nagrado in priznanje šole. Priznanja za odličnjake ob koncu šolskega leta v šoli, v občini in tudi zunaj nje. Posamezniki so tekmovali v znanju in nekateri so bili zelo uspešni. Osvojili so 124 bronastih, 19 srebrnih in 6 zlatih priznanj. To so priznanja za zelo uspešno sodelovanje na regijskih in državnih tekmovanjih. Zlati bralci, kar 18 jih je bilo, so vseh devet let osvajali bralno značko, to pomeni, da so ves čas ohranjali bralno kulturo in upam, da bo tako tudi naprej. Posebej pa velja pohvaliti učence devetošolce, ki so imeli ves čas osnovnošolskega izobraževanja najboljši učni uspeh. Teh je bilo šest: Maja Možina, Katja Pivec, Monika Skvorc, Jana Vaupotič, Anja Zajc in Alen Plajnšek. Za nagrado so bili tudi na sprejemu pri županu naše občine. Torej, kot vidite, smo bili zelo pridni, zato si zaslužimo počitnice. Vsem želim lepe in sproščene, predvsem pa dolge počitnice. Helena Šegula, ravnateljica OŠ Videm Občinska hiša s trgom v novi podobi V Vidovem tednu je bil 15. junij, godovni dan farnega zavetnika sv. Vida, rezervirati za slovesnost ob otvoritvi trga pred občinsko zgradbo, hkrati pa so s simboličnim prerezom vrvice odprli tudi novozgrajeni poslovilni prostor v mrliški veži Videm. Osrednji prostor pred občinsko zgradbo in središče občine sta namreč v zadnjih mesecih dobila povsem novo moderno podobo, občin- ski trg z vodometom pa bo poslej tudi priložnostni prireditveni prostor. Vse to je naložba v prihodnost, je bilo slišati na slovesnosti, prav gotovo pa bo ta nova podoba središča občine Videm prispevala tudi k boljši prepoznavnosti občine in večje turistične naravnanosti. Slovesnega trenutka na občinskem trgu so se poleg župana Friderika Bračiča udeležili še podžupan Marjan Selinšek, direktorica občinske Občinski trg pred občinsko zgradbo v Vidmu je tudi na dan slovesne otvoritve kazal všečno podobo. uprave mag. Darinka Ratajc, stavniki KS, med njimi tudi svetniki občine Videm, pred- predsednica KS Videm Aloj- Prerez vrvice na občinskem trgu je bil le simboličen, občina pa je tako v uporabo predala dve zelo pomembni pridobitvi. Prvič so se na občinskem trgu predstavili ljudski godci KD Videm zija Tušek, ter Antun Dalja-vec, direktor GP Project Ing, ki je bil glavni izvajalec del pred občinsko zgradbo. Nove pridobitve je slovesno blagoslovil pater Janez Ferlež iz župnije sv. Vida, v kulturnem programu pa so nastopili člani KD Franceta Prešerna Videm - ljudski pevci Vinogradniki, ljudski godci in gledališka skupina s kratkim prizorom z naslovom Pedagoški pristop. TM ‘i»» hs-ibi PGD VIDEM 15. junija je v sklopu prireditev Vidovega tedna PGD Videm organiziral gasilsko vajo, v kateri so prikazali intervencijo na objekt - zgradbo Športnega društva Videm. Intervencijo je vodil gasilski častnik I. stopnje Jože Šmigoc, poveljnik društva. Sodelovala je operativna enota prostovoljnih gasilcev iz Vidma, z dvema gasilskima voziloma GVC 16/25 MAN TGM 4x4 in GV1 Renault Master. Foto: Rado Škrjanec Videmski tamburaši z ljudskimi pesmimi Ali veste, kaj imajo skupne- oboje radi poslušamo, če pa ga člani videmskega tambu- nastopajo skupaj, so »hudi-taškega orkestra z ljudskimi cev o« dobri. Letos so člani pesmimi? Oboji so dobri, videmskega tamburaškega j čflEinIH / djfvl , ir JttP Predsednik tamburaškega orkestra Danilo Svenšek orkestra pod taktirko Jožeta koncert v okviru Vidovega Smigoca pripravili svoj letni tedna. Citrarke Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla Foto: Jože Smigoc V nedeljo popoldne, teden pred Vidovo nedeljo, so v goste povabili starejše plesalce Folklornega društva Rožmarin iz Dolenc in učence Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Za prijetno povezovanje programa je skrbela Manja Vinko, ki je že postala zaščitni znak videmskih tamburašev. Letos so člani orkestra na koncertu igrali znane ljudske pesmi, ki so bile njihovemu zvestemu občinstvu zelo všeč. Roža na vrtu, Zrelo je žito, Bom šel na planince, Nede mi več rasla, Cin, čin, čin, Drežnica in druge so lepo zaigrali. Nekaterim pesmim sta dodala piko na i solista Špela Turk z violino in Rajko Verbančič s harmoniko. Gostje večera, starejši plesalci Folklornega društva Rožmarin Dolena, ki jih vodi Aleksandra Petrovič, so navdušili s spletom štajerskih plesov »Štrik«. Občinstvo pa je uživalo tudi ob igranju mladih glasbenikov zasebne glasbene šole s Ptuja pod vodstvom Doroteje Dolšak. Nastopile so citrarke, violinist, kitaristka in saksofonist Tilen Zavec iz Leskovca. Zbrane je na koncertu nagovoril tudi župan Friderik Bračič, ki je videmskim tamburašem čestital za dobro delo in odlične nastope. Tambu-raški orkester KD Franceta Prešerna iz Vidma je ponov- no dokazal, da zna dobro igrati, izbirati dobre goste, ima dober program in dobro napovedovalko. Vsem nastopajočim iskrene čestitke! Bilo je lepo! Kako bo šele ob 90-letnici, ki bo čez dve leti. Seveda bodo videmski tamburaši medtem še veliko vadili in nastopali. V svoje vrste želijo sprejeti nove muzikante. Pridite, čakajo vas tamburice in novi prijatelji! Marija Cernila Že šestič srečanje Šturmovčanov Letošnje šesto tradicionalno srečanje Šturmovčanov, ki je potekalo 11. junija v okviru Vidovega tedna, je bilo nekaj posebnega. Namen srečanja letos namreč ni bilo le druženje vaščanov, pač pa smo se z odkritjem spominske plošče spomnili tudi našega izjemnega sovaščana dr. Franca Forstneriča. Zbrali smo se na Petrovi domačiji, kjer stoji rojstna hiša tega pomembnega moža. Domačija je naš skupni dom, lastnika občine Videm in upravljavcev — vaščanov. Tu je prostor naših druženj, našega dela ter obenem vaški Jože Ropič, Ivan Gabrovec, Friderik Bračič in Andrej Rožman ob podelitvi in prejetju priznanj in zahval Foto: LR Srečanja se je udeležilo veliko domačinov in gostov. Foto: Ivan Ciglar muzej, v katerem smo in bomo ohranjali našo preteklost in ustvarjali našo prihodnost. Naj bo to naš dom, naših prejšnjih in prihodnjih generacij. V SPOMIN ROJAKU FRANCU FORSTNERIČU Zelo ponosni smo, da sta se tega dogodka udeležila tudi žena pokojnega doktorja Valentina Forstnerič in njegov sin, akademik dr. Franc Forstnerič, ki sta skupaj z županom občine Videm Friderikom Bračičem in Andrejem Rožmanom odkrila spominsko ploščo našemu sovaščanu. Na srečanje je prišlo tudi nekaj Forstneri-čevih nekdanjih sodelavcev ter poslanec DZ RS Branko Marinič. Pogosto se zavemo, koliko Odkritje spominske plošče dr. Francu Forstneriču Foto: LR Franc Forstnerič se je rodil leta 1928 v kmečki družini. Domačo hišo, ki jo je v kasnejših letih pogosto obiskoval, je zapustil leta 1948, ko se je po opravljeni maturi na ptujski gimnaziji vpisal na Agronomsko fakulteto v Ljubljani. Po končanem študiju je leta 1953 nastopil službo profesorja v Mlekarski šoli v Kranju, kasneje je bil tudi ravnatelj. Strokovno izpopolnjevanje je opravil v Angliji. Z raziskovalnim delom se je začel ukvarjati konec petdesetih let, ko je v Mlekarski šoli prevzel odgovornost za laboratorij za proizvodnjo mlekarskih mikrobioloških cepiv. Pod njegovim vodstvom sta se tako izboljšala kakovost in obseg dela, da so cepiva uporabljali v mlekarnah v Sloveniji in po Jugoslaviji ter v tujini. Leta 1974 je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani opravil zagovor doktorske disertacije z naslovom Dinamika razmnoževanja mlečnokislinskih bakterij v mleku krav, krmljenih s silažo. Na Biotehnični fakulteti v Ljubljani je začel poučevati leta 1965. Objavil je nekaj strokovnih in znanstvenih razprav ter sodeloval pri posodabljanju in gradnji vec kot 30 mlekarskih obratov v Sloveniji, Jugoslaviji, Italiji, Tanzaniji in v Gvajani. Za svoje delo je prejel številna domača in tuja priznanja, med njimi tudi odlikovanje Republike Gvajane. so posamezniki storili v svojem življenju, šele takrat, ko jih ni več med nami. Vendar se moramo posebej zahvaliti tistim, ki so omogočili, da je 6. tradicionalno srečanje Sturmovčanov uspelo. Najprej Občini Videm za sodelovanje in pomoč pri izvedbi, Sturmov-čanom za veliko opravljenih prostovoljnih ur dela pri obnovi Petrove domačije in pripravi prireditve (posebno zahvalo je prejel Jože Ropič), Ivanu Gabrovcu za pripravo arhivskega gradiva, Andreju Brencetu iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za pomoč pri postavitvi razstave, Veselim Jožekom (katerih član je naš vaščan Jože Hrga), pevcem Oplotničanom s Tinetom Lesjakom (katerih član je Dušan Hrga) in Jožetu Topolovcu za glasbo. Zupan občine Videm Friderik Bračič in Andrej Rožman, svetnik občine Videm, sta gostom iz Ljubljane podelila tudi Zbornik občine Videm. Prav tako pa so podelili tudi priznanje TD Sturmača za ohranjanje kulturne dediščine, ki ga je prejela predsednica Sonja Predi-kaka. Laura Rožman Iz Ljubstave Kaj je ostalo v miznici v ?iaši zapuščeni hiši? Kruh? Nož? Pocinkane žice? Je kruh splesnel? Nož zarjavel? Ali žlice še pomnijo naša usta, ki so jih oblizovala? Pomnijo molčečo mater z zaprtim obrazom kakor miznica v postne dni? Očeta, ki nam je z dostojno počasnostjo vsem odrezal kruh. Pomnijo brate, sestre, zbrano družino pri praznični mizi, ko so žlice žvenčale kot orgle? Zaklenjena je naša zapuščena hiša. Miznice že davno ni nihče odprl. Od krajca kruha je ostal kupček črne plesni. Nož je v temi otopel. Žlice so vsevprek razmetane kakor zarjaveli križi. France Forstnerič, pesnik, pisatelj in častni občan občine Videm Četrtek, 16. junij, je bil v Vidovem tednu namenjen kulturi, srečanju pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Na občinskem trgu na osrednjem odru se je občinstvu v prijetnem poletnem večeru predstavilo sedem pevskih zasedb, pevci od najmlajšega do najstarejšega. S spletom ljudskih pesmi in rajalnih iger z naslovom Vidov pevski večer Moj očka ima konjička dva so se predstavili otroški pevski zbor in najmlajši iz folklornega krožka OS Videm. Potem sta zapela mladinska pevska zbora OS Leskovec in OS Videm, zapeli so pevci MePZ KD Franceta Prešerna Videm, ki so letos že proslavili 60-letnico obstoja. V nadaljevanju je zapela Vokalna skupina Glasnik iz župnije sv. Vida, v kateri prepeva WiH' 1 3 El tudi pater Janez Ferlež, predstavil se je cerkveni mešani zbor sv. Vida, ki ima že dolgoletno tradicijo prepevanja, za konec pa ženska vokalna pevska skupina KD Leskovec. Nastopajočim se je za prijeten pevski večer in neverjetno ljubezen, ki jo ohranjajo do slovenske pesmi in besede, zahvalil župan občine Videm Friderik Bračič. TM Foto: Brane Kolednik, TM Izjemno bogat večer folklore in ljudske pesmi V Vidovem tednu se je na obnovljenem občinskem trgu dogajalo marsikaj zanimive- ga, torkov večer, 14. junija, pa je bil rezerviran za nastop folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki delujejo v kulturnih in folklornih društvih v občini Videm. Nastopilo je enajst skupin, že na začetku druženja pa jih je pozdravil župan občine Videm Friderik Bračič ter se jim zahvalil za njihov izjemen trud pri ohranjanju kulturne dediščine teh krajev. V prvem delu programa sta na odru zaplesali otroška FS Rožmarin Dolena in mlajša otroška FS Lancova vas, nato so zapeli Vinogradni- ki KD Videm, zaplesali in zapeli pevci in folklorniki FD Pobrežje, zapele so tudi ljudske pevke TD Klopotec Leskovec v Llalozah in ljudske pevke KD Sela. V nadaljevanju programa sta se z odličnimi spleti predstavili folklorni skupini Rožmarin Dolena z ljudskimi pevci in Lancova vas s pevci, zapeli pa so še Mejaši iz Repišč, pevci DU Videm in Jurovski fantje. TM Pojoči pater Janez je proslavljal 10. obletnico zmage na Orionu je pater Janez Ferlež, brat minorit, ki zdaj službuje v Župniji sv. Vida, proslavil kar na domačem župnijskem dvorišču. V Vidovem tednu, v petek, 17. junija, je ob pomoči mnogih dobrih prijateljev pripravil prijeten koncert in ob množici obiskovalcev bil tudi sam prijetno presenečen. Ob uspehu v glasbi mu je čestital videmski župan Friderik Bračič. Na odru pod milim nebom so mu družbo delali člani zasedbe Dejavu, back vokalistke Mili, Dolores in Ajla, kot posebni gostje pa so nastopili še harmonikarja Blaž in Kristjan Hameršak, Peter Januš in na koncu še Vokalna skupina Glasniki. Posebej lepo presenečenje pa so p. Janezu pripravile njegove majhne nečakinje Anja, Urška in Julija, ki so se mu pridružile kar na odru in skupaj z njim tudi zapele. P. Janez tudi v prihodnje ostaja zapisan glasbi. Veliko ustvarja in tudi snema, saj že pripravlja novo zgoščenko. A brez kitare in nogometne žoge pojoči pater ne gre nikamor. Prav takšnega ga ljudje tudi sprejemajo in ga imajo radi. TM Pater Janez Ferlež se najbolje počuti na odru, v družbi svojih glasbenih prijateljev, s katerimi tudi pogosto nastopa ... Foto: TM Leskovec z obnovljeno nogometno zelenico Marcus Tavares je v družbi predsednika ŠD Roberta Fridauerja mladim, uspešnim nogometašem - cicibanom U 10, podelil medalje, ki so jih prejeli kot zmagovalci v MNZ. Sobota, 18. junija, je bila v Leskovcu nadvse slovesno obarvana. Člani tamkaj-snjega športnega društva so namreč v uporabo predali obnovljeno nogometno igrišče, kije končno tudi sodobno urejeno z namakalnim sistemom, po letu in pol gostovanj pa je domača izbrana nogometna ekipa lahko ponovno zaigrala na svojem igrišču. Tudi ta športni dogodek je bil del dogodkov Vidovega tedna. Slovesnost se je začela s pesmijo Zenske vokalne skupine KD Leskovec, nadaljevala z nagovorom Roberta Fridauerja, predsednika ŠD Leskovec, ki je predstavil novo pridobitev in ključne akterje, zaslužne za tako Pomembno pridobitev. Posebej se je za pomoč zahvalil občini Videm in županu Frideriku Bračiču ter vsem drugim prijateljem iz ŠD Lesko- vec, ki so se za novo pridobitev zelo trudili in vanjo vložili veliko prostovoljnega dela. Da je to izjemna pridobitev za športno društvo, za kraj, občino Videm in ne nazadnje Skozi program otvoritvene slovesnosti v športnem parku Leskovec so obiskovalce popeljali: Zenska vokalna skupina KD Leskovec, učenci podružnične šole Leskovec, Aljaž s harmoniko in folklorna skupina OŠ, Društvo za ohranjanje kulturnega izročila ŠURC ter Natalija, Mateja in Peter, člani KD Leskovec, ki zmeraj poskrbijo za polno mero smeha in zabave. Na novem igrišču in ob njem so gledalci lahko uživali tudi ob pogledu na padalce in zmajarje Aerokluba Maribor. za razvoj športa v občini, se je strinjal tudi župan Bračič. Ob novi pridobitvi je čestital vsem, ki se v leskovškem športnem društvu trudijo za razvoj, ob tem pa obljubil, da bo občina še naprej spodbujala športne aktivnosti in skrbela za dobre pogoje dela po vseh krajevnih skupnostih. ŠD Leskovec je ob tej prilo- žnosti podelil tudi posebno priznanje. Športno društvo Leskovec je bilo ustanovljeno leta 1963. Svoj sedež ima v Zgornjem Leskovcu 9. Društvo skrbi za rekreacijo občanov in za nastope različnih nogometnih selekcij v ligah MNZ Ptuj. Člani društva organizirajo v zimskih mesecih Trak ob vhodu na obnovljeno nogometno zelenico so prerezali župan Friderik Bračič, pred. ŠD Robert Fridauer, dolgoletni član Jože Zavec in predsednik KS Leskovec Franc Kozel ob pomoči mladih športnikov. rekreacijo v telovadnici OŠ Leskovec, smučarsko tekmovanje, šahovsko tekmovanje in pomagajo pri organizaciji romanja k svetemu Avguštinu. DRUŠTVO BO KMALU SREČALO ABRAHAMA V poletnih mesecih poleg tekmovanj v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj organizirajo turnirje in se le-teh udeležujejo tudi drugje. Na tradicionalnem kmečkem prazniku organizirajo kmečke igre, kot navijači pa se udeležujejo boksarskih dvobojev rojaka iz teh koncev, odličnega boksarja Dejana Zavca. Po letu 2001, ko je bila v športnem parku otvoritvena slovesnost novozgrajenega športnega objekta, pa do danes je preteklo kar nekaj let, da ima športni park Leskovec danes tako podobo, kot si jo tudi zasluži. Društvo bo kmalu srečalo abra-hama, vanj pa je vključenih kar 90 športih zanesenjakov. Ponos članov ŠD Leskovec je športna zgradba v športnem parku, ki so jo zgradili z veliko prostovoljnega dela Milica VRBOVŠEK, edina ženska med ustanovnimi člani ŠD Leskovec, se takole spominja začetkov: »Zmeraj sem bila polna športnega entuziazma in kaj hitro po prihodu v Leskovec sem se vključila v športne dejavnosti. Spominjam se naših prvih pogovorov za pridobitev prostora za igrišče. Pri tem nam je pomagal Branko Gorjub, ki je bil takrat partijski sekretar. Ko smo dobili zemljišče za igrišče, so se začele naše sanje. Že v tistih časih smo igrali nogomet, čeprav pogoji niso bili najboljši in nismo imeli prave ekipe. Leta 1967 smo že imeli popolno nogometno ekipo domačih igralcev, pa tudi starši so se malo omehčali, da so lahko mladi igrali nogomet. V društvu je bilo vedno več mladih in rada povem, da so v tistih časih mladi ukrotili starejše, da so jim dovolili brcati žogo, prihajati na igrišče. Nekaj let nisem bila v Leskovcu, vendar sem spremljala razvoj društva, ko pa sem se spet vrnila v Haloze, sem bila izredno ponosna, da se je urejal športni park. Potem smo še gradili zraven, veliko urejali ... Skoraj ne morem verjeti, da bo minilo že petdeset let, odkar smo začeli. Ponosna sem, da so se naše sanje uresničile. Uspeli smo!« Milica Vrbovšek, ustanovna članica leskovškega športnega društva, se je stisnila kar k Marcusu Tavaresu, napadalcu NK Maribor, najboljšemu nogometašu prve slovenske lige v sezoni 2010/11. ter lastnimi sredstvi članov in simpatizerjev. V letu 2004 je bila pomembna pridobitev ograja okrog športnega parka. Člani Športnega društva Leskovec pa si želijo, da bi bil njihov športni park v prihodnje poln otrok, mladine in odraslih. Zelja se jim z vsemi novimi pridobitvami že izpolnjuje. TM Novo športno pridobitev je blagoslovil domači farni župnik Edi Vajda. Zanimiv pa je bil tudi kulturni program, v katerem so se z izvirnostjo prvič predstavili domačini, Društvo za ohranjanje kulturnega izročila ŠURC. Foto: Stanko Bedrač Ob vidovem pozornost tudi gozdovom Na Djočanovi kmetiji so obiskovalci okrogle mize lahko slišali marsikatero zanimivost, ki je v ospredju tudi v letu, proglašenem za mednarodno leto gozdov. V organizaciji občine Videm, Zavoda za razvoj Haloz in Etnografskega društva Tržeč je v Vidovem tednu, 18. junija, na Djočanovi kmetiji v Tržcu, v tamkajšnjem lepo urejenem etnografskem muzeju, potekala zanimiva okrogla miza o pomenu gozdov za človeka pod naslovom Gozd včeraj, danes, jutri. Četudi je bil dogodek bolj slabo obiskan, pa je vendarle dosegel neki namen in o gozdu, ki ima velik pomen za človeka, se bomo v videmski občini v prihodnje prav gotovo več pogovarjali in na gozd morda gledali z večjim Spoštovanjem. »Znano je, da so gozdovi najbolj prvobitno okolje planeta Zemlje, so tudi ključnega pomena za ohranjanje življenja, zato je prav, da ljudje na novo ovrednotimo odnos do gozdov in okrepimo zavzemanje za trajnostno gospodarjenje in varovanje gozdov za vse nas ter naše zanamce. Vsled tega zavedanja so Združeni narodi razglasili leto 2011 za mednarodno leto gozdov, pod geslom Goz- dovi za ljudi.«. Tako je v povabilo zapisal mag. Ivan Božičke, eden od treh avtorjev referatov, ki so bili predstavljeni na okrogli mizi, sicer pa izjemen naravovarstvenik, ki se z gozdovi veliko ukvarja in je na to temo pisal tudi v Zbornik občine Videm. Pri sooblikovanju okrogle mize sta se mu pridružila še Stanko Skledar in Ivan Gabrovec, dogodka pa so se med drugim udeležili videmski župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, tudi poslanec Branko Marinič ter še nekateri drugi domačini, ki jim prav gotovo ni vseeno, kaj se bo z našimi gozdovi dogajalo v prihodnosti. DREVO, GOZD IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Mag. Ivan Božičko je znanstveni naziv obranil s področja biotehnologije. Poklicna pot ga vodi skozi odgovorna delovna mesta v naši družbi. Njegov delo je cenjeno in spoštovano med sodelavci. Bogato znanje in izkušnje prenaša na znanja željne ljudi, avtorski članki so strokovni, poučni, razmišljujoči in aktualni. O sebi je napisal: »Sem komunikativen, ljubim naravo in mir, brez družbe pa tudi ne bi znal živeti.« Na okrogli mizi se je predstavil z referatom Drevo, atom gozd, biotska raznovrstnost. SOCIOLOŠKI-KULTURO LOŠKI POMEN GOZDA Stanko Skledar, diplomirani teolog, se je opravičil tik pred okroglo mizo, vendar so se udeleženci lahko seznanili tudi z njegovim referatom. In zanimivo je, da je med opravljanjem duhovniške službe spoznal, kakšnega pomena je narava za kmečkega človeka. Narava dela je od njega zahtevala, da je državljane spodbujal tudi takrat, ko to ni bilo najbolj smiselno. Se vedno sta mu blizu skrb za človeka in ohranjanje kulturne identitete haloškega človeka. Življenje ga vodi po poteh spoznanj, da lahko s pomočjo narave ohranimo zdrav duh in bistre misli. Za okro- glo mizo je pripravil referat z naslovom Sociološko-kultu-rološki pomen gozda. GOZDNE POSESTI SKOZI ZGODOVINO Tretji predavatelj je bil Ivan Gabrovec, diplomirani pravnik, rojak iz Haloz. Službuje po raznih slovenskih sodiščih, kot sodnik. Pri svojem delu srečuje najrazličnejše ljudi s tako in drugačno preteklostjo, tudi z osebami, ki so stopile navzkriž z zakoni, med drugim tudi z nezakonitimi posegi v gozdu. Na okrogli mizi je predstavil referat z naslovom Gozdna posest skozi zgodovino. Vsi trije avtorji referatov so se za okroglo mizo zelo potrudili, predstavili veliko zanimivega in na neki način dali tudi izjemno velik prispevek k mednarodnemu letu gozdov. Doživeli smo prijeten okoljsko-poučen praznični večer, ki so ga gostitelji obogatili s slastno gibanico in dobro kapljico, ki seveda na kmetiji ne sme manjkati. Besedilo in foto: TM Ivan Gabrovec in mag. Ivan Božičko sta bila v svojih referatih Zelo izvirna in obiskovalce navdušila. Prav gotovo to ni bila njuna Zadnja okrogla miza na temo gozdov. Dež spremljal praznično Vidovo nedeljo Letošnja Vidova nedelja je bila mnogo manj prijazna od drugih Vidovih dni, če seveda sodimo po vremenu. Ves dopoldan je žegnanje v Vidovi fari iti zaključek prireditev Vidovega tedna spremljalo hladno deževno vreme, kar pa ni pokvarilo dobrega prazničnega vzdušja. Slovesno mašo je v župnijski cerkvi sv. Vida daroval p. Milan Kos, minoritski provincial, ob somaševanju domačih duhovnikov. Po maši se je praznovanje, letos pod dežniki, nadaljevalo okrog cerkve, kjer so za dobro postrežbo poskrbele članice društev žena in deklet iz občine Videm, župan Friderik Bračič pa je obiskovalcem postregel tudi s svojim — županovim vinom. Besedilo in foto: TM 8. člen Tričlansko komisijo za obravnavanje vlog ter dodelitev terminov imenuje župan in je sestavljena iz dveh predstavnikov občine ustanoviteljice in enega predstavnika zavoda OS Videm. 9. člen Ne glede na določila prejšnjih odstavkov lahko šola zaradi izvedbe športne tekme ali prireditve odpove posamezne termine uporabe telovadnice. 10. člen Uporabnina se obračunava po veljavnem ceniku Občine Videm, objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, na spletni strani Občine Videm ali na krajevno običajen način. Uporabnina vključuje stroške ogrevanja, elektrike, čiščenja, vode, zavarovanja, zapiranja in 10-odstotne amortizacije. Uporabnina se enkrat letno, najkasneje do konca meseca februarja tekočega leta, uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Ugotovitveni sklep o novi višini uporabnine sprejme občinski svet. 11. člen Za oddane prostore, v katerih uporabnik telovadnice izvaja dejavnost, namenjeno uporabnikom, ki niso opredeljeni v letnih programih dela občine Videm, se oblikuje ekonomska cena po ceniku občine Videm. 12. člen Šola sklene z uporabniki pogodbo o uporabi telovadnic. V pogodbi se poleg splošnih plačilnih pogojev in drugih določb o medsebojnih obveznostih upravitelja in uporabnika določi tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo telovadnice, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzročeno škodo na objektu in opremi ter za varnost uporabnikov vadbe. 13. člen Šola lahko pogodbo z uporabniki telovadnic enostransko prekine: - če uporabniki ne uporabljajo telovadnice v terminih, za katere so sklenili pogodbo; - če se kršijo določila hišnega reda, pogodba o uporabi in drugi predpisi; - če ne plačujejo računov za uporabo telovadnice. 14. člen Šole izstavljajo račune za plačilo uporabnine telovadnic v uporabo, v katerih morajo biti obvezno nevedni uporabnik, število ur uporabe in cena. Šole poročajo o uporabi telovadnic pristojnemu organu Občine Videm. 15. člen Pogodbe o oddaji telovadnic v uporabo, podatke o prihodkih in porabi sredstev iz naslova oddaje telovadnic v uporabo pošiljajo ravnatelji osnovnih šol pristojnemu organu Občine Videm dvakrat letno, in sicer do 15. julija in do 15. januarja za preteklo leto. 16. člen Sredstva, pridobljena iz naslova oddaje telovadnic v uporabo, šola porabi za kritje stroškov uporabe dvorane iz 10. člena tega pravilnika. 17. člen Z dnem začetka veljave tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu oddajanja telovadnic in ostalih pokritih športnih objektov osnovnih šol v uporabo (Uradni list RS, št. 93/2002). 18. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1769/11-00 Videm pri Ptuju, 30. maja 2014. Friderik BRAČIČ , župan Občine Videm 4. Občina Videm, TD Klopotec Leskovec v Halozah - Aktiv žena Leskovec, KGZS Zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba RAZPISUJE Tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom Uredimo naše podeželje Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos trinajstič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini Videm. Ocenjujejo se najlepše urejen dom, najlepše urejen poslovni objekt, najlepše urejena kmetija, najlepše urejen vikend ali zidanica, podelili bomo priznanja za ohranjanje kulturne dediščine. Prijave pošljejo krajevne skupnosti, turistična društva ali posamezniki v Občini Videm na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Rok za prijave je petek, 27. julij 2011, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 29. julija. Pri ocenjevanju bodo upoštevana naslednja merila: 1. Najlepše urejen dom a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) urejanje okolja: - ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla ...); - pri urejanju z zelenjem in cvetjem: zelenje in cvetje naj bo prilagojeno arhitekturi in krajini, v kateri se dom nahaja (uporaba avtohtonih okrasnih rastlin in cvetja). 2. Najlepše urejena kmetija a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) gospodarjenje na kmetiji: proizvodnja je tržno usmerjena in daje vsaj enemu družinskemu članu dohodek na kmetiji; c) ureditev okolice kmetije: ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, tla, ute, zelenjavni in sadni vrt ...), splošna urejenost dvorišča in dovoznih poti; d) splošna urejenost kmetije, upoštevajoč proizvodno usmeritev kmetije. 3. Najlepše urejen vikend, počitniška hiša ali zidanica a) kakovost arhitekture: nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali, prostorske ter likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost; b) pri urejanju okolice ohranjanje krajevne tipike; c) zasaditev z zelenjem in cvetjem naj bo prilagojena arhitekturi in krajini, v kateri se objekt nahaja. 4. Najlepše urejen poslovni objekt a) splošna urejenost objekta; b) urejenost okolice objekta, zasaditev z zelenjem in cvetjem, upoštevajoč namembnost objekta; c) pri starejših objektih upoštevati ohranjanje arhitekturnih značilnosti. 5. Ohranjanje arhitekturne dediščine a) pri obnovi je treba ohranjati arhitekturne značilnosti objekta; b) pri obnovi je treba uporabljati avtohtone materiale, s katerimi so gradili nekoč. Organizacijski odbor 5. OBVESTILO o vložitvi vloge za znižano plačilo vrtca Obveščamo vas, da lahko vloge za znižano plačilo vrtca za otroke, ki se bodo na novo vključili v vrtec 1. septembra 2011, oddate od 1. 8. 2011 do 15. 8. 2011. Starši otroka, ki se s 1. septembrom 2011 na novo vključuje v vrtec, morajo oddati novo vlogo le v primeru, če v vrtec ni vključen še noben otrok iz iste družine. V primeru, da vrtec že obiskuje otrok iz iste družine, je treba obstoječo vlogo le dopolniti oziroma oddati vloao za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec. Če starši ne uveljavljajo oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke, jim pravica do brezplačnega vrtca ni priznana. Vloge lahko oddate: neposredno na sedežu Občine Videm v času uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 12.00) v sprejemni pisarni občine Videm; priporočeno po pošti na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Vloge so dostopne na spletni strani http://obcina.videm.si/zaobcane/vloge/ default.aspx. Starši s to vlogo uveljavljajo pravico do znižanega plačila vrtca za leto 2011, saj je vloga vezana na koledarsko leto, kar pomeni, da bo vlagateljem priznana pravica do znižanega plačila vrtca od 1. 9. 2011 do 31. 12. 2011. Starši, ki vpisujejo otroke v vrtec s 1. 9. 2011, bodo morali skupaj z vsemi drugimi starši, ki že imajo otroke, vključene v vrtec, ponovno vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca do 15. novembra 2011 za uveljavitev pravice do znižanega plačila vrtca za leto 2012. Občinska uprava 6. OBVESTILO o prodaji nepremičnin Občina Videm obvešča, da prodaja parcele št. 153/5 in 153/6 k. o. Jurovci za gradnjo stanovanjskih stavb v naselju Tržeč, na območju Občine Videm. Na internetni strani občine Videm (www. obcina.videm.si) je objavljeno javno zbiranje ponudb z vsemi potrebnimi obrazci (tel. 02 761 94 00). Občina Videm PRILOGA ŠT. 1 VLOGA ZA DODELITEV TERMINA V TELOVADNICAH OSNOVNE ŠOLE VIDEM NAVESTI IE TREBA VSE ZAHTEVANE PODATKE! (naziv društva, kluba, organizacije, skupine, ime in priimek posameznika, naslov) 1. KRAJ IZVAJANJA TERMINA (obkrožite): Videm Leskovec 2. ŽELENI TERMIN: 1. j dan v tednu ura od do II. j dan v tednu ura od do III. j dan v tednu ura od do 3. ŠTEVILO VADEČIH 4. Obkrožite številke mesecev, v katerih boste imeli aktivnosti: I. II. III. IV. V. VI. VII. Vlil. IX. X. XI. XII. 5. Uporaba telovadnice do sedaj (število let) ____________________ 6. Napišite kakovostni razred aktivnosti: (državna liga, občinska liga, rekreacija) 6. Odgovorna oseba uporabnika: (ime in priimek, naslov, telefon, GSM) ŽIG (podpis odgovorne osebe) Izpolnjene vloge oddajte ali pošljite na naslov OSNOVNA ŠOLA VIDEM, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju. 3. dan: Dopoldan smo v skupinah pridno plavali, da bi bili pripravljeni za jutrišnje testiranje. Zvečer smo se odpravili v Umag, kjer si je vsak nekaj kupil. Jaz sem kupil spominek za mamico in atija. Imel sem se zelo lepo. 4. dan: V tem prekrasnem sončnem dnevu je vse šlo kot po maslu. Zgodilo se mi je veliko lepih stvari, ampak najlepše je bilo, da sem dobil zlatega delflnčka. Po končanem testiranju smo odšli na igrala, ki so na vodi. 5. dan: Ko smo šli domov, smo bili žalostni, da moramo zapustiti to krasno pokrajino. Sli smo se še zadnjič kopat in poslovit od morja z zadnjim skokom. Na poti domov smo se ustavili v Luki Koper in Piranu, kjer smo si ogledali cerkev sv. Jurija in druge znamenitosti. Po dolgi vožnji smo veseli prišli domov. Luka Lovenjak, Alen Orlač, Timi Krajnc, 5. razred šole Leskovec Natečaj Ko bom velik, bom Učence 5. e sem prijavila na javni natečaj za spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in povečanja zanimanja za kreativne poklice z naslovom Ko BoM VeLiK, BoM ... Tema natečaja je bila oblikovanje in izdelava turističnega spominka Slovenije. Ocenjevalna komisija je imela letos izjemno težko delo, saj je 733 učencev iz 74 razredov/krožkov in 45 osnovnih šol poslalo kar 164 izjemno zanimivih, inovativnih in kakovostnih izdelkov. Med 15 nagrajenimi razredi smo bili tudi mi in si s tem prislužili lepo nagrado — enodnevni izlet v Ljubljano. S seboj smo povabili tudi učence 7., 8. in 9. razredov, ki so s svojim odnosom in delom dokazali, da si zaslužijo nagrado. Bili smo torej prav pisana druščina, ki se je v petek, 20. maja, ob 7. uri odpravila iz Leskovca v Ljubljano, kjer smo si najprej ogledali zanimivosti, ki jih ponuja živalski vrt, nato pa smo se podali v Hišo eksperimentov, kjer je bilo še posebej pestro, saj je v času našega obiska potekal Znanstival dogodivščin 2011. Videli smo veliko novega, zanimivega in poučnega in preživeli lep in poseben dan. Marjana Notersberg Prispevki učencev OŠ Sela NA TABORJENJU V petek, 20. 5. 2011, nismo imeli pouka, v šolo smo prišli šele ob 17. uri. Takoj smo prtljago odnesli v razred, dečki v 3. razred, deklice pa v 1. razred. Že čez petnajst minut je prišla gostja, to je bila medicinska sestra Metka z dvema asistentkama. Povedala nam je, kako si pravilno umiti roke in kako poviti prst. Povedala nam je dosti o svojem poklicu. In potem je odšla. Mi pa smo se igrali spretnostne igre na igrišču. Ob 7. uri zvečer smo odšli k šmarnicam. Ko smo prišli nazaj, smo si umili roke in oblekli predpasnike. V jedilnici smo pripravili pogrinjke. Jedli smo krompirjevo juho in sladki in slani namaz. Ponoči smo šli na sprehod. Učiteljica Alenka nam je dajala navodila za pot. Ko smo prišli nazaj, smo imeli na igrišču hitro hojo. V šoli smo se udobno namestili, poskrbeli za osebno higieno in šli spat. Dolgo nismo zaspali. Tabor mi je bil všeč. Miha Mesarič, 3. r. NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI Srečanje s planšarjem V sredo, 25. 5. 2011, smo se ob 8. uri odpravili na avtobus. Vozili smo se približno dve uri in imeli prvo postajo v taboru za avtodome in tam pojedli šolsko malico ali malico, ki smo si jo prinesli od doma. Odpravili smo se dalje proti gondoli, ki je bila le nekaj metrov oddaljena od tam. Z eno gondolo se nas je lahko peljalo petnajst. Bila sem v prvi. S seboj sem nesla svoj nahrbtnik in seveda tudi telefon, da sem z njim foto- grafirala vse mogoče stvari, drevesa, rože, gore in tudi planšarja. Povedal nam je, da so prvi pastirji začeli na Veliki planini pasti živino že okrog leta 1800. Pasejo jo še danes. Mi nismo videli nobenega, saj še tam ni krav. Pot na vrh je bila dolga in naporna. Ko smo prišli na vrh Velike planine, smo bili vsi očarani nad prelepim razgledom. Odpravili smo se nazaj proti gondoli. Mislili smo, da bo pot navzdol lažja, ampak je bila še težja. Gabrijela, Miha in jaz smo padli. Končno smo prišli do gondole. Medtem je prva že odpeljala. Takoj ko smo vstopili v gondolo, smo opazili, da je okno odprto. Ker sem bila od otrok najvišja, sem lahko pogledala skozi okno in fotografirala vso dolino spodaj. Prispeli smo na postajo, kjer so nas že čakali drugi. Na avtobusu smo se že kar hitro začeli sladkati s sladkarijami. Nameravali smo si ogledati kamniški grad, a nismo imeli več časa. Zato pa smo si ogledali izvir reke Kamniške Bistrice. V supermarketu Tuš smo si kupili, kar smo želeli. Z Nino sva si kupili enaki zapestnici, verižici in uhane. Srečni smo se odpravili proti Selom, kjer so nas že nestrpno pričakovali naši starši. Preživeli smo lep dan. Kim Hebar, 5. r. Ob pastirskem naselju SPANJE V ŠOLI V petek smo prespali v šoli. Jaz sem komaj čakala, da bo ura 17. Takrat sem lahko šla v šolo. Tam smo se zbrali učenci L, 2. in 3. razredov ter naše učiteljice. Vsi sku- Skuhali smo krompirjevo juho in ... bila je slastna paj smo odšli v 2. razred, kjer smo odložili stvari in se pogovorili, kaj bomo delali. Dečki so spali v 3. razredu, deklice pa v 1. razredu. Nato je prišla na obisk medicinska Ali si znaš sam poviti prst? sestra. Povedala nam je nekaj o zdravju in njeni službi ter kako si zaviješ poškodovani prst. Za večerjo je tretji razred pripravil mize, 1. in 2. razred pa namaze za kruh. Naša kuharica je bila tudi teta Tilika. Naredila nam je krompirjevo juho, ki je bila zelo dobra. Spoznali smo tudi nekaj posode v kuhinji. Nato smo se igrali razne igre. Ko se je stemnilo, smo šli na sprehod. Ko smo pri- šli nazaj, smo si umili roke, zobe in obraz ter se pripravili za spanje. Imeli smo ples v pižamah. Zaspali smo pozno v noč. Ko smo se zjutraj zbudili, smo dobili zajtrk. V šoli mi je bilo zelo lepo. Nina Kolednik, 3- r. Na taborjenju Junij se je za učence 1. in 2. razredov OŠ Videm pri Ptuju začel nekoliko drugače. Igrivo, veselo in polno novih izkušenj. 1. junija so se drugošolci zbrali na Poslančecevi domačiji v Vareji. Slovo od staršev Je minilo hitro in brez solzic, čakala sta igrišče in žoga. Zlasti fantje, navdušeni nogometaši, se kar niso mogli nasititi igre; tudi kakšno potolčeno koleno jih ni odvrnilo od nje. Opazovanje nočnega neba in pohod s svetilkami nam je preprečila nevihta, a razočaranja ni bilo čutiti. Pripravili smo pravo pevsko tekmovanje »Kdo zna več?« (podna- slov Kdo se bolj dere). S težkim srcem so dekleta morala priznati premoč fantom. Pa ne zaradi znanja, da ne bo pomote. Zaradi vztrajnosti in prave »moške« tekmovalnosti. Njihov pevski »repertoar« je bil resnično širok in zelo pester. Noč v spalnih vrečah in na blazinah je minila hitro in mirno. Zgodnji jutranji sprehod, nabiranje gozdnih jagod v jutranji rosi, pospravljanje, telovadba, zajtrk, potem pa spet žoga. Čas je kar prehitro mineval. Med pešačenjem v dolino smo se ustavili pri Milošičevih, kjer so nas toplo in »sladko« pričakali. Utrinek s taborjenja videmskih prvo- in drugošolcev Foto: arhiv OŠ Prav takšen je bil tudi obisk pri stricu Slavku in njegovih ovcah. Ste že videli dan starega jagenjčka? No, mi smo ga. Točno ob dogovorjeni uri smo vsi zdravi, prijetno utrujeni in nasmejanih obrazov prispeli pred šolo. Zagotovo smo pot premagali v rekordnem času. Kako nam je uspelo? Hi, hi, hi, nekaj pa lahko ostane tudi skrivnost. Spremljevalca: Biserka Selak, Boštjan Petrovič Kakšni so vaši načrti za poletje? Mlade Videmcane smo povprašali, kakšni so njihovi načrti za poletje, kje bodo dopustovali oziroma kje bodo preživljali proste poletne dni. Jf: •• -“A;- -vF Daniela Arnuš (24 let): »Čez poletje bom večino časa delala preko študenta, da si bom s tem lahko med drugim privoščila nekaj oddiha. Konec julija imam planirano dopustovanje na morju, v Portorožu. Najverjetneje pa bom v poletnih mesecih obiskala tudi toplice.« Gregor Sakelšek (26 let): »Večino poletja bom preživel delavno. Zagotovo pa si bom vzel čas tudi za dopust, ki ga bom najverjetneje preživel pri naših sosedih, na Hrvaškem.« Petra Horvat (26 let): »V načrtu imam dopust na hrvaškem morju, kje natančno, še ne vem. Čez poletje pa bom zagotovo odšla še na kakšen krajši izlet po Sloveniji.« Aleš Gabrovec (23 let): »Ob službi si bom privoščil veliko športnih aktivnosti in druženje s prijatelji. Tudi na morje bom odšel, ne vem pa še točno, kam. Čez poletje pa se rad odpravim tudi na razne krajše izlete.« Matej Pernek (24 let): »Razmišljam o tem, da bi čez poletje odšel na slovensko obalo s kolesom. Zagotovo pa bomo s prijatelji obiskali tudi Pag na Hrvaškem. Med poletjem se vedno dogaja veliko stvari, zato se bo zagotovo našlo še kaj zanimivega.« Vanessa Sedlašek (19 let): »S starši smo prišli čez poletne počitnice iz Kanade na dopust v Videm, saj imamo tukaj in v okolici sorodnike. Med tem oddihom si bom ogledala nekatere zanimive kraje po Sloveniji, med drugim pa bom obiskala tudi Portorož in Koper.« Urška Hercog Foto: Urška Hercog Kosec koso brusi • • • Ho že držal pregovor, ki pravi, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Obvladati košnjo po haloških strminah ni lahko. Da pregovor res drži in da to zmorejo, so dokaza- li zagreti kosci v Ljubstavi, ki so zavihteli svoje kose po dokaj strmem in neravnem terenu. Na poseben dogodek so se pripravili v tradicionalnih oblačilih, kjer sta izstopala klobuk in »sure«, za katerim je visel »vodir« s kamnom. Prijetno je bilo slišati, kako so v ritmu brusili koso, ki je nato s svojo ostrino rezala travo in jo oblikovala v plasti. To je prava umetnost kosca. Za moč, ki je potrebna za tako opravilo, so nazdravili z dobro haloško kapljico in se okrepčali z domačo malico, v katero sodijo meso iz tun-ke, zaseka, luk in ocvirkovka. Tako kot nekoč je ob obujanju spominov zadonela še pesem. Sonce se je počasi umikalo v svoj zahod in kosci so zaključili svoje delo. Čeprav je bilo naporno, so sklenili, da se prihodnje leto spet dobijo in bo košnja z ročno koso postala tradicionalno opravilo. Besedilo in foto: Danica Trafela Kosci v Ljubstavi so zavihteli svoje kose po zelo strmem terenu. Ob 10. obletnici Društva za napredek in razvoj iz Skorišniaka na celodnevni izlet Člani društva za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka letos praznujemo 10. obletnico obstoja in delovanja društva. V teh letih smo organizirali številne dogodke in prireditve kakor tudi izobraževanja in druženja. Da bi nam obletnica društva ostala v lepem spominu, smo se v soboto, 11. junija, odpravili na celodnevni izlet v bližnje Slovenske Konjice. Najprej smo se ustavili v Tepanjah pri cerkvici sv. Družine, ki je bila zgrajena leta 1972. Tam so nas sprejeli člani ljudskih pevcev iz Tepanj in nam pripravili toplo dobrodošlico ter nam Zapeli nekaj pesmi. Povedali so nam, da se trudijo obuditi in ohraniti pesmi, ki niso bile zapisane, ampak se prenašajo iz roda v rod. Sprejel nas je tudi gospod Kokot s svojo soprogo, oba sta člana TD Slovenske Konjice, in sta nas kot vodiča spremljala ves dan. Gospod Kokot nas je tako najprej popeljal skozi zgodovino nastanka Tepanj, gospa Kokot pa nam je za začetek recitirala pesem Angeli Ivana Sivca ter nas tako opomnila na bistvo našega bivanja. Skozi dolino svetega Janeza Krstnika nas je pot pripeljala do skrivnostne Žičke kartuzije, kjer smo si ogledali razvaline 846 let starega samostana, ki je v tistih časih nudil domovanje menihom iz Velike kartuzije na Francoskem. Naš vodnik nas je seznanil z zgodovino in življenjem kartuzijanov. Naprej nas je popeljal do lončarja, ki nam je prikazal nastanek nekaj glinenih izdelkov. Tisti, ki prisegajo na zeliščne pripravke, pa so se lahko z njimi oskrbe- li v eni od najstarejših lekarn. Kot se za vinogradnike in kletarje spodobi, smo pot po kratkem okrepčilu nadaljevali do sodobne kleti Zlati grič. Delovanje sodobne tehnologije za pridelavo grozdja in vrhunskih vin nam je predstavila gospa Silva, ki nas je popeljala po čudoviti kleti, ki je večinoma zgrajena pod zemljo. Povedala nam je, da se podjetje ukvarja s pridelavo grozdja in vina kot glavno dejavnostjo, ob tem pa v svoji ponudbi nudi še druge storitve. Da pa ni ostalo samo pri besedah, smo ob koncu ogleda degustirali tri vrste vin. Nato smo se odpravili proti čebelarstvu Zvikart, kjer se s čebelarstvom ukvarjajo že več kot 50 let. Gospod Zvikart starejši je ponosno predstavil začetke njegove čebelarske poti in nas podučil o celotnem postopku pridelave medu, kar storijo pridne delavke čebele. S čebelarstvom se trenutno ukvarja vsa družina in tako čebelarijo na približno 250 panjih čebeljih družin. Po degustaciji medu in raznih izdelkov smo se lahko v dobro založeni trgovinici oskrbeli s sortnim in mešanim medom ter mnogimi izdelki, povezanimi s čebelarstvom. Na poti smo se še ustavili še v samem mestu Slovenske Konjice — mestu cvetja in vina s tisočletno starotrško zasnovo. Prva pisna omemba mesta sega v leto 1146, sedaj pa mesto šteje skoraj 6000 prebivalcev. Po prijetno preživetem dnevu smo si v senci starega kozolca in idilično urejene vinske kleti privoščili popoldansko kosilo na vinotoču Polegek, kjer so nam pripravili odlično meso izpod peke. Tako smo se s polnimi želodci, prijetno utrujeni in polni vtisov vračali v večernih urah proti domu. Vso pot nas je spremljal tudi Alen Orlač s harmoniko in nas tako spravljal v dobro voljo. Ob koncu se še enkrat vračam k Ivanu Sivcu in njegovi pesmi Angeli, katere delček želim deliti z vami: ... a Bog človeka dobro je poznal, zato le eno krilo mu je dal, čeprav še bolj se trudi noč in dan, v nebo ne more poleteti sam ... Melita Turk V Skorišnjaku se je dogajalo Pred začetkom pohoda še skupinska fotografija Foto: Brane Orlač Člani Društva za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka smo na svojem rednem letnem občnem zboru v mesecu marcu ugotovili, da je velikonočnim pohodom v preteklih letih izvedbo onemogočalo slabo vreme. Kljub temu ga iz načrta dela za letošnje leto nismo izpustili, kar seje dobro obrestovalo. 25. aprila je bilo vreme primerno za izlete in pohode. Zbrali smo se na sedežu društva, od koder smo se v lepem vremenu podali na pot po okoliških hribih. Iz Skorišnjaka smo se najprej podali v dolino mimo ribnikov ter se od tam povzpeli po poti skozi gozd do Gradišča. Pot smo nadaljevali po čudoviti spomladanski naravi ob meji s sosednjo Hrvaško do Velikega Okiča in se ustavili na t. i. Višini, od koder je čudovit razgled na Haloze in hrvaško Zagorje. V spomladanski travi smo si privoščili malico iz nahrbtnika in si tako nabrali moči za nadaljevanje poti nazaj proti Skorišnjaku. V popoldanskih urah smo prijetno utrujeni pot sklenili na sedežu društva in se tako ob domači hrani še malo poveselili. Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato upamo, da se prihodnje leto ponovno podamo po isti poti. KRESOVANJE V Skorišnjaku smo tudi letos praznovali 1. maj, praznik dela, in sicer pri družini Orlač. Kot se za tovrstno prireditev spodobi, smo najprej postavili prvomajsko drevo. Ko pa se je stemnilo, smo prižgali kres, ki je eden redkih običajev, ki se je ob praznovanju praznika dela ohranil vse do danes. Ob dobri hrani in pijači so na svoj račun prišli tudi ljubitelji harmonike in domače glasbe. Za to so poskrbeli mladi fantje Alen Orlač, Renato Kozel in Aljaž Hliš, ki se ne sramujejo harmonike, ampak jim je le-ta v ponos. Na klaviature pa sta zaigrala tudi Anja Orlač in Žan Kozel. Nekaj pesmi pa so za dobro voljo zapeli tudi ljudski pevci Mejaši. Ob dobri hrani in pijači so se zbrani tako ob prijetnem ognju greli pozno v noč. PRAZNOVALI GOD SV. URBANA V Skorišnjaku nam v ponos stoji več kot 300 let stara kapela sv. Urbana oz. Blaževa kapela, kot ji rečemo. Sv. Urban goduje 25. maja in velja za zaveznika oz. patrona vinogradnikov, vina, viničarjev in sodarjev. Pomagal naj bi tudi pri vinjenosti, nas obvaroval zmrzali, neurja ter bliska. Želimo si, da nas sv. Urban varuje še naprej, zato smo mu v soboto, 28. maja, pripravili praznovanje oz. žegnanje. Darovali smo sv. mašo, ki jo je vodil farni župnik Edi Vajda, s pesmijo pa so jo spremljali ljudski pevci Mejaši iz Repišč. Po maši smo se okrepčali še z odličnimi pečenkami iz kotla in dobro domačo kapljico, kot se za pravo žegnanje spodobi. Melita Turk Že 12. pobreške igre brez meja Športno društvo Pobrežje je že 12. leto zapored organiziralo prireditev Igre brez meja, na kateri je sodelovalo osem ekip iz domače občine in sosednjih. Ekipe so tekmovale v osmih različnih igrah. Zabavale so se z lego kockami, kotalile bale, spoznale pravila pobreškega nogometa, lovile krompir in postrvi, spoznale način, kako se ohladiti po naporni trga- tvi, kakšna je tradicionalna pobreška večerja in iskale skrivni predmet. Da so bile tekmovalcem igre dovolj jasne, so jih otroci iz Pobrežja pod mentorstvom Violete Flajs pred začetkom tudi demonstrirali. Kot je dejal predsednik športnega društva ob koncu prireditve, je moderator Marjan Nahberger že kar prepoznaven znak iger brez meja v Pobrežju, saj vsako let znova z vso vnemo izpelje igre. Moto iger sta druženje in zabava nastopajočih ter gledalcev, vendar se na koncu vseeno podelijo mesta najboljšim trem ekipam. Prvo mesto je osvojila ekipa Športnega društva AS, drugo mesto je pripadlo ekipi Koranti z Destrnika, tretje mesto pa je osvojila ekipa TeDe Korant klub iz Dražencev. Besedilo in foto: Andrejka Gojkošek Najprej je sledil prikaz vsake igre posebej, za kar je poskrbela Ekipa Športnega društva AS je osvojila 1. mesto. Na odru pa v domačinka Violeta Flajs z ekipo pobreških otrok. družbi moderatorja iger Marjana Nahbergerja. 11. tradicionalni korantov pohod - od Štatenberga do Stoperc Prvi del pohoda je predstavljala umetniška pot Forma viva. Koranti, sekcija ED Lancova vas, so v soboto, 21. jnaja, organizirali svoj tradicionalni pohod, letošnji je bil že enajsti zapored. Na 15 km dolgo traso od gradu Štatenberg pa vse do Stoperc se je podalo okrog 90 pohodnikov — njihovih članov, prijateljev in simpatizerjev. Letošnja trasa se je pričela pred gradom Štatenberg, kjer je pohodnike pričakal umetnik Ivan Dvoršak in jih na kratko seznanil o poti Forma vive. Gre za sedem kilometrov dolgo pot, ki je edinstvena transverzala ume- tnosti v Sloveniji. Od leta 2003 namreč na Dvoršakovo pobudo organizirajo vsakoletno mednarodno kiparsko srečanje, udeleženci pa na lokacijah ob tej poti postavljajo svoja umetniška dela — kiparske skulpture, teh je do zdaj moč videti kar 96. Na sami poti pa so pohodniki poleg skulptur lahko opazovali tudi neokrnjeno naravo z vsemi njenimi lepotami, pot pa pelje tudi mimo številnih zidanic, vinskih kleti, vikendov in bivališč domačinov. Prav na vrhu poti sta sledila še ogled galerije Dvoršak, kjer so razstavljena Dvorša- kova številna kiparska dela, in kratek postanek za okrepčilo z golažem. Drugi del poti se je nato nadaljeval vse do Stoperc, mimo urejenih domačij, dobršen del pa je pot potekla po prijetnih senčnih gozdnih poteh. Trasa se je zaključila na strelišču v Stopercah, kjer so organizatorji za vse udeležence pripravili zaključni piknik. Manjkale seveda niso niti dobrote iz kotla in domača kapljica. Danilo Turk, predsednik sekcije Korantov, je ob zaključku povedal, da je tudi letošnji pohod uspel v vseh pogledih. Vreme je bilo ta dan kot nalašč primerno za potepanje po naravi, vsako leto pa skrbno izberejo tudi traso, ki ni prezahtevna. Spodbudno in razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se jim vsako leto pridruži več pohodnikov. Besedilo in foto: PK Skupinski posnetek ob zaključku trase - na strelišču v Stopercah Pobrežani ob dnevu državnosti na pohod po Halozah Društvo žensk Pobrežje je organiziralo tradicionalni pohod ob dnevu državnosti, tokrat po občini Zavrč. Poho- dniki so se zbrali pred vaškim domom v Pobrežju, kjer so se z avtobusom odpeljali v Zavrč, natančneje v Turški Vrh. Pohoda se je udeležilo 61 pohodnikov. Pohod je potekal po naselju Turški Vrh, med griči in dolinami, z organiziranim vodenjem. Občina Zavrč, leži v severovzhodnem delu Slovenije, v vzhodnem delu Haloz ob meji s Hrvaško. Območje je znano po odličnih vinogradnikih in je že od keltskih časov predano vinogradništvu, ki je tudi za današnje prebivalce eden od per- spektivnih virov dohodka. Zgodovinsko pomemben je na vzpetini ležeč dvorec iz začetka 17. stoletja, v katerem je bil do leta 1850 sedež sodišča in političnega okraja. Posebno pozornost v Turškem Vrhu vzbuja stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob turške babice. Pohodniki so se ustavili tudi pri cerkvici sv. Mohorja v Turškem Vrhu iz 17. stoletja, ki je tudi odlična razgledna točka na državni meji. V Turškem Vrhu so si ogledali tudi ranč Vuk in imeli pogostitev v gostilni Martina Veseliča. Andrejka Gojkošek Iz Pobrežja so se pohodniki na letošnji že tradicionalni pohod odpravili v Haloze, v občino Zavrč. Vzdušje je bilo tudi letos enkratno ... Foto: AG Lancovljanke spoznavale lepote Pohorja Članice društva podeželskih zato, ker smo Slovenci dan bataljona. tina v Šmartnem na Pohorju, žena in deklet Lancova vas prej praznovali 20. obletnico kjer jim je tamkajšnji župnik so za destinacijo letošnjega samostojnosti Slovenije, nji- Na pot so se odpravile zadnjo razkazal eno naj lepših kornih izleta izbrale Pohorje, biser hova ekskurzija pa je obse- nedeljo v juniju in se najprej romanskih cerkva pri nas. V severovzhodne Slovenije, tudi gala tudi del poti Pohorskega odpeljale do cerkvice sv. Mar- letih 2000—2007 je cerkev doživela celostno spomeniško obnovo, ponaša pa se z najstarejšimi freskami na Slovenskem. Se danes je velika uganka, kdo je freske naslikal in kdo je bil njihov naročnik. Sledil je ogled edine ohranjene partizanske bolnišnice Jesen, ki je skrita med drevesi slovenjebistriškega Pohorja in so jo začeli graditi oktobra 1944 — na jesen, od tod tudi njeno ime. Bolnišnica je vse do danes obdržala prvotno obliko in opremo. Dopoldne so sklenile v penzionu Jakec na Treh Kraljih, kjer so se okrepčale z okusnim pohorskim loncem. Z avtobusom so se nato odpeljale do doma na Osan-karici in se po močvirnatem gozdu sprehodile do Črnega jezera, enega izmed številnih naravnih rezervatov na Pohorju. Vzrok za črno barvo jezera (in njegovo ime) se skriva v odmrlih organskih Skupinska fotografija je nastala ob Črnem jezeru. Foto: RK Lancovljanke so Pohorje spoznavale z vodnikom Frančekom in mu vedno z zanimanjem prisluhnile, saj je doma iz teh krajev in je s srcem zapisan pohorski pokrajini. odpadkih rastlin in živali, ki so v letih ustvarili debelo plast mulja, tako rekoč črne barve. Umetno jezero je zato na pogled, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista. Pot jih je nato vodila nazaj na Osankarico, kjer so si v muzeju ob domu ogledale razstavo Partizansko Pohorje in projekcijo dokumentarnega filma, nato pa so se peš podale še do 25 minut oddaljenega spominskega obeležja NOB, kjer so potekali poslednji boji Pohorskega bataljona. Popoldan so Lancovljanke zapolnile še s kosilom na Treh Kraljih in vožnjo v dolino mimo lepo urejenih kmetij v zaselku Kot, kjer so si ogledale še razvaline Zajčevega gradu iz 13. stoletja. PK Pobrežanke na izletu Pobreške žene in dekleta so se znova vesele in polne pričakovanj odpravile na pot, skupinska slika pa je nastala v Brdih. Foto: MT To obveznostih v aprilu in niaju so članice Društva žensk Pobrežje organizirale vsakoletni izlet. Tokrat so izbrale Goriška brda, kijih zaradi naravnih posebnosti imenujejo kar »slovenska Toskana«. V zgodnjih jutranjih urah $o se zbrale pred vaškim domom v Pobrežju, obložene z domačimi dobrotami, ki so stalni spremljevalec vsake udeleženke izleta. Vesele in polne pričakovanj so se odpravile na pot. Najprej so se ustavile v Koj-skem, kjer so si ogledale znamenitosti kraja in cerkev sv. Križa, ki se ponaša z enim najdragocenejših krilnih oltarjev na Slovenskem. Pot so nadaljevale do Gonjač, kjer so si z razglednega stolpa lahko ogledale čudovito gorovje Julijskih Alp, pogled pa je segal daleč v Italijo. Izlet so nadaljevale z ogledom najbolje ohranjenega turškega tabora v Brdih in si ogledale razstavo češenj ter vinsko klet Goriška brda. Kljub natrpanemu urniku pa ni zmanjkalo časa za okrepčilo na turistični kmetiji, kjer so jim postregli z okusnim briškim kosilom in odličnim domačim vinom. Polne novih idej in čudovitih vtisov so se v poznih večernih urah vrnile domov, napolnjene z energijo za nov porajajo- či se dan. Milena Traper Pobrežanke nadaljujejo z delom Članice društva žensk Pobrežje ne počivajo. Marca so organizirale predavanje z naslovom Uhajanje vode je ozdravljiva motnja, ki so ga izvedli člani Društva Mena Maribor. V začetku aprila jih je obiskala predstavnica kluba Gaja in pripravila predavanje o izboru, sajenju, uporabnosti, oskrbi in težavah z okrasnimi rastlinami na izpostavljenih legah. Maja so s kuharskim mojstrom kuhale na temo »Perutnina in priloge«. S peko peciva so sodelovale na vseslovenskem projektu Druženje treh generacij. V drugi polovici maja so začele z delom na polju. Letos so se odločile, da bodo po starih tradicionalnih metodah posadile in pridelovale fižol. V vročem in soparnem sredinem popoldnevu so Fižol so tudi že okopale in zdaj čakajo na obilen pridelek. Foto: Milena Traper Letos so se pobreške žene odločile, da bodo po starih tradicionalnih metodah posadile in pridelovale fižol. Najprej je bilo treba fižolčke spraviti v zemljo. se zbrale pri dolgoletni članici društva Nežki Vidovič, ki je pripravila seme nizkega fižola »ognjeni jezik za zrnje«. Fižol so posadile tako, da so si z motikami označile vrste. Po opravljenem delu so se umazane in prepotene odpravile na pravo kmečko malico, ki jo je pripravila Nežka na svojem domu. Udeleženke so uživale v popoldanskem druženju in pripovedovanju zgodb iz preteklosti. S posaditvijo so se obvezale, da bodo za fižol primerno skrbele. Ze v začetku junija so se družile ob prvem okopavanju. Dela bodo tako potekala do obiranja in luščenja. Pričakujejo dobro letino, tako da bodo pridelek lahko uporabile v okviru aktivnosti društva. Milena Traper 30 let videmskega društva kmetic kot zaklad Utrinek s slovesnosti društva kmetic občine Videm ... V Vidmu smo bili v predve-likonočnem času priča še eni izjemni razstavi z naslovom Naš vsakdanji kruh, ki so jo ob praznovanju 30-letnice pripravile članice Društva kmetic občine Videm. Razstavo so na neki način posvetile tudi dolgoletni predsednici, žal prezgodaj umrli Angeli Habjanič, kije društvo vodila z veliko energije. Marinka Vaupotič, sicer tajnica društva, je ob odprtju razstave predstavila kratko zgodovino društva in vsa dosedanja prizadevanja, ki jih imajo zapisana v osnovnih namerah društva, kajti predsednici društva Ani Hrga je tistega dne nagajal glas. Sicer pa se je v Vidmu pred 30 leti vse skupaj začelo v aktivu kmečkih žena Videm pri Ptuju, in že od leta 1981 so se članice aktiva večkrat uveljavljale v vidovskem in ptujskem okolju, na prireditvah občine Videm in na slovesnostih v fari sv. Vida. Februarja 2010 so v skladu s takratno zakonodajo ustanovile Društvo kmetic občine Videm, ki ga je veliko let uspešno vodila Habjaničeva, ki je ob sebi znala zbrati same odlične gospodinje, napredne žene in dekleta. Društvo je vodila po Kolaček kruha tudi za župana F. Bračiča in direktorico občinske uprave mag. D. Ratajc Poti sodobnega kmetijstva, svoje bogato znanje pa je kot preprosta ženska znala deliti tudi z drugimi, sama pa je bila tudi uspešna na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Videmčanke so si za slogan svojega društva izbrale same lepe besede — »Zavedanje zdravega življenja na vasi« — in se po tem načelu tudi ravnale. Vseh 30 let jim je to dobro uspevalo, ob jubileju pa že imajo novo vizijo, načrte, ki jih bodo prav gotovo uresničevale z velikim vese- ljem. Ob jubileju je videmskemu društvu kmetic čestital tudi župan Friderik Bračič, ki je društvu podelil tudi priznanje, ob tem pa poudaril, da so lahko ponosni na to, kar imamo v občini Videm in kar lahko s ponosom predstavimo tudi drugod. S tem se občini in občanom odpirajo tudi nove možnosti in priložnosti v turizmu, ki mu občina daje vse več poudarka, je še dodal Bračič. TM Videmske žene in dekleta so pripravile čudovito praznično razstavo v dvorani občine Videm. Foto: TM Križ pr! Potočnikovih z novo podobo ATa praznični dan, na veliko soboto, je bila v Popovcib slovesnost blagoslova obno-vljenega križa pri Potočnikovih, slavje pa so združili še z blagoslovom velikonočnih jedi. Blagoslov je opravil pater Jože Petek iz župnije sv. Vida, ob tem pa poudaril, da je križ posebno znamenje in Slovenija je prepoznavna prav po teh znamenjih, kijih najdemo povsod naokoli. V delčku kulturnega programa so zapeli ljudski pevci FD Rožmarin Dolena in vokalna skupina Glasnik iz Vidove fare. Zbrane ob križu sta z dobro mislijo posebej nago- Za blagoslov obnovljenega križa in velikonočnih jedi je poskrbel p. ■lože Petek iz fare sv. Vida. Na svečanem dogodku v Popovcih se je zbralo veliko ljudi, še posebej tistih, ki so ponosni na obnovljeni križ v svoji vasi. Foto: TM vorila tudi videmski župan Friderik Bračič, v imenu hvaležnih krajanov pa domačinka Marija Belšak, ki je med drugim povedala, da je bil križ postavljen 1926 na željo Amalije Rodvajn v zahvalo za dobljeno dediščino. Vsa ta leta so generacije Rodvajno- vih in pozneje Potočnikovih pridno skrbele za obnovo, vzdrževanje in okrasitev križa. Pobudo za obnovo križa pa sta dala Dušan in Jana Potočnik, saj križ danes spada k njihovi domačiji. Pri obnovi križa pa so pomagali: Stanko Vegan je daroval '■Ti:y> les, Franc Angel je poskrbel za žaganje in je dal križu sedanjo podobo, pomagala je tudi občina Videm. Rajko Verbančič je obnovil kip Jezusa in Marije, Gregor Topolovec pa je okrog križa naredil kamnita tla. Finančno so pri obnovi križa pomagali tudi vaščani Popovcev in okolice, zato je bila zahvala na slovesnosti namenjena vsakemu posebej. Sicer pa je bil za majhno vas v videmski občini to velik in pomemben dogodek, ki ostaja v lepem spominu. TM Na Selih drugi blagoslov traktorjev in delovnih strojev V nedeljo, 12. junija, je v organizaciji Strojnega krož- ka Posestnik v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih potekal drugi blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev. Po enoletnem premoru so se na Selih, tokrat v lepem vremenu, pred dvema letoma je namreč blagoslov zmotil dež, zbrali številni kmetovalci, ki so svoje delovne stroje pripeljali na blagoslov, v veri, da bi njihovo delo potekalo brez kakšnih nevšečnosti. Slovesno mašo je na pobudo selskega župnika p. Jožeta Petka vodil p. Mirko Pihler. Zraven Antona Zemljaka, predsednika SK Posestnik, in članov tega združenja sta se slovesnosti udeležila tudi Marjan Selinšek, podžupan Občine Videm, in Stanislav Orovič, predsednik KS Sela. Po opravljeni mašni daritvi je na trgu pred selsko cerkvijo potekal blagoslov delovnih strojev, sledilo je kratko druženje vseh domačinov, za vse prisotne pa so člani SK Posestnik pripravili tudi pogostitev, na kateri so se številni zadržali še v pozen popoldan. Po besedah Antona Zemljaka je prireditev uspela, člani strojnega krožka pa si želijo takšnih srečanj tudi v prihodnje in da bi tovrstno druženje na Selih postalo vsakoletna stalnica. Matjaž Klasinc Mirko Pihler je ob pomoči selskega župnika p. Jožeta Petka po končani mašni daritvi pred selsko cerkvijo blagoslovil traktorje, ki so jih številni kmetovalci pripeljali z željo, da bi njihovo delo potekalo brez nesreč. Foto: Anton Mohorko Strojni krožek Posestnik na ekskurziji v Črni gori Udeleženci tokratne strokovne ekskurzije so na dolgi poti videli in doživeli veliko. Obiskali so tudi Lovčen. Na osnovi videnega in doživetega bi lahko rekli, da se kmetje v Črni gori trudijo po svojih najboljših močeh. Seveda razmer, naravnih danosti in podnebja ne moremo najbolj primerjati s slovenskimi, a vendarle premore ta država kmetijsko vizijo in strategijo, kako ljudem, ki se preživljajo s to dejavnostjo, omogočiti človeka vredno eksistenco, kljub povprečni plači 107 evrov mesečno. Pod imenom Zeta je bila država samostojna že od leta 1360. Skozi različne oblike družbenih ureditev je leta 2006 razglasila neodvisnost in samostojnost ter se na ta način še kot zadnja republika odcepila od nekdanje skupne države. Istega leta je tudi RS v Črni gori odprla svoje veleposlaništvo. Prebivalstvo (po podatkih s popisa leta 2003 jih je dobrih 600.000) sestavljajo različni narodi, in sicer Črnogorci (43 %), Srbi (32 %), Bošnjaki (8 %), Albanci (5 %), Hrvati (1 %), muslimani po narodnosti (4 %), drugo pa Romi, Egipčani, Aškali ... V glavnem mestu Podgorica živi po zadnjih ocenah slaba četrtina prebivalstva, po ocenah iz leta 2008 znaša skupni BDP 7,16 milijarde USD, na pre- bivalca pa 10.600 USD, kar jih v svetovnem merilu po prvem kriteriju umešča na 102. mesto, po drugem kriteriju pa na 60. mesto. Morda velja omeniti zanimivost o nacionalni denarni valuti, ki je evro, tako kot pri članicah EU. Poljedelstvo, vrtnarstvo in agropredelovalna industrija v BDP prispevajo okoli 1 5 %, v strukturi zaposlenosti pa 20 %. Znotraj te strukture gravitira 60 % na rejo živine, drugo pa na pridelavo poljščin in vrtnin. Z vidika industrije zavzema agroindustrija delež 9,1 % (od tega 47,5 % proizvodnja prehrambnih artiklov, 32,2 % proizvodnja pijač ter 20,3 % pridelava in predelava tobaka in krme za živali). KMETIJSTVO V ČRNI GORI JE POGOSTO IZZIV ZA POGUMNE Strojni krožek Posestnik je tokrat svoj kompas obrnil proti Črni gori in jo izbral za destinacijo ekskurzije. Člani, ki se strokovnih ekskurzij udeležujejo redno, so namreč izrazili željo, da po dvajsetih letih pokukajo, kakšne razmere z vidika kmetijstva vladajo v tej državi. Opaziti in videti je bilo veliko, a pozoren obiskovalec si je moral vrednostno oceno videnega pač ustvariti sam. Protiutež, izhodišče takih izsledkov, so vedno razmere in okoliščine, obseg proizvodnje in organizacija dela doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so besede črnogorskih gostiteljev po drugi plati navadno nekje na meji odličnosti, skoraj superlative, zato je realna ocena primerjalne metode toliko bolj pomembna. Skratka, državi se bistve- no razlikujeta po reliefu, s tem pa tudi v možnostih kmetovanja. Zdi se, da jim dobro uspeva odkrivanje tržnih niš, saj je ponudba kmetijskih izdelkov pestra in bogata. Udeleženci ekskurzije so lahko videli pridelavo oljk in oljčnega olja (s posrečeno multivizijsko predstavitvijo dejavnosti, z materialom za HRT), rejo goveje živine in drobnice, poslušali predstavitev predelave mleka, primerjali vinograde s slovenskimi (tako sortni sestav kot vzgojne oblike), prisostvovali mnogim degustacijam vina, oljčnega olja in seveda mesnih izdelkov. Med drugim so namreč obiskali tudi dve kmetiji z dopolnilno dejavnostjo proizvodnje pršuta. Gospodar je razkazal celotno linijo proizvodnje, najbolj zanimivo pa je bilo seveda v sušilnici, od koder so se širile omamne vonjave. Črnogorski pršut je izjemno okusen, kakovosten, odličnega vonja. Specifika pridelave ga razlikuje od našega kraškega v intenzivnosti in trajanju dimljenja, pri čemer je moč opaziti, da je v močni pozitivni korelaciji tudi barva povrhnjice kot prvi, organoleptični indikator. A recepture se med proizvajalci razlikujejo in npr. že slabih 30 km, na Hrvaškem, je bil pršut bistveno manj dimljen in slan. Ministrstvo za kmetijstvo v svojih shemah ponuja številne projekte, da bi kmetijsko dejavnost dvignili na višjo raven in jo temu primerno tudi promovirali. Zdi se, da Črnogorcem kljub vsemu stvari tudi uspevajo, predvsem tistim pogumnim, vsi drugi pa se radi potolažijo z dejstvom, da so bili pač dol- go pod oblastjo Turkov in so zaradi tega v razvoju veliko zamudili in izgubili. Zelo radi se sklicujejo na svojo bogato kulturo in zgodovino. Seveda je v tej državi paradni konj, ki gospodarstvo vleče naprej, turizem. O tem ni treba izgubljati prav nobene besede. Morda lahko omenimo, da so si udeleženci ekskurzije nekaj znamenitosti seveda tudi ogledali. Obiskali so znameniti Lovčen z mavzolejem, Njeguše, se z ladjico popeljali po Skadarskem jezeru, obiskali Budvo, Cetinje, se med obiski kmetij ustavili še pri lokalnih znamenitostih, na poti zavili na otok Pelješac, obiskali Ston (hrib, ograjen s podobnim zidom, kot je kitajski), se ustavili še v dalmatinskem biseru Dubrovniku (Lokrum, Stra-dun, mestno obzidje ...) in z zanimanjem prisluhnili vodstvu slovenske lokalne vodičke, ki tam živi že 40 let. Predsednik strojnega krožka Posestnik Anton Zemljak tudi to pot ni skrival zadovoljstva nad dobro organizi- rano in enako dobro realizirano odpravo krožka. Enako velja tudi za udeležence, ki so kljub naporni in dolgi poti videli in doživeli veliko, hkrati pa imeli tudi priložnost v prijetni družbi pokramljati s svojimi stanovskimi kolegi in prijatelji, poslovnimi partnerji. To pa gre razumeti tudi kot odlično priložnost za izmenjavo vseh vrst mnenj, izkušenj, ponudbe in povpraševanja, strokovnih razprav, in to v prijetnem in sproščenem vzdušju, dobri družbi. Strojni krožek pa ne miruje. Snuje in načrtuje, zbira nove ideje in zamisli, ki jih namerava realizirati v prihodnosti ter tako prispevati k realizaciji smelo zastavljenega načrta dela za letošnje leto. Na tej poti mu lahko le zaželimo veliko uspeha in nadaljnjih podvigov. Besedilo in foto: Jože Murko, dipl. ing., Kmetijska svetovalna služba Ptuj Dan v poletju Poletno jutro posrka me v objem, ko ljubke ptice pojejo v moj emblem. Me zamikajo obzorja vsa in daljna, da pred samoto sirno hitro ubežim. V modro morje svojih misli skočim in zaplujem proti toku dneva, ki prinaša ga vročična vnema. Ne zmanjka mi navdiha za življenje, saj diham vztrajnost, potrpljenje. Ko pa pade mrak na utrujeno zemljo in poletna noč posuje svetle zvezde, utrujene oči zatisnem v veselje. MZM Novičke iz DU Videm POHOD PO SRAKČEVI POTI Videmski upokojenci ne mirujejo, maja so se razgibali po Sra-kačevi poti. Nekateri so bili na tej poti prvič. Ustavili so se na Petrovi domačiji v Šturmovcih, kjer jih je prijazno pozdravil in povabil v klet Andrej Rožman. Po kratkem počitku so pot nadaljevali proti Vidmu, kjer so se družili ob glasbi našega Jožeka, petju in golažu v dvorani PGD Videm. Bilo nam je prijetno. Pohodniki na Petrovi domačiji v Šturmovcih Foto: Černila ŠPORT UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Majšperk je 4. junija organiziralo športne igre upokojencev, ki so se jih udeležile ekipe iz Žetal, Podlehnika, Ptujske Gore, Leskovca, Vidma, Dolenc, Sel in Turnišča. Tekmovanje je potekalo iz petih iger. Merili smo spretnost, moč, hitrost. Našo ekipo so sestavljali: Janko Lainšček, Katica Trafela, Franc Kirbiš, Mimica Kirbiš, Tone Makovec, Lojz Maroh in vodja ekipe Slavko Trafela. Ekipa je bila zelo dobra v štirih disciplinah, pri vlečenju vrvi pa je bila nekoliko slabša zaradi premalo kilogramov. V skupni uvrstitvi smo dosegli odlično drugo Ekipa DU Videm, ki je tekmovala v tradicionalnih športnih igrah upokojencev. mesto, premagali so nas le Turniščani. Iskrene čestitke ekipi! Močni so vlekli tudi vrv ... Foto: Černila KOLESARJENJE IN OGLED PTUJSKIH ZNAMENITOSTI V juniju se je 22 kolesarjev DU Videm odpravilo s kolesi na Ptuj in v njegovo okolico, kjer so si na ptujskem gradu ogledali zbirke in grajsko klet. Nato so imeli kosilo v gostilni Pri Tonetu na Ptuju. Po počitku so se odpravili proti Markovcem, kjer so se ustavili pri kolegih upokojencih iz DU Markovci. Kolesarjenje je bilo prijetno. Vsem, ki se niso mogli udeležiti vožnje zaradi drugih obveznosti, je bilo iskreno žal. Hvala Fri-cu in Treziki za jutranjo pogostitev. Videmski upokojenci so se podali na ptujski grad, na potep po najstarejšem slovenskem mestu, skupna fotografija pa je nastala na ptujskem pešmostu. Foto: Hliš TEKMOVANJE V PIKADU Naslednji dan po kolesarjenju se je naša športna ekipa udeležila tekmovanja v pikadu v Vitomarcih. Ekipo so sestavljali: Martin Bedrač, Janko Lainšček, Slavko Kmetec, Jože Merc in Milan Rojc. S pikadom se v DU ukvarjamo šele en mesec, W treniramo enkrat tedensko. Veseli smo vsakega, ki se nam pridruži. Čestitke za udeležbo in pogum na tekmovanju, kjer je tekmovalo 22 ekip. Vse informacije dobite na telefonu 041 812 079 (Slavko). ČESTITKA ZLATOPOROČENCEMA Predsednik DU Videm Mirko Černila in članica UO Milica Bedrač sta čestitala našima članoma Katici in Francu Lahu iz Pobrežja za petdeset let skupnega življenja. Oba se dobro držita, delata na kmetiji in pri hiši. Iskrene čestitke v imenu vseh članov! PA ŠE NASVET ZA VSE ČLANE IN ČLANICE DU VIDEM V vročih poletnih dneh se ne ženite preveč. Bodite v senci, pazite na zdravje in se imejte lepo. Če vam »penzija« dopušča, pojdite malo v toplice ali na morje. UO našega društva pa baje načrtuje v kratkem strokovno ekskurzijo. Kam in kdaj, se zanimajte pri svojem poverjeniku ali na telefon DU 02 764 3191 ali GSM 040 903 172 (Franci) ali 041 869 402 (Mirko). Srečno do naslednjih novičk. Marija Černila BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že nekaj let organizira bralno značko za odrasle. Sodelovanje je sila preprosto. Preberete sedem knjig s seznama, izpolnite mapico in jo do 11. 11. 2011 oddate ali pošljete v knjižnico. Povabljeni boste na zaključek bralne značke v novembru, kjer boste prejeli tudi knjižno nagrado. Pridružite se STAREJŠIM BRALNIM ZNAČKARJEM! Podrobne informacije dobite v knjižnici, na spletu, v šolski knjižnici (Tanja Potočnik) ali na GSM 031 680 684 (Marija). Želim vam prijetno branje! 80 let naše Julike Dan se prebuja, po prazniku diši, misli bežijo k vam, saj praznujete danes svoj 80. rojstni dan. V prelepi haloški vasici ob Sv. Avguštinu v Veliki Varnici se je rodila naša slavljenka, kot prvi otrok v družini Topolovec. Družina se je povečala še za sest sester in brata. Žal pa sta dve sestri kaj kmalu po rojstvu umrli. Poznane so nam zgodbe, kaj vse mora prvi otrok pri hiši postoriti, saj postane druga mati, vendar to Juliki ni bilo težko, saj se je vsakega posebej razveselila, kakor še danes. Kmalu pa si je tudi sama ustvarila družino in rodila tri otroke. Mož je bil zaposlen, ona pa je doma gospodinjila in skrbela za družino. V življenju pa se zmeraj prepletajo lepi in žalostni trenutki, in Julika je veliko žalost doživela ob izgubi moža Slavljenka Julika ob praznovanju 80. rojstnega dne v družbi sester in brata Foto: AZ in sina, ostale so ji rane, še danes nezaceljene. Na jesen življenja živi s sinom, snaho in vnukinjo, ki ji je v veliko veselje, pogosto pa jo obišče tudi hčerka z družino. In ko si žalosten, si zapoješ v tolažbo, da ti je lažje, pravi Julika, ki je pela že v otroštvu s svojimi sestrami, rada pa zapoje še danes. S skupino ljudskih pevk ima za seboj že kar nekaj nastopov. Tudi člani TD Klopotec Leskovec v Halozah naši Juliki želimo še na mnoga zdrava leta in naj jo čuva njen angel varuh. AZ Čestitamo našim slavljenkam 99 LET AMALIJE ja Cafuta, rojena Lesjak, iz CAFUTA IZ SOVIČ Sovič 9. V domu upokojen-9. junija 2011 je 99. roj- cev na Ptuju, kjer trenutno stni dan praznovala Amali- prebiva, so jo ob njenem Jubilanfka Amalija ob praznovanju 99. rojstnega dne v družbi župana občine Videm Friderika Bračiča, p. Tarzicija Kolenka, hčerke Ivanke in Bernarde Galun Foto: B. Galun Slavljenka Alojzija na praznični dan v dobri družbi, tudi župana Bračiča, p. Tarzicija in Bernarde Galun visokem življenjskem prazniku obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun. Na praznični dan se jim je pridružila tudi hčerka Ivanka, ki mamo v domu obišče vsak dan. Ob našem obisku je bila jubilantka pri tako visoki starosti zelo dobro razpoložena, saj je še z nami veselo prepevala. Vse življenje je trdo delala in se selila iz kraja v kraj, ustalila pa se je v Sovičah, skupaj s hčerko Ivanko, ki je zanjo pridno skrbela. Zaradi odpovedi nog se je gospa Ama- lija odločila za ptujski dom upokojencev, kjer zanjo prav tako lepo skrbijo. Rodila je dve hčerki in sina, danes pa jo razveseljuje osem vnukov, trinajst pravnukov in pet prapravnukov. Jubilantki želimo veliko lepega na jesen življenja v domu upokojencev na Ptuju. Bernarda Galun 90 LET ALOJZIJE REPIČ IZ TRŽCA Na binkošti ponedeljek, 13. junija 2011, je 90. list v knjigi življenja obrnila Alojzija Repič iz Tržca 17. V prijetni družbi sina in hčerke z družinami ter drugih sorodnikov in prijateljev je praznovala svoj 90. rojstni dan. Med drugim so jo obiskali tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predstavnica Karitasa Bernarda Galun in videmski župnik p. Tarzicij Kolenko, ki je slavljenko zelo lepo nagovoril in ji tudi zapel. Zapeli pa so ji tudi Fantje iz Jurovec. Gospa Alojzija je pri devetdesetih letih še dokaj čila, saj vsa manjša dela postori kar sama, drugače pa ji pomaga- ta hčerka in družina Suzane Pulko. Na jesen življenja se rada poveseli ob treh vnukih in dvema pravnukoma. Želimo ji še veliko zdravja ter mnogo srečnih in prijetih trenutkov v krogu svojih domačih. Barbara Tušek Prisrčnemu voščilu se pridružuje tudi župan Friderik Bračič z občinsko upravo in člani občinskega sveta, člani župnijske Karitas s patri duhovniki, p. Tarzicijem, p. Jožetom in p. Janezom. Jubilantka, 90-letna Alojzija Repič, maja 2011 s pravnukoma v naročju Foto: Barbara Tušek Na leskovškem prisrčno srečanje starejših Srečanje starejših krajanov iz vseh naselij KS Leskovec sta odbor za prireditve in odbor za socialna vprašanja sveta KS pripravila v nedeljo, 3. julija. Najprej so se starejši zbrali pri sveti maši in maziljenju, nato pa je malo pred poldnevom sledilo še druženje v dvorani gasilskega doma. Za kratek kulturni program so poskrbeli člani KD Leskovec, pozdravni nagovor pa je najprej imela predsednica KD Slavica Vidovič. Starejše občanke in občane sta v Leskovcu nagovorila tudi župan Friderik Bračič in predsednik sveta KS Leskovec Franc Kozel ter jim zaželela še mnoga zdrava in srečna leta. S pesmijo in dobro voljo so v kulturnem programu navdušile ljudske pevke iz Velike Varnice, ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca, mladi muzikanti iz Leskovca, otroška FS iz OŠ Leskovec Vsakoletno srečanje starejših v KS Leskovec je dobro obiskano in udeležencem ostaja v lepem spominu. ter Mateja in Matej v šaljivi točki. Nekatere od udeležencev pa so tudi posebej predstavili in jim podarili majhne pozornosti; darilo sta preje- la Marija in Franc Mlakar, pozornost ob bližnjem rojstnem dnevu Kristina Kovačevič, posebno pozornost pa so izkazali tudi kanoni- ku iz mariborske škofije. Z veliko gostoljubnosti so se tudi tokrat izkazali leskovški gasilci, ki so imeli v rokah pogostitev, po uradnem delu pa sta za dobro voljo skrbela Blaž in Uroš iz dueta Veselja- Zlati poročni jubilej Marije in Štefana Vidoviča Petdeset let skupnega življenja sta letos januarja dočakala tudi Marija in Stefan Vidovič iz Pobrežja, zlati poročni jubilej pa sta v ožjem krogu družine in prijateljev obhajala 21. januarja. Posebej zanju je bila tudi maša, ki jo je v župnijski cerkvi sv. Vida daroval župnik p. Tar-zicij Kolenko, jima namenil mnogih lepih besed in želja, ob tej priložnosti pa kot zla-toporočencema izročil tudi poseben dokument. Zlata nevesta Marija Vidovič, z dekliškim priimkom Senekovič, se je rodila 26. septembra 1941, zlati ženin Stefan Vidovič pa je bil rojen 30. novembra 1937. Oba sta že od rojstva živela v Pobrežju, se tukaj tudi spoznala, poročila in si ustvarila topel dom za družino. Mama Marija je bila doma, skrbela za družino in bila velikokrat v pomoč očetu Stefanu, ki je bil okrog 35 let uspešen obrtnik, znan kot dober, zanesljiv splošni mizar. Danes njegovo obrtniško delo nadaljuje sin. V vasi sta Vidovičeva spoštovana in cenjena krajana. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin in hčerka, danes pa sta že ponosna na svoje vnuke: Matejo, Andrejo, Petro in Anjo, Vidovičeva pa sta tudi že pradedek in prababica Alenu, Lani, Linu, Sari, Jaku in še čisto majhni punčki Hani. LJUBEZEN NIKOLI NE MINE Družina je Mariji in Stefanu Vidoviču vedno veliko pomenila, in še danes, na jesen življenja, sta srečna in vesela, ko pride družina skupaj. Vsem sta pomagala po najboljših močeh, znala prisluhniti drug drugemu v dobrem in slabem, vseh petdeset let pa v zakonu preživela najlepša leta življenja. Teh se danes, ko sta že bolj v letih, Petdeset let skupnega življenja sta letos januarja dočakala tudi Marija in Štefan Vidovič iz Pobrežja. oče Stefan pa šibkega zdravja, rada spominjata. Hkrati pa sta vesela, saj jima je bilo v življenju dano toliko let uživati v ljubezni in sreči. Zlati poročni jubilej sta Vidovičeva praznovala v ožjem krogu družine, njuni naj dražji pa so jima pripravili prijetno presenečenje, ki ga bosta še dolgo pomnila. Zlatoporočencema Vidovič iskrena čestitka tudi iz uredništva Naš glas! TM Pri maši v Vidovi cerkvi so se slavljencema pridružili njuni domači, ki so ponosni na mamo in očeta. Foto: arhiv družine Zlati poročni jubilej zakoncev Lah 7. maja je bila v prostorih občine Videm slovesnost zlate poroke zakoncev Franca in Katarine Lah, rojene Drevenšek, iz Pobrežja. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Videm Friderik Bračič, ki je Lahovima čestital, izročil tudi posebno darilo občine in videmski zbornik, v spomin na visok jubilej. Svatje so se iz občinske hiše nato odpravili še v Vidovo cerkev, kjer je bila poročna maša. Zlati ženin Franc Lah je rojen 12. 8. 1937 v Pobrežju, zlata nevesta Katarina Lah, rojena Drevenšek, pa je bila rojena 15. 11. 1940 v Gerečji vasi. Skupen dom sta si Lahova uredila na domačiji Franca v Pobrežju 95, kjer živita tudi na jesen življenja, skupaj z njima pa tudi starejši sin Franc z družino. V zakonu imata tri sinove: Franca, Janeza in Darka, veselje in srečo v družino pa so prinesli še trije vnuki in vnukinja. Oče Franc je bil zaposlen v Mlekarni Ptuj, kjer je dočakal tudi upokojitev, mama Katarina pa je doma gospodinjila in lepo skrbela za družino. V zakonu sta preživela najlepša skupna leta življenja, premagovala slabo in dobro prenašala tudi na svoje otroke, ki sta jih z ljube- znijo pospremila v življenje. Lahova sta še danes zelo spoštovana krajana Pobrežja, posebej dobro znan pa je domačinom Franc, ki je bil nekoč zelo delaven v lokalni samoupravi, sodeloval in veliko pomagal pri gradnji vseh infrastrukturnih objektov, bil pa je pred leti tudi član KS Videm. Danes sta Lahova zapisana članstvu v društvu upokojencev Videm, kjer so jima prav tako čestitali ob zlatem zakonskem jubileju. Zlatoporočencema iskrena čestitka tudi v imenu uredništva Naš glas! TM Zlatoporočenca Lah v družbi svojih dveh vnukov, ki sta bila priči, Župan Bračič je zlatoporočencema podaril tudi Zbornik občine in župana Friderika Bračiča, ki je zakonca proglasil za zlatoporo- Videm, v katerem bosta prav gotovo našla veliko zanimivega bra- čenca. nja, je še poudaril župan. Foto: TM Zlata poroka zakoncev Forstnerič Zakonca Marija in Franc Forstnerič iz Pobrežja sta praznovala zlato poroko. Foto: JR V soboto, 30. aprila 2011, sta obhajala zlato poroko Franc in Marija Forstnerič iz Pobrežja 132. V prostorih občine Videm ju je sprejel župan Friderik Bračič, ki je opravil tudi obred civilne poroke. Zlatoporočencema je čestital in jima izročil simbolično darilo. Nato so se svatje zbrali v župnijski cerkvi sv. Vida. Poročni obred s sveto mašo je vodil p. Janez Ferlež, za lepo in slovesno vzdušje pa je poskrbel župnijski pevski zbor z ubranim petjem, tudi s poročno koračnico. Zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Haladeja, je bila rojena 3. avgusta 1933, zlati ženin Franc pa 24. januarja 1935. Po poroki sta si ustvarila družino na Marijinem domu. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Najmlajši Marjan je žal že pokojni. Franc je bil zaposlen v podjetju Agis, žena Marija pa je skrbela za družino in za manjšo kmetijo, kjer dela nikoli ni zmanjkalo. Tudi otroci so morali že zelo zgodaj poprijeti za kmečka opravila. Tako so si pridobili tudi delovne navade. Starša sta jih poskušala vzgojiti v krščanskem duhu, za kar so jima sedaj hvaležni. Po petdesetih letih skupnega življenja sta Forstneričeva vesela svojih petih vnukov in vnukinje. Se vedno pa zelo veliko pomagata na kmetiji, ki jo sedaj vodi sin Andrej. Za naprej si želita zdravja ter veliko lepih in prijetnih trenutkov z družinami svojih otrok. Čestitamo zlatoporočencema Forstnerič! JP Alen Orlač Odlična sezona za mladince NK Videm Mladinska ekipa NK Videm je v tekoči sezoni 2010/2011 osvojila prvo mesto mladinske lige MNZ Ptuj — zahod. Ekipo sestavlja 15 igralcev, najboljši strelec ekipe je Igor Cafuta s 24 doseženimi goli, trener pa Miran Selak. Ze po jesenskem delu so bili na vrhu, kar so z dobrimi igrami v spomladanskem delu samo potrdili. Na zadnji tekmi so premagali drugouvrščeno ekipo Slovenje vasi z rezultatom 8 : 3 in uspeh proslavili s kopanjem v Dravinji v ne prav prijaznem vremenu, kar potrjujeta odlično vzdušje v ekipi in moštveni duh. V petnajstih krogih so osvojili 40 točk z gol razliko + 60. V klubu smo zelo ponosni, da smo na prireditvi Na slovesnosti Športnik leta 2010 so bili mladinci NK Videm proglašeni za najboljšo ekipo občine Videm. Foto: arhiv NK Videm \mrJk Mladinska ekipa NK Videm, ki je v tekoči sezoni 2010/11 osvojila prvo mesto v mladinski ligi MNZ Ptuj - zahod. Športnik leta občine Videm, ki je bila 15. aprila letos in katere častni gost je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, prejeli pokal za najboljšo ekipo občine Videm za leto 2010. Na finalni tekmi z zelo dobro ekipo Zavrča smo v Vidmu pred 150 gledalci v izjemnem vzdušju zmagali z rezultatom 3 : 1, na povratni tekmi pa žal izgubili z rezultatom 1 : 4 in pošteno v športnem duhu podali roko boljšemu, čeprav nam je zmanjkal samo en gol. Počutimo se kot zmagovalci, ker mislimo, da smo dali vse od sebe, kar je bil tudi naš cilj. V klubu smo ponosni na delo z mladimi, kar je naša vizija tudi v prihodnje. Miran Selak Memorial Srečka Tominca V soboto, 7. maja, je Športno društvo Selan organiziralo četrti nočni turnir v malem nogometu — memorial Srečka Tominca. Po lanskoletni uspešni izvedbi se je novo vodstvo, izvoljeno februarja na občnem zboru, s še večjim navdušenjem lotilo organizacije tega dogodka. Na turnirju je sodelovalo 16 kakovostno enakovrednih ekip, ki so prikazale zelo izenačeno igro. Po opravljenem žrebu so se začele igrati tekme osmine finala, saj je bil zaradi velikega števila ekip izbran sis- tem na izpadanje - turnirski sistem. V polfinalu so se pomerile ekipi ŠD Zavrh s ŠD Rim ter ekipi Mali Pariz iz Celja in ŠD AS Evroavto. V finale sta se uvrstili ekipa ŠD Rim, ki je z rezultatom 4 : 3 po kazenskih strelih premagala ekipo ŠD Zavrh, in ekipa ŠD AS Evroavto, ki je ugnala Mali Pariz z izidom 2 : 1. Za tretje mesto sta se pomerili ekipa ŠD Zavrh in ekipa Mali Pariz. Slednja je zmagala z rezultatom 2 : 1. V finalu, v tekmi med ŠD Rim, ki že tradicionalno dosega visoke rezultate na tem tur- Zmagovalna ekipa ŠD AS Evroavto nirju, in ŠD AS Evroavto, se 1 je prav tako pokazala velika 1 izenačenost med ekipami, i ki je bila videna na skoraj vseh tekmah na turnirju. Po rednem delu tekme je bil izid izenačen 1:1, zato je sledilo izvajanje kazenskih strelov. Sele po tretjem nizu izvajanja strelov je bil znan zmagovalec turnirja — ekipa SD AS Evroavto, ki je zmagala z izidom 4:3. Domača ekipa SD Selan, ki je v zimski ligi Videm dosegla 3. mesto, je na turnirju zaradi poškodb ključnih igralcev izpadla že v prvem delu tekmovanja v tekmi z ekipo EH M Team, z rezultatom 1 : 4. Besedilo in foto: Matjaž Klasinc ŠD AS organizator poletne nogometne lige Športno društvo AS organizi- za tri pokale in prehodni ra poletno ligo malega nogo- pokal, ki ga je v lanski pole-meta v športnem parku AS v tni ligi osvojila ekipa Bara Vareji. Sodeluje 13 ekip, dve Desetka. sta tudi iz sosednje Hrvaške. Športno društvo AS sodeluje Liga se odvija vsak petek od tudi v ligi malega nogome-20. ure naprej. Tek?ntijemo ta Majšperk, kjer tekmuje Ekipa mladih nogometašev, ki veliko obeta. Foto: arhiv ŠD AS Športno društvo AS je uspešno v nogometnih ligah ... 12 ekip. Osvojili smo zim- na Selih, v Dražencih in na sko ligo malega nogometa občinskem turnirju v Pobrež-v Vidmu, zasedli 3. mesto v ju. Čaka nas še veliko delo na ligi malega nogometa Ptuj, Poslančecevi domačiji, kjer osvojili 2. mesto na doma- imamo svoje prostore, čem prvomajskem turnirju, osvojili 1. mesto na turnirju Bojan Merc Ko se na nogometnem igrišču pomerijo Štajerci in Gorenjci V Lancovi vasi se je v soboto, 2. julija, zgodilo prav zanimivo srečanje dveh športnih društev, ki prihajata iz vasi s podobnim imenom. Organizator ŠD Lancova vas je na domačem igrišču gostilo člane in veterane ŠD Lancovo iz Gorenjske. Ideja za srečanje je nastala povsem slučajno, ko sta se spoznala člana iz obeh društev in ugotovila, da se SD imenujeta zelo podobno. Kmalu so stekle priprave in prvo julijsko soboto so člani SD Lancovo prišli na Štajersko. Dobrodošlico sta gostom ob prihodu v Lancovo vas izrekla predsednik SD Lancova vas Daniel Hliš in predsednik KS Lancova vas Janez Zavec. Hliš je še posebej poudaril, da je vesel, da je prišlo do tega srečanja in da upa, da bo le-to postalo tradicionalno. Ekipi sta odigrali dve tekmi v malem nogometu; najprej so se na igrišču pomerili veterani, nato pa še člani. Na nogometnem igrišču so se najprej pomerili veterani ŠD Lancovo in ŠD Lancova vas. Foto: Jože Vidovič Da sta tekmi potekali tudi športno korektno, je skrbelo budno oko sodnika. Čeprav sta bili tekmi povsem revijalnega značaja in je bil izid dokaj izenačen, so morali gostje vendarle priznati minimalno premoč domačinom. Po odigranih tekmah so se nato Lanco-vljani izkazali še kot gostitelji, saj so poskrbeli za odlično okrepčilo. Goste so nato popeljali še po vaškem domu, kjer so jim predsedniki društev, ki delujejo v vasi, predstavili zgodovino kraja, predvsem pa bogato kulturno dediščino. Članice društva podeželskih žena in deklet pa so za srečanje prispevale nekaj sladkih dobrot. D. Hliš je povedal, da gre zahvala za pomoč pri organizaciji dogodka KS Lancova vas, pa tudi županu F. Bračiču in občini Videm, ki je poskrbela, da so gostje na Gorenjsko odnesli tudi Zbornik občine Videm in drugo promocijsko gradivo. Hliš je še dodal, da nameravajo obisk vrniti junija prihodnje leto, datum so že določili, saj je želja vseh, da postane srečanje tradicionalno in se prijateljske vezi med društvoma nadaljujejo. Prav tako pa nameravajo srečanje obogatiti še z drugimi športno-zabavnimi igrami. Sicer pa naj ob koncu povemo, da je Lancovo, ki ima bli- Prvi skupinski posnetek obeh društev je letos nastal v Lancovi vasi, prihodnje leto pa nameravajo Štajerci vrniti obisk. Foto: PK zu 400 prebivalcev, naselje izmed šestih naselij v KS na desnem bregu Save pod Lancovo, v občini Radovljica. Jelovico ob cesti Radovlji- ca-Kamna Gorica in je eno PK V treh dneh do Dubrovnika Najina kolesarska pot se je začela v Lancovi vasi. Ni še niti posijalo sonce, ob 4. uri zjutraj, ko sva se odpravila na pot. Za dobro voljo naju je spremljal dež, in sicer kar do Zagreba, kjer sva potem končno zagledala kanček sonca. Sreča ni bila dolgotrajna, saj naju je naslednja nevihta pričakala pred koncem cilja prvega dne, v Korenici, kjer sva prespala. Naslednji dan sva se podala na pot ob 5. uri zjutraj. Pot naju je vodila preko Knina in Kninske krajine, vse do Brele. Ta dan se nama je nasmehnila sreča, saj sva imela »zelo ugoden veter« v prsi. Tretji dan sva kolesarila po Grad Dubrovnik Dobrodošli! VVe/come' l/Villkommen! Benvenuti! Bienvenue! Prijatelja Srečko Pisnik in Janez Lorbek sta se s kolesom odpravila v Dubrovnik. Srečno na cilj ... V treh dneh sta prekolesarila 680 kilometrov, na kolesu pa preživela 42 ur. Foto: arhiv Pisnik, Lorbek Jadranski magistrali, kar je bil prav poseben užitek. Na cilj sva prispela 7. junija, v večernih urah. Pot sva končala s prekolesarjenimi 680 km in 42 urami na kolesu. Povprečno potovalno hitrost sva imela 18 km na uro. Kljub naporom sva preživela čudoviti čas v občudovanju pokrajine, predvsem pa v zavedanju, da sva naredila kar nekaj dobrega za svoje telo in zdravje. Srečko Pisnik in Janez Lorbek Enakost in pravičnost v spremenjenem podnebju Kroženje ogljika Zgodovinsko gledano so razvite države sveta povzročile večino antropogenih toplogrednih plinov (TGP). ZDA ustvarjajo največ emisij in so ena od držav z naj višjimi emisijami na človeka. Kitajska je druga največja onesnaževalka, vendar ima zelo nizke emisije na človeka. V zadnjih dvajsetih letih je industrijski razvoj povzročil hitro rast emisij v Aziji, vendar so emisije na človeka v tej regiji še vedno nizko na svetovni lestvici. V zadnjih časih se izraz »enakost« vse pogosteje sliši v razpravah o podnebnih spremembah. Navezuje se na problem enake razdelitve emisij TGP — emisije iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Problem izhaja iz naslednjega: za dosego bistvenega zmanjšanja emisij TGP bodo morale ukrepati tako razvite kot nerazvite države. Nerazvite države povišujejo svoje emisije povprečno za 4,6 % na leto, kar pomeni, da bodo kmalu dohitele in celo prehitele razviti svet. Torej, tudi če razvite države drastično zmanjšajo svoje emisije, se klimatski katastrofi ne bo moč izogniti. Problem je v dejstvu, da države v razvoju niso krive za trenutno slabo stanje - njihove emisije niso ustvarile problema podnebnih sprememb, to so bile predvsem emisije razvitih držav. Svet ni sposoben rešiti problema podnebne spremembe brez pomoči držav v razvoju, vendar te niso odgovorne za nastanek problema in od razvitih držav zahtevajo, da vodijo pot do rešitve.s Ob iskanju pravične rešitve se srečamo s problemom, kako ovrednotiti emisije držav v razvoju, čeprav naraščajo — so emisije »prežive- tja«, in emisije razvitih držav, ki so lahko opredeljene kot »luksuzne« emisije. Sprejeti ukrepi bodo v vsakem primeru bolj prizadeli države v razvoju, saj so te bolj občutljive za posledice podnebnih sprememb, medtem ko imajo razvite drža- Vir: http://sl.wikipedia.org ve dovolj finančnih virov za oblaženje posledic podnebnih sprememb. Več na: http://focus.si in http://www.medclima.com IB GZ Slovenije in novosti v gasilstvu V Gasilski zvezi Slovenije (GZS) se izvaja vrsta aktivnosti, ki imajo tudi dolgoročne posledice ali se bodo odrazile na lokalnem nivoju. Po sprejemu sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v lanskem letu 2010 so v letošnjem letu zagotovljena sredstva na državnem nivoju za zdravniške preglede pri specialnosti nosilec dihalnega aparata. Od 17. do 23. 7. 2011 bo Kočevje v znamenju mladinske gasilske olimpijade. Zraven tekmovanja mladine na evropskem nivoju bo vrsta spremljajočih aktivnosti, katere si bodo lahko ogledali tisti, ki se bodo za to odločili. Več informacij je na spletni strani Gasilske zveze Slovenije. Po lani sprejetih pravilih in posebnih pravilih gasilske službe morajo vse gasilske organizacije uskladiti statute. Tako bo na nivoju države do konca tega leta pripravljen statut Gasilske zveze Slovenije, do februarja naslednje leto pa še vzorčni statuti za gasilske zveze in PGD. Zraven statutov bodo gasilske organizacije potrebovale vrsto pravilnikov, kjer bodo opredeljeni finančno in materialno poslovanje ter medsebojne pravice in odgovornosti. Od 29. septembra do 1. oktobra bodo v Kopru Dnevi zaščite in reševanja, na katerih se bodo predstavile novosti na področju zaščite in reševanja s poudarkom na zaščiti in reševanju na morju. V jesenskem času bodo tudi regijska tekmovanja, pri čemer je zunaj razpis za tekmovanje v podravski regiji, ki združuje upravne enote Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica. Mag. Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Starejši gasilci na skupnem druženju Veterani GZ Videm so se letos zbrali pri Vinotoču Maroh na Dravinjskem Vrhu. Letošnje že tradicionalno srečanje gasilskih veteranov ht veterank je bilo 27. maja. Najprej so se veterani dobili pri PGD Videm, kjer so sl ogledali tamkajšnji gasilski dom in opremo, s katero razpolagajo videmski gasil-c'l> nato pa so se odpeljali na haloški grič, na Dravinjski ^rh, kjer so srečanje nadalje-vali v prijetnem okolju Vinotoča Maroh. ^ pozdravnem nagovoru sta vodja veteranov pri GZ ^idem Franc Kirbiš, predsednik GZ Videm in podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc poudarila pomen druženja za starejše gasilke in gasilce, ki imajo v gasilskih vrstah posebno mesto. Merc pa je ob predstavitvi dela zveze in napovedi pomembnejših gasilskih dogodkov posebej izpostavil zasluge veteranov, ki so postavili dobre temelje, na katerih danes gradijo zanesljivo gasilsko organizacijo. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem veteranom za njihov izjemen prispevek in za opravljeno delo v preteklosti. Na srečanju se je veteranom za izjemno delo Merc še zahvalil v imenu videmskega župana Friderika Bračiča, ki je bil tistega dne odsoten, v zahvali pa se mu je pridružil še župan občine Podlehnik Marko Maučič. Predvsem dobrega sodelovanja s starejšimi gasilkami in gasilci pa je zaželel predsednik PGD Videm Srečko Primožič. Mag. Janez Merc je v nadaljevanju med drugim še povedal: »Ta, ki preteklosti ne ceni, ne more ustvarjati prihodnosti in za bogato preteklost gre zahvala veteranom, ki so z velikim samoo-drekanjem v težkih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga opravili veterani, so čutili tako gasilci kot občani, saj je gasilsko delo namenjeno pomoči občanom, ne pa le lastnemu interesu. Odnos do veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, je zahvala za narejeno, je povabilo za nadaljnje dobro sodelovanje, saj so njihove izkušnje bližnjica do marsikatere rešitve in so zelo pomemben del gasilske družine. Zaključka ne moremo strniti brez pohvale in zahvale za vse narejeno in brez želje, da naj to, kar so veterani prinašali občanom, tj. mir in varnost, življenje povrne z zdravjem in vsem dobrim, česar nikoli ni preveč. Na koncu so si veterani zaželeli, da se še mnogokrat dobijo skupaj, mi pa jim želimo, da še dolgo uživajo plodove svojega bogatega gasilskega dela.« TM Na druženju sta veterane poleg mag. Janeza Merca in Franca Kirbiša nagovorila še podlehniški župan Marko Maučič in pred. PGD Videm Srečko Primožič. Foto: TM Dan gasilcev GZ Videm letos vTržcu 3- jidijaje bil pri PGD Tržeč L^an gasilcev GZ Videm. Gasilsko praznovanje, ki se °beleži vsako leto s svojim dnevom, je bilo povezano tudi s predajo dograjenega gasilskega orodišča pri gasilskem domu Tržeč. Svečanost s° povezali s praznovanjem 80-letnice aktivnega dela PGD Tržeč. Dan gasilcev vedno ponudi priložnost, da gasilci proslavijo dosežene rezultate in si postavijo nove cilje — to pa je vedno povezano s prisotnimi predstavniki lokalne skupno- sti, saj so naloge, ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge lokalne skupnosti. Velikost praznika pa je vedno odvisna tudi od vloženega dela gasilcev. Več kot nekdo naredi, bolj si slavje zasluži in večjo težo ima. Slavje gasilcev je tudi praznik krajanov, saj sla- vijo tisti, ki jim zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. Verjeli ali ne, to pa smo vsi, in to vsak trenutek, kajti pozabiti na preventivo pomeni vračanje nazaj ali celo v pogubo. Domače prostovoljno gasil- sko društvo je namenu pre- doma z novima orodiščema. dalo prizidek gasilskega Dodatni prostori bodo omo- PGD Tržeč, ki letos slavi 80-letnico delovanja, je v jubilejnem letu bogatejši tudi za prizidek h gasilskemu domu in novo orodišče. Utrinek z gasilske slovesnosti v Tržcu gočali boljše pogoje za gasilsko operativo. Pri tem so ustrezni prostori prispevek k hitrosti in učinkovitosti gasilske intervencije. Med vidnimi gosti na slovesnosti je bil župan občine Videm Friderik Bračič, tokrat v družbi županov občin Podlehnik in Žetale, Marka Maučiča in Antona Butolna. V skupini gostov so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter gasilskih zvez in društev, s katerimi Gasilska zveza Videm in PGD Tržeč sodelujeta. Ko gasilci ob prazniku opozorijo nase in na pomen gasilskega dela, pa to ni samo sebi namen, ampak je to tudi oblika animacije občanov za pomen varnosti. Varnost je vrednota, za katero se je treba vedno boriti, vanjo je treba vedno vlagati, kajti za zamujeno večkrat ni plačila. Pomemben prispevek h gasilskim praznovanjem pa lahko prispevajo tudi občani s svojo preventivno dejavnostjo in podporo gasilcem. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm Slavje gasilcev je tudi praznik krajanov. Foto: TM Tekmovanje GZ Videm junija v Leskovcu Na praznični dan, 25. junija, je bilo pri PGD Leskovec tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V kategoriji pionirjev, mladine, članov in veteranov se je pomerilo kar 23 ekip. Vodja tekmovanja je bil Roman Cafuta, predsednik tekmovalnega odbora mag. Janez Merc in predsednik komisije B mag. Domen Golob. Tekmovalcem pa je na koncu čestital tudi videmski podžupan Marjan Selinsek. Nastopajoče ekipe so prikazale izredno dobre tekmo- valne rezultate, kar pomeni, da je v ekipah pozitivna energija za dobrim gasilskim znanjem. Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilka družina precej velika, imamo vedno težave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoče ustreči vsem, pa čeprav smo z določitvijo 25. junija kot stalnega termina dosegli najugodnejši termin. Cilj tekmovanja je zraven dobrih rezultatov, ki naj bi prispevali k uspešni opera-tivi, predvsem v kadrovski Tekmovali so tudi najmlajši gasilci - pionirji. Najuspešnejša v kategoriji pionirjev je bila ekipa PGD Sela z mentorjem Gregorjem Potočnikom. Foto: TM krepitvi društev. Tako smo tekmovanje prilagodili temu, da lahko nastopi čim več enot, kar pa pomeni veliko koristnega dela v gasilskih enotah. Tistim, ki tokrat ni Uspelo oblikovati ekipe ali zabeležiti dobrega rezultata, pa velja načelo, da moramo s pripravami začeti že danes za naslednje leto in da pravih in zvestih gasilcev ne premami in premaga nihče. Tri prvou-vrščene ekipe v članski kategoriji pa so izpolnile pogoje za sodelovanje na regijskem tekmovanju. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm Vse enote tekmovalcev so se želele kar najbolje izkazati na tekmovališču, in nekaterim je to tudi uspelo. Tekmovanje v Leskovcu je bilo uspešno organizirano, potekalo pa je tudi pod budim očesom izkušenih gasilcev sodnikov. Pionirke iz PGD Tržeč tokrat niso imele konkurence in so tako osvojile 1. mesto, pri pionirjih je zmaga pripadla ekipi PGD Sela, pri mladincih in mladinkah je 1. mesto obakrat pripadlo ekipama PGD Tržeč. V konkurenci članic A so zmagale gasilke PGD Sela, pri članih A gasilci Žetale 2, pri članih B je zmagala ekipa PGD Sela, pri veteranih pa je 1. mesto osvojila ekipa PGD Tržeč. Praznična Florjanova nedelja Svetemu Florjanu, zavetniku domom in se sktipaj odpravili gasilcev, ki goduje 4. maja, so k slovesni maši, v Vidmu pa Se tudi letos priporočili gasil- so se pri slovesnosti zbrali čla-c'i in gasilke v Vidmu. Kot je ni PGD Videm in Tržeč. ze v navadi, so se člani PGD Sela zbrali pred gasilskim Pred župnijsko cerkvijo so jih Videmski in trževski gasilci pred videmsko cerkvijo na Florjanovo Hedeljo, kjer jih je sprejel in v cerkev pospremil farni župnik p. ^arzicij Kolenko. Gasilci pri maši najprej pozdravili župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek in farni župnik p. Tarzicij Kolenko. Zbrani gasilci so se priporočili svetemu Florjanu, da bi jih še naprej varoval pri njihovem humanem, prostovoljnem delu. Po slovesni maši je sledilo še krajše druženje pred gasilskim domom, tako v Vidmu kot na Selih. TM Kako ravnati v primeru prometne nesreče? Glede na to, da se tako na terenu kot v policijski pisarni Videm na vodjo policijskega okoliša obrača veliko občanov, ki jih zanima, kakor ravnati v primeru, če so udeleženi v prometni nesreči, vam posredujem nekaj informacij. KAKO VOZITI, DA BO MOŽNOST PROMETNE NESREČE ČIM MANJŠA? • Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladovali. Upoštevajte omejitve hitrosti, še zlasti v naseljenih krajih. • Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. • Izogibajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejšem prometu in v kolonah. • Ves čas skrbite, da bo vaše vozilo tehnično brezhibno. • Upoštevajte prometna pravila. KAJ STORITI V PRIMERU PROMETNE NESREČE? • Vaša dolžnost je, da v primeru prometne nesreče pomagate udeležencem v okviru svojega znanja ter zavarujete kraj nesreče, če tega ne morejo sami. S tem opozorite druge udeležence v prometu in preprečite nastanek novih nesreč. • Presodite okoliščine, v katerih ste našli udeležence, zlasti če sami niste videli nesreče ali če je poškodovanec v neza- vesti, ter vključite druge, ki so na kraju nesreče. • Presodite stanje poškodovanca (zavest, dihanje, srčni utrip, videz in barva kože, telesna temperatura, krvavitve, nevarnost poškodbe hrbtenice, morebitno bljuvanje ...). • Obvestite policijo oziroma pokličite številko 113. KAJ STORITI, ČE STE UDELEŽENI V PROMETNI NESREČI? • Če je kdo v njej umrl ali bil telesno poškodovan, morate takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo oziroma poklicati številko 113 (policija posreduje naprej tudi obvestilo za reševalce). ■ Počakati morate na kraju nesreče in pred koncem ogleda kraja nesreče ne smete uživati alkoholnih pijač. Izjemoma smete kraj nesreče zapustiti zaradi pomoči poškodovanim v nezgodi in zaradi obveščanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj nesreče. • Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala samo materialna škoda, pa drugi udeleženec ni navzoč (npr. na parkirnem prostoru), morate o tem takoj obvestiti naj bližjo policijsko postajo in jim sporočiti svoje osebne podatke in podatke o poškodovanem vozilu. • Če imate pri sebi fotografski aparat ali kamero, kraj nezgode posnemite iz več položajev, da bi kasneje laže ocenili nezgodo. • Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala samo manjša materialna škoda, morate vozilo takoj odstraniti s ceste in izmenjati osebne podatke ter izpolniti in podpisati evropsko poročilo o prometni nesreči. To vam svetujemo ob vsaki prometni nesreči, saj boste na podlagi evropskega poročila lažje uveljavili povrnitev škode. KAJ SPOROČITI? — kdo kliče in od kod; — kaj se je zgodilo in kako; — kje se je zgodilo in kako se do tja najhitreje pride; — koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe (lažje, hujše, mrtvi); — kaj smo že naredili in kakšno pomoč pričakujemo (avtodvigalo, varilni aparat, reševalci). Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Tuja nesreča - tuja skrb! Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi — ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno — zavarujte sebe in svoj dom. Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odsotnost z domov, vam ponovno dajemo nekaj napotkov, kako se zaščititi pred morebitnim ropom ali vlomom v hišo ali stanovanje. ROPARJI NA DOMU Svetujemo vam; ■ večjih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka; • če se kljub temu odločite, da določeno vsoto gotovine hranite na "skritem" mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za skrivališče, naj bo čim manjši; ■ priporočljivo je, da si vgradite zidni ali pohištveni trezor; • če posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve čim manj ljudi. Vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno ključavnico ter varnostnim ščitom. Pomembne so tudi dodatne ključavnice; • k varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna okenska zapirala, $aj otežujejo in zadržujejo dostop vlo-rnilca v vaš dom; ■ stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne Puščajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek čas zdoma; ' ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih, na okenskih policah ali drugih skrivališčih"; • pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporočljiva je senzorska luč; • na notranji strani vrat imejte vgrajeno verižico. Vrata odprite le ob zataknjeni verižici; • preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogledom skozi okno prepričajte, kdo je pred vrati; • če v bližini svojega doma opazite neznane osebe, jih vprašajte, koga išče- jo, oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili; ■ alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneži, zato jih policija priporoča; • policija posebej opozarja: Ne poskušajte sami prijeti vsiljivca, zlasti če ste telesno šibkejši. Takoj pokličite policijo! Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Vožnja poleti in zgostitve prometa v času letne turistične sezone Vožnja poleti se v veliki meri razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Poleg vročine in gostejšega prometa (zastojem se tudi letos ne bo moč popolnoma izogniti) se na cestah v večjem številu poja-vijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter navadami. Te voznike, pred-vsem iz R Češke in R Slovaške, v času turistične sezone osakodnevno srečujemo tudi na cestah občine Videm, ko izgubljeni in nepozorni iščejo poti v smeri obmorskih in drugih turističnih krajev. Vse udeležence v cestnem prometu zato v tem obdobju opozarjamo: • da kljub vročini, gostemu prometu ter morebitnim Zastojem ostanete strpni in upoštevate cestnoprometne Predpise; ‘ da nas do cilja lahko var-Uo pripelje zgolj defenzivna vožnja; ' da je tudi poleti problematična utrujenost, ki jo je moč opaziti pri nekaterih voznikih. Pri daljših potovanjih Je zato izredno priporočljivo načrtovati več postankov, pri tem vozilo dobro prezračiti, narediti nekaj razgibalnih vaj ter uživati osvežilne brezalkoholne pijače; • da utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo že vpleteni v prometno nesrečo; • da ste med vožnjo popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na in ob cesti ter da odložite vse nepotrebne opravke v vozilu za čas, ko boste vozilo ustavili; • da poskušate pri vožnji predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih ter se na to pravočasno pripravite; • da se zavedate, da na cesti niste sami in da od vašega ravnanja ni odvisna zgolj vaša varnost, temveč tudi varnost vseh drugih udeležencev v prometu; • da pokličete policijo na številko 113, če v prometu opazite voznika pod vplivom alkohola, voznika, ki je utrujen ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug način ogroža varen potek prometa. Policisti bomo zoper takšnega voznika izvedli ustrezen ukrep in s tem zagotovili varnost drugih udeležencev in njega samega; ■ da preko sredstev javnega obveščanja redno spremljate prometne informacije; ■ da se pred odhodom na pot prepričate o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa ter glede na pridobljene informacije za pot izberete lokalne, regionalne in dru- ge manj obremenjene cestne povezave (na spletnih straneh so tovrstne informacije na razpolago na www.drsc.si, www.amzs.si ali www.dars. si oziroma na tel. št. 01 530 53 00, GSM 031 646 464, Mobitelova glasovna info postaja 182 100) ter preko storitev ostalih mobilnih operaterjev. Vsem želimo srečno vožnjo in prijetne, predvsem pa varne poletne dni. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Nasveti za večjo varnost v in ob vodi Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Upoštevajte jih, lahko vam rešijo življenje. • Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. • Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali na bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi. • Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. • Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. • Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. • Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. • Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje. • Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih, zato ne bo odveč. Pazite na druge in njihovo premoženje. Če bomo vsi tako ravnali, bo zagotovljena večja varnost. • Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico. Se nekaj pravil in nasvetov za večjo varnost v in ob vodi: • Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim in pro- stočasnim dejavnostim. • Ne pozabimo na varnost na "črnih" ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel KOPANJE NA LASTNO ODGOVORNOST!, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo. Izredno nevarne so tudi gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Se posebej na to opozarjamo otroke. Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo. Vode, v kateri se kopamo, ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne), v primeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo. • Lastniki oziroma upravljavci plovil na vodah morajo zagotoviti varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu. Plovilo ne sme ogrožati varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi. Rešilni jopiči morajo biti shranjeni na priročnem mestu. • Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe reševati celo dve. • Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policijo (113), na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Jože in Štefanija Jerenko sta že bisernoporočenca Pred 60 leti, 5■ maja 1951, sta se za skupno življetijsko pot odločila Jože in Štefanija Jerenko iz Barislovcev 2. 7. maja sta skupaj praznovala že biserni jubilej in znova obljubila nekaj poročnih obljub ter si nadela poročna prstana, tako kot pred šestimi desetletji. vanjem drug do drugega sta vse ovire premagovala brez težav. Jože je velik del svojega življenja trdo delal v službi in doma, Štefanija pa je bila doma, skrbela za dom in družino. Tudi sosedom, sorodnikom in prijateljem sta vedno rada pomagala po najboljših močeh, zato sta v svojem kra- Zdravica z videmskim županom Friderikom Bračičem, ki je opravil civilni obred biserne poroke. biserni ženin Jože Jerenko se je rodil 31. januarja 1926 v Lancovi vasi, biserna nevesta Štefanija Jerenko pa je bila rojena 21. decembra 1926 na Selih. Poročila sta se 5. maja, skupen dom pa sta si uredila v Barislovcih, kjer živita tudi na jesen življenja. Njun zakon so obogatile tri hčerke — Slavica, Marjana in Katarina, in prav njim $ta posvetila najlepše trenutke življenja in jim z nasveti pomagala v boljši jutri. Slavica si je dom in družino ustvarila v Doleni, Marjana v Trnovcu, Katarina pa je osta-ia doma, v Barislovcih, kjer s svojo družino in že z družino sina Gregorja mami in očetu pomaga po najboljših močeh. L°t, po kateri sta hodila vsa Ca leta, ni bila lahka. Toda z yeIiko ljubeznijo in s spošto- ju zelo spoštovana. Jerenkova sta danes zelo ponosna na svoje hčere, na njune družine, še posebej pa na šopek vnukov in vnukinj, kar sedem jih imata, srečne in lepe trenutke pa delita tudi že z desetimi pravniki. Prav vsi, od najmlajšega do največjega, so jima družbo delali tudi na biserni poroki. »Draga mama in ata, vse odhaja kakor tiha reka, le ljubezen zvesta spremlja dva človeka. Danes, ko sta ponovno pred oltar stopila ter ljubezen in zvestobo obljubila, bi se vama radi zahvalili za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Še enkrat hvala za vse lepe dni, naj vaju Bog živi še mnogo zdravih in srečnih dni,« je bilo sporočilo njunih najdražjih na poročnem slavju. Bisernoporočenca z vsemi svati, županom Friderikom Bračičem, patroma Jožetom Petkom in Emilom Križanom, ki sta darovala biserno mašo, pred cerkvijo svete Družine na Selih. Civilni obred biserne poroke je potekal v župnijskem domu na Selih, kjer je zakonca Jerenko za bisernoporočenca proglasil župan občine Videm Friderik Bračič. Čestital jima je ob tako visokem zakonskem jubileju, zaželel zdravja in sreče na njuni skupni poti, v imenu občanov pa izročil Zbornik občine Videm in polno košaro dobrot. Slavje se je nato nadaljevalo v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih, ki jo Jerenkova še danes pogosto in z veseljem obiščeta. Slovesno biserno mašo sta darovala patra Jože Petek in Emil Križan. Bisernoporočencema čestitka tudi v imenu uredništva Naš glas! Tatjana Mohorko Zakonca Jerenko sta zelo ponosna na vse svoje vnukinje in vnuke, še posebej pa na pravnuke, ki so se jima pridružili še na skupni fotografiji. Foto: TM Ol *LX< 1 1 -fll - J