Politični ogled. DRŽAVA SHS. fto&ie je še v.edno tx>lan, bolan je tudi skupščLaski predsednik Trifkovič. Ta obolelost — v jBeogradtr praflljo, da je politična — je cden prvih vzrokov, da poaoffsia PP. vlada ie ni nastopila, kakor je obkajno, — ia da se vse zavlačuje v nejasnost in negotovost. Od ponovne vlade nacijonalnega bloka je znano samo, da je takole sestavljeaa: Ministrski prcdsednik: Nikola Pašič; socialaa politijka: Marko Gjuiičič; prosvela: Svetozar Pribičevič (sam. demokrat); zuaanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič; vere: Miša Trifunovič; pravda: dr. Edo Lukinič (sam. dem.); narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; javna dela: NiJkola Umnovič; kmetijstvo in vode: Krsla Miletič; pošta in brzojav: Velja L. Vukičevič; šume in rudniki: djr. Gregor Žerjav (sam. dem.); izenačenje zakonov: dr. Milan Srskič; finance: dr. Milan Stojadinovič; agrarna reforma: Milan Sinionovič; trgovina in industrija: dr. Prvislav Grisogono (sam. deirL); vojna in mornarica: DušaD Trifunovič; notranje zadeve: Boža MaksLmovič; pcamet: Ante Radojevič. NoToimenovani ministri so: dr. Prvislav Grisogoao (sam. dem.), inž. Ante Radojevič, dr. Milan Srskič jb Milan Simonovič. Iz vlade so izstopili: dr. Hinko Ijizman, Andra Stanič, dr. Gjirro Šurmin in dr. Mate Drinikovič. Državni podtajniki ostanejo še nadalje isti. To je poslovna ali delovna vlada, ki bi morala stofati pred parlament s svojo izjavo in s svojim delomim programoni. To se pa ne zgodi in parlament samo čaka, da sekcije in odbori izdelajo razne zakonskc predloge, ki so pa bili že pred volitvami napovedani. Y detu so sedaj sledeči zakonski predlogi: O ti&ku, o stanovanjskih zadevah, interkonfesijonalru in zakon o pravoslavni cerkvi. Predlog stanovanjskega zakona je v odboru že gotofi in pride na glasovanje pred skupščino. Vladna večtna je odibila vse predloge naših poslancev, ki so se najodločneje zavzeinali za socialno pravičnost. Načrt interkonfesijonalnega (verskega) zakona je aelo nasproten duihu katoliške svoibode in če bo sprejet tak, kakoršen je, katoliška Cerkev z našo državo ne bo mogla skleniti konkordata. Zanimiva skupščinska seja je btta v pondeljek. Vodil jo je mesto obolelega predsednika podpredsednik dr. Paleček (sam. dem.). Velik del dnevnega reda je izpolnila interpelacija poslanca Majjuča, radikala iz Bosne, ki se v skupščim rad pretepa. Majkič stavi kot silno nujno in važno vprašanje: aakaj je z vrat Jugoslovanskega poslanskega kluba izginil napis v cirilici. — Kot na nekaj zelo važnega odgovarja zelo vneto podpredsednik dr. Paleček, češ, da je «dstranitev ciriličnega napisa pravi napacL žalitev, iz»ivanje LtcL Izjavlja sicer, naj ima vsak khib svoj prari ¦apis, (Tcar pa ni bilo v lem slučajti, ko se kluib ime¦uje Jugoslovanski in ne »jugoslavenski«, kakor je stalo ˇ cirilici) ter naznanja, da je postavil posebnega stražnika, ki bo pazil na nov cirilični napis. Iz vrst opozicije so s smehoin vprasevali, če bo imel tudi puiško in bajonet, — in celo radikalom se je videlo, da jim je prereč gorečnosti samostojnega demokrata Palečeka. Ko je pa poslanec Agatonovič (Davidovičevec) poIOTDO zahteval odgovor na svojo, že pred dobrim mescem stavljeno interpelacijo o odkupovanju tobaka in o aerednostih, ki se pri tem godijo, pa ni dobil odgovora, ie tudi bi se moralo na lako interpelacijo odigovoriti »ajdalje v petih! dneb. Končno se je izvolil odbor za načrt interkonfesi«nabnega zakona in na to si je vladna večina sama izˇotila za prvega skupsčinskega podpredsednika radikala dr. Siiibotiča. Po iz^'olitvi se je skupščina zopet odgodila za en teden, to je do prihodnjega pondeljka. Ob aakljiifkii seje je stavil poslanec Žebot sledeče upravičenovprašanje: Majtičevo vprašanjc glede tega, ker se nahaja na vtatib Jugoslovanskega kluba napis samo v latinki, ste Tzeli zclo resno, tako da se vam je zdelo primerno, aia to vprašanje odgovoiiti v parlaiiw?ntu v dolgem go^toru, pobacni ogorčenosti. Da je vaŁe razburjenje naTidezno, zato je dokaz cirilski napis na vratih radikalnega kluba. Vprašam vas: 1. Zakaj ima radikalni klub napis samo v ciriiki, 2. kako se vaše izjavc strinjajo s tem dejstvom? Prosim vas, da mi odgovorite ustmeno na prihodnji seji skupščine. Beograd, 4. maja 1925. — Franjo Žebot, narodni poslanec. Jugoslovanski klub je imel v torek popoldne sejo o političnem položaju. Po poročilu klubovega načelnika se je razvila živabna debata, katere so se udeležili vsi poslamci khiba. Poročali so o številnih preganjanjih državnih nameščemev, ki so edini politični uspeh samostojnih demokratov v Sloveniji, Ln o težkem gospodarskem stanju v Sloveniji. Klub je soglasno skieniL, da bo v narodni skupščini začel z odločno akcijo proti krivkam*, ki &c godijo jjudstvu, tako proti neznosnemu navijanju davkov, proti kršenju cbčinske avtonomije, odstavljanju županov, razpustitvam občinskih svetov, preganjanjii srednješolskih profcsorjev in učiteljev; radi .popobwga zastanka izvoza žjvine, za kar se vlada nič ne briga, radi zanemarjenja JnTalidov, radi brezposeLaosti, ki se y Slpveniji strašno žiri, za kar ne kaže vlada nobenfga sniisla, in glede drugili vpraSanj gospodarsk^g^- socialiiega^JB-^tititaŁ% mačajo. . '.¦;¦. ¦-•.'-.¦,¦!.•',•;,...- r..^.-^ ¦..*¦.*¦:<,¦> I n t e rn i r a n je p r i»c a J liri|a. V političnem zatišju je vzbudila velikansko zanimanje vest, da je princ Jiirij ali Gjoi^je proglašen zaumoboLD<?ga in odpeljan v Belje, kjer 1k) bival podzdravnBkim ixt dnigim nadzorstvonL Beograjska »Politika« je o tem najprej pisala: »Iz kabineta pmlsednižtva vladc je bil izdan poseben komunike, s katerim se otrvešča javnost, da j« stanjc prini-a Jurija postalo tako, da je bilo potrebno, spremenitL način njegovega življenja pod stainim nadzorstvom zdravnika. Kralj je* na podlagi člena 13. rodbinskega pravilnika za člane kraljevc hiše odredil prineu Juriju stanovanje, ki odgovarja vscm. pogojein in mu je določil posebnega zdravnika. Ko bodo brali čitatelji te vrste, princa Jiirij ne bo več v Beogradlu«. — Razen tega piše »Politika« še nasledoje: »V soboto, 2. maja, ko je odšcl princ Jinij od Angjelkoviča od kosila, je prišla na polkovnikovo stanovanje policija. Prciskali so stanovanje. Preiskava pa iii dala nofcenega reziiltata, ki bi obteževal AngjeLkoviča. Pri njem sta bila najdena dva kovčega, ki jih je pustil princ Jurij zaprta pri njem. V njih je pustil zapečateno pismo. Vse to je bilo prepeljano na urad mestne policije. Istočasno so se vršile preiskave tudi pri Jaši Prodanoviču in pri Petroviču in pri bivšem kapitanu, sinu vojvode Mišiča, ter pri Ikoniču, uredniku »Republike«. 0 rezultatih preiskave ni bilo mogoče nič zvedeti. Govori se, da so bili najdeni v kovčekih mzai spominski spisi princa, o katerih se je že večkrat poročalo, da so namenj^ni za tisk. MALA ANTANTA. Konierenca Male antante, ki se zadne dne 8. t. m. v Sinaji, se bo po poročilih nekaterih čeških listov barila z vprašanjem združit\re Avstrije z Nemčijo, z razmerjem držav Male antante do Bolgarijc in do sovjetske Rusije in z vpraSanjem pristopa Poljške k Mali antanti. Združitvi Avstrije z Nemčijo bodo države Male antante odločno nasprotovale. O DOGODKIH V BOLGARIJI je izdala angleška komisija očividcev obširao poročilo. Ta spomenica pravi, da je bilo samo v ča&u, ko so Angleži bivali v Bolgariji, najmanj 4000 oseb zaprtih in več sto oseb brez sodbe usmrčenih. Vso moč ima v rokah vojaška kamarila. Pcročilo navaja dalje, da je sedanja bolgarska vlada za časa svoje vladavine dala obsoditi na smrt več tisoč oseb. Poročilo zaključuje s sledečimi predlogi: 1. Proti zaporom in usmrtitvam brez dbsodbe naj vlože vse vlade svoj protest; 2. zastopnikom Anglije in Zedinjenih držav naj se dovoli obisk kaznilnic; 3. število vojakov naj se 31. maja zopet zniža in 4. ¦volitve. v Bolgariji naj s« izvrše popolnoma svobodno, da pride do veljave pravo mnenje ljudstva. — Ko se je to poročilo objavilo, so napravili londonski delavci velikanski protestni obhod. OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI. Dne 4. t. m so se v Franciji izvršile otbčinske volitve. Desničarji-nacijonalisti so razvili silno agitacijo ter so močno upali na velike uspehe ali celo na pravo zmago. Vsa agitacija pa ni poniagala in levičarski blok, ki je sedaj na vladi, je imel nepričakovano velike u&pdie.