$davskanmw> glasilo krščanskega delovnega ufiU A S T E V. 10 LJUBLJANA, DNE 4. MARCA 1957 LETO y. Po starih t rth Naših socijalnih demokratov življenje prav nič ne uči. Drži se jih prav vestno pregovor, ki pravi: »Kar se je Janezek naučil, to Janezek znak Vsa njihova tridesetletna vzgoja je bila v tem, da so se učili krepko udrihati po delavcih, ki niso organizirani v njihovih vrstah, obmetavati jih, če treba, z najgršimi psovkami in tudi podtikanji. Pri zadnjih volitvah v Bratovsko skladnico so se ti dični sodrugi pokazali prav take kot so bili pred leti, pri vsakih volitvah, ali pa tudi v vsakdanjem življenju v podjetjih. Borba, ki so jo vodili za te volitve, presega vse meje dostojnosti. Proti kandidatni listi, na kateri so nastopili krščanski so-cijalisti, so se navalili prav po divjaško, da je v najhujši strankarski borbi težko najti primere. Sredstev niso izbirali, samo da še oni ostanejo na svojih mestih. Te volitve so bile za nje prav značilne in delavstvo ponovno ve s kom ima opraviti. 1 Z delavskega stališča to njihovo počenjanje ni razumljivo. Pač pa je razuinlivo s strankarsko političnega stališča, da na ta način vzdržujejo kader ljudi, ki jim bo v slučaju potrebe prišel prav, da bodo gotovi Prišli na svoj račun. Prav tako se vidi to njihovo usodno stališče kot da je delavec prav za to na svetu, da se strankarsko izrablja. Na eni strani naj delavstvo izrablja industrijski kapitalizem, na drugi ga pa »delavski« vodje. Če pogledamo, na kratko njihove revije, in pa če pomislimo, da nekateri izmed njih danes nimajo za delavstvo bolj važne naloge kot graditi krematorij za sežiganje mrličev, bomo videli, da je vse to udejstvovanje socialdeinokraških voditeljev zelo malo resno, najmanj borbeno za delavske pravice ali končno prav nič delavsko. Tako udejstvovanje v delavski organizaciji je za delavstvo škodljivo in docela pogubno. V času največjega razmaha tako duševne kot gospodarske invazije kapitalizma zahteva delavsko gibanje veliko idealizma, požrtvovalnosti, resnosti in precejšnjo mero Pameti. S kako težkimi vprašanji se bavijo danes delavski voditelji po skupinah po deželi, kako težko delo ie Pri raznih posredovanjih, pogajanjih itd. Koliko je v tem delu duševnega napora in tudi dejanskih žrtev, ki jih doprinaša delavstvo v borbi za svoje človeške pravice. V tem je pozitivno delo za delavske voditelje in v tem delu se preizkusijo vsi, komur je na srcu res blagor delavstva. Skozi to težko preizkušnjo gredo tudi socialdemokraški voditelji. Toda videti je, da jih je čas prehitel in da bodo radi ali neradi morali enkrat zaostati ali pa spregledati, v čem je prav za prav njihova naloga. Po starih tirih se ne bo moglo več voziti. Delavske organizacije so za to tu, da si delavstvo po njih pomaga do pravice, ne pa za to, da bodo stregle svojim voditeljem. Vsa demagogija, vsi v dolgi dobi preizkušeni strankarsko-politični manevri, intrige in vsa druga podobna sredstva iz stare šole, ne bodo tem Rudarji m kotrtnarfi so volili svoje zastopnike v Bratovsko skladnico V soboto in nedeljo 27. in 28. februarja so se v rudarskih in kovinarskih revirjih vršile volitve delegatov za krajevne bratovske sklad-nice. Te volitve so se vršile po novem proporčnem volivnem redu, katerega so predvidevale že pravila bratovskih skladnic, katera so stopila v veljavo leta 1933. Šele letos v januarju pa je izdal minister za gozdove in rudnike pravilnik za izvedbo teh volitev. Na podlagi pravil bratovske skladnice in pravilnika za izvedbo volitev je bilo omogočeno, da je s svojimi kandidatnimi listami nastopila tudi JSZ. V nekaterih revirjih, kakor Trbovljah in Hrastniku pa so se »beli« kandidatni listi pridružili tudi narodni socialisti in nekaj socialistov, kateri ne soglašajo z delom svojih sodrugov. Kljub terorju in umazani borbi, s katero so marksisti šli v volivni boj, so bili doseženi lepi uspehi. Dosedaj, ko to pišemo, so nam znani naslednji rezultati: beli plavi rdeči skupaj Jesenice 519 440 384 1943 Zagorje 139 75 384 611 Laško 144 — 124 268 Trbovlje 470 — • 1257 1727 Hrastnik 91 — 364 455 Kočevje 20 — 55 75 Na podlagi teh rezultatov bomo v bodoče imeli malo več upogleda tudi v uprave krajevnih — kakor glavne bratovske skladnice. Volitve same pa so nam dokaz, da tudi pošteno delo zmaguje. Vevški papirničarji se zopet pogafaio Po daljšem presledku je v petek, dne 26. februarja, prišlo zopet do razgovorov in pogajanj med delavskimi zastopniki in predstavniki »Združenih papirnic«. Na posredovalni predlog g. bana so predstavniki »Združenih papirnic« izjavili, da odstopajo od zahteve po 10% znižanju plač na 7%%, toda le pod pogojem, da se podpiše kolektivna pogodba. Umaknili pa so nekatere dogovorjene dajatve, in to dopuste, kakor tudi podpore reducirancem. Delavska delegacija je izjavila, da nima pooblastila popuščati od svojih zahtev in mora v tem slučaju pred delavstvo. V nedeljo se je nato v Vevčah vršilo delavsko zborovanje, na katerem so delavski zastopniki poročali o poteku razgovorov. Delavstvo se je na zborovanju odločilo, da na ponudene predloge podjetja ne pristane, posebno zaradi tega, ker je podjetje umaknilo dopuste in preskrbo reducirancev. Izjavilo se je, da naj delavska delegacija uveljavi delavske zahteve v celoti. V ponedeljek so se na to vršili ponovni razgovori, na katerih so delavski zaupniki iznesli delavske zahteve. Na teh razgovorili so predstavniki podjetja pristali na to, da se ponudene mezde zaokrožijo navzgor, kar bi znašalo v prilog delavstva 'A %. Poleg tega so pristali na razne manjše ugodnosti, katere pa bistveno ne spremene dosedanjega položaja. Postavljena je bila tudi zahteva po podpisu pogodbe, in sicer mora biti to urejeno do srede, t. j. 3. t. m. Delavska delegacija je nato zopet šla pred delavstvo in mu o tem poročala. O rezultatu tega sestanka in razvoju dogodkov pa prihodnjič. Kolektivna pogodba za delavstvo in družbo KID podpisana Dne 24. februarja t. 1. so se zaključile razprave jeseniškega delavstva in družbe KID ter se je podpisala nova kolektivna pogodba z veljavnostjo od 15. februarja 1937. Nova kolektivna pogodba je v temelju popolnoma spremenila vse dosedanje kolektivne pogodbe, ki so odrejale odnošaje delavstva do KID. Sistem nove pogodbe je povzet po kolektivnih pogodbah severnih industrijskih držav, kjer se baje dobro obnese. Jasno pa je, da je za jeseniško delavstvo ta sistem popolnoma nov in bo potrebno še mnogo raz-čiščenj, posebno glede razdelitve delavstva v kategorije. Bistvo nove kolektivne pogodbe je razdelitev delavstva v skupine. Vsak odrasli delavec ima zajamčeno te- voditeljem pomagale prav nič. Življenje je življenje in gre svojo pot naprej in ne vpraša po nikomur. Zato pa je za delavstvo edino pravilno, če prav spozna čas, v katerem živi in kaj od njega zahteva. Ce bo razumelo čas in njegove zahteve tudi preko svojih voditeljev, blagor mu, ako pa bo poslušalo take svoje učitelje, bo pa še lahko dolgo mlatilo po krščanskih socialistih, poleg tega pa tudi še dolgo trpelo in najbrže še vedno bolj. Mi take negativne politike ne poznamo. Razumemo čas v polni meri, zato pa nam delavsko vprašanje ni igrača, niti špekulacija, ampak sveta stvar. Delavec naj postane zopet človek v duhovnem in gospodarskem oziru, ne pa sredstvo za izrabljanje komurkoli. Kdo ima bolj prav, pa bomo videli. meljno mezdo, h kateri se prišteje skupinska doklada. Ta skupinska doklada je razdeljena v osem kategorij in so tako vsi delavci uvrščeni v teh osmih skupinah. Določitev v te skupine bi se morala ravnati po znanju, odgovornosti in stroki dela. Torej; čim višje znanje in čim večja odgovornost dela, toliko višja je skupinska doklada. Druga zelo važna novost je doklada za osebno usposobljenost. Pri tej dokladi pridejo v poštev samo režijski delavci, ki se jim za njih pridnost pri delu plačuje ta doklada do največ 15% na njihovo skupinsko mezdo. Ta doklada je bolj nejasna reč; kajti smatrati moramo, da smo vsi rdeči pod kožo in se lahko primeri, da se ta doklada odmerja le po jeziku ali obrazu, ne pa po sposobnosti. Akordi po novi kolektivni pogodbi niso sestavni del pogodbe, tako da podjetje lahko akorde zamenjava, če bi videlo, da so izračunani na podlagi napačne analize. Novost teh akordov je, da podjetje zajamči delavcem, ki izvršujejo delo v akordu, 15% pribitek na njihovo skupinsko mezdo. Ce pa vzamemo, da se je na razpravah vzelo v račun na dosedanjo produkcijo povprečno 25%, morajo biti nove akordne postavke postavljene na tej podlagi. Nasprotno pa, če bi akordne postavke znašale samo 15 ali tudi 17%, mofda pa celo izpod 15%, to ni več akord in se morajo take postavke popraviti, kar je tudi interes podjetja, da se s takimi postavkami ne vzame volje delavstvu za čim večje garanje. Nova pridobitev za jeseniško delavstvo so dopusti, ki sicer še ne zadovoljujejo. Vendar je končno to vprašanje prišlo do praktične rešitve. Dopusti se plačajo povprečno na vsakega delavca 4 dni v letu. Vendar se razdeljujejo po dobi let zaposlitve in tako delavec dobi največ po 25 letih 8 dni plačanega dopusta. Stanovanjska doklada, ki se je dajala v dosedanji višini, je ukinjena. Pač pa se bo ta denar, ki znaša letno okrog 100.000 Din, uporabil za kake druge socialne svrhe in se bo do zaključnega sporazuma glede uporabe tega zneska nalagal pri Bratovski skladnici. To je površna slika nove kolektivne pogodbe in sicer le v širših obrisih t. j. glede osnovnih sprememb napratn prejšnjim pogodbam. Ako računamo čas razpravljanj in to 23 dni za to pogodbo, moramo biti prepričani, da bodo še mnoge nejasnosti in tudi napake, ki jih bo treba tekom praktičnega izvajanja nove kolektivne pogodbe razjasniti in rešiti. Celjsko okrožje Celje. V nedeljo 14. marca bo letni občni zbor celjske skupine. Sleherni, ki je količkaj zavedem, mora priti na to naše letno zborovanje, kjer pregledujemo svoje delo, delamo načrte, si izvolimo vodstvo in stopimo sveže in z veliko močjo v novo poslovno leto. Polna udeležba mora biti naš cilj za letošnji občni zbor, delo za skupnost pa naše vodilo! Strokovna por Dvojna borba celjske skupine m Celje, 2. marca. Znano je, da so zahteve šivilj pri tvrdki Sterniecki zelo upravičene. Tudi vemo, v koliko se je organizacija do sedaj prizadevala, da bi položaj istih vsaj nekoliko zboljšala. Zahteve niso ne pretirane, ampak tako opravičene, da se jih pošten delodajalec ne bi smel braniti. Prvi poskusi so 'bili brez uspeha, ker je podjetje trdilo, da je drugod pri tej stroki še slabše. Organizacija je potem poizvedovala o tej zadevi in je potom Delavske zbornice prosila bansko upravo za pogajanja. To se je zgodilo v decembru, pa pogajanja še niso sklicana. Podjetje je med tein časom že dve delavki odpuBtilo. Da bi se odpust preprečil, so ponovno prosile deputacije pri podjetniku, da bi odpoved preklical. A vse zaman. Gospod podžupan in banski svetnik Stennecki (ki je, mimogrede povedano, kupil sosednjo trgovčevo hišo) je dejal, da zanju ni dela in da mora gledati, da drži svoje gospodarstvo v ravnovesju. Obračali smo se na pomoč tudi na druge strani, toda dosedaj še ni uspeha. Čas bi že bil, da se skliče razprava 1 Druga iborba se vodi za pravice pekovskih pomočnikov. Za te je sicer že bila sklenjena pogodba, toda mojstri so jo samovoljno prikrojili. Sedaj je treba, da se uredi tudi ta »i>orna točka, da potem pride do končnega soglasja med pomočniki in mojstri. Delo in uspehi skupine Preserje-Podpeč V nedeljo, dne 28. februarja, se je vršil v Društvenem domu v Preserju ustanovni občni zbor naše skupine. Ob tej priliki smo pogledali naše začetno delo in uspehe ter izvolili odibar, ki bo vodil našo organizacijo v nove boje za življenjske pravice tukajšnjih delavcev. Iz poročila pripravljalnega odbora smo videli, da je prva naloga naše organizacije, pomagati delavstvu v njegovi težki eksistenčni boribi, kar kaže delo organizacije takoj v začetku njenega delovanja. !Na Pristavčevi žagi, ki zaposluje 20 delavcev, smo podvzeli mezdno gibanje za zvišanje plač. Dosegel se je sporazum za povišanje 50,par na uro. Tozadevna razprava se je vršila 7. februarja, pri kateri je JSZ zastopal tov. Marinček. Ker pa z določbo o množini izrezanega lesa v določenem roku nekateri delavci niso soglašali, se je vršila 9. februarja ponovna razprava, ki jo je za delavstvo vodil tov. Grošelj in pri kateri je podjetnik pustil sporno točko, na kar so delavci soglasno pristali in zopet začeli redno delati. S sporazumom je bil pozneje zadovoljen tudi g. Pristavec, saj je izjavil, da je bila množina izrezanega lesa ista kot je bilo v prvem dogovoru od njega pogojno stavljena. Upamo, da bo tudi podjetjejpri teh plačah nele ostalo, temveč jih skušalo pozneje tudi zboljšati. Tov. Grošelj je posredoval v podjetju Kobi za odpuščeno tov. Klemenčič in v podjetju Pristavca za tov. MarkežiČa, ki je bil tudi odpuščen. Obojna posredovanja so uspela. Pri volitvah obratnih zaupnikov smo nastopili pri Pristavcu in v kamnolomu Stavbne družbe. V obeh podjetjih je bila vložena samo lista JSZ. V boj smo šli tudi v tovarni Kobi. Kljub silni agitaciji in grožnjam marksistov, ki so imeli tamkaj do našega prihoda vse delavstvo v svoji organizaciji, smo dosegli lep uspeh, saj so se volitve vršile dol)er teden po našem prvem sestanku tet je zato 23 odstotkov glasov za JSZ zelo častno. Ge bi bile pa volitve nekaj tednov pozneje, bi bil pa odstotek oddanih glasov za J8IZ še enkrat večji. — Tukajšnji delavci vidijo uspeh dela in stalno pristopajo v našo organizacijo. Skupina Šteje sedaj že 77 članov ter se bo število še dvignilo. O poteku občnega zbora pa prihodnjič. Kovinarji Jesenice. V nedeljo, dne 7. marca, ob 10 dopoldne bo občni zbor skbpine kovinarjev JS85 v Krelkovem prosvetnem domu z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je obračun dela skupine v preteklem letu, postavi si pa tudi te,melje za bodoče leto. Ce gledamo naizaj, Je težko, Če naprej, pa hudo, saj dat na dan spoznavamo, kako malo prijateljev ima delavstvo, in še te se hoče odstraniti z zakulisnimi borbami. Sovražniki delavstva so na delu, da zdrobijo vsakogar, kateri si smelo upa javno izreči resnico in braniti pravico. Kovinarji po svojem delu smo in bomo ostali trdi in neizprosni vse dotlej, dokler ne bodo lepimi govorancam in z gotovim oaimenom pisanim besedam sledila tudi defanja, kajti tpregtaboko nam je zasidran v naših srcih evangelij o usmiljenem Samarijanu. — Članstvo se opozarja, da Se polnoštevilno udeleži oličnega zbora. Kdor ima zaostanek, naj ise zaveda svojih dolžnosti in pravic. Pred občnim zborom in po njem se članarina ne bo pobirala. Dostop na občni zbor imajo samo člani s člansko izkaznico. K obilni udeležbi kliče — odbor. Kamnik. Vse člane strokovne skupine kovinarjev JSZ v Kamniku vabimo, da 'se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo 7. marca 1987 ob pol 10 v prostorih gostilne Grajski dvor. — Odbor. Rudarji Zagorje. V nedeljo, dne 7. marca, Ob 9 dopoldne članski sestanek za vse člane skupine. Sestanek se bo vršil v Zadružnem domu. Naj pride vsak sigurno. Poročalo te bo o volitvah v bratovsko skladni to in za volitve obratnih’ zaupnikov. , Hrastnik. Rodni letni občni zbor naše krajevne skupine rudarjev bo ▼ nedeljo, 7. marca t. L, po prvi sv. thaši ob osmih zjutraj v prostorih gostilne Alojzija Log er j a na hribu. Dnevni red bo običajen. V«e tovariše vabimo, da se zbora udeleže. — Odbor. Oblačilno delavstvo Škofja 'Loka. Netočno poročilo je prinesel >GorenjeStofa< iz St. Vida in Gameljnov ter iz tovarne Ber.-iHribernik, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Pride tudi zastopnik iz Ljubljane. _ Odbdr. Lesno delavstvo Bohinjska Bistrica. V nedeljo 21. februarja smo imeli občni zbor naše skupine, ki se ga je udeležita velika večina v JSZ organiziranega delavstva. Centralo je zastopal tov. Tone Fajfar, ki nam je pokazal sliko delavskih borb, zmag in porazov v preteklem letu. — Na splošno željb delavčev je Tudi 'za 'bodoče ostal stari odbor s predsednikom tov. Kantom. Pri nas je še vedno velika brezposelnost, kovne delavske organitaeije. Neorganizirano delavstvo ne more igrati nobene vloge pri sklepanju pogodb in plač, kar je [Kaminoma prav. Vsi neorganizirani delavci so bili vedno in povsod največji škodljivci in zavora vsaki delavski borbi po zboljšanju. *— Ta lepo uspeli sestanek je otvoril in zaključil predsednik tovariš Spilak Franc. V debato pa 'so se živahno oglasili tudi drugi tako zastopnik usnjarskih delavcev v Ormožu in tov. Kaučič Matija, delavski obratni izaupnik v ormoški opekarni, in So drugi. Sestanek je pokazal koliko zavesti je že med tem delavstvom, pa tudi, koliko vsestranskega dela na« čaka, da bomo po organizaciji JSZ dosegli naše pravice. Tovariši in tovarišice! Le tako naprej po začrtani poti in vsi v organizacijo JSZ! Volitve v tovarni Hutter in drug v soboto, 20. februarja, so pokazale za JSZ nov porast. Zgubili so plavi, kateri so prav za prav zahtevali v prvi vrsti razveljavljenje prvih volitev, ker so računali, da bi aijim moglo to prinesti nov uspeh. JiSlZ je letos prvič nastopila v tej tovarni in že prvič debila kar dva zaupnika. Pri sedanjih ponovnih volitvah je bila razgibanost, borba in agitacija med tremi (beli, -lavi in rdeči) tolika, da se je volitev udeležilo delavstvo skoraj 90%. Količnik je bil velik in vkljub temu se rdečim ni posrečilo, da bi našo JSZ izbrisali za to leto iz tovarne, kakor sto se priduševali, da jo bodo. Nasprotno, JSZ je porastla na glasovih za cetlih 30% in to najbolj v oddelku za hlačevino, kjer so marksisti smatrali, da so nepremagljivi. izvoljena sla tov. Venctel Božidar, barvar, in Veber Anton, pom. delavec. Tu bo treba sedaj še Zlasti vse krščansko misleče delavstvo organizirati v JSZ in ga tako odtegniti od vsakega vpliva marksistov. Pogajanja o gradbeni stroki Kot je ^Pravica« že poročala, so podjetniki odklonili nadaljevanje pogajanj za kolektivno pogodbo v gradbeni stroki, dokler ne da »Savez gradjevinskih radnika< zadoščenje za napade v letaku, ki ga je izdal ob priliki pogreba nekega člana, ki ga je doletela smrt pri regulaciji Ljubljanice. Sedaj je pa banska uprava potom Inšpekcije dela ponovno razpisala razpravo, ki se je vršila 26. februarja t. 1. Zastopnik inšpekcije dela, g. inž. Gorjanc, ki je vodil razpravo, je apeliral na podjetnike, da se naj omenjeni spor reši med podjetniki in >Savezom«, pogajanja pa se naj vršijo ločeno od tega spora. Zastopnik JSZ je izjavil, da je Jugoslovanska strokovna zveza že na razpravi, ki se je vršila 21. dec. 1936, prav to zahtevala in je sedaj njen zastopnik isto zahtevo ponovil, ker je že ta zastoj, ko je stavbinsko delavstvo v brezpogodbenem stanju, delavstvu škodoval. Podjetniki so končno pristali na nadaljevanje pogajanj, ko so zastopniki »Saveza« pristali na neko formalno izjavo, ki bo dala zadoščenje podjetnikom za omenjene napade. Razprava je potem prišla na osnutek kolektivne pogodbe in rešila vprašanje delovnega časa v gradbeni stroki. Pogajanja se bodo pa sedaj nadaljevala 8., 9. in 10. marca v sejni dvorani Delavske zbornice. V petek, 5. t. m., ob 3 pop. se bo vršilo v Del. zbornici posvetovanje zastopnikov strokovnih organizacij za skupno nadaljnje enotno postopanje. Virrčarib zahtevamo ureditev plač Citatno, da viničarji iti poljski delavci ne pridejo v poštev pri uredbi 0 Minimalnih mezdah. Upirajo se, da imajo viničarji viničarski red, katerega je potrdila bivša mariborska oblastna skupščina. Uredba viničarskega reda pa nikjer ne določa minimalnih mezd in kakšne bi morale biti naše mezde. Prav zaradi tega je tudi pri nas potrebno, da se izvedejo minimalne mezde, da prideta tudi viničar in poljski delavec do primerne eksistence. — Praktično se izvaja tako, da vsak gospodar plača toliko, kolkor se Biu ljubi, ker ni zakonite podlage. Delavec pa je zopet 'prisiljen iti detet aa vsako ceno. In tako se godi z viničarji in s poJjjskimi delavci. če pogledamo pila če, bottiO takoj ugotovili, kdo plača bolje, ali kmet, ki daje hrano, aK velevino-gradnik brez hrane. Dokazi; vinogradnik, kateri poseduje 20 do 30 oralov vinograda, plača dnevno 4, 5, 6, 7 dinarjev, potem ima tako zvane Šafar-je, kaiteri nas lačne preganjajo pri delu. Če vzamemo kmeta, kateri poseduje 1 do 2 orala vinograda, daje brano in plaža 7 do 8 dinarjev dnevno. Bogatejša daje brano slabelo in plača 7 do 8 dhiarjev dnevno, seveda za delto od komar^ jrb ie zapeslenih, oetali pa str«: db poznega večera. Pol- il a jo ... Vsi • »flhilteljic teo hfis pustili us grtrtttiSr da navadno v naravi, zemljo za krompir ali koruzo in plača v toliki meri, da poljski delavec pride na dan na 10 do 20 dinarjev, če hi prodal te naturalne prejemke, ki so mu zrastli na odsluženi zemlji. In kateri zdaj boljše plača? Zato je nujno potrebno, da se tudi tukaj uredi pravičen plačilen red. Ne zahtevamo kakih predpravic, ampak to, kar nam po božjii pravičnosti gre. Viničarji in poljski delavci odločno zahtevamo, da se za to ubogo paro uvede zakon o minimalnih mezdah. Dajmo Bogu, kar je božjega, in delavcu, kar je delavčevega, to je naš vsakdanji kruh. — Tomažič Franc, strok, tajnik. Delavska pravit« Uhaja vsak toutak -popoldne, * uiutoju prašnika dan praj • UrudaUtvo In uprava: MlklolUsva tiri • Nafiankltana pisma trn aa aprsjnmajo »‘Oglati, (aklamacija la naiotolus aa upravo: UlkloiUava tasta H/1 . Oglasi po caMku • Tololon ttM * Stoti Ika tokov naga ratsna -M4M Voaamsnna Itovnka t)ln 1-— » Cona: sa 1 nsstac Mn 4'—, *■ Istri loto Ma Ifcn sa pol loto Din lk—, st colo lato Bla aa taosomstvo stana monoton Ma >— Nrojuja in sa urodnlltvo odgovarja kombardo talar ■. Isttoja M koncaršt| Delavska kravica: C. tumor • la luno slovansko llskarao v l|ubl|nol: L Col Poz«h Iržiškemu delavstvu Tržič, 23. febc. Odkar stoji Tržič, domuje v njem obrt in industrija. Od jutra do mraka so garali kakor danes. Z žuljavimi rokami, v trudu im znoju so preživljali sebe m svoje družine kakor danes. Toda zadovoljni so bili stari Tržičani bol1) kakor danes. Manj podjetij je bdlo, toda bede in današnjega siiromaštva nieo poznali. Mnogo časa je že poteklo od takrat in mnogo se je spremenilo. Povečala iin razmnožila so se podjetja, z njimi vred pa tudi revščina in brezposelnost. Kje je ikri vda? Starih podjetnikov in industrijalcev, ki so priznali delavca za svojega bližnjega in svojega sočloveka, m več. Delavska borba za pravico je bila starim Tržičanom nepoznana. Zato so bile tudi delavske organizacije nepoznane in nepotrebne. Danes pa to ne drži več in tisti, kateri se še vedno oklepajo tega starega načela, so bili že in bodo še kridbo razočarani. Potreba strokovnih organizacij je v tolikih podjetjih, kot jiih imamo da-1 nes v Tržiču, morda večja, kot pa marsikje drugje. Kaj boš sirota počd osamljen proti tistim, katerim, si izročen na milost in nemilost? Kaj bo po- tvoj organiziranji tovariš ali tovarišica, če pa mu ti s -svojo nezavednostjo mečeš polena pod noge in ne-P°magaš tistim, kateri te tlačijo? Veliko jih je, :kateri so že spoznali to nesmisel in so združili svoje moči v eno samo silo, v strokovno organizacijo. Mnogo jih je pa še, v nekaterih podjetjih celo vsi, kateri še vedno raje trpe krivice, ki se jim gode, kot pa da bi se temu zlu Skupno postavili v bran. Razlika med temi podjetji in tistimi, kjer je delavstvo zavedno in organizirano, se prav dobro pozna. Večina delavstva v takih podjetjih niti ne ve, kaj mu pripada in gre. Zakaj ta površnost in nepoznanje lastnih pravic? Zato ker se delavstvo, za sVo-ja stanovska, delavska vprašanja tako malo ali pa celo nič ne briga. Sicer je to docela razumljivo, kajti za to je treba neke izobrazbe in podlage, katero pa je mogoče zajeti samo v strokovni organizaciji. Vsi tisti tovariši, kateri že leta in leta delajo v strokovnem pokretu, vedo ceniti važnost strokovnih organizacij. Vedo pa tudi, da se uspehi ne žanjejo kar čez noč, marveč je za vsako stvar treba trdega dela, pa tudi borbe. Vse to je seveda neorganiziranemu delavstvu tuje. Iz tega izvira tudi vse nezadovoljstvo teh ne-organizirancev, ako se takoj pri prvem koraku oe pokaže uspeh. Prav nič preveč ni rečeno, ako trdim, da so neorganizirani delavci največja ovira pravemu in uspešnemu delu za oboe delavske koristi. Neki gotovi ljudje seveda naravnost žete imeti tako neuko delavsko maso, s katero se potem lahko dela po mili volji. Tako delavstvo namreč ne zahteva obračunov, niti izvedbe tega, kar mu po vseh bojih in človeških postavah pripada. Sicer tega niti sitoriti ne more, ker nima zato nobene zaslombe in nobene prave podlage, to je strokovne organizacije. Vse je pri organiziranem delavstvu ne-mogoče, kajti ono dobro ve, da se v osnovna delavska vprašanja in v ureditev njegovih razmer nima nihče drugi pravico vtikati kakor delavstvo samo. Ker pa delavec v tem vprašanju sam ne pomeni dovolj, zato je tu strokovna organizacija, ki to dek) vrši za njega in za vse. Zopet je pa prt vsem tem treba paziti na to, katera organizacija je res delavska in katera se samo deta delavsko. Ljudje, kateri si lastijo mandat nad našim delavstvom, obenem pa pri Oglašujte v. IMavski pravici! Naročaj Delavsko pravico! vsaki priložnosti, kadar so volitve itd., stiskajo rolke liberalni gospodi, ne morejo iin ne smejo biti delavski voditelji. Naša naloga in naloga vseh organiziranih tovarišev naj bo, da razširimo in utrdimo vrste prave delavske organizacije, naše jugoslovanske strokovne zveze, po vsem Tržiču in vseh podjetjih. Vzgojiti moramo delavstvo, katero se bo zavedalo vseh svojih pravic, pa tudi vseh svojih dolžnosti. Le tako delavstvo, ki se bo zavedalo vse svoje moči, pa tudi odgovornosti ua-pram sebi in svojim tovarišem, ne bo klonilo, pa naj pride nadenj še tak vihar. Našel nas bode pripravljene. Drugače pa smo izgubljeni. Vsi organizirani delavci, posebno pa še člani naše Jugoslovanske strokovne zveze, si moramo vzeti za cilj, da čimprej ne samo uveljavimo svoje pravice, ampak da pritegnemo v to borbo in v svojo sredo vse, ki še do danes stoje ob strani. Kadar bo vse to izpeljano, takrat se bomo lahko postavili pred svetom, ne samo s svojo zavednostjo, ampak tudi z uspehi. Takrat bomo kot en mož povedali vsemu svetu: Ničesar tujega nočemo, ampak svoje branimo in svojega ne damo. Sl. Prešeren. Franc Bohinc Javornik, 22. febr. 1937. Dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku enega naših prvih članov, tov. Franca Bohinca. Pokojni v4 '\ j1 J , .. • v ' \ I je bil prva korenina našega krščansko socialističnega potreta na Javorniku. Talko j ob ustanovitvi skupine se je vpisal med borce strokovnega pok reta in ostal v teh vrstah do svoje upokojitve. Marsikdo je v povojnih letih omahnil, marsikdo je odlšel v nam nasprotni tabor, on je vzdržal in vedno redno mesečno plačeval članarino, tako da je bil lahko za vzgled nam mlajšim. Skoraj 52 let je delal pri K1D in vršil svojo službo v zadovoljstvo podjetja in svojih sodelavcev. Dolga je doba 52 let, on pa, trdna gorenjska korenina, je vzdržal. Komaj 6 let je užival svoj zasluženi pokoj med svojimi domačimi in prišla je ura ločitve. Tako padajo naši tovariši- ustanovitelji eden za drugim. Kmalu skoraj ne bo nobenega več, a eno je, seme, vsejano, je padlo na rodovitna tla. — Tovariš France! Ob Tvojem grobu Ti kličemo: za načela, za katera si se boril, se hočemo boriti tudi mi ostali, kajti vsi vemo, da le v delu s križem v roki je naša rešitev iz tega »la, ki danes tare človeštvo. Iz zasedanja banovinskega sveta Pred 14 dnevi je zasedal v Ljubljani banovinski svet za dravsko banovino. V teku zasedanja se je skupščina pečala zgolj s proračunom banovine. Ker ima ta skupščina zgolj posvetovalni glas, se seveda o posameznih postavkah ali pa o celotnem proračunu ni glasovalo, pač pa so iznašali posamezni govorniki samo svoje želje in mnenja. Za časa letošnjega zasedanja je tov. Križnik iz Trbovelj zbolel in ni prisostvoval obravnavam. Udeležila sta se ga pa tov. Rozman Petet in Arnež Peter z Jesenic. Ta dva sta se na razpravah pečala tudi z delavskim vprašanjem. Zaradi pomanjkanja prostora v našem listu že prejšnji teden nismo mogli priobčiti nobenega poročila, pa tudi ta teden moremo le na kratko omeniti poročila teh dveh. Tov. Rozman je v daljšem govoru točno pojasnil pogubno politiko gospodarstva za delavstvo s posebnim ozirom tudi na tekstilno industrijo. Vedno večje obubožanje delavstva je slabo poroštvo za srečno bodočnost nas vseh. Izjavil je*, da naš delavec ne želi ničesar drugega, kot stalno delo, pravično plačo in dostojno preskrbo za starost. V svojih zahtevah se je dotaknil Inšpekcije dela, ki naj svoje delo bolj izpopolni in dobi zato tudi zadosten kredit. Delavstvo naj se tudi od oblasti zadostno podpre v svoji pravični borbi in tudi v stavki. Nadalje zahteva, da se posveča večja pažnja vprašanju inozeincev in naj se izvajajo tozadevni predpisi. Tov. Arnež je poudaril potrebo po investicijskem posojilu za javna dela, nadalje za delavsko zavarovanje ob času ko delavec obnemore, govoril je o vprašanju naših bolnišnic, končal pa je z mislijo, ako delavec ni za svoje delo primerno plačan, potem je bolje, da tega dela ni. Ako pa se delo vrši, potem je sveta dolžnost tega, ki delo daje, da delavca primerno plača, ne pa tako, da mu pri delu ni živeti in ne umreti. jjjj p* %$f St ii i a in po svetu Proračun je narodna skupščina v načelu sprejela s 190 proti 88 glasovom. Nekateri poslanci iz Slovenije v splošni razpravi o državnem proračunu niso pokazali posebnega znanja temeljne človeške vljudnosti in »o bili njihovi nastopi prava sramota za vse Slovence. Tab prostaški način politične borbe je treba odločno pobijati pa naj se pojavi kjerkoli. Direktna brzojavna zveza imed Jugoslavijo in Francijo je bila Otvorjena v ne-i • l ^vezo vzdržuje pomorski telegrafski kabel med Igalo v Dalmaciji in Mar-sejem. v i Motiča so hoteli raaibiti belgrajeki Študentje. Ker jih »leteči oddelki« niso pustili v dvorano, se je raz/vil živahen pretep. »Leteči oddelkk so bili oboroženi e kratkimi 'palicami, Študentje ipa* kamenjem. Demonstranti so razbili vsa okna ib Sipe na -zgradbi, kjer je 'bila zbotovalna dvorana. Nato pa je nastopilo oro&iiStvo in aretiralo okoli 30 študentov in delavcev, ostalo Tnn<#co pa razgnalo ter zasedlo vse bližnje ulice. iNato »e je pripeljal »vodja« Ljotič in se je shod izvršil »v redu in miru«. Ljotič je Wbračunal« v svojem govoru z vsemi, ki mu »podtikajo«, da dobiva denar za svojo stranko posredno ali neposredno iz Nemčije. V letaku, katerega so izdali študentje, se trdi, da je Ljotič fašist in da je prodal Jugoslavijo (Nemčiji in da je zato narodni izdajalec. To je afera »tehnične unije« razločno in otipljivo dokazana: Hrvatski fašisti bo v 'Zagrebu razbili upravo »Hrvatskega dnevnika« (dr. Maček), ker ni imel zaprtih prostorov ob taftu neoficijelne zadušnice za pok. hrvat-Bkim političnim voditeljem dr. Ante iStar-čevičem. 'Policija je aretirala Štiri razgrajače, jih kaznovala s po 500 din ali 16 dni zapora in jih izročila sodišču. Angleško oboroževanje povzroča Italiji vedno hujše skrbi. >Geirrtlemenski« Sporazum prav nič ne ovira Anglije pH široko zasnovani in z železno doslednostjo izvajani protiitalijanski politiki. Italija ie upala, da bo s sporazumom Anglija odtegnila svojo pod.poro Društvu na- rodov in priznala v celoti italijansko zmago v Abesiniji. Te dni pa je bil poleg drugih kronanih glav in suverenov ter predsednikov držav pozvan na svečanosti kronanja angleškega kralja tudi abesinski cesar. To in drugi dogodki zadnjih dni vzbujajo v Italiji silno razburjenje in nanovo netijo komaj malo potlačeno mržnjo proti Angležem. Občinske volitve so se vršile v nedeljo 28. februarja v 8 slovenskih občinah. ,1RIZ je dobila 19C0, opozicija 1200 glasov. JKjZ ima 7 občin, opozicija 1 (Križe pri Tržiču). Veliki fašistični svet razpravlja in sprejema že pripravljene naredbe o povečanju in pospešenju italijanske armade, zlasti brodovja in letalstva. Te naredbe so nujne spričo orjaških načrtov Angležev. Vprašanje je samo, kje bo Italija vzela denarna sredstva. Kljub 12 letni akciji fašistične vlade se noče pa noče ustaviti padanje rojstev v Italiji. Fašistično časopisje priznava po-polen neuspeh te akcije in ugotavlja, da je Italija v teh 12 letih izgubila več kot 15 divizij krepkih vojakov. Sklep je, da treba še 12 let z vsemi sredstvi pospeševati naraščanje prebivalstva. Če pa tudi potem ne bo usipeha, se l>o treba udati v usodo. V pečujskem rudniku črnega premoga je prišlo radi nizkih mezd do stavke. Rudarji so se zbrali pred rudnikom, glasno zahtevajoč svoje pravice. Ker se na poziv niso razšli, je orožnfetvo streljalo v množico in so ostali 4 na mestu mrtvi, več pa težje in lažje ranjenih. Stavka je navzlic žrtvam 280 rudarjev, ki so 3 dni vztrajali brez hrane v rovih, propadla. Podjetje je nato odpovedalo 120 rudarjem. Vsled tega je sedaj nastala nova stavka. Razmerje med Nemčijo in Avstrijo ee tudi po obisku nemškega zunanjega ministra na Dunaju ni zboljšalo. Avstrijska vlada vztraja pri svojih načrtih glede povrnitve Habsburžanov in prav tako glede avstrijskih narodnih socijalistov v javno življenje. V teh vprašanjih tudi ni pravega soglasja med Nemčijo in Italijo, katera je še vedno pokroviteljica avstrijske neodvisnosti. Poljska se pripravlja na novo obliko diktature, katero bo vodil maršal Ryde Smigly, ki 'bo skušala pridobiti zase kmete z boljšo kmetijsko politiko. Vse demokratične kmečke in delavske stranke zahtevajo svobodne volitve. Diplomatska ufera je nastaja zaradi udeležbe nemškega in italijanskega poslanika na pogrebu dveh romunskih fašistov v Bukarešti, ki sta padla v Španiji v vrstah frankistov. Romunska vlada je zahtevala odpoklic teh poslanikov. Sedaj se vrše pogajanja. Koloniji« somovo geslo Hitlerja. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop 'se že več mesecev brezuspešno trudi pripraviti Anglijo k popuščanju. Težko, da bi Hitler kaj dosegel, ker se nemškim zahtevam upirajo v prvi vrsti angleški doirtinijoni. Vendar nemška diplomacija menda še ni izgubila vseh nad. 'Naglaša zlasti, da Nemčija ne bo zlorabila kolonij za inovo oboroževanje in Ribbentrop je celo slovesno izjavil, da je »vodja« pripravljen razorožiti Nemčijo do zadnje strojne puške, če bi ito storile tudi druge evropske države. Takim poceni l>esedam Angleži seveda malo verjamejo. Zedinjene države ameriške hočejo biti nevtralne v vseh mednarodnih sporih, ki se ne tičejo njihovih koristi. Vendar piše ameriško časopisje, da bi bila Amerika takoj na strani Anglije in Francije, če bi Hitler začel s kako vojno. Mala antanta je slejkoprej trdna obrambna zveza med Jugoslavijo, .Romunijo jn Češkoslovaško izjavljata češka ministra Hodža in Krofta. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš bo kmalu prišel v Belgrad, da se znova pokaže ta neupogljiva enotnost. V kratkem se bo vršil tudi sestanek zunanjih ministrov teh držav, ki bo po nekih poročilih morda v Ljubljani. Nedavno tega je italijansko časopisje 'pozivalo posamezne države iMale antante, naj se izločijo iz francoskega vojaškega sistema in priključijo oei iRim—(Berlin. Ti pozivi pa nieo našli pravega in za Italijo zadovoljivega od-iziva. Delavske odri Zagorje. »Kadar se utrga oblak«. V soboto 6., in v nedeljo 7. t. m., obakrat ob 7 zvečer, se bo igrala v Zadružnem domu nova slovenska drama »Kadar se utrga oblak«. Vsebina te drame je globoko pretresljiva in bo vsakdo, ki jo bo videl, odnesel globoke vtise s seboj. Ker je čisti doibiček te drame namenjen JSZ, zato apeliramo ha vse člane, naj si jo gotovo ogledajo in za udeležbo tudi pri znancih in prijateljih ipoagitirajo. Na svidenje 1 Gorenjskim naročnikom »Delavske Pravice« smo priložili * tej Številki prospekt tvrdke Hinka Podj&vorškfc ir Kranja. Tvrdko zaradi njene solidnosti toplo priporočamo. M. Dobovišek, načelnik zadruge: Deset>etn'ca ustanovitve Gradbene zadruge f,Delavski dom" Pomanjkanje (primernih delavskih stanovanj je dado 'povod, da se je pred 10 leti ustanovila pod okriljem JSZ Gradbena zadruga d)elavs;ki dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Stari trg štev. 2. Že na prveim rednem občnem zboru zadruge z dne 30. marca 1928 je prišla do izraza nujna potreba Članov, oskrbeti si primerna stanovanja, ker je takrat še marsikdo morali stanovati v zasilni baraki ali v železniškem vagonu. Zaradi tega se je udeležilo I. redinega ob fin ega zbora že 60 članov in članic. Belgrajska vlada je na predlog takratnega ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. A. Gosarja izdala ureidJbo za zidanje malih delavskih stanovanjskih hiš. V ljubljanski oblastni skupščini se je za to stanovanjsko akcijo prav toplo zavzel pok. prof. Evgen Jarc. Na VII. seji, dne 16. marca 1332, je oblastna Skulpščina sklenila »Uredbo o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj«, kateremu zakladu se od kaže po členu 3. v letih 192« do 1993 skupino 10,000.000 din v letnih ObrOkih. Ta zaklad 'je* bil d okužen kot kritje potrebnega jamstva delavskih srt a nov arijski h hiš, v kolikor so gradbena posojila segala nad 50%, a največ do 75% proračunske vrednosti. Nadalje služi ta zaklad za prispevanje k obrestovanjn teh gradbenih posojil, v kolikor je obrestna mera višja kakor 5%, a največ v višini 3%. K tej uredbi je izšel poseben pravilnik, ki je objavljen v (»Samoupravi« št. 6, z dne 20. junija 1028, po katerem dobivajo ugodnosti pri podelitvi gradbenih posojil člani zadrug. Tekom časa je bilo na tej podlagi ustanovljenih 12 delujočih stavbnih in gradbenih zadrug, kakršna je naša v okrilju JSZ. Naša zadruga bi morala postati po svojem namenu veliko gospodarsko produktivno podjetje v okrilju JSIZ z namenom, pomagati članom do lastnih stanovanjskih hiš, ki bi jih odplačevali na daljšo dobo let. V to svrho je takratno načelstvo nameravalo in upalo dolbiti iz raznih fondov cenene kredite. Vodstv.u zadruge ni bilo mogoče dobiti dolgoročnega nizko-obrestnega stavbnega kredita, kiljub prizadevanju in trudu, pač pa ji je podelil ljubi j. oblastni odbor 26. maja 1928 brezobrestno posojilo v iznosu 100.000 din za nakup večjega kompleksa stavbnih parcel. Tekom let smo večino parcel razprodali in je zadruga do sedaj vrnila že dve tretjini posojila v gotovini. V letih 1928 do 1930 je zgradilo 31 naših članov na tej podlagi 49 hiš v vrednosti 7,000.000 din s 1/20 stanovanji po večini na periferiji Ljubljane. Za 40 hiš je prerasel ljubljanski oblastni odbor oziroma banska uiprava jamstvo, v kolikor je presegel kredit 50% od proračunske vrednosti. Zaradi nastopajoče denarne krize in gospodarskih raznner v letu 1931 ter spremembe režiima, žal, od takrat do sedaj ni mogel niihče več misliti na zgraditev lastne stanovanjske hiše, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnega kredita. Visoko-obrestne kredite so člani odplačevali z velikimi žrtvami in kljub zmanjšanju dohodkov ter brezposelnosti do sedaj izmed naših članov še nihče ni bil primoran prodati svojo hišo. Marsikateri Plan je že odplačal svoje posojilo, v kollikor mu je bilo potFebno jamstvo banske uprave, vendar jamči ista še vedno 32 članom za 30 hiš. Od teh je deležnih prispevkov k obrestovanju gradbenega posojila samo 14 članov iin nadaljnjih 12 članov še vedno čaka na ugodno rešitev njihovih tozadevnih prošenj iz leta 1930. Prepričani smo, da bo banska uiprava podelila tudi letos nadaljnjim najpotrebnejšim članom to kreditno pomoč, ker so radi visoke obrestne mere in poslabšanja gospodarskih razmer te pomoči res prav nujno potrebni. Vodstvo zadruge se je trudilo v zvezi s sorodnimi zadrugami za znižanje obrestne mere gradbenim posojilom iz leta 1928 do 1930 ter je doseglo pri podeželskih posojilnicah, članicah Zadružne zveze, že obrestno mero po 6%, a od Mestne hranilnice ljubljanske ipa 7%. — Tudi Hranilnica dravske banovine je obrestno mero na naše posredovanje že nekoliko znižala in uipamo letos doseči obrestno mero po 7%. Preostane nam še prizadevanje za znižanje obrestne mere pri Ljudski posojilnici in pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Od lanskega leta se prizadeva vodstvo zadruge z drugimi prizadetimi faktorji, da bi dravska finančna direkcija in vlada izenačili hišne posestnike v inkor-poriranem delu Ljubljane glede davčnih olajšav z onimi v mestu, kjer uživajo hiše 20 letno davčno olajSavo. Z ozirom na to, da so m manjši hišni posestniki zgradili svoje hiše z dragim in dolgoročnim posojilom ter imajo le revnejše sloje na stanovanju, upravičeno pričakujemo, da se hišam, ki so bile dograjene po 5. seiptem-bru 19215 na periferiji Ljubljane, podaljša njihova davčna olajšava za 10 let in tako izenači z mestnimi hišami. Do teh ugodnosti so teni bolj upravičeni, ker je bila prvotna 3% zgradarina zvišana na 6% in se avtonomne davščine vsako leto zvišujejo, medtem ko se življenjska raven delovnega ljudstva stalno znižuje. Večina zadružnikov si je zgradila pritlične hiše s ipoviprečno trema malimi stanovanji, ki so stale ca. 140.000din, za kar so dobili posojilo po 100.000 dinarjev. V tem primeru plačuje član denarnemu zavodu mesečno po 1000 din za obreslo-vanje in odplačevanje dolga. Oddal je do leta 1932 dve boljši stanovanji ter prejel mesečno najemnino skupno 800 din, za svojo družino pa se je zadovoljil s čim skromnejšim stanovanjem. Davčna osnova kosmate najemnine je znašala letno 15.000 din in je plačal do leta 1932 pod okoliško občino letno 315din davka, vodarino pa m3 po 3 din po uiporabi. V letu 1933 je bila zgradarina zvišana za 100% in davčna uprava je imela nalog, davčno podlago dvigniti kljub znižanju najemnin. Prišla je inkonporacija in s tem znižanje postavke za vzdrževanje hiše od 30% na 20%. Poleg tega morajo plačati vse hiše, ki iso zgrajene v bližini vodovoda, vodarino, ev. kanalščino in gostaščino. Hišam, ki so bile zgrajene v letih 1926 in 1927, so deloma že potekle davčne olajšave in morajo plačati po gornji ocenitvi na leto davka in davščin ca. 6000 din, dokler uživajo davčno olajšavo pa 1996din. Nastane vprašanje, kako naj zmaguje te dajatve poleg anuitet, zavarovalnine itd. naš član, kateremu so bili znatno znižani dohodki, ko se dajatve stalno dvigajo. Zato resno apeliramo na vse merodajne faktorje, naj ne razlastijo obubožanega delovnega ljudstva, ki je svoje mnogoletne prihranke uporabilo za svoje male nepremičnine, in naj bodo pri izterjevanju dajatev bolj obzirni. Izsezid, da ga pri nas še ni bilo. Delavci smo bili tisti, ki simo odločno zahtevali od merodajnih, da pomagajo kmečko-delovnemu ljudstvu in smo jasno izpovedali, da od navadnih obljub res ne moremo najprej. V tem pogledu so nam vedno dali prav tudi kmetje. Sedaj smo imeli krajevni občni zbor. Nekdo je predlagal listo za novi odbor, na kateri je gladko izpustili vse prejšnje odbornike, ki 90 zastopali kršfcmsiko misleče delavce s poudarkom, da so na ili9ti možje, kateri so popolnoma zanesljivi in značajni ter da je ta lista predložena sporazumno z odborom. Resnica pa je, da niti .polovica odbornikov ni vedela, kdaj in kje se je lista sestavili a la. Resnica je tudi, da je na zadnji seji pred občnim zil>orom bilo sklenjeno, da bo namesto sedanjih 18 vnaprej 24 odibonniikov. Res je, da so prišli v novi odbor ljudje, ki so pristop v JRZ ob njeni ustanovitvi odklonili s tem, da na dobrovske iljudi nič ne dajo, in še drugi taki in podobni. Za tras delavce je sedaj dosti. Delavci smo spoznali, da se moremo zanašati le na svojo skupnost in te se hočemo vsi prav dobro zavedati, Iz uredništva Skupine rudarjev, katere so nam poslale poročila o poteku volitev za delegate krajevnih bratovskih skladnic, prosimo, naj nam oproste, da njihovih poročil ne objavljamo. Zaradi pomanjkanja prostora moremo danes priobčiti samo rezultate. Cenj. občinstvu vljudno naznanjum, da' sem otvoril specijalno trgovino čevljev v hiši g. Tratnika-Kmeta v Trbovljah (poslopje pošte II). Nu zalogi imam vsakovrstne čevlje ročnega izdelka kakor moške, damske in otroške, navadne močne čevlje za delo, kakor tudi praznične, po najnižjih cenah. Sprejemam popravila, hitro, točno, poceni. Proseč Vas za obilen obisk moje trgovine Vas zagotavljam točne irr solidne postrežbe ter se vljudno priporočani Vrtač Martin Visoko pri Kranju, podružnica Trbovlje II. Delavci, pozor! — Priporoča se Vam Ivan Dovžan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 91. Dobro delo' in solidne cene. Čita j in širi Delavsko pravico! 4