Iz spominov na babico
XI.
Stara Koševka. večna lnB naj ti sveti! —
 Babičina najboljša prijatel.jica jc bila, in težko ck se je babiea razven nas vnukov Se kogi takn oklcpaia. kakor njp. Tndi nam ,je bila soseda stara K6-ševka. Po zitni jp vasovala pri nas slohanii dan. Dejala ji1, da se nikjer tako ne pogrejo. kakor pri našoj p<V*i. Ije-tii je imela kar svoj določen prostorfek. Vedela je marsikaj povciiati. Vsa drniina jo jc spoštorala.
A tmli )>n leti uas je pognsto pohsjala. Kajti za rlt»lo je bila opešala. Hortila je torej vsako pnpAlndiie k sv. Trnjici nialok-aj pomolit. To pot je Ijubila baš kakor naša babica, ki je t-esto povdarjala, da je ni lep.se božjepoti na svetu, kakor je sv. Trojiea. Pa ga tndi resnifnn ni takega holnica in tako cerkvioe, takega križe-vcga pota okolo nje in lipovega liladu ter prijctnega dubu nad kapčlicami — nikjer na sretii ga ni, kakor je sndila babica! — K domi gredi1 se jc ustavljala Koševka pri nas. Oiroke sevpda nas je imela zelo rada. Kako bi se^bili mogli sicer ljubiti z babieo? Mar^ikak lešnik in oreh je poropotal v nje žepu — za nas. Fa smo jo tudi obsuli, kadar je prišla, kakor eebele, kadar roje!
— ..< 100 »»• —
Z babico sta se menili o vsakovrstaili stvareh. Motlrih, to seveda, in pa resiiih. Naša babiea jo govorila najraje o svojem rajnem moži, načem dedu, ki je tucii tako gorečo zahajal k sv. Trojiei. Tedaj smo jo lilastno poslušali tudi mi. Otroci uismo poznali deda. Ali po tem, kar je pravila babiea: najboljši ded je bil na zemlji!
nKak6 je molil, inolil!" pravila jc. Vsako jutro mu je bila-četrta ura vžo pri molitvi, da-si je sleharni dan toliko tipel sirota. Kajti nihče neve, kaj se pravi-biti čolnar. In čolnar je bil naš ded, otroci. DaD -na dan mu je žulilo roko trdo veslo, in pot mu je curkoma tekel s čela. A le tako oas je mogel pošteno pre-rediti. Toda Eaj bodem dejala: tudi tak6- nas ne bi bil mogel, da nam ni blago-slavljal Bog vsakega koščeka. kraha. Boijega blagoslova pa nam je sam on klical v hišo. Kajti je bil zares molitven naS ded, otrocil Je-li. Košenka, kako jo 011 Ijubil sv. Trojico! Ni je bilo nedelje, da bi ne bil popoludne odmolil na nje holmu križevega pota. 0, bil je možak, bil — ¦*
In si je utrnila solzo, in z babico stai*a K6ševka. —
Po večkrat pa sta preštevali prijateljici svoja leta. A tedaj smo se otroci • morali smijati. Nobena ni vedela, koliko je pravo za pnivo stara. Pa sta hokli izšteviliti, koliko je diuga starejja od druge!
,,Vže sem vedela, koliko sva si navskriž." zalrjevala jo Koševka. „AIi ta ruoja pamet, pamet!"
»Tako oslabi Sloveku!" pristavila jc babica ter poklicala Andrejeka. Nekoi jej je bila namreč poredala stara Markovka, koliko let bi jej bilo po nje misli. In takrat je naroeila babiea Andrejčku, naj si zapomui 011 njeno starost!
nAudrejček," dejala je torej. priklicavši ga, nali uisera tebi nekoč povedala, koliko sem stara? Koliko, no, otfok raoj?"
Toda praTCnra je bila po^edala! nHtiri, pet — soflem let," zasmijal se jc An<irej6ck, ter stekel, da se je kadilo za DJim! Še vedno se ga je držala stara porednost! — Pa je tutli dnigi dan potem zamin otipaval KoSevkina žepa! Tndi stara Kožerka ni marala poredncžev.   Kajti je bila sama dobra starka prav kakor
naša babica. Ob nje grobu sem plakal, kakor za — materjo.
Mih. O. Podtrojiški