34. številka. Ljubljana, v četrtek 12. febravarja. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs tro - o g e r sk o dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni* t vo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JLJiibJJaiil, 12. lebruvarja. Grof Taaffe jo je v državniški modroBti svoji dobro pogodil, da je državnozborske volitve razpisal na postni Čas. Po končanih predpustnih veselicah nastane tnesopustna doba, čas pokore in premišljevanja. Za oboje pa imamo baš Slovenci mnogo povoda. Pokoriti se nam je za mnoge politiške grehe, ali vsaj političke hibe, korenito pa nam je tudi premišljati, kako bodemo postopali pri bodočih volitvah, kake zastopnike nam je izbrati, da si pripravimo ugodnejo politiško postel, na kateri bodemo VBaj molče rahleje ležali. * Poslednja stvar je pa jako težavna in kočljiva. Trditi se sicer sme, da ima vsak narod takšne poslance, kakeršnih je vreden, vender bi se pa uso-jali reči, da se vrednost narodova ne sme vsekdar ocenjavati po zastopnikih njegovih, ker so le pre-mnogokrat odločilne razne neugodne razmere in pa krepki uplivi iz višjih krogov, od koder prihajajo napotila, kako se ima v tem ali onem slučaji dobiti luč in senca Vsaka volitev je jako reBno dejanje, prava zlatarska tehtnica za mnenje narodovo, zato pa je tudi vredna, da o njej temeljito premišljamo. In če v očigled predstojećim državnozborskim volitvam pogledamo po slovenskem svetu, dobimo v kratkih trenutkih trdno prepričanje, da jo v naši man domovini velik nedostatek kandidat.»v, preverimo se hipoma, da to še ni nobeno junaštvo, niti uzorna in praktična politika, ako napišemo članek, recimo za naslovom „Uradnisko kandidature", v katerem »kušamo pobijati „a tout prix" kandidate iz krogov uradniških. Res je v tem oziru veliko in znatnih pomislekov, toda ako smo logični, bi se taka sulica ne smela naperiti proti uradnikom samim. Z isto opra-vičnostjo morala bi se zasukati tudi proti učiteljstvu iu „tho last, not least" tudi proti duhovništvu. Dokler v nas ni inkompabilitetskega zakoua, ne smemo in ne moremo nobenemu stanu odrekati uiti aktivne niti pasivne volilne pravice, jednakopravni so vsaj v tem pogledu vsi. Ako se skuša v očeh LISTEK. „Sokolova" maskarada. „To je res: naš »Sokol* je zmiraj nov in izvrsten v lepem Bvojem genlu: „Utile dulei". Tako so pisale pred četrtstoletjein I. 1865. „Novice", govoreče o jednej izmej prvih pustnih zabav tedanjega „Južuega Sokola". In isto besede mi je ponoviti po preteku 2G let, ako se ozrem nazaj na prekrasno maBkarado, katero nam je priredil čili naš „Sokol" predvčeranjem. Da gre prva /usluga ob zares sijajnem uspehu elegantne iu line maskarade domoljubnim našim damam, to i oni že poudarjal na kratko včeraj. Kdor se je hotel prepričati, kako krasne cvetke rastejo v slovenskem našem vrtu, ta je imel najlepšo priliko na pustni torek, ko se je zbrala v čitalnični dvorani tako lepa množica dražestnih naših kra-sotic, katerih naravni ćar so še pomnoževale zares ukusne iu elegantne razuolične toalete in mični kostumi. Marsikaj v nas se je morda preživelo, v večnem begu po novih idejah zastarela je marsikatera stvar, a „Sokol" in njega historične maskarade ostala sta vedno nova, vedno mlada. Leto za letom ponavljajo se te v vseh Ljubljanskih krogih priljub- volilcev pocrniti uradnike sploh, češ, da v obče neso nezavisni« mora se pa v isti sapi povedati, da tudi v klerikalnih kandidatih ne nahajamo one blažene nezavisnosti, katera tako lepo diči vsacega poslanca. Saj jasno vidimo nit, za katero jih vleče in čuka za kulisami skrita roka, saj se dan za dnevom ponavlja smešni, a narodom ne baš koristni prizor, kako plešejo in skačejo marijonete. GorostaBen, logičen skok pa tiči v tem, ako se na jedni strani trdi, da uradniki večinoma podpirajo vlado, na drugi strani pa, da grof Taaffe sam ni maral za uradniške kandidate. Po tacih premisah bil bi grof Taaffe moral oduševljevati se samo za take kandidate, ki bi bili vladi načelni nasprotniki in uprav divimo se, da je doslej tako malo ljubezni pokazal nasproti upornim radikalnim Mladočehom. Nimamo namen,danes premlevati Se na dalje upra-fianje ob uradniškib kandidaturah, tega pa ne moremo zamolčati, da je namen članku „Uradniške kandi-ture" skrajno prozoren, tendencijozen in da se mu je baš radi tega sama ob sebi odbrusila strupena ost. Isto tako so baš sedaj popolnoma neumestne vse deklamacije in radomontade o verski šoli. Na to salo ne pribivate nobene šc tako gladne miši. Ako doslej, ko je desnica imela večino, neste verske šole spravili pod streho, je tudi sedaj ne bo-dete, ko so takorekoč že levičarji gospodarji j>olo-žaja. Verska šola izginila bode za več let z vidika, ob volitvah pa ni druzega nego obrabljena vaba, v katero ne bode kavsuil niti najpreprosteji kalin. Zatorej mislimo, da ni niti sedaj pravi čas, toliko poudarjati versko šolo liki Arhimedovo točko, s katere bi se nam nasprotna sistema dvignila iz Htežajev, niti načeloma pisati proti uradniškim kandidatom. Verska šola v nas ni pereče uprašanje, glede uradnikov kandidatov pa velja „nulla regula sine exceptiouew. Dobro znamo razločevati, kateri kandidat bode držal moško besedo svojo in si resno prizadeval, uresničiti to, kar je svojim volilcem obetal, kateri pa ne. Za to se kar vsi povprek ne smejo metati v jeden in isti koš. Glavna stvar, katero morajo volilci imeti pred Ijene pustne veselice „Sokolove", vsako leto prinese na površje kako novo stvar, a krasne in zanimive so vedno. Tako pokazalo se je zopet jedenkrat predvčeranjem. Kmalu po sedmi uri začela se je polniti itak ne prevelika naša čitalniška dvorana in ni trajalo dolgo, da je bila zabava v pojtolnem razvitku. Prva večja skupina, katera je nastopila bila, je ona predstavljajoča „dvanajat mesecev leta". Dvanajst odličnih mladih dam sestavljalo je to skupino, ki je bila kras večera. Katera iz mej njih je bila najlepša, uajoriginalneja, kdo bi to mogel razsoditi! Presegale so druga drugo v naravni ljubkosti, v elegantnosti, kostumov, dopolnevale druga drugo, a celotni utisek bil je nepremagljiv. Jan u v ar v beli obleki z Janovo podobo v ledeni kroni iu ledenimi nakraski po vsej obleki bila je nam dobro znana krasna junoničaa postava. Februvar predstavljala je originalna bogato kostimirana dražestna Carnevalina, m are ljubka maska črnooka, polna zvončkov in muckov po obleki, april v obleki predstavljajoči na pol jasno nebo, na pol temno z mavrico obrobljeno deževno, s solncem kot diadem na glavi in solnčuikom in dežnikom v roki, jako zanimiva mlada gospodična, maj še le razcvela mlada krasotica polna šmarnic po obleki in zares deviška kakor žarni maj, junij, krasna gospodična v roza obleki obrobljeni z bogatimi girlandami rož, julij, očmi, je ta, da kandidat z vso odločnostjo vsprejma naš stari, že 1848. leta proglašeni program in da jasno pove, kako bode postopal v očigled novemu notranjemu položaju, vsled katerega bode naša dr-žavnozborska delegacija primorann, stopiti, v opozicijo. Ako kandidat v tem oziru volilcem natoči čistega vina in je tudi po svojem značaji mož v besede v besedo pravem pomeuu. potem naj ga le počaste z zaupanjem svojim. Gora. ne bode prestavljal, a storil bode tak kandidat gotovo toliko, kolikor je v danih razmerah mogoče. Politični razgled. Notranje deželic V Ljubljani, 12. febravarja« Volilno gibanje. Veliko razburjenost mej Mladočelii je vzbudila odločba Praškega ?upana, da se pri doloeenji volilne pravice ne bode uštevalo okrožna doklada. Ta odločitev je naj>erjena proti Mladočehem. Mnogo malih obrtnikov, ki bi gotovo volili Mladočeha, sedaj izgubi volilno pravico. V Pragi utegnejo zmagati sedaj Staročehi, kar bi sicer nikakor ne bilo mogoče. „Narodni listy" pišejo, da bodo Mladočeh v državnem zboru predlagali, da se vlado toži, če se omenjena naredba no razveljavi. Vlada se pa najbrž tega ne bode ustrašila, kajti v državnem zboru bode ž • našla dovolj opore proti takemu predlogu Mladi.cehov in zatorej najbrž županove odločbe razveljavila ne bode Šhofje — liberttfci. Klerikalna glasila kaj rada komu predbacivajo, da je liberalec ali pa brezverec, da bi ga le očrnila. Bolj čudno je pa, da se je kaj tacega očitalo zadnji čas tudi škofom, sicer ne v kakem liberalnem listu, temveč v nekem Dunajskem društvu. Doktor Lueger, ki se zadnji čas kaj dobro sporazumi z nižjo duhovščino, je rekel, da so mnogi škofje in prelatje liberalci, posebno se je liberalca pokazal Dunajski knezonadškof Gruscba. Nižja duhovščina mora večkrat škofe in prelate spravljati na pravo pot. Kak krik bi bil n ■ -tal. ko bi se mi bili pre-drznili, o kakem škofu kaj tacega trditi, Luegerju pa menda klerikalci tega no zamerijo, kajti vsa klerikalna plašila molče o tem. druga krasna gospodična v rumeno atlasovi obleki, obrobljeni s klasjem rumenega žita in jednakim dia-di-niom, avgust nežna gospodična v svetln-zeleni, z marjeticami obrobljeni obleki, september jako karakteristična ljubka maska v kostumu hribolazca z vsemi potrebnimi pripravami, oktober, istotako karakteristična impozantna maska v tetnnozeleni svilnoatlasovi obleki, bogato okrašeni z umetnim grozdjem in trtinim perjem, november prekrasna elegantna lovka v tioem bogatem kostumu s puško na rami in december zopet juuonična postava v beli, z jednako kožuhovino primerno obrobljeni obleki. Zares prelepo to skupino pozdravili so vsi obiskovalci z jednoglasno pohvale. Neutrudljivej gospej, nam vsem itak kot duša vseh jednacih pod-vzetij znani, moram le čestitati na sijajnem uspehu Djenega truda. Kmalu potem nastopila je skupina „postre-ščkov", 5 dara v jako ukusno sestavljenih kostumih in jeden moški kot njih vodja. Ta skupina, katero so sestavljale gospodične, znane po i/vrstnih skupinah iz prejšnjih let, bila je jako živahna. Kmalu bo ljubki postreščki, ki so na malih samokolnicah vozili bogato zalogo raznih pošiljatev, razpečali svoje blago mej navzoče. Za njimi nastopila je moška grupa „1 2 klovvnov" z originalno svojo godbo, ter se skazovala v raznih vratolomnih produkcijah. Bdi bo to prvi telovadci „Sokola", in le škoda, da se Prof/ram levičarjev. „Vaterland", dobro karakterizuje program levičarjev, kateri so objavili v volilnem oklici svojem. O tem programu pravi, da ni uiti konservativeu niti liberalen, niti kosmopolitičen niti naroden, pred vsem pa tudi reseu ni. Oncijozna glasila pa tega programa ne morejo dovoli prehvaliti in naglasajo zmernost liberalne stranke, ki se je odrekla misli na vsako straukar-stvo gospodstvo v državi. To hvalisanje pač jasno dokazuje, da so levičarji že popolnoma prestopili v vladni tabor, ali pa bolje povedano, da je vlada že popolnoma se postavila na levičarsko stališče. Itnez TAeeJUe nste in. „Grazer Volkšblastt" skuša zagovi-rjati kneza Liecbtensteina, kateri je zatajil dosedanje prepričanje. Klerikalni list je pa v svojem poslu jako nespreten, kajti mej drugim piše, da knez sam ni imel prav jasnih pojmov o verski šoli, ko jo je predlagal. Mnogi višji krogi nemajo pravih pojmov o važnosti vcrsknnravske odgojo prostega naroda. Graški list je s tem dal pravi duševni ubožni list knezu in mi le uprašamo, je li tak mož sposoben za narodnega zastopnika, ki o tako vužnih vprašanjih nema jasuih pojmov iu Bploh ne ve, kaj dela. Zatler.skc {/itn nozi je. Vlada ne misli pohrvatiti italijanske gimnazije v Zadru, temveč hoče hrvatskim željam ustreči z ustanovitvijo nove hrvatske gimnazije. Italijanska gimnazija se bode pa teško dolgo obdržala poleg hrvatske, ker ji bode kmalu nedostajalo učencev. V nanje države. Škof F v ep pel Kardinal Lavigerie spravil je francoske monarhiste v največjo zadrego, izjavivši se za republiko. I'osebno so potrti, ker je vedno jasneje, da se s kardinalom ujema tudi papež nam. Škof Freppel, ki je jako hud nasprotnik republike, odpotoval je te dni v Rim, da poskusi papeža zopet pridobiti za monarhiste, toda ni upanja, da bi dosegel svoj namen. Stori in novi kancelar. Bisniarck nikakor ne more odpustiti nekaterim Berolinskim krogom, da so ga odstrauili od kance-larstva. Dva večja lista „Miinchener Allg. Zeitung" in „Hamburger Nachrichteu" je pridobil zase, da ostro kritikujeta politiko novega kancelarja. Vse, kar stori Caprivi, je napačno, preveč je naklonjen Avstriji, od česar bode Nemčija imela le narodnogospodarsko škodo, premalo goji dobre odnošaje z Rusijo, z Anglijo je pa skleuil pogodbo zustran afriških zadev, s katero je Nemčija izgubila najboljšo afriške koloniji'. Vse to, pa še marsikaj dru zega se očita novemu kancelarju. Oficijoznl listi pa te napade zavračajo, dokazujoč, da novi kaucelar pi avo za pravo le nadaljuje politiko Bsmarckovo. Prebivalstvo v Nemčiji se za ta časniški prepir pač dosti ne biiga, posebno ni opaziti simpatij za bivšega kancelarja. Bismarck je preveč samovoljno postopal, da bi se javno mnenje zanj nauduševalo, naj ima še take zasluge za domovino. Dopisi. Iz Olov<*u dne 9. febr. [Izv. dop.] Včeraj dne s. t. in., sešel se je v telovadnici tukajšnje mestne ljudske šole tako imenovani nemško liberalni „Landes-NVahl-Comile", ki se je organizoval za prihodnje državnozborske volitve, ter si dal od posa« zarad velike gnječe neso mogle dobro videti zanimive njih vaje. Poslednja moška grupa bili so „raz posajeni šolarji", jako dobro in karakteristično maskirani, ki so uganjali razne burke, ter je imel njih učitelj, prav dobro zadeti tip stare šoIh, mnogo truda z njimi. Izmej posamičnih ženskih mask mi je omeniti posebno ono „družbe sv. Cirila in Metoda", ki je marljivo skrbela za prevažni ta naš narodni zavod, ter uabiala prav lepo vsoto, „p o š t ou, ki je dostavljala dovtipna mala pisemca s kazenskim tariloni na korist „Narodnemu domu", dve ljubki „Sokolići", dve bogato opravljeni ljubeznivi Hrvatici, krasna impozantna maska predstavljajoča „solnce", beli dovtipni domino „Ljubljana", ki je marsikateremu delal mnogo preglavice, mogočna Avstrija", elegantna živahna „Satanela", dve jako elegantni „rokoko-m a s k i", dve brdki „Š v a b i c i", ki sta prav lepo sloveuaki govorili, krasna „španjska plesalka", „cvetkn mačeha", »visokoetasna lovka", fantazijna maska „zemlja i u solnce", „zima", cigauke, ogrkinje iu raznoteri manj ali več dovtipni domino v različnih barvah, zale m a r -k e t a n k e , krasna H a n a k i u j a itd Nekatere odlične tukajšnje in vnanje dame prišle so v bogatih in elegantnih plesnih toaletah, kar je le po-množevalo slikovito različnost, s katero se je od- mevnikov poročati, kako se vrši volilno gibanje po deželi. Tega shoda udeležili so se'tudi nekateri slovenski odpadniki, katere naši nemški liberalci posebno sedaj lahko v svoje namene prav dobro rabijo. — Dr. A buja, ki je še pred osmimi leti v dražbi z ran j kim msgr. Andrejem Etnspielerjem naudušeno prepeval v tukajšnji slovanski čitalnici pesen „Hej Slovani!", dokler ni zlezel s slovenskimi glasovi v deželno zbornico, se sedaj že dobro ujema z nemškimi* liberalci pod devizo „Frei und deutsch". Tudi Slovenec Ora*S poročal je o volilnem gibanji slovensko konservativne stranke na Koroškem, katera, kuk ur se nam vidi, mu mora biti jiosebho hud trn v peti. Kiršner, p. d. Baza j, iz Žihj>olj, ki se posebno kot „Bauernbundar" odlikuje vedno tam, kjer je treba Slovence psovati ali z blatom ometavati, naznanil je, da se bode za pod-junsko dolino in Celovško okolico sešel posebni volilni odbor dne 11. t. m. v Velikovci, kjer napravi na omenjeni dan tudi „Bauernbuuda velik volilni shod, da si razdeli delo po vseh krajih in da se pogazi vsak tak Slovenec koj ua prvi hip, ki bi se predrzuil drugače ravnati in bi ue hotel poslušati te vrste „Bauernfaagerjev" ter bi bil volje, drugače voliti, nego bi se mu od te strani priporočevalo. K uto.edm smo le, kaj ima nemški „Bauernbund-' iskati mej Slovenci Ali se mej Nemce, svoje brate, že res več ne smo prikazati? Iu le Slovenci naj če jioslušajo te odgospodarele prijatelje kmetov? „Tudi v Celovci napravi „Bauernbund" v gostilni pri „črnem orlu" v četrtek 12. t. m. volilni shod za Celovško okolico. Mi mu Želimo dober uspeh, nam pa slabega ne, potem bomo vsi zadovoljni, če tudi Razajev ne bode prišel v državni zbor, ker baje Nemci ne marajo zanj. Iz IJ belič na Koroškem 10. februvarja. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo dne 8. t. m. vršil so je navzlic vsem zaprekam, ki so se nam hotele staviti od naših miroljubuih (?) uaaprotnikov, v gostil-nici gosp. Pouka rja v Potočab osnovalni zbor Ciril Metodove podružnice za LibebČe in okolico. — Do 4. ure popoludne zbralo se je toliko Slovencev iz Libelič in bližnjih vasij, da ko bili vsi obširni prostori omenjene gostilne natlačeno polni. Nad 200 udeležencev, mej njimi tudi nekoliko naudušenih Slovenk, poslušalo je krasne govore gospodov govornikov. Vse je bilo dobre volje in le nekaj je kalilo veselje udeležnikov, kajti bili smo vsi pod strogim nadzorstvom in reči moram, da sem bil navzoč že pri mnogih shodih in zborovanjih, a kaj tacega, kakor pri tem nedolžnem shodu v Li-beličab, nisem še doživel. Stražili so nas namreč štirje c. kr. orožniki. Dva sta bila z nasajenimi bodali postavljena pred duri z n o t r a j sobe, v kateri se je zborovalo, druga dva pasta za vsak slučaj bila Še v veži pripravljena. Ali m se nism o dali prestrašiti j>o teh „angeljcih varuhih" in zborovanje je doseglo docela svoj namen, kajti naši možaki so dobro vedeli, da se nahajajo mej svojimi in da se tam, kjer se shajajo mirni Slovenci, ni bati nikakega nereda. Bili smo torej prav po nej)otrebnem straženi. likoval dražestni venec navzočih krasotic, katere so bile glavni kras vse zabave. Mej moškimi maskami, katerih pa je bilo primerno manj, omenim naj jako finega „<• iganskega baron a", jednacega „W allensteinovc aa, bogatega Srbina, elegantnega dimnikarja, španjskega iu meksikanskega h i -dalga, Kočevca, ki je krošnjaril na korist „Sokolskemu domu", dovtipnega „n e m š k e g a b u r š a", kranjskega fanta, elegantnega 3MefiBtatt, „Cibrovega Jaka", „okret na levo s trojnim uprašanjem", razne mornarje itd. Mnogo je bilo „slovenskih bici-klistov" in Sokolov v društvenih oblekah, ostali moški pa v frakih, katerih slednjih je bilo nekoliko preveč. S posebnim veseljem bila je pozdravljena številna deputacija vrlega .Celjskega Sokola". Tudi ..Dolenjski Sokol" bil je zastopan po nekaterih članih. Da so se vsi povabljeni odličnjaki odzvali ter počastili maskarade b svojo navzočnostjo, omenil sem že včeraj, dostaviti mi je še to, da sta ekscelenca f. m. 1. pl. VV a 11 e k in podžupan gosp. Petričič izrekla svoje obžalovanje, da sta bila zaradi žalovanja v rodbini zadržana udeležiti se. Kadrilje, katere je plesalo, kakor že rečeno nad 100 parov, vodila sta z znano spretnostjo gospoda dr. Gre goric n Sos. Po jeduajsti uri Vse zborovanje vršilo se je navzlic temu, da so nas obdali s takimi varuhi, sijajno in* nam sme biti ustanovitev Ciril-Metodove podružnice v tem kraji zopet nov dokaz, da na Koroškem nasproti vsestranskemu pritiska, preganjanju, preziranju in ovajanju Slovenci dosledno le napredujemo, četudi so nas naši neprijatelji pri zadnjem ljudskem števil jenji na papirji mnogo pobasali v svoja nenasitni va žrela. Povračilni dan pa jim ne bode odšel in čaS bode prišel, ko bodo morali tudi z nami računati. Potem, kb se je izvolil začasni odbor in je pristopilo podružnici nad 80 udov, zahvali se gosp. predsednik zborovalcem in govornikbin, nazdravi presvetlemu cesarju s slava- in živio klici ter zaključi zborovauje. Po zborovanji odšli so orožniki in ž njimi tudi delegirani komisar gosp. E, mi pa smo se posvetovali še o bodočih državnozborskih volitvah in še le pozno na večer ločili drugod druzega popolnoma zadovoljni. Libeliče, ki so do lanskega leta navadno pošiljale na volišče le nemško liberalne volilne može, dobile bodo sedaj drugo lice, in upati smemo, da se jim to odslej ue bode več posrečilo. Bog daj Brečo iu pravično volitev dne 20. t. m. pri volitvi volilnih mož! Ne udajmo se! Iz 14.1'mi fii dne 11. februvarju. — (Raznoterosti.) — Ljudsko štetja zaključilo se je tudi v našem mesteci. Prebivalcev je nekaj manj, nego pred desetimi leti; bilo jih je takrat 2223 z vojaki vred 2313, sedaj jih je le 2061. Ta razlika je pa povsem naravna, ker odkar smo izgubili gimnazijo, se je tudi število prebivalstva skrčilo. Prebivalcem treba razvedrila zlasti o pustnem času, in za taisto sta skrbeli tukajšnji navadni društvi, čitalnica in slovensko bralno društvo. Vsako i/mej njih priredilo je tekom pustnega Časa tri ve-Belice, ki so bile zelo dobro obiskane. Osobito mno-gobrojen obisk maskarade, katero je priredilo bralno društvo na pustno nedeljo, označil je, da se tukajšnje prebivalstvo vedno bolj ogreva za imenovano društvo, katero uživa te simpatije tudi po vsej pravici. Prostrani društveni prostori bili so prenapolnjeni ; dvorana sosebno ne zadostuje več tolikemu številu članov in obiskovalcev, in želja je obča, da se razširi, saj bode korist od tega imelo ne le bralno društvo, ampak tudi g najemodajalec, zlasti ko do-sedaj pogrešamo večje dvorane v Kranji. Upamo, da so želja ta kmalu uresniči. Običajni ples tukajšnje prostovoljne požarne hrambe izostal je letos iz neznanih uzrokov; ne vem ali radi tega, ker je bil pustni čas prekratek, ali radi tega, ker je bil ples prejšnja leta premalo obiskan. — No, bodi si, kar hoče, mesto plesu imel bi biti skupen zabaven večer v gostilni člana imenovanega društva. Temu protivila se je pa skoro polovica brambovcev, ker jim ni bila dotična goatil-nica po godu. Izbrali so si torej sami gostilno za tak večer, in tako imeli so gasilci jeden iu isti večer zabavo v dveh gostilnah. Posledica temu je bila, da je večletni vodja, ki je vztrajno in vzgledno pa se je sestavil veliki sprovod vseh mask, ter korakal dvakrat skozi dvorano, na čelu vsi Sokoli v društvenih oblekah. Po počitku, ko se jo poprej prenapoluena dvorana malo spraznila, počelo se je še le pruv živahno plesanje, ki je trajalo do ranega jutra. Če je na primer lanska maskarada bila sijajni in krasna baš po veliki „slovanski skupini" in imela po njej bolj slovanski značaj, reči bi se smelo, da je letošnja imela nekako bolj kosmo-politični značaj. Odlikovala pa se je po izborni elegantnosti, katera se je kazala posebno v ženskih maskah in po pomnoženem obisku, ki je presegal onega zadnjih let. To je pač najbolji dokaz, da so „Sokolove" maskarade v najboljem č i h 1 u, da se jih občinstvo Ljubljansko veseli že vsako leto naprej in da je škoda, da vrli „Sokol" nema na razpolaganja ob tacih prilikah primernih večjih prostorov, kjer bi se zabava še le mogla popolnoma svobodno razviti. V nadi, da bo skoro reši iskrena želja vseh po dostojnih obširnejih prostorih, kjer se bode mogoče čilemu društvu slobodno razvijati ua vse strani, kličem pomnoženemu odboru, ki nam je priredil tu lepo slavnost, kakor vsem njenim obiskovalcem, posebno pa domoljubnim našim krasoticam, ki so toliko pripomogle, k sijajnemu uspehu, prav prisrčen: Na zdarl J. N. deloval v korist iu prospeh društvu — odstopil. — Upati in želeti je, da se stvar poravna z lepa, ker bo gotovo tako polemizirauje nikakor ne more strinjati z načeli društva, — društva, katero je do poslednjega časa živelo in se vsestranski krepilo v najboljše j slogi celih 12 let. Ker se volitve v državni zbor bližajo, pojasniti hočem o teh tudi muenje našega prebivalstva. Da nam ni in ne bo vsak poslanec po godu, to je jasno, in premislili si bodemo dobro, koga bodemo volili. Da bodemo volili pa le tacega, ki bode nam in celi Gorenjski naklonjen, razume se samo ob sebi. Zelja naša je, in vedno upamo še trdno, da se nam uresniči, da dobimo tacega poslanca, ki bode v prvi vrsti branil naše pravice, ki bode de ioval energično na to, da se obnovi v Kranji spodnja gimnazija, oziroma pretvori v višjo gimnazijo. Da je to za nas in celo Gorenjsko nujna potreba, pisalo He je Že že toli in tolikrat po raznih listih, seveda bilo je vse dosedaj zaman. Ker je to naša nada, sme biti prepričan vsak, da Kranjci bodemo volili b preudarkom — tacega poslanca, ki bode odločno potegoval so za to, a ne samo v obljubi, nego tudi v resnem delovanji. Iz iičitcIjMklli krogov 8 februvarja. (Izv. dop.] Prav hvaležen sem Vam, gospod urednik, da ste vsprejeli zadnjič moj dopis v Vaš cenjeni list, da svet izvd, da tudi mi ubogi podrejeni čvetero-razredniški učitelji močno težimo po zboljšanji plač, čeprav nam ni bila sreča toliko mila, da bi postali uadučitelji ali voditelji, koji nam — posebno dvo razredu i sk i — kakor sem iz zadnjega dopisa pod zgornjim zaglavjem spoznal, nič kaj radi ne privoščijo zboljšanja plač. Sicer pa : „clara pacta, boni amici.u V svojem zadnjem dopisu z dne 29. m. m. nisem imel v mislih učiteljev vseh čveterorazred ni c, ampak le one, ki službujejo v krajih, kjer je sedež okrajnega glavarstva in druzih uradnij in kjer o e m a j o učitelji prostega stanovanja. To je tistu huda „mora", ki večrazred-uiške učitelje v naznačenih krajih zelo tlači iu uničuje. In take čveteroinarednice so navadno v mestih in trgih, ki so — posebno v poletnem času — mnogobrojno obiskovana letovišča. Da so v tacih krajih stanovanja zelo draga, je čisto naravno. Znan ml je trg, kjer nekateri hišni posestniki domačinom stanovanj niti oddati nečejo, ampak jih drže uavlašč prazne za tujce, ki jim v poletnem času več pla čajo, kakor je domačemu najemniku celo leto mogoče. Da pri tacih neugodnih Irajevnib razmeri h učitelj mnogo pomankanja trpi, mi bode gotovo vsakdo priznal. No, tacih večrazrednic pa ni mnogo, /nabiti pet vseh skupaj na Kranjskem in v teh krajih zaslužita drugi in tretji učitelj pač po 600 gld. in četrti pa vsaj 500 gld. Oporekalo se mi bode znabiti, da na večrazivdnieah službujejo večinoma mladi učitelji in učiteljice. Tudi temu ni povsod tako. Na primer v Kamniku Kranji, Postojini itd. službujejo na deških šolah samo moške učne moči, koji vsi imajo vač ali manj zaslug za šolstvo; ker imajo vsak okolu petnajst službenih let. Če se deželni šolski svet oziroma deželni odbor na t tke kraje ozira, mislim, da je to popolnoma opravičeno. Na nekaterih čveterorazrednicah so drugi itd. učitelji res novinci ali pa učiteljice in prav mnogo jih je tudi tac h, ki imajo prostu stanovanja; da bi le-ti učitelji imeli prednost pred dvorazred-niškimi voditelji, seveda, to bi ue bilo prav. Vsakemu svoje! Domače stvari. Dr. Fran Ambrožič f. Včeraj vzela nam je neizprosna smrt zopet vrlega moža. Umrl je po dolgi bolezni za vodenico gospod dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani v 47. letu dobe svoje. Pokojnik bil je porojen dne 26. februvarja 1844. 1. v Sušji pri Ribnici Dokončavši ljudsk:) šolo, pohajal je gimnazijo v Ljubljani in v Novemmestu, šel potem na vseučilišče najprej na Dunaj potem pa v Gradec, kjer je bil dne 16. marca 1869 promoviran doktorjem medicine. Zavr šivši velikošolske študije povrnil se je v domovino in bil imenovan sekundarijem na deželni bolnici. L. 1870. postal je mestni zdravnik, skoro istodobno pa je tudi dobil postransko službo kot zdravnik za državne železnice osebje na progi od Ljubljane do onkraj Medvod. L. 1872. in 1873. bil je tudi sod-uijski zdravnik pri tukajšnjem deželnem Bodisči. To so kratke beležke iz njegovega življenja, katerim I treba dodati, da je pokojni dr. Fran Ambrožič, kot zdravnik bil jako priljubljen, kot narodnjak pa kremenit značaj. Bil je član čitalnice in „Sokola" in drugih narodnih društev, podpiral je narodna podjetja in so v vaeh odločilnih trenotkih pokazal pravega moža. Kot družabnik bil je uprav ljubeznjiv, osobito odlikoval se je kot jako spreten pevec. Že na gimnaziji v Novemmestu bil jo pevo-vodja dijaškemu zboru. Na Dunaji bil je član iz-bornemu čveterospevu (Sterger, Ambrožič, Brezovar, Prašnikar), v Gradci organizoval pa je jako lep zbor, ki je javno nastopal, žel celo v nemškem Gradci burno priznanje in s svojim krasnim petjem parkrat oduševljal slovenske voldce v Mariboru. Kdor je pokojnega dr. AmbrožiČa poznal, bode britko čutil izgubo tako rano umrfiega moža, ki je bil izvrsten in veren prijatelj, vedno zanesljiv rodoljub, poštenjak v vsakem oziru, izboren kot oče in soprog. Lahka mu žemljic:*, in blag mu bodi spomin ! — (Ponesrečena baj ka). Včerajšuji „Slo-venec" podnaslovom .Pozor"! pripoveduje svojim vernikom, da pristaši novega „Slovenskega društva v Ljubljani* skušajo pridobivati društvu člane s pretvezo, da je „SlovenBko društvo" identično s "katoliškim političnim društvom". Ne treba praviti, da jo ta pretveza le — raca. Tako uerazsodnih članov, ki bi tako pretvezo verjeli, niti ne potrebujemo. Isto tako 88 je ponesrečil „Slovenčev" ro man ob agitaciji jiod neko firmo. Konsko kopito kaže se preočitno izpod dolge suknje in čitatelj takoj zna, da je glavni namen bil — sumničenje. — (Volilno gibanje na Koroškem.) Mej koroškimi Slovenci opazujemo veselo gibanje za bodoče državnozborske volitve. Pritisk od nasprotne strani pa je in bode hud, grozen. Posebno v pod-junski dolini dela vse zoper Slovence, naznanjajo se nam o tem čudne stvari. Navzlic tako neugodnim razmeram se širi slovenska zavednost mej koroškimi brati, kar nam dokazuje vesela dogodba, o katerej govori naš današnji dopis iz Libelič na Koroškem Glede na naše tiskovne razmere morali smo ga nekoliko pristriči. — (Volilni s bod) za II. okraj okolice Tržaške bode prihodnje nedeljo popoludne „pri lovci". Pogovarjalo se bode o kandidatu za državni zbor. — V nedeljo dne 15. t. m. bosta tudi za 1. okraj dva volilna shoda in sicer ob 1. uri popoludne v Skednju (v gostilni g. Jož. Sancina-Cina) za Škedenjsko volilce iu ob 3. uri popoludne za volilce Spodnje in Zgornje Marije Magdalene v gostilni gosp Joa. Čoka pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dna 15 t. m. bode se predstavljala uarodna igra: „Debora". Kakor se je že poročalo, sodeluje pri tej igri kot rost g«.spod Vekoslav Jenič. Ko se je zadnji čas gojila šaljiva igra, seveda bilo je to času primemo, upamo, da se ja zelo ustreglo občinstvu s tem, da se mu (toda kaj resnega. Preverjeni pa smo, da se z „Deboro" dostojuo pričenja postna doba. — („Sanatorium muco rum)". Pod tem novim, nekoliko eksotičnim naslovom praznovali smo včeraj pepelnico in se pri tem preverili, da je jako srečua misel pala na plodovi ta tla. Fino kaligrafo-vaneniu vabilu odzvalo se je 44 gospodov in ob iz bornem petji, primeruih govorih in g, Ferlinca izvrstni postrežbi preganjalo nasledke predpustnih zabav. „Sanatorium mueorum" obnesel se je na vseh udeležencev izredno zadovoljstvo in smo načelni-Štvu „Sokola" prav hvaležni na tej tako vrlo uprizorjeni veselici. — („Sokolova" maskarada.) Prejeli smo iu priobčujemo sledeče pismo : „Slavno uredništvo! Glede" na včerajšnje Vaše poročilo o „Sokolovoj " maškaradi prosim Vas konštatovati resnici na ljubo, da je bil načelnik pomnoženemu odboru za maškarado podsturosta brat dr. Karol T r i 11 e r, da torej nikakor ni pripisovati meni kake zaBluge za sijajni uspeh letošnje maskarade. V Ljubljani, dne 12. februvarja 1891. Z odličnim spoštovanjem u lani Iv. Hribar. — (Srebe rno poroko) praznoval je v soboto g. Fran Omersa, trgovec iu posestnik v Kranji. — (Bolnišna blagajna mojstrov v Ljubljani.) Vabilo k občnemu zboru, ki bode V uedeljo 15. febrnvarija 1891 ob 10. uri dopolu- dne v mestni dvorani na rotovži. Daevni red: 1. Poročilo o računskem sklepu za leto 1890. 2. Poročil > pregledovalcev računov. 3 Dopolnilna volitev odbornikov. 4. Volitev pregledovalcev za leto 1891. 5. Splošni predlogi. — (K ljudskemu štetju.) Prebivalstvo Ljubljaue šteje 30.505 Ijndij, ki se po posameznih mestnih oddelkih tako rnzdele! "i Absolutno prebivalstvo Oddelki Z CO BI. iec. 1890. o E •co .a m. t 1 sploh -O ao . co —1 .—1 Šolski oddelek. . . 157 696 200.-) 2006 4011 3(181 Šentjakobski oddelek 250 1302 2087 3419 6406 6531 Dvorni oddelek . . 4-1(1 1787 3713 4997 8710 7069 Železniški oddelek . 265 147(1 3539 4235 7774 6058 Skupina predkrajev 174 284 684 749 1433 1279 C. in kr. akt. vojaštvo — — 2171 — 2171 1(1(16 Sploh . . . 1292 5545 15099 i 15400 30505 26284 — (Občni zbor moške podružnice sv. Cirila in Metoda) v Trstu bode v nedeljo dne 22. februvarja t. I. ob 3 uri popoludne v prostorih „Dol. podp. društva". — („Slovansko pevsko društvo v Trstu) priredi bodoči mesec svoj prvi koncert — (Maskarada Tržaškega „Sokola") na postni torek vršila se je prav sijajno in povzdignila Vgled dfrUŠtva., Natančneje poročilo pričakujemo — (Nesreča na železnici.) Na Pra-gorskem kolodvoru prišel je v Mariboru nastavljeni kurileC Hudi pri prevažanji mej dva voza ter bil takoj mrtev. — (Nesreče v rudnikih) Na Ojstrem zasulo je te dni nečesa kopača ter ga usmrtilo. — V Trebovljah je tudi zasulo nečega rudarja, katerega so mrtvega izvlekli. — (Velik požar na H e k i. ) Pustni torek proti večeru nastal je velik požar v skladišči drv ua Reški Delti, ki .se je naglo razširil. Se le proti polunoči pogasili so požar, k\ je naredil kacih 15.000 ^ld. škode. — (Kor so v Trstu) na pustni torek je nekako popravil to, kar ko j>j opustilo prejšnje pustue dni, ko je vse kazalo, da bode princ Karneval umrl na sušici Voz je bilo nad 270 in se je živahno bombardiralo s konfeti in cvetlicami na vse strani. Dec utoib mask pa skoro ni bilo videti. Pakazalo so je, du se je praznovanje pusta na ulicah tuoli že nekoliko preživelo. — (K o r s o v Zagrebu) UBpel je j»rav dobro in bilo je zadnji dan j»redpusta veselo in živahno življenje po vsej Ilici, v katerej je bila živa borba s konfeti. — (Gledališče /a prenočišče.) Tedni našel je čuvaj gledališča „Armenija" v Trstu na galeriji mladega moža, ki je tam mirno sjiul spanje pravičnega. Ko ga je zaradi tega tiral ua policijo, pokazalo se je, da je nek pisar iz Istre, ki si je v pomankanji druzega stanova lisca izbral gledališče za svoj h6tel. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 1 1. februvarja. „Peterburg-skija Vjedomosti" naznanjajo, da se prične zgradba sibirske železnice spomladi. Najprej zgradili se bodeta progi Vladivostok -Mabarovka in Tomsk-Irkutsk. Zgradba bode 1S94. leta gotova. Troški proračun j eni so na 75 milijonov rublje v. Pariz 11. februvarja. Policija je dognala, da se je ubežni bankir Mace pravo za pravo Berneau pisal. Imel je posebno mej duhovščino veliko klijentov ((3000), mej njimi nadškofe in prelate. Papež poslal mu je še pred kratkim svoj blagoslov in svojo podobo. Praga 12. februvarja. Dne 15. februvarja bode shod staroče.ske stranke, da odobri volilni oklic in postavi kandidate. Peterburg" 12. februvarja. Včeraj zve= čer vsprejel nadvojvoda Fran Ferdinand semkaj došlo deputacijo svojega v poltavskiji guberniji nastanjenega dragonskega polka. London 12. februvarja. Parnell v pismu na O' Brienn izjavlja, da narodni interesi še niso tako osigurani, da bi brez nevarnosti za irsko uprašanje odložil voditeljstvo. Boulogne 12. februvarja. O' Brieu in Dillon obžalujeta v manifestu, da se pogajanja neso posrečila in izjavljata, da se nečettt na- dalje udeleževati domačega prepira. Jutri odpotujeta, da nastopita prisojeni jima zapor. Razne vesti, * (Agrcnjev Sl a vj a tisk i). Pretekli mesec podal se je slavni ruski pevec s svojo družbo v inozemstvo. Mej potovanjem vrnil se je v mesto Žitomir, ker je dal tri koncerte. Po tretjem koncertu pa je nevarno zbolel, vendar se mu je že zdravje obrnilo na bolje. Tudi mi se pridružujemo onim ki so brzojavnim potom se oglašali ter izrekali nado, da se slavni umetnik ozdravi kar nar-prefe na korist slovauske glasbe in ponos Slovanov! Daj Bo«! * (Petnajst milijonov vojakov). Po naj-novejih podatcin ima pet glavnih evropskih velesil toliko vojske v miru in v vojni. Stoječe vojske imajo: Nemčija 520.000 mož z 2.3G4 topovi, Avstro- Oge r s k a 355.000 m. z 780 topovi (?) Italija 262.000 m. z 828 topovi, Francija 547000 m. z 2880 topovi, Rusija 800.000 z 2.918 topovi. Po tem računu ima trojna zveza 1.370 000 mož in 3 072 topov nasproti 1 347.000 možem in 5*788 topom Francosko-ruskim. Se zuatneje postajajo te številke če se doda ostala vojska. Francija ima 1 500.000 mož redne in reservne 1.700000 teritorijalne vojske skukpaj 3.200.000 mož. Rusija 1.180.000 redne, 532 000 reservne, 193.000 posebnih čet, 154.000 kozakov, 33.000 mejne straže, skupno 2.392.000 mož. Trojua zveza ima 4.997.000 mož proti 5.590.000 francosko-ruskim. Ako ce temu prišteje deželna obramba, za katero za Nemčijo in Rusijo nemamo nstatiČDni podatkov, iu jo cenimo na okroglo na 2 milijona, in prištejemo Avstro-Ogersko z 445.000 mož, Italijo z 1.630 000, Francosko g 900.000 mož, se pokaže, da teh pet velesil more postaviti v skrajni potrebi 15 milijonov vojakov na noge! Se ve da bi za tako ogromno armado bilo potreba milijard iu milijard! * (C r i .s p i zopet advokat) Kakor brzo-javljajo iz Runa, je Orispi te dni zopet odprl svojo odvetniško pisarno, ter je obvestil o tem svoje mnogobrojne klijente z okrožnico * (Dolga vožnja.) Dne 6. t. m. došla je ladija „Samac" iz Novemu Jorka v San Diego. Že pred tremi mesfci razglasila se je kot preini-nola in izgubljena. Bila je celih 308 dni na širnem morji! * (Važno za Častnike.) Neki avstrijski častnik imenom Biilovv Zibuhl izumit je sablo, ki se lahko rabi kot sedalo. Ta Babla, na katero je iz-najdltelj Se zadobil patent, služila bode častnikom jako dobro pri manevrih, v gledališčih in pri drugih prilikah Jedno tako praktično sablo je kupil odlični elan cesarske obitelji. * (Javno u s m r t e n j e v B e 1 e m g r a d u.) Preteklo nedeljo vršilo se po preteku 9 let zopet javno usui'tenje nečega morilca. Kakor je v Ser-biji navada, bil |e zločinec ustreljen. Navziic mrz lemu zimskemu času zbrala se velika množica ljudstva, mej katero pa je bilo le malo žensk. Zločinec moral je stopiti v že izkopalo jamo, v katero j-e je {zgrudil zadet od štirih krogel j • Ko je dobil Se petji milostni strel v gl«vo, zasula se je jama takoj. »tojl ■i.i. srne I«*lo S.viiO ; su pol lefm j I aU\. »>.'IO; b« (viti u:.t J;t«l. 1.1.1. { i m Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Piccoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in već steklenic. 1 steklenica 10 kr. 1 (79 3) Tujci: 11. februvarJA. Pri Maliel: Jenko s soprogo Is Podgrada. — Ku-pferschmidt. Baller, Šiffler, Seidler z Dunaja. — Laurič iz Trptn. — Gospa pl. West, Neuman, Anton iz Gradca. — Brllina iz L nca. Pri Slonu t Huffrich iz Trsta. - VVoiss iz Gradca. Siebert, Kose, Heumayer z Dunaja. — Globotschnig iz Kranju. — Schlegel, Schlegol pl. Vercelli iz Prage. — Pro • vendar iz Z«greba. — Bergman, Hoblek iz Ž-dca. — Schaffer iz Beljaka. Pri avstrijskem cesarji: Purkdnig iz Foldkir-chna. — Knlteren iz Celovca. — Skala iz Vrem. — Mencinger Is Uistrice. Umrli so t sLJ u kljasti: 11. februvarja: Elizabeta Kavčič, gostija 85 let, Vegove ulice 5t. 12, za ostarelustjo. — Ignac Slatner, krta-ćarjev sin, 14 dni, Tržaška cesta St. 27, za slabostjo. — Dr. Frar.c Ambrožič, mostni zdravnik, 47 let, Marije Terezije cesta št. 5, za otrpnenjem srca. Meteorologično poročilo. Čas opa- L StanJ! zevanja iNromfitea 7. zjutraj, j 2. popol. 9. zvečer 745*9 m, 744'H mm. 744"7 mm. i em-peratnra —6-4° C 0-2° C — v4«C Vetrovi Mo-Nebo j krina v UMU. sl. zah. si. zah. sl. vzh. obl. obl. jasno ! 0 00 mv.. Srednja temperatura —4*9°, za 2-3° pod nortnalom. ZDuLriaoslza borza dne 12. februvarja t. 1. davimo teiegi afično p2 lf> Srebrna renta ..... * 92 2"» n 9205 Z bita renta...... n KM 75 109-85 5°/0 marčna renta .... n 102 06 — r 119(6 Akcije narodne banke . n 987- — — j 988 — Kreditne akcije..... t 807-75 307 50 n 114-25 — 114 30 n — •— __•— 9 00 — . 9 0(3 • V41 42 f>« 10 --- '■6 10 4°/0 državne srečke iz 1. IBM «60 gld. 131 g Id. 75 k Državno srečko iz 1. 1HK4 10o. 182 n - • ngerska zlata renta 40/0 . . 104 . 75 100 . 95 Dunava r9g. srečko 5°/0 . . 100 gld. 120 „ «0 Zeialj. obe. avstr. 4'/|'70 »lati zast. listi . 113 Kreditne Srečke..... 100 gld. 182 " 75 10 „ 20 , 60 Akcij« SOglo-SVStr. bankt! 180 . 16 > ■ Truiuw:iy-dništ. veli. 170 gld. 22) 1 Vsprejme se vesten in marljiv zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ponudbe, opremljene z dokazi zmožnosti, naj se blagovolijo pošiljati «lo 20. februvarja t. I. upravništvu »Slovenskega Naroda". + Globoko užaljeni naznanjajo podpiianci, da jo njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod MED. DR FRAN AMBROŽIČ mestni in železni eni zdravnik, član družbe zdravnikov za Kranj ako i. t. d. danes popoludne ob ',,4. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti, udan v voljo božjo, preminol. Pogreb bode v petek, dne 13. t. m. ob polu 5. uri (»opoludue iz biše Marije Terezije cesta na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice služilo se bodo v raznih cerkvah. Prosi po za tiho sočutje! V Ljubljani, dnč 11. februvarja 1891. l.iijizn Ambroži« roj. Helluinnn, soproga. Fran, Kma, Ailrljetm Ambrožič, otroci. (103) Vsak slovenski gospodar, še ni naročen i I u st r o v u u gospodarski lis! „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprovideti, da |e list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja (60—lil Stanovanje s štirimi sob;imi in pripravo v pritličji odda ne takoj v najem zi 200 gld. na leto. — Več o tem se poizve v plManil aa potovanje Joa. I*«ii1Iii-h, Marijin trs; h. at. 1. (102—2) BSSBSSi s pekarijo in z velikim vrtom uit Krftkcni se takoj v nitjem orNvli-evo olje la U i to vili |»*t«T v trioglatih Hteklenicah 1 gld. (793—31) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v l>inl)l jaiii. il f L >losl iioiii t 11 LV J>lHt)l ii m ^1 11* yj" 11 H. ■ VABILO devetemu rednemu občnem zboru „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani kateri bode dne 22. februvarja ob 91 . uri dopoludne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. Poročilo nadfedrstveiiega odbora. 4. Volitev ravnateljskoga odbora, in sicer: a) ravnatelju, b) blagajnika, c) kontrolorja in c) dveh namestnikov, d) Volitev treh članov v uadzoiBt veni odbor. 5. Predlogi druStvetiikov. K polnofitevilni udeležbi vabi festite deležnike najuljutineje (H8—i) ravnateljski odbor. Ljubljana, dne 9 februvarja 1891. I L A IT C A dne 31. decembra 1890. St. -A. kt I v a gld. U, Št. Pasiva gld. kr. 1. Gotovina v blagajni sklepom leta . . 7149 21 1. Glavni deleži (10'J a, 100 gld.) ...... 10000 — 2. Posojila in sicer: Opravilni deleži 273 a 5 gld., 111 a a) proti intahulaciji gld. rJ9H62'—• 2. 1 gld............ 1476 — b) „ menici . . „ f>4tJ44-— 8. ' Keservni fond glavnih deležev . . .j 5357 89 c) „ menici in 4. 1 Posebni reservni fond ,.....| 1521 61 zastavnemu pismu „ 10110"— 140416 — 5. 133183 40 8. Denarji naloženi pri denarnih zavodi:. 120H1 19 0. Kapitalizem ane obresti liunilnih ulog 54U7 66 4. 187 91 7. Dividenda opravilnih deležev. . . A 15 30 5. 568 32 8. Za 1. lfeii 1 naprej plačano obresti posojil | 1403 21 6. Neporavnani prehodni znesek . . . 8 9'> 9. 2161 48 160586 58 160586 r>8 1 1 LJUBLJANA, dne 9. tobmvarja 1891. Za ravnateljski odbor: Jnn. M£mexr m. p. Pl Jenleo ui. p. Oton Haf/f ui. p. M, M£nez m. p. Jan. i ~t>t-ht>* m i k- m. p. Nadzorstvo nKine(ske posojilnice Ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letno račune za 1890. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 4, društvenih pravil. Za nadzorstveni odbor: M*»vniker in. p. #>»•• Jot. Vninjate va. p. i i m A« O//« »•<*/*• m. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i Lastninil iu tisk „Narodne Tiskarne' HbHb«Hb«IsXbVMbbb^b™s^b^sbb^b^Bb«bbw