133. *tev. Poštnina plačana v gotcmni.. Celje, četrtek 24. novembra 1927. Leto IX, trhafa v torek, čctrtek Id soboko. Siane mesečno Din 7*— Za inozemstvo Din 20*—. Posamezna fttevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda 5tev. 10.666. W , mjk ^\ ^% E) 11 UredniLivo fn uj«rv*w *i$two i Ce?j« Strossmayerjeva ullca 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qg- \arne. Vsled tega so tudi boi klerika- lizma proti naiiii pra.y radi pod]>rli s t'eniur so ie niiogli. Hex je, da se je le- ta 1908. razvil narav-nwt besen boj med Slovenci in niemdkutajrji po me- stih (Ptuj, Celje, Maribor) in je bifa si oven ska naprcdina inteiigenea pred vsem zaposlena v tern boju. Ali cležele bi so ne smclo zanemarjatr niti poli- ti/čno, niiti gosp-odarsko. Ma takratam Ti«]Dredna politika ni nawla odnieva pri kiiii'Ui, ker je niislila preveič na nie- ši-ana. tudi ta(kra.t, ko jc govorila o narodu kot coi'oti. To stain je se ni ninogo spremenilo niti mied, nili po svetovni vojni. Zato se ni cudit'i, da. je našlo gibanje za ustanovilev na.prcdne slovonske kinet- sko stranke po Sa.vinjiski d.olimi mno- go odziva. Velik del tega, kar je se po dolini ofitoüQ naprednega, .se je pri- kljiKv'il teinu gibanju in je pri njean cslal, kljiub napakam, ka;tere so se po- kazale. Mnogo pa nas je še ostaTo sta- rih; razumeli smo, da je billo troba le- ta 1918. ustaiioviti močno nacijonalno deinokratsko slraiiko mesto slanoYiske agranio, ker je bilo popreje treba mi- sli'ti na bodočnost celoga nairoda, na la si no državo — in te naloge s svo- ji.ui'i jjosIedicaiiTiii so zapovslile denno= kratsko s'lra.nko še doi'go fet po pre- v rat ii. Zdi se nani, da. smo wedaj s to ero končali in treba se bode oprijeti z vse- rnii niočmi domačega dela. Nairavno, s ])!'ev(!arkom in. na pra.vi ba.xii. D-osli so dogodki v Beogradu. Ni se posre- eilo ujedinjenje vseh demokraltskifr, napredno mislečih »trank v parla- inejitu, posrecilo pa se je nekaj dru- zega, kar je naslo v nasi ožji dom-o- \ iinii. kar najbolj siinpaiticcn. odmev: sunioutojna-domokraitsiki potflanci so skleniJi /^ Jladicem parJannenfarno ko- ai'icijo. Cllovek bi mislil, da bode ta k'oalicija vzbudila baš na HrFaftskem hud odpor. Ali ravno tarn so simpatije za to par la men tamo formai;ijo skoro živahnejše ko pri nas. Pri nas je mor- da nukaj nezaupanja ali 'odpara v vrluavih, pri kmetih pa se jo naglo vrnilo staro tovaris'tvo in prijatelj- s;tvo. Saj d.iference niso btfle nikali tako Jiude ko na Hrvatskem. J)ocini je sl'O tain za velika državno-pra-vna Vipirašaivia, jo Mo pri nas za difference ined miesicanskim deFom demokralov in nied kmeti. Te diferenee pa v naši splosno agrarni zemlji niso mogle po- S'tati tako globoke, da bi bilo skupno ' delo izkJjuceno. lzv:rsi!lo se je tudi na j obeli- sitrameh čisčerije: prii nas demo- kratih je šlo vstran mnogo g^ospade, pri kmotijcih pa zopei lnnogi prena- j>eti ^emeiniti. Skupno in iskreno delo je niiogoče. Uspelie so pokazale baš zadnje obc.inske volitvie v Savlnj&ki tloi'ini. Dasi ni splo«nega uspehia, pa se vendar lahko reoe, da si napred- njaki asvajamo teren. Z nualimi izje- jiiaini smo so zopet pojavili v vseh ob- einah. To je razveseljiiv pojaiv, ki daje upanje, da bode v bodioce sr bolje. Pre- je loeene sile se združujtjo in uve- l.iavljajo proti .skupneniu klerikalne- niu nasprobniku. Ali astane saano piri parlannentarni koaiiciji, ali naj pride do spoiltve obeh strank? To je jako abčutljivo vpraša- njio, ki pa se ga kaze lotiti. Zdi se, da je t ok rat vodsbvo ])oca(sa"itejše ko volii- sitvo. Kako mitsli vdils^To, kaže Sa- vin jska dolina, in. zdi se nam, da tu- di ostali podoželski kraji. Mi želimo, na.j bi sledila dejanja. Porota. Celje, 22. novem.bra. llazpravam precLseduje vdss g. dr. Bračič, votanta stai vdiss g. dr. Stepan- čič in das g. dr. I^nart. Prva dva ol>- toženca zagovarja g. dr. Kiebl, tret- jega pa1 g. ErhiartK1. Svojega prijtitelia je ubil. Na- zatocani klopi sedi 19-letni dni- •nar Josup Kunst iz Cregov-cev na Bi- zclj'sk-oni. V n edel jo, tine 23. oktcubrai t. 1. zve- ocr se je vraicailio sest fantov, med njd- mii .Tosip Kunst 'in njegov prijalelj Anton Domitroviit1, iz dveh vinskih ki'oti prejXM'aje pro'ti (Jregovcc'in. 8po- Uniaa ste Aiitcxn. DotmiLvaviv in Miha Kocjan ločila otl aslalc družbe in si a naprej. Osta'li štirje so jima sledili. Prica Anton Sitermeck'i izpoved.uje, da ga je njegov prijat-elj Anton Do- miitrovič že čakal pred domiaičim hle- voin v Gregovcih, da bi šla tjakaj spat kakor ponnavadi. Jositp Kunst je ostal1 pri ograji pred hišo, dočim so ostali triije prepevaje nadaj'jevali svojo pot. Med tem se jo pojavil na doniiačem pragu gospodar Andrej Strmecki in pozvttl fain to, naj prenehajo s petjem. V torn trenotku je prisitopil k njemu Anton ])onniitr;ovič in miu pakazal glo- boko raino na desni pivsini strani, iz katere je vrela sapa. Domitrovic je še povodal, da ga je ziiklal Jasip Kunst, luiito pa se je sesedel na stopnicah. Težko ram.jemega Doinitrovica so poz- nej<3 pd'jali k zdravniku. Rana pa je biiki s'inrtna vn Domitrovic je ob dveh ]>onoci izd:ihnif. Olxlolzü'iiec priiznava svojo krivdo, ti-tli pa, da ga je Domitrovic naipadel. Ker se ba.je ni rnxigel ubraaiiti Douii- trovitča, ga je sunil z nožem. Porotniki so polrdili vprasanje gle- de hudotlelstva uboja im prekoracene- ga silobrana, nakar je bil Kunst obso- jen na 7 mesecev tožke j-eoe. Posilstvo. K o-t druigi se je zagovai'jad pred po- rot.niki 25-JJetni šofer Karol Zemljak iz Hajhenburga zaradi lmdodelsitva ])(j^ilstva, kor jo imiel s svojo 13^ leta staro Ij'ub'i'coi Marlienko Ž. letos dn- tilmn.0 Ijutoavne odnosaje, Porotniki so zamikali vprašanje gle- do hudodelsitva poisii'stva, nakar je bil Zemiljak oproščen. Uboj. V ziniiskem porotnem zasedanju se zaigovarja kot zadnji 26-retni čevljar- ski powiocnik Josip Tovornik iz Št. Janža nad Storami zuradi hudodel- slva uboja. Na vesdlici, ki se je vršiila v nexkv- ljo, due 9. oktoljra t. \. v goslilni Mar- tina Gobca v St. Jam/Ai nad Storami, je prišlo zvečer med Josiponi Tovor- nikom in lmaeno vinjonim Andirejeni Plankonn do pivpixa, meet kaierkn je l^lamk udaril Tovornika po lieu, cos da je \rgel nekemu fa.ntu kJobuk na pod. Tovornik je Pi'anku vrnil udarec im jo naito pobrisal iz sobe. V veži ga je izinenada nafpadeü Josip Fidler, s katerim je bill v jezi, in ga ätirikrat ramil z nožem na hrbtu in prsih. Pri tej prilliki je bil v vezi zaiboden tudi gostilnicarjev brat Jernej Gobec. Fid- lev je bil radi sv-ojega doijtinja že kaz- n.ovaji. GoKtil/ntča.r j>e natto izpraznil go|- stilno. Fantje so mirno odšli, Plamka pa je odvedel gostilnitčarjev brat pred liisio. V tem je pri Intel Tovornik okoli biše, izruval iz zemlje mizno nogo in udaril ž njo Plamka z vso siilo po gla- vi. Plank se je taik-oj zgrudiJ, kmalu pa si je tdiko opomogd, da je zlezel do dru'ge mize. Dva fanta sta ga po- tem odvedla na trato, kjer je ¦ostal vso noč. Težko ranjenega Plankii so pri- peljali due 14. oktobra v celjsko bol- nico, kjer je dne 16. oktobra podle- gel poskodbi, ki je povzročila otrp- njenje rnožgan. Celjska koča. Pretečeni petek je iinel naš mestni obcinski svet sojo, v tofeu: katere se je pokazalo, kako malo umevenjo neka- terii pomt'ii planinarstvia. Na razpra- vi je bil niaimireč prodillo© a povišanju najemnine Qeiljski koei od siedaiijih 1.250.— Öitn na 6.000.— Din letne najiemiviine. Neunnevno mi je, zakaj se znani pl"aininec v mestnem svetu ni odločno5 upi'lj takemu predlogu. Po kratki debati je bil spreijet predlog, da se povi&i najeminiaia na 3.000.— Din. Tako povišainje lotne najemnine je ab- surd no in nesmiaelno. Sedan ja Celjska koca je biJa prej meniski pioslojanka in je zasluga biv- šega Cei'jskega odseka Sav. podr. S. P. D., dai se je tam napravila iiz zaseb- nega possesitva planinska postojanka, Ko je prišla oditlaja posestva na lici- tacijo, jc mijprvo zahiteval mestni. svet najennno pogadbo zaj pet let. Temu sraose vsi lucLta.ntje uprli in izjavidi, da drazbamo sanio na podlagi deseit- letno poffodbe, z motivacijo, dai se no- )mnx investu'ija v potjh letih ne amor- tizira. Ta predlog je bil sprejet in ta;- kozvajia Kumrovo pajostvo je dizdraž- bai za letnih 5.000.— K Geljiski od.sek Plačal je 22.000 K za odknp iu^en- tar ja dr. (Jollitsi'hu i,z svojega ta.jnega fonda, ki ga je tako lnarljivo zbiral in skriK'al dr. M. II. Ker ni imel Celj- «ki oiLsek dovolj denaraiiiili sredstov, se prvo leto ni imogio misliüi na razsirje- nje postojanke. Pa« pa je initel swiiu- ški šport že svoje zavetisee, in Cel'jska ko&a je meyinik v razvojn oeJjskega smučarslvai. Od. tedaj se je ta sport v Celjiii z-ela nnočno razvM-. Ko je pred par le-ti hnša pogorela, je mestni svet na in.icijativo referenda g. dr. Božicia in s podporo župana g. dr. llrašovcai mzširili sita,ro bajto in ji dodal še veliko veramdo, kii se jo iz- ka.zala kot nujimo potrebna. Soveda je pa imol Celjski odsek kot najemn.it ze- lo veliko del'a in stroskov, dia je vse preuredil i,n zboljša;]. Porti so se mair- j kimle, kazi])otno tablio so so najnosiilo, | toda neznani zMkovci so takoj vse uniV čili, kar je povaroeilo iežfce izdatke za barve in drugo. Planiml se je svet pred Mevom, napravik se je škarpa, ki je wtala 1.700 Din. V veliki. iizbdi se je postavila velika kinecka peč, vieran- diii se je predeiala in v enemi delu po- stavila pozimi pec, kor v sobici ni bi- j lo dovolj prostora za 30—50 sni.učar- I jev, kiso wzbaJi okoli koče. Streliti na hlevu se je moral'a večkrat prekriti, ker je poslopje moraio izpostavljeno ¦ vetru. (Zadnji vihar je zopet pokva- nil streho na malern poslopjiu na dvo- risiL'ii.) Kuhinjski inventar so je mo- ral na novo wabewiii. Mnogo izdatkov inia Geljs-ka podružnica, kex je v po- godbi dolot'ono, da mora ana vzdrže- vati poslopje na lastne stroske v do- brein stainju. V.si liiänj posestniki do- bro veste, kaj stano vzdržovanjo hiš! Vse to sem morall naviasii zait-o,, da mestni očetje vd-di'jo,, da se ne liže strtl in ne ciedi mleko. Oni mien da mi- si'ijo, da ima podružnica S. P. D. bog- vekakšeii dobiiček od (/eJjske kace. Da ne bi ona priredilia let no pa en a ali dve veselici na koti, ki da'.sta nekaj dohodkov, bi morala napovedati kon- kurz, ako bi hotela vzdrževaitii vsa tri poslopja v dobrem sitanju, kakor pred- piisujte ])ogodba. Dohodkov od prenoč- nine ni nobenih. Kolik or dobi na vstop- ¦ni:iu in maJemikoist pri vinu, to je ves dohodek, izdaitkov pa veMJco. Ako bi uskrbniku predpisali najenanino in. (iruge dajiatve, bi ta moral že prvL te- den s trebuhom'za kruhom. Mestni svet je zasvarovaf saino poslopja proti pozaru. Zavarovalnino za inventar mora podružnica sania pla^afi, kar znaša letno čez 400 Dim. Tako bi vain lahko nastel so dosti takih izdatkov, ki se ne vidijo. Da se vzdržujejo po- •slopja im poisestvo v dobrem sta/nju, to se tiakoi vtMi. la prejsnje neznatne ha.jto jie jiostala Geljska jkoičia daleč znana planinska postojanka. Obisko- val-ci so doma iz najraizlicnejžih kra- jev naže države in tudi Amerika.ncev in AngLežov ter Nemcev itd. ne manj- kai med podpiisi v spominski knjigi. ^e je Geljanu dolffca« in no ve kod ne kani, jo mahne na Geljsko kočo, ki jo preskrbljena z jestvimami in pijačo. Krasen sprehotl na Mestni log, Grma- do, Srebotnik, to so privla&ne tocke te postojanke. Vcasih smo s ponosom^ka- zali tujoem taikozvaiiii Hiidücw gra- ben. Ker jc ta za do!go vrsto let uni- čei), nianamo razven nase koče niče- sar, na kar bi bili lahko ponos.nl. Go- spodjie v obcinskem svetu si men da predstavljajo, da smo planinci daližni narediti vse iz lastnih sredstev, im pl'a- čevati vrhutega še visoko najemnino. Upiam, da bode mostni sveit predlog o povisainju najemnine uinaknil, ker drugače ne bo ka^alo podffužnici S. P. D. ni« drugega, ko odpeljati svoj inventar, kočo pa prepnstitiJ v askrbo onemu cube, svotniku, ki je sprožil predlog za povizanje. Koliko se je sto- rilo v liij»koHproinetnem ozinv s pro- pagando! Obcinski svet se izgovarja na viöo- ko naijemnilio, ki jo plačuje neniško lovsko društva »Etiinigkedt« za pose- stvo nia »Hudioeku«. To je tudi ža- lost no poglaivje naše narodne" mlae- nosti. Oddaja v zakup z l'ovom vned je bila razpistina in. otsnovala se je si oven ska družba, ki' je bila priprav- Ijena prevzeti posestvo v najem. Lici- tacija je bila pdsmena in na tej je om>e- njena družba steuviJa* naj vis ji ponu- dek. Bivsi župan jo to dražbo sistiral in vrsila se je ustmena licitacija, na kateiii so Nemei izdražbali' posestvo zji letnih 10.050.— Dtin. Sl'oven&ka družhai je dražbala do 10.000.— Din, dalje pa ni mogla iti, ker1 je izdražba- na najieninina daleko provisoka, z oziironi na rentabilnosit posestva im stroske. Nemci so nam iz sanio naci- jonalne nagajiLvosti gnali ceno tako vi- soko, zato so obs-edeli. Komaj pa so imeli posestvo v rokaih, so že vložili prosmijo na občiinski svet, naj jim zmi- ža najemnino. Tia predlog jo bit za- vrnjen -a moitivaciljio, da' bi se .sloven- ska družba lahko pritožita proti ta- kemu postopanju mestnega sveta. To posestvo iniaj'O celj.ski Nomci le v svo- jo privatno zabaivo in sirse obsiinstvo Lima od njega nikakega hiaska. Celj- ska koioa pa1 jo javna postojanka, ki jo v-si P'oseoaj'o razven par skrajno za- grizienih nenuskutarjov, ki se to kocc vodno izognejo. Škoda l)i bilo te' kras- iic postojankc, čo bi. se niorahi vslod previsoke najemnine opuistiti. Zato ponwno apeliram' na niaso za- Mopnike v mostnem svotu, da se povi- sanju enorgicno upneja. Žalosilno jc, da ni imel referent za tujski1 promct g. Lečnik korajže, da bi ugovarjat ta- kemu predlogu. Toda on je novinec v komunalni in. drugi poliitiki, zato tudi. položaja no razume. G. ravn. Zupan ,1-e bil vsam dolgoleliiii rwulzornik koLe na Stolu, j'G iTinoffokrat na Geljski ko- oi, pozna položaj plan, podru&nic in ve, kako se mora vsakia bar it i za ob- stoj, pa ni hnel energij.e, da bi gospo- dom dokazal abwurdnost tako visoke- ga povisainija najenmine. To jima vs\ ptaninci za.menmio. Še je ßas, da se. ta napaka popravi, ali pa naj izve »vet", da kg je morala ukiniti lepa in važna plianinska postojanka vsled prevlsoko zvišano najemnine. Stran 2. »NOVA I)OBA< Si-.' 1 "¦. ¦>, Obdolženec v bistvu priiznava sivojo dejanje, trdi pa, da je Plank sailiI v njega in da ga jc najbrž se kdo drugi udai'id po glaivi. Obsojon je bil na dve in pol leta težke ječe. „Roka pravice''. (11 lirstu due 19. novembra 1927.) Mestno gledafliiišee se je zopet naslo, to je bila prva lmoja misel, ko »em gle- dal rojstvo te slovensk-e novitete. Kcr, če nic. drugega, botonje k uniietnositi so je znova pojavilo. Od zaioafcka pa do konca jo vladal ined igralci in publi- ko, ki je hiso precej dobro zased'la, stik: najboll'jsi znak za. srečanje. Glavno vlogo je nosil g. Brattina, ki je to pot utemdjil zaupanje, s katerim smo ga v Celju sprejieli. Na ninoga mnanja1, da jt» pr.otira.val v smeri ka- rikiranja, raorem z gotoviastjo ti'diti, da je iigral nataincno tako, kakor je Možini odmeril aivtor. Sploh se stri- nja,m s kologom. da &e je Bratina ras piokazail za adekvaitnega interpreta Gerkvenikoivega. Pristavil bi šo, da iz- vira aidekvatnost iz «orodnosti v iiimetnostneni .sh.vačanju obeli. Edina ženiska vloga je bila zampa- na gdc. Lavrečevi, ki je splosno zelo in upravioemo ugajalia. Izsolati ]>a ni'o- ra s\'oj glas \' drugo barvo in čuva naj se afektacije, koj€ rathle sleili sie.in opazil. Gg. Gradišnik in l^feifer sta ositala na no'toricni', izidolani v.išini, dokazu- joci vierzirairuxst in talent. Ma.ska gasp. Gradisnika je bila odlicna. Kai'aktexno sijajno se je zop.et od- rezal g. Perc, nepoboljšljivi persiflier. Tart if ccljskega odra. Mutasti pan- dant mil je bil sodni sluga g. Hojkar- ja. Dopaidla sta po pravici podjetnik g. Sadarja — ta menda tudi radi nc- simetrične rejemosü — in podurad- nik gosp. Zemljiiiča. Sodni .senart p>od predsedstvoni g. C*epina — ki mn to pot vlcxga ni dišaUi — ni bil dovolj ži- vahcn v igramju doistajnosti. Jver pa. ima besedo sanio prodsednik, ni billo vecje liesTeoe. G. Bele je bil za svojo ma sic o prernailo čeraeren, z;\. svojo vlo- go pa premalo kolerioen, a je zadovo- lijiJ. G. Žabkar je prevec rad pateti- een, .a ribe je znal Jiovrti, čeravno jc bila palk-a prevec koil1. Že daivno niso biili igralci tako zelo ugilaäeni drug na driugega. Iležija je bila kljub za.pasloniositi g. Bratine v igrainju nepri-in,erno böljsa od zad- njič, le mia^oe pnepacaisi jie filio na- prej. Inscena'cija se je g. Bra tin i po- sreciila: biila jo prisostvovali .strokav- ni radavedneži iz Ljubljane, Maribo- ra in Ptuja ter to]>lo pozdravljoni av- tor, ki m>u je bil i;zrooen lep venec:. Njiegiova »Ro.k,a pravioe« lrooe biti levica pravice, dramatizaciia prega- vara o mialih tatovih in velikiii lopo- vih. Avtor se mini je s tern delom j)red'sta;viil kot duhwil lnislec, ki nine i'azpk"ta,ti zlasti. momentne slike in diiailioge, vendar je v »Hoki pivivice« zašel dalec- v «tranpota in zmote. — Dranisko je »llcka praivice« panesre- ("LMio (lelo, kar menda ve avtor sani najboljo. V mlados'tni eruptivnosdi nam je nan i ml d'ütifcljajt» sodobnfi'h razimsr, a samo dotikljaije. Vsak čas pričaikii- jieš, da bo agrabil za ])roblem, a ga spu- sti, kakor da bi se ha I, da se opeče, in so lati navioga, ki mu ga je muhar- sto pero kar tjia v dan vrglo na papir. Pri tern pa je avtor opustil jafco tožko ofj)ro.sJtljpi.'v-o previldnoNt, ko .se spuaiti na ])olja, ki so njogovi izobrazbi oči- vidno popolnoma tuja. Tako ni cud- no, da prehtija dejanje v nesmiiselno faTsio (sodna ra-zprava). N"iit »Roke ]ira,vice« je prctrgarui v logicni zgrad- bii in .scenlčni. razporedbi na dveh, treb mestih tako okrutno, da si fak- ticno nisem mogel napraviti nobene- ga zaključka, kljub temu pa slutiiu v delu globoikost in umetnino, ki jo je avtor zakopail, ko jo je dvigal na dan. V tej postavi naj »lloka pravice« mo hodi več na oder. Prepričan sem, da je avtor to sklenil najka-sneje že pri pcfti sceni. Škoda je, da nioram vpo- ätevatfi iiičli prostoii'; tin po giornjili tnoreticrnili iin splošnili trditvah opu- stiiti. detajlno kritiko del a. ]iad se pa povrnem k prodmelu ob prvi priliiki. 1. .S7. Uboga prosveta! iz Beograda poroča.jo, da jo poveril ])rosvetni minkster dr. Kumtinudi p'o- s-ebni. komisiji nalogo, da izd'oila drža:v- ni prosvetni program. »Svrlna teiga prograana j«, da se utrdijo naceia in rogulira oelokupeii poduk v naši dr- žavi, in sioer v sredujih, strokovnih in visokih sol ah«, ivaiksne fraze za ko- misijo, ki ima najbrže nalogo, da sankcijonira izvi'sit^v raznib, že na- ja'Viljenih redukci: na srednjib in ri- s ok i 11 sol all. Ostra kritika drž. proračuna. V pc:nde]jkoivi > 1'olitiiki« jo bila ab- javljena pod naisiliovom >Teorija. i prak- tika« ostra, ])0 našem okusu celo osebna kritika novega proraičuna, — (Jlankar — govori se, da je to jeden od raidiikalskiii bivših ministrov — zakljuieuje svo'jio kriitiko .sledece: »A nov finančni zakon uvaja niesto ob- ljubljenega in pričakovanoga znianj- šanja davkov celo šolnino za licence in ucenke vseh šol, v nasprotju z usta- v.o, ki doloea, da je pouk brezpliacen. Šolnina jo sioer dobila ne-koliko dru- gacno, zvočnej.še ime iin so zoivo >4aksa za zdraustveno zaščito učencev«. In kar je od vsega najhuje — ni traga ni glasa o tolikc obljubovani štodnji. Stovilo miinistr^tov jo ostalo isto, toda disjiozicijoki fondi so vecji. Med tern ko je minister zahteval od svojih io- varišev, naj zmnnjšajo vsvoje proračLi- ne za 10 odstotkov, je proračun v res- nici liarastel im sicor za polnih 363 miiilyonov. Nazadnje pa kot krona vse- ga — pr-oračunski dieficit! In to isto- easno ko predlaiga Narodni skupščinl racunski zaključek za 1. 1924/25 z do- «eženim prebLtkom po 298 milijionov, })redlaiga avoj ]Droraicun z deficitorn 232 miilijonov. Proračunsko ravno- tožje jo zgubljeno, četudi pravi g. dr. Markovič sam v svoji knjigi »Drža.v- niG finance in valutna reforma«, da je proračunsko ravnotežje prva podlaga za saniranjo državnega knedita. Kako bode potomtakem sedaj s tern kredi- tom? Kaika tuja pooojila bod em o lali- ko dol)ili? Pred'lag proračuna za leto 1928/29 je strahovit dementi vsega. Rar je dlr. Markovic napisal in rekel predivo je iiastal minister. Ta prora- cu'n je bilanca no'vih, dikta.torsikih in revolucijonarnili nietod v finanwiem mkiistrsivu).« — K teniiu dOistaivljamo, da grozi finaincni1 miniÄtör s takojšnjo deniisijo, ce bi mu polog oozicije de- lal teikoič« šo radikalski klub. jzbruliicm v.oijne. Povod za te cLoiikmi- stracr v Maribnru 1 ;"j().(KK) di.narjev; Okrajni zastop v Celj-u 150.000 Din; Tvrdka A. Westen d. d. 200.000 Din; Co'jska niestna obcina 100.000 Din; Oljska clcolisška obcina 100.000 Din; Obt-ina Škofjava.s 40.000 Din: Tvrdka, I. mestni niilim 25.000 Dim; Vojko Arko, lekarnar 10.000 Din; Pivcvarna »Unison« 5.000 Din; Kon raid Gologranc 5.000 Din; I'aoohiaffo & Kn^z 3.(K)0 Din; Cinkarna d. d. v Celju 5.000 Di.n; Fra'iic Uebouscbegg, hotelir v Celju 10.000- Din; M. Wobner. Sp. 11 ml in ja 2.000 Din; Josip Zidnnsek, Sp. Hudinja 1.000 d'narjc'v; Jakob Ga.iši'k. S^. II nilinja 1.000 di- nn.v.jfv; Ernest .Marine, Cdji; J.UtK) Din'; Žična industrija Gaberjc 1.000 Din; Pcsojilno in hranilno dru-štvo Co- Ije 10.000 Din.; Coljska milarna (Ivo Clator) 5.000 dinarj'fv; ]''ražarna in koiničua lovarna d. d. Celje 5.000 Din: Ljudska posojilnica v Colju 5.000 dinar jev; Hober! Didi.l. Celje 5.000 Din. !\er je nabrati še kakili 100.000 ili- narjev. nadaljuje sreski; pogla.va-r v Celju 7. nabiralno akcijo pri vsoh. v postev prihajajiočih za,se:bmih intere- sentih v Gaiberjui, Zff. in Sp. Hudinji ter pri eeljskill donarnih zavodih. Ogleite m izložbe! praktična Vlada in faši tične demonstracije proti Jugoslaviji. Kakor jo znano, so se vrsile te dni po I tali j i silne demonstracije proti Ju-: goslaviji, pa tudi proti Fraincoski. Nokatori casiopisi so pisali, da je po italijanskih mestih izglodalo tako ka- kor da bi bila dežela nepa^redno pred Odmev obcinskih volitev v Savinski dolini. Kezu-ltat olwinskih volilov v St. Pav- lu pri Pmboldu ni bil všec klcrikal- neinu \ olliitiirneniiii. yodst\fn v GeljV. Da.se ni4oliko p-otolažiin ponmščuje, jo poÄVojem dopisniiku izjavilo v »Slo- vencu.« ,4edečc: »Tred>a je javno kon- staitirati, da je igralo pri tell volitvali uradniStvo pmUlnice v St. Pavlu tako vilos-o, da bamo pri^siljeni umistopiti javno protti tvrdki, ki zai>oslujo urad- niStvo, ki ima inleres na uspeliiu de- mokratav.« Gg. dr. Ogrizek in Cestnik, ali vaju nič ni sram take .imkotnc strankai-ske donuncijacijo? Mestno gledališče. Po vsestra;nsko uspeli Cerkvenikovi komedije »Hoka. p raw ice« pripravlja naše gledailišče kot prihodnjo novost Alojza Remca tragedijo »Magda«, za kaitero sö vrše ž« skuiänje. lleinec jo poleg Cerkvenika drugi modern i slio- yßiiski. dramatik, ki je našel v Brati- ni. svojega inscenatorja in rezisorjä- V Colju s€ je dostaj igrala ad Benica odino kmöcka traged'ija »Užitkarji«, ki je goto\ro st» v dobreni «pominm. »Magda« je tragodija ubogega doklo- ta, ki i)rotrpi vse od ski/kin je do iz- gubljenke na eosti . . . Tehniono jo de- lo izrccl-no intewsa-n-tno tor smo pre- pričani, da bo doživelo na nasem odru velik asp eh. darila V VdiHi izbiri po zdo ugodtt' cetu FR.KR1CK.GEUE Oglcjte si izložbe! Celjske vesfi« c Vnn-1 je v torek zvečor dalgobetni bivsi solski nadzornik v Celju g. Josip Zupanok. Po^rob se vivsi V cotrt-ek 21. nov^'inbra ob pol 4. uri popoldue. Ugledni rodbini naše prusrčno sožalje! c Iz poUtu-ne sluzhe. Premežč-en je vladni svetniik g. dr. Leo Bruncko iz Colja za ^'lodjo okra.jnega glavai'stva \' iijutonieru, okrajni glavai* v Ljuto- nnoru g. Jasitp Hubad v Collje, okrajini glavar g. Franc Hrašovec iz Šmarja pri Je.lsa.h k velilvemu županu. v Ma- ribor, vladni tajnik Anton Svetina iz Gelja v Šmarfle pri J.elsah, kjer je inionovan za vo:ljo okrajnega glavar- stv-a vladni svetnik dr. Herbert Kar- tin. c ObčHi zhor »Geljskega godbenegn drnšrni« v Celju se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 20. uri. zvečer v čitalni- šlvoin. prosit or u Narodnega doma z obi.ča.jiiiim dnevniin rodom. V slucaju nc,skilic:pč:nos'ti je istii .sklepčen ono uro pozneje pri >i.saikem številu prisotni'h ivdnih Mamov. Toena. in polinostevilna udek'zba. \soh chv.nov zazeljena. c Pojmivilo telesmmlx-ega omrezja r Celju. Od powlne tolnnlOno «-ckciijc! v Celju sin-o doJ)ili sledeče pojia«nilo: v Vašcin cenj. listu z dine 22. I. in. ob- javljena vest o telesoiuskem omrežju v Celju lulnko ]>ovzi'oici jtuaoIjio radi nepoz'nanja ])ri)lik. \rsak ,sneg no po~ \z!'o.ei jiokvar n'a t. t. linijali, V n,oici od lo. do li. t. m. padli. m.okri sneg ]);i so jo op'i-ij.ol žic tako, da so bile niesloma kakor roka debelo. Preko- morna toža jo žico obremivi-iLa in, ko je mod 3. in 5. uro zjutraj paidilia tem- pcratura tor /Jico poiiaitegnila, so se pretrgalo. — V celjskem lokal nein omrožju j:e znašala poškodba ravilo, da se nrorajo spraviti naj- ]>rej iinterurbanske in moslnarod:no /A-0W v iT0d, za njdni^i šele lokalna ontrežja. — Pri ]>apravilu lokalnega omrežja pa je radi tethniönih momen- tov nomogočo iavzomati posaniezno napočniske linijo, ako je celotna. trasa potrgana; podnap^ti je znova v bloku vso poškodovano ffonto. Pošina ujvra- \a je iieinudoma dial a na razpolago izralen krcdit in najola toliko \zvcx- biuv.h dt»lavci)v, koli.kor jih jo mogočc na nevaTiiih, tožko dotjtopnih strcšnih stojalili uporabijati. Predviideno se je ocen'ila doba za definitiono popravo na 14 dni in poprava se bliža zvršel- ku> __ v cicil'ii in jiwiteiriiaui. ^nasa skoda nad 30.000 Din. V zadnjein ca- su so jc iizvršiilo v celjsfceni lmestncin t(ilofoiKskem omrežju pokabljanje dwh glavniih traK, čigar nadalievanje pa jse je ln'oralo radi izpremombe vremena nkiniti. S sukcesivnim pokiihljanjem •im se bo od lola do leta zmanjsevala n^varnost vremenskih poskodb, ki se l>onavlja;io v spliosnem vsakih 5 do 0 let. — 35. teroii'sika t^egrafsko-tolo- f on ska tehniicna sekcida v Celju. c Smuöarji! Prejcl som od tvrdke Gorec v Ljuiblijani kample ton cemk za vse .smuske potrobscine. I^totako imam ponudbo tvrdke Henrik Pillor v Ljubljani za dobavo smuških drosov. Obojo jo interosenlom na vpogled pri g. Vrtovcu. ~~ c- s ? 33 > N 0 V A DOBA. Stran 3. I no vseh cenati. L. Putara, Celje. c Sc pupolnowa strinjaiuo. — Iz Konjic ima današnji »Slownee« sip- dec dopiis: »Občinske violitve. Kakor .«mo ze sluOli, tako .so je zgodilo, na.m- rec, da so pri nedielj&kih volitvah do- bili. vecino tu'k. Nemci. RezuMat je na- sleilnii: 'SDS 77 glaisov, 4 mandate. Ncmci 131 glasov, 8 manda'tav, SLS 8ü glas-ov, 5 mandatov. Tc volitve luvm zopet jasiio kazejo, kaj promore di- sci piina, v kateri so ravno .wnicurji mojstri. Oni gred-o namreč kot en itlcž na volisre Sraniötno pa je visekakor za nas. da bi tu gospodariili slovenski renegat.i, ko je vendar raxen par za- grizeruih nemeurjev vise slovendkoh« Se. kakor reeeno, popoln'oma slrinjn- mo. Miisliniio le, da kar jc za Konjioo dobro, bi ludL /a Oelje ne bilo sJabo. c Ljtuhko vseučilišče v Celju. V pondeljek 28. t. m. bo predaval pred- sednik mariborske Ljudske uniiverzo g. inwiner Kukovec a temi: »Ljudsko | višješ&l^ko gliibanjo«, m!esredpoldne v (>]>L'Lnski picsarni v Gornjem gradu im od 2.-5. uire popoldne v oboinski pi- sarni v M'Qzirju. V .slucaju siiežnega zaiiiieta odpade uradovanje oziroma se prei'ozL na drugi dan, kar .se bo so ])ravoi'asno oibjavilo. — Nacelstvo. r Ki\p P zaäela x nekem tuJkajišnjom lioteLu g. Josipa Scluilteja iz, lJaden- Badena v Nemčiji, generalnega rav- natelja tvrdke Santlicimer v Frank- furt u. Mmdil .se je v Celju po paslili. Pokojniik jo bil čez 70 let star. t; Juvne cesle v westu. Po sklepu zadnje obc. seje se bode dogradiJa ce- •"'•ta na lovem bregu Savinje med ka- pucinskim mostom in brvjo, ki vodi v nms-tni pju-k, ki bi. pa niorda lahko počakala doitlej, da bi bila Savinja re- guliirama. Nasprotno pa ni mosto na- vozilo niiti enega voza gramoza na po- daljsano Ker,snikovo ulico, kjer so se od lamskiega lota pastavile že tri stanovanjske hiše, četrta se pa sedaj gradi. Ob deževnem vrieinienu lahio ol'ovek v blalu utone, ponoči pa vlada ttSfiplimvaka tenia. 1'rilike dela za brez- posolne bi bilo tudi tukaj doyolj. c Smnljiv sliičuj. To dni so zaprli zakonsko dvojico Tratnik iz Pečovni- ka, ker sta osumJjena, da sta s šestlet- no moževo nezakonsko heerko tako grd'o ravnala, da je uinrla. Na otroku, ki se mu jo pozna.la slaba prohrana, so se našli krvni pod.plutki, ki izvirajo naijbrž od prekomernega pretepamja in. pa tožke opekline, ki morajo biti od ki-opa. Co bode preiskava dognalia krivdo, bi se pač naj tako sur-ovosti z v«o slrogostjo zakona kaznoviale. c Še enkrat ponižen ahts iz občin- slva. Svoj čas sino vprašali me&tni magivslrat, kedaj se je dalo gradbeno in zdraivstveno dovod^jenje za oni veli- ki svinjak, ki stoji na vi'tu Inva-lidsko- ga doma? Saj se vtendar v CeJju ne sme kar tako po domače grad it i. tudi no, če gve za najleipšo radikalno do- meno, in tudi pujski ne smejo ka.r ta- ko brez prijavc prebivati in koncer- tiirati po Oolju. Na to vpraša:n)o šo men da do sedaj ni odgovora. Za.tio bi rešiitev te zadeve ponižno in z vscm dolžniin respektom urgirali — sosiod- je in\failidskie.ga s\4njaika. Kind« Mesiiii kino. Sreda 23. im oetrtek 24. novinibra: »Ljnbezen wafuranta«. Tzredno lep rotna.n mladih ljudi v 8 dej. V glavnih v.logah (Irete Mosheim, Wolfgang Zilzer in Paul Otto. »Lj-u- bezen maturaiiita« jo vzgojni. in po- ueni film velikoga sti.la. Priporočamo x&em pedagoyoin im star sent, da si ga s'igurno ogledajo. — Petek 25. in so- bota 2(>. novenibra: »Karlimi tetka«. Briljantiiii'i koniedija v 0 dej. po znani vescloiigri »Cbarleyeva tota«. V glav- nib vlogah Main Dekcltnft, Helga Ma- lawier, Margareln Kupfer, Bruno Kastnsr in Herman Pichn. — Pri pred sta vah svira prvovrsten Jazz- Jlanri. Kino (luberje. 8reda 23. iai četrtok. 24. iHM'e-mbra. »Le.s Miseraibles« TI. del. Nadaiijno življenje kaznjenca in nje- j go\e nialo varova-nke Casetfe. Petek 25. noY'Ginbra; l3a:t in Pat ach on v naj- novejšem im najbn.ljšem filmn »Mi sla- ri pom.cuvi«. Naša prija;telja vidimo ! kot ri'::-ir.;a, graditelja in ucitolja mo- j dorniih pletsov Chariest on itd. — Cene nezvišane! Smell, smeh in zopet smeh. Ps.ninozpiiia godba. Dopisi. Iz Lnskeyu. .Preteklo »saboto so je vršil pri nas u.stanovni obč;usi. zibor Aero-kluba »Naša krila«. Vvi tej pri- liki se je vrsilo tudi predavanje o po- nbeiiu tiviijaciije za naš na>rod l gospo- dar.skega, isportnega in v.ojaskt'.ga stti- \li^ea. Preda\aite,lj itajn'ik Aero-kluba g. dr. Rape iz Ljulnljaiie je navzot-iin toCmo nU'V'bsal razv/aj zrakajjlavslva od prvih pocetkov pa do dame«, ko .so a,vj'- joni žo tako dovrseni in iiporabljoiii, da se je z njiimi sigurnejo voziti kakor ])a s kakrš.niiinkoli clru.giin prevoznim sredlstYOin. Da je raizvoj civilnega zrač- ncga brodoYja \azen tako z goispodar- skega kakor športnega wSlaJisca ni po- treb'no povdarjati. Med drugi.m je omenil tudi razvoj zrakoploMstva z vo- jaskega staliscai. Ce pogledamo nam najbolj nepriijaitolijsko sosedo s kako mii-zlicno hitrost'jo gradi vojašika im eivilna letala, pole ninam mora biti jasiio, da ne smeino «tati prekrižairih i'ok. Sviojie predavanije je g. preda.va- telj sjDopolnil s predvajanjem dveh ])oducniih siilniov, ki. sta prikazovala razno tipb .avijonov, kakor tudi zrač- ne akroibaiCije ob priliki letaüiskogüi nii- tinga v Lj'ubljani. Zborov.au.ie je bilo lepo oJji.skano. Posebno so se izkazali člani Športnega kluba »Laško«, ki so bi'll skoro polnio&teviln.o na:\zoci. — ^portniki «o z naijveöjini iinteresom sled ill ])redan"anju. —• Izvioljen-einu odjboru palagaimo na sree, naj gre z Viso Niwino na delo, ker je laliko siigu- I'on, da nmi bodo »tali v,si, pasebno niikijsi ob vsaki priliki ob straini, da se naša skupna želja eim preje ures- nioi. — Na delo za aviijon »Laško«! Književnost k Trgovslii koled'ir za I. 1928. jo iz- sel. Je \q m]>Q lie-no v platno vezana knjižiea, ki jio je uredil g. Franc Ze- lenik zailožilo pa jo koledan* Trgov.sko dJriuštvo »Morkur« za Srbve;nij>o v ^jubljauiii. Koledai" stane s pos-tnino vred 15 Din Zii izvod. — Kakor druga le-ta, jo tudi letos vsebima kolodarja xelo pe&tra in poucna. Za detajilino tr- g"o,vino j© priobeeno i)raktiieno knjigo- vodstvo, za spl.ošno uporabo pa: Lesit- vica za, dolvodnäno, Daivek na ,služber.e prejomike pniivaitnih namescencev, i'a- čunanjo obresti m dobilcka, Kako se iizračuna kubicna mora oktroglih de- bel ali klad, Razmorje mod zivo težo in težo zakl'ane živali, Makisimalne ta- I'il'e iizvoisičkov v Ljubljainii in Maribo- i'u, Poetne pristqibine, KolkovLlie itd. Poleg tega ob.^ega köLedar obširno raz- pravo o »Ponion u in vlogi trgoYca v na rodn em gospodarstvu«. Koledar je spJosne važn-osti, posebno pa ga pri- Pürcwamio trgovcom in trgovskim na- mesc'enoem. Naroca se pri trgoviskem dnistYii ¦»Merkur« v Lj'ubljani. Gospodarstwo. g Yabio za točilce tdkoholnih pijac. V sniislu; obistoječill predpisov bo na sedežu finainčnega ok raj nega ravna- leljstva v Marihoru pasfovala v casu od 2. do 15. decembra t. 1. komisija za. odmieiro tociillne taiksie1 za ti^ikit'no doL'O 1928—1930 za vse one kraje, ki spadajo \- območje im-enoYaneg. 62 t. z. (tačilnice na stojeoe gewte in Oez uliico), ede,n iz- incd toll tocrlcev iz obmocja fin. rav- nait-eljstva, ki ga izvoliij-o as tali taki to- eilci. Točilec, odlrojen za čltifna komi- siy'e, liiora inieti avorovlj'eno poobla- stilo. — Ako bi it a pooblaščenee toc-il- cev na odrejoni dan ne prišel na po- .slo^¦ainjle v koniisijo, «e izYi'si razYrsti- tov in ocena točiloev tudi brez njega. Zastopni'ku t'ocilcev ne gre za poslo- Yanje v kamisiji nikakšna od&kodni- na. — EYontuailna na\&odila zji izvo- litov zaiatapnikov ter dan, kdaj se bodo ocenjeYaili^ tocilci posannioznih obc:i!n, se izvedo pri priistojui ckraijui upravi fin. kontrole. g Vzorna kmecka poseslca v inari- bortiki oblatifi. Oddelek za kmetijst\o pri Yolikem zupanu mairiboivske obla- sti, ki je v zastopstvu luindfcjtrstva za kiiietiij.stvo \'i'šil posle v sineri posjie- t'Ln-.fi,iija kmjötijistva, je bil i)n je še da- nes v s\ oijenii delo\ anju zelo vezan ra- di popolnoma nezadostnih kreditov. Dasi bo \eerna viseh zadevnih poslov sedaj preYzela oblastna saimioiiprava, bo vendar he tudi map re} d.rzaYa nio- l'ala prLspcvaiti ßvoj prispevek. V sineri pospeševanja oljeciei'stva je bi'lo skoro edino, kar je kmetiijsko ministr- stvo ukrenilo v naši oblasti: ustano- vitov kin/ßc-kili vzornih oseisteY. To so na.vadna kmecka po.se.stva, ki hi se naj s Kikroin.no poniiacjo drzavo in s sode- lovanjem in naiModili kniietijskih refe- rentov spreiimonila v vzoima poscistva, na kaitorih se bo lahko Yidolo, kakšni uspchj se dajo doseci z uporaho mo- dern Mi pripomoekov kmeti'jske vede na povprecnem posestvu. Danes ima- nio v ma.riborski oblasti v dievetili sre- zih devet vzornili pose^tnilkiov. (Pa- lncitno bi bi'lo, da bi. se imena teh po- sivtnikov obja'vila. Op. ur.) Država je za njih ureditev iizd,ala letos 16.000 di- narjeY. Nod\ otnno je, da bodo ta vzor- na poseistvia pripomogia k sirjenju kinetijskega nain-edka. K temu trci)a .so ])ripomiirUi, da je urejevanje takš- ni.h vzornih kmotij tudi v delovnem pragraniiii miarihorske obla,stine skup- Ö5i,ne, ki je v xxvj letosnji proraeun dala tudi postavko: Vzorne kmetijo, ]io 2 v Ysakein srezu: nabava semen ja, umolnili ganojil, sitrojev, napTava mo- dernih gnojišč in gnojnučnih jam, za vsctko po K).(KK) Dim, skupno 280.000 dinafjev. Oblg^e moderne dam- ske, moške in otroške, bluze, krila, plašče in moške suknje, lastni izdelki in dunajski mo ieli nadalje pulo- vcrje, svitcrje, telovnike, razne ctrcške pleienme, !" - I )i like, perilo, nog.ivice, kra- vate in vsc modne in galanterijske predmete kupite p.: najnižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECKl, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oCi propiičate. Zbirajte listke za nagndo! KlinillPm nru§!