jt 122.
V Gorici, v soboto dne 26. oktobra 1907.
* itbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek „ jcboto   ob 4. uri popoldne tor stane   po poŠti ^emana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........ 15 K
V,..............to'.  .
Tečaj XXXVII.
•i.
posamične Številke stanejo 10, vin.
„S0CA" ima nteleanje"isKdhe"'prildge:'t)li*iio-L t_# U'ta „Kaiipot po Goriškem in Sradiičasskem" in Itiipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva j^t v letu „Yoini red železnic,  paraikov in poitnil ¦ jTe>" ter mesečno prilogo „3l0?ettSkl Tehnik14.
jiasofinino  sprejema »pravništvo v Gosposki  alici iev. ' I- nadsir. y »Goriški   Tiskarni« . A«fiabrš5ek. _ It naroČila brez doposlanc naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah Če aijum 1-trat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat J 2 v vsaka 5r>u. Večkrat po dogodbi. Večje črte po prostoru, — «. Kfklam* in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Zef? ;b'.iko in vaebino oglaaov odklanjamo vsako odgovornost
•i-r.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv^aA Kavčič v Gorici.
, »Va^iaj.parod, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavriČ.
Uredništvo
se nahaja v GosposVi rdici St. 7 v Gorici v I. nad.fa. Z urednikom je mogoča govoriti vsak dan od 8. do 12.' dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravni5tvo'se nahaja v Gosposki uluu št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino Id oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne «padajo  v  delokrog   uredništva,   naj  se   pošiljajo   ]« opraraiStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
- »Soča« in »Primoreo« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališdu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajtv'po-kopališSni 'ilici, 1. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovafiski v Korensh ulici št 22; v Trstov tobakariu Lavren5i8„ na tigu della Caserini.
tal^i ii. 83. —
'r7rtf-----"----
»Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Vse se maščuje.
Klerikalci so nesramni ljudje, za* vratni, zahrbtni, strankarski. Nikdar se ae oddaljijo niti za ped od teh svojih šepšti čednostij. Ali na svetu se vse ain^uje, in roka maščevalnosti sega tudi po njih..,-
Naši či ta tel j i se spominjajo, ka-kega vraga so uganjali klerikalci takrat, ko je prenavljala »Goriška ljudska posojilnica« svojo hišo v Gosposki uiiVi. Govoričili so s skrajno hudobnim namenom, kako ee obtožuj./' zavod, na* miga vali na nevarnost, katere v resnici nikjer ni bilo, samo da bi Škodovali. In vendar ni posojilnica storila aiC' od več, marveč vse previdno in pa-tcetno. Investicija se dobro obrestuje in zavod napreduje.
Ko je zidata »Trgovsko obrtna zadruga« svoj »Trgovski Dom«, ko je kupila »Siidbahn«, takrat so kričali, kaj da ho; smilili ho se jim v>a'.ni?telji, vpili, da z denarjem onih, ki zaupajo zadrugi denar, zidajo in kupujejo hiSe. Bila je prava iopovska gonja podlih duš, ki bi bila najrajše videle, da bi poginilo slovensko podjetje. Ali kdo pa naj stori raj takega, ako ne slovenski denarni uvodi, ki smejo tudi kaj žrtvovati za ugled Slovencev, da imamo na razpolago potrebne prostore v razne svrhe J V slučajih niti žrtve niso odveč v tem pogledu. Klerikalci vse to sicer dobro vedo, ali gonjo jim je narekovala slepa strankarska strast in neizmerna želja: Škodovati naprednjakom. Morda so pobožni možje celo molili za to, da bi se uresničile njihove peklenske nakane.
Ko je prešel hotel pri »Zlatem jelenu c v slovenske roke, je značilo to pač lep napredek v mestu. Ali klerikalce okoli »Gorice« in »Primorskega lista c je hotel radi tega snesti hudič. Ko so popravljali poslopje »Zlatega jelena« ter napravili iz njega ukusen hote!, so dvigali hinavci roke, se bali, da
se vse skup ponesreči, in smilili so se jim, strašno smilili slovenski krčmarji, čel, glejte jih: proti Vam, slovenski krčmarji, so napravili hotel tor ga navdali z luksusom. Bilo je to ostudno početje! Nikdar niso Lahi tako prosta* iko delali proti napredku Slovencev v Gorici, kakor so delali takrat slovenski klerikalci 1
Hotel »Siidbahn« je namenjen za tujce in živi v glavnem od tujcev. Kar se tiče Slovencev, ni prenočevalo tam, odkar je hotel slovenska last, njih niti 40. Ko je prevzel hotel spreten Dunaj* čan, ki je sposoben kot zanalašč za vodstvo takega hotela, kakoršen je »Siidbahn« v Gorici, so kričali na vse grlo, da jo nemški najemnik v »Sud-bahnu* itd.
Ko je bil otvorjen »Trgovski Dom«, je v lepi dvorani napravila mladina ples. Zlobno so zabavljali takrat in trkali so se na svoje krščanske prsi, da je bil »Trgovski Dom« posvečen h plesom.
Povsodi so nagajali, povsodi opravljali protislovensko delo.
In kaj se je zgodilo ?
Sedaj so oni kupili hotel. »Centrifuga« sicer ni imela niti toliko svojega, da bi iz tega plačala troške pristojbin in mešetarijo, vendar je kupila hišo, katero je tudi prezidavala, morda celo z nepotrebnim luksusom. Tu se pa klerikalcem kar nič ni smilil denar vlagateljev, kako se bo obrestoval, in znani hudobni duh »iz goriške okolice« ni nič ugibal, kaj bo, ker si podjetniki preveč dovoljujejo, molčal je o »klopotcih«, in nič se mu niso smilili slovenski krčmarji v mestu. Vendar pa so klerikalci napravili le oštarijo, kakoršnih je v Gorici preveč. Slovenci v Gorici take ošta-rije Čisto nič ne potrebujejo. Ta je res konkurenca goriškim krčmarjem. Ali to jih nič ne briga. Oddali so v najem oštarijo          nekemu   nemškemu
Ogru in posvetili so jo prav z navad-
nim plesom. Človek bi pač mislil, da pa^gnajo slovesno prostore svojega »katoliškega doma«, da pride k otvoritvi sam škof — ali nič tega. Dr. Frančišek Pavletič, sedanji vodja klerikalne stranke, in podvodja, dr. Andrej Pavlica, sta postala čisto navadna krčmarja, dasi sta vodila tako strupen boj proti »Jelenu« in »Siidbahnu«. In s plesom, s pregrešnim plesom, so otvorili svoj »Katoliški Dom t na Verdijevem Tekališču. Sveta pomagalka! Gospodje nunci po deželi toliko kričijo, da je ples nevaren, da je hudič med plesalcem in plesalko, v Gorici pa voditelji 1'arovŠke stranke otvorjajo svoj »dom« s plesom in v svojih listih ponujajo plesno dvorano grehom, katerih je po izvestjih gospod nuncev vse polno na plesiščih. Glejte, kako oe poplača vsa hudobija! In tujca so tudi vzeli za najemnika, tujca, ki ne zna slovenski. Še prav prod kratkim so preobračali Ga* brščekov kiosk v laškem Gradežu radi neslovenske prodajalke — oni pa se sploh Še zmenili ni.so, da bi ponudili restavracijo kakemu Slovencu. Brez dvoma bi ga bili dobili — ali ker so jim slovenski obrtniki deveta briga, so vzeli tujca: nemškega Ogra.
Ali kje pa si ti, velika mrcina, ki si toliko cebala po farovških listih radi »jelena« in »Siidbahna« ter spustila v svet toliko svojega otrovanega žolča? Kje si? Vstani vendar, mrcina, sedaj imaš priliko znašati se nad svojimi. Ali te je strah? Morda celo sram — ker se vse maščuje nad klerikalci ? Vstani in oglasi se ter pobij našo trditev, če moreš — da ni nič dati na klerikalno bevskanje v tej ali oni reči, ker vse tako delo jim narekuje le izprijenost in podlost, nikdar pa ne resen prevdarek in resnična potreba.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja.
Iz Albarja.       Dne 13. t, in. je imel g. drž. poslanec, A. Štrekelj, javni shod v Av-berju  pri  Maksu  Ukmarju.  Na  predlog g. fetrekelja je bil soglasno izvoljen predsednikom tukajšnji župan Bole, nakar je imel besedo g. drž. poslanec. Orisal nam v kratkih in jedernatih besedah boj za časa volitev. Podal nam je tudi pregled delovanja državnega in deželnega zbora. Poslušalci so sledili njegovim besedam z velikim zanimanjem. Ko je končal svoj govor, je pozval poslušalce, da naj vsakdo vpraša, ako ima kaj na srcu. Oglasil se je marsikdo in vsaki je do-j bil pojasnilo. Ko se ni nikdo več vglnsil k j besedi, je rekel g. ponlanec, Če bo imel kdo , kaj potrebe, da naj mu piše, nakar bo vsakemu odgovoril in zastopal njihove koristi, I kolikor bo v njegovi mofii; nato je bil shod ' zaključen.
I         Pri Bliodu je bilo tudi nekaj klerikalcev
1 iz sosednih vasij; a vsak se je o g. Štrekelju , pohvalno izrazil. Saj sami klerikalni agitatorji 1 izjavljajo, da jim ni šlo za časa volitev za j osebo, ampnk le za stranko. Ti klerikalci so res Čudmi ljudje.
Dne 17. t. m. pa je bila v Avberju druga slovesnost, namreč blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Blagoslovil ga je č. g. kaplan Tiringar iz Tomaja. Novega šolskega poslopja pa so Avberci tudi v resnici potrebovali. Stara šolska soba ni odgovarjala šolski sobi, ampak k večjemu kakemu velikemu golobnjaku.
Ko je končal zunanji blagoslov, je imel g. kaplan tovor na ljudstvo. V svojem govoru je omenjal, da se bodo otroci učili v šoli krščanskega nauka, a tudi drugih predmetov, katere bodo rabili pozneje v življenju. Ilecl moram, da je bil njegov govor nepristranski ; nato se je pričel notranji blagoslov. Po dokončanem blagoslovu saje oglasil vele-zaslužni g. Kebek, c. kr.namestištveni svetnik. Zahvalil se je občinarjem za njih podporo pri gradnji novega šolskega poslopja in omenil je,  da le v sobi, katera odgovarja v vsem
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
*= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE DUMAS.   ======
(Dalji.)
—  Oprostite, prosim. Na primer, jaz sporočim f^ojim prijateljem: pridite tega in tega dne ob tej in tej uri na ono stran jarka z dvema prostima košema.
—  Prav, in potem ? pravi La Ramee nekoliko vznemirjen; k večjemu če imajo ti konji perutnice, da bi zleteli na ozidje ter vas prišli iskat.
—- E, moj Bog, pravi princ malomarno, tu ne l^e zato, da bi imeli konji perutnice ter zleteli na zi-ttovje, temveč jaz imam sredstvo, da se spustim dol.
—  Kakšno?
—  Vrv.
—  Da, odvrne La Ramee ter se skuša smejati, *°<la vrvi se ne pošiljajo v žogi, kakor pisma.
—• Kes da ne, pa se kje drugje pošiljajo.
—  Kje drugje, kje drugje! V Čem pa?
—  Na primer v pašteti.
—  V pašteti? se začudi La Ram«3e.
—  Da. Mislite si sledeče: mislite si, na primer, Ja je moj višji kuhar Noirmont kupil pekarijo očeta Marteau-a...
—  No, in? vpraša La Ramče trepetajo.
—  No, torej: La Ranice je gourmand, vidi njegove paštete, se prepriča, da so boljše nego so bile za njegovega prednika, pride in prigovarja tudi meni, naj jih pokusim. Jaz sprejmem pod pogojom, da bo tudi La Ram^e jedel z menoj. Da bi bilo bolj udobno, odstrani La Ramee stražnike ter obdrži L mo Gri-manda, da naju streže. Grimand je tisti človek, ki mi ga je poslal moj prijatelj, tisti sluga, s katerim se po-razumem, ki je pripravljen, pomagati mi v vseh stvareh. Moj beg je določen točno ob sedmih. Torej! Nekaj minut pred sedmo uro...
—  Nekaj minut pred sedmo uro?... zaječi j a La Ramče, kateremu so stale potne srage po čelu.
—  Nekaj minut pred sedmo uro, povzame vojvoda, združuje z besedami tudi dejanje, odkrijem pašteto. V tej najdem dve bodali, vrv in zamah za usta. Jedno bodalo nastavim La Ramee-ju na prsi ter mu rečem: »Prijatelj, če se le ganeš, če le zineš, takoj si mrtev!«
Kakor smo že rekli, vojvoda je pri zadnjih besedah vse tudi izvršil, kakor je govoril. Sedaj je stal poleg La Ramee-ja ter mu tiščal konec bodala s takim povdarkom na prsi, da ni bilo pač nikakega dvoma o tem, da misli izvršiti svojo obljubo.
Med tem je potegnil Grimand, molčeč kakor vedno, iz paštete še drugo bodalo, vrv in »strašilno hruško«.
La Ramee se je oziral z naraščajočim strahom po vseh teh stvareh.
—  O, Monseigneur, je vskliknil ter pogledal voj vodo tako preplašeno, da bi se bil moral ta v vsaki drugi okoliščini zasmejati, o Monseigneur, saj si ne boste vzeli toliko srca, da bi me umorili!
- Ne, če se ne boš upiral mojemu begu.
—  Toda če vas izpustim, milostljivi gospod, sem uničen.
—  Plačam toliko, kolikor ti nese tvoja služba.
—  In ste za trdno odločeni, zapustiti grad?
—  No, če sem odločeni.
—  Nič od vsega tega, kar bi vam mogel navesti, bi ne izpremenilo vašega sklepa?
—  Še nocoj hočem biti prost. —- In če se branim, de kličem, če vpijem?
—  Pri moji veri, ubijem te. V tem trenutku je udarila stenska ura.
—  Sedma ura, pravi Grimand, ki še ni bil izpre-govoril besedice.
—   Sedma ura, pristavi vojvodi.: vidiš, pozen sem že.
La Ramče se zgane, kakor da hoče pomiriti svojo vest.
Vojvoda je nagrbančil Čelo, in La Ranice je začutil ostro bodalo, ki je bilo predrlo njegovo obleko ter mu prišlo do živega.
—  Prav! Monseignev, pravi na to, dovolj je. Ne ganem se več.
—  Hitimo, pravi zdaj vojvoda.
—  Monseigneur, Še poslednjo prošnjo.
—  Kakšno? Govori, hitro!
—  Z vezite me dobro, milostljivi gospod.
—  Čemu naj te zvežem?
—  Zato da ne bodo mislili, da sem vaš zaveznik.
—  Roke senil pravi Grimand.
—  Ne.spredaj, zadaj, zadaj 1
—  Tcda s čim? vpraša vojvoda.
pravi šolski sobi, more učitelj delovati in ravnotako slediti otroci učitelju. Otrok, ki je vajen čistega in zdravega zraka, komaj čaka, da gre iz sobe, posebno Se če je šolska soba nizka, majhna in prenapolnjena otrok ker le v zdravem telesu biva zdrava duša. Na koncu svojega govora se je spomnil presvitlega ce- i sarja, kar se mu je zaklicalo trikratni „Živiou, otroci so pa zapeli cesarsko pesem. Njegove besede so bile res na pravem mestu, ker stara šolska soba je bila ječa za otroka in učitelja.
G. c. kr. nadzornik Kante omenja, da naj tudi doma stariši dajo vzgojo svojim otrokom. Učijo naj jih lepega vedenja, snažnosti, in vsak dan naj se vpraša otroke doma, kaj je bilo vsaki dan v šoli. Občina naj tudi podpira šolo, kolikor je v njeni moči in ravno tako tudi krajni šolski svet. Nato se je obrnil k otrokom in jim polagal na srce, danaj bodo pridni, ubogljivi in naj zvesto poslušajo g. učitelja. Bog ve, ako ni med vami še kak okrajni glavar, škof aH kaka druga imenitna oseba. Govoril jim je prav v otroškem duhu in ne vem, ako bi se kdo našel med odrasče-nimi, da bi ne bil ganjen od njegovih besed. Posebno ganljiva pa je bila deklaraa-cija „Blagoslovljenje novega šolskega postopja". Deklamirala je učenka Marica Orel. Pogledal sem po ljudeh in videl, da se v vsakem očesu blišči solza ali pa se je celo utrnila. Po deklamaciji so peli otroci „Tam, kjer beli so snežniki," kar so prav dobro izvajali.
Nato smo si ogledali novo poslopje, iz katerega je prav lep razgled po gorenjem in dolenjem krasu, a vendar zavarovano proti burji.
Pri kosilu, katero je napravilo županstvo, smo se še vedno spominjali govorov, posebno pa še deklainacije. G. svetnik kar ni mogel pozabiti deklice, ki je tako krasno deklamirala *, tudi vsak drugi bo pomnil ta dan in se ga bo z veseljem spominjal, Čeravno je padalo fz oblakov.
Iz goriške okolice.
Il Grgarjl. — Marsikje se čuti glas o tem in onem društvu, tudi naši vrli mladeniči so se združili in krepko oprijeli ter ustanovili kmetsko bralno društvo  „Dolina."
Ko je 20 avgusta 1.1905. priredil »Solkanski Sokol" pri nas veselico, je nastopilo tudi naše tedanje društvo, in pokazali so svojo nadarjenost, da bi tudi oni bili kmalu kos za napredek, ter vršili že tedaj svojevoljno preuzeto nalogo brez posebnega vodje, v popolno zadovoljnost. Pri marsikaterem društvu se vtihotapi razkol, in tudi pri tem ni moglo obstati brez istega. Pred kratkim pa so se mladeniči nanovič vzbudili, ter naredili velik korak in ustanovili kmetsko bralno društvo ^Dolina." Po odredbi vis. ckr. namestništva se je vršil v nedeljo dne 20 t. m., občni zbor, pri tem je bil enoglasno izvoljen za predsednika g. Josip Doljak, Župan, namestnikom Štefan Budin (mizarski mojster) za odbornike pa Fran Milost, Ludvik Trnovič, Rudolf Vovk, Josip Pavlin in Josip Kogoj.
Društvo šteje že nad 50 udov, in pri- ^ čakuje, da pristopi še kdo. Nalogo pevovodje " je prevzel   g.  Fran Milost, c. kr. poštar, in upa se,  da le s požrtvovalnostjo, trudom iu velikim zanimanjem, ki ga ima naš g. pevo-vodja, bi prišlo   društvo do zaželjenega cilj«.
Po občnem zboru pri g. Zimicu v veselem društvu se je spomnilo tudi pesnika Sim. Gregorčiča in nabralo za njegov spomenik 6 K 89 vin.
Iz BilJ. — aBralno in pevsko društvo" v Biljah priredi v nedeljo dne 10. movembra 1907. avojo veselico. Proizvajali bodo domači diletantje- veseloigro „Bob iz Kranja", društveni mladi tamburaški zbor bo udarjal razne komade, kakor tudi tamburaši »Slov. Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe. Domači pevci bodo peli lepe pesmi. Spored se priobči pravočasno.
V ŠempiSU se je pripetil v zadnjem času marsikak slučaj nalezljive bolezni med Šolsko mladino. Okrajnega fizika pa vkljub raznim prošnjam in opominom le noče biti, da bi ukrenil potrebno ter eventuelno tudi zaprl šolo. —
Iz tržiškega okraja.
V Tržiču se je priklatil v cerkev neki neznan malopridnež, ki je hotel vzeti vse dragocenosti z Marijnega kipa. V cerkvi pa je bila neka ženska, katera je začela kričati. Tat je na to pobegnil. Doslej ga še niso dobili.
iz bovškega okraja.
Il BOVCa, 24./10. 1907. — Umetno razburjanje ljudstva se vrši vedno ob kakih volitvah. Pametnim občanom, in te moremo šteti le v naprednem taboru — so le v posmeh take hujskarije. Tudi v zadnji »Gorici" stresajo Bmiinjeri" svoj žolč na te malopridne napredne grabeže. Cezaro in Rejdar sta s pošteno konkurenco, delavnostjo in čisto mirno vestjo dosegla to, kar sta. Dandanes ne zna nihče tako hitro bogateti, kakor vaš pristaš „Koftirjev Nin" in nihče ne more tako hitro kot palir priti do tisoč, iov, da jim ni treba več od »čornp" živeti — kakor vaši pristaši. In te štejeti vi za prijatelje ljudstva ? Taki pokrivajo s krščansko hinavščino svojo uma-zanost.
Vi pripisujete naprednim slabo občinsko gospodarstvo — hinavci! Kedaj je kako klerikalno podjetje še vspevalo? Morda vaša mlekarna, ki nam plačuje mleko po 9—10 vinarjev. Kako nesramno in protipostavno se je vršila zadnja volitev v nje odbor, sami dobro veste — farbarji ljudstva in zapeljivci! Mlekarja ste izučili na Tirolskem, a ga ne morete rabiti, hoteli ste tako ničlo kot glavno osebo spraviti v posojilnico, da bi vam bil zayod molzna krava. Slabo občinsko go^ spodarstvo se drzne predbacivati dosedanja klerikalna večina — napredni manjšini? Tu se vidi vsa nesramnost črne bande.  Vaš ge-
neral je vodil in nadziral občinski dom ter ga zavaroval pri »vzajemni, škofovi zavarovalnici" — kakor da ni varnejše. — No — Jonkovim županskim zmožnostim se pa krave smejejo. Kako naj vodi popolnoma nezmožen gospodar še občinsko go spodarstvo V Jonkova poosebljena nemarnost lahko vpliva na kakega Miheliča aH pa dekana, ki računata na osebne koristi ali duhovno svaščino. Fa-rovška vrsta tudi pozno v noč škripajo. Gosp. dekan naj bi pazil kot hišni gospodar, kedaj mu gre družina k počitku; ostal naj bi pri svojem kopitu, pri svojem meštirju, ker vrabci že vedo, da išče povsodi le „gšett". Vaši duhovni sobratje Vas obsojajo še hujše nego mi, a v obraz Vam ne upajo povedati resnice, dovolj je, da se precej ogibljejo farovža. — Špuntarja pojdite učit 10 božje zapovedi, in v divjem zakonu živeče družine spravite v red.
Gospodu dekanu je vzoren župan Jonko od takrat, ko je kegljal s šifonskimi steklenicami, in od takrat ko je zjutraj s strašnim brusom prebite noči kazal domov prišedši svojo izobraženost nad revežem — mutcem — oklo-futavši ga iz objestnosti. „Gliha vkup štriha". Najbolj obrabljen ključ v farovžu je oni od od kleti — govore" hudobni jeziki.
Uzoren župan bi bil skrbel, da bi se bilo dodelalo in oddalo občinsko poslopje v najem uže začetkom pomladi, aH še sedaj stoji prazno. Posojilnica je že pomladi ponudila 300 K za malo sobo, a še zdaj ni notri. Vse to se godi v škodo davkoplačevalcem — in vendar trdd munjeri, da so oni dobrotniki ljudstva. Ljudstvo jim bo verjelo in glasovalo za take poštenjake.
Še enega vzor-moža ima naš g. dekan, to je „Koftirjev Nin". »Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kaj si, in koliko si vreden! Obhajati g. Nina more le kak kaplan — a ne dekan, ker ako mu res vse na svetu ni le gšeft, bi on tega ne mogel storiti — če ima sploh še čut vesti. Strausgitl prelevil se je namreč v strašnega klerikalca (posrae-hovalca). Dekan dobro pozna tega moža celo obisti — a ker je takim ljudem vsako sredstvo dobro v dosego svojega umazanega | namena, zvezala sta se in prisegla zvestobo. Od takrat ima Nin v kložneni oknu svoje prodajalne razpela v lepej simetriji izložena. Afera Hanza itd. itd. naj bi bila v svarilen vzgled dekanu. Le tako naprej — v propad. Častitamo celej črni bandi na taki pridobitvi. Vsi ga poznate in vendar mu zaupate — delujete proti lastnemu prepričanju. G. Strausgitl jo je res prifural za prihodnje občinske volitve 28. in 29. t. m. tako daleč, da se je obesil dekanu za frak, da so ga sprejeli za kandidata, drugače bi niti v starašinstvo ne prišel. Maščevalnost je sladka, io je geslo Nina in dekana.
Naš boj je odkrit, a črnuhovje le umetno gojen pod plaščem krščanske nestrpnosti, maščevalnosti, krščanskega sovraštva, kruhobor-stva in krščanske častilakomnosti. Bovčani, zdramite se in presodite resno naše besede, Pikantnejše podatke za reservo, jednega pa naj vendar omenim, ker je najnovejši. Kleri-
kalne druhali jeden pisal je bolni soprogi m sarja Strgulca v Ljubljano, naj pregovori 2a. gotova moža, da bo volil ž njimi, ako ne «,"¦ mu grozi, da se drugače loči od njega, 1. () ti sveti zakon!
Iz ajdouskep okraja.
Iz Seia, dne 20. vinotoka 1907. — (Pie, na katoliški podlagi.) V nedeljo dno 13. t. m. se je vršil ples v Batujah, seveda na katoliški podlagi. Iz raznega ljudskega ogorčenja nad tem plesom sem primaran spraviti vso to reč v javuost, ker se mi tudi škoda zdi, da bi se ta dovolj važna stvar potopila v morje pozabljivosti. Splošno ogorčenje našega zavednega ljudstva vlada posebno nad našim Nackom, kateri se toli zgraža jad plesom (seveda naprednim), ko pa mu ples le nekoliko diši, to je:.. da imajo ples njegovi verni „backiu, potem pa ne „bacelira", tudi če nekoliko prikrajša popoldansko službo božjo. No, tako je; Nacek je blaga duša ter je pripravljen storiti vse za svoje »backe8 samo da ostanejo še za naprej verni, seveda pod njegovim okriljem. Nekateri hudomtiSncži še celo trdijo, da se je Nacek še celo bal da ne bodo fantje ubrali za stroške. Pa kaj se vam čudno zdi ? Mogoče, da je bil tudi ou v kompaniji!
Pri zadnjem plesu, katerega smo imeli naprednjaki v Selu, pa ni bilo tak). Tisti dan je naš Nacek pa napravil tako dolgo večernico, da je ni bilo tako dolge že lep čas v Selu. Za vse svetnike je molil, ter vse jo klical na pomoč, mogoče jih je klical, da bi ples razgnali.
Našemu ljudstvu se jako čudno zdi, kako pač morejo imeti ti popje povsod tako obtost, da Še celo brez škofovega dovoljenja službe božje daljšajo in krajšajo, kakor pač se njim zljnbi, in to vse iz golih strankarskih na menov.
Dodatek. — V nedeljo dne i;5. t. m. pri klerikalnem plesti v Batujah sta se pogovarjala dva Selška  nad  40 let stara  nn./a.    \ »Danes imajo tukaj klerikalci godce!" _,[).»,    j tukaj plešejo danes na katoliški podlagi," pri-    j stavi drugi." Ma, poyem, Ti, Jože,  da  meni    ; se jako Čudno zdi, kaj je to, kar pravijo iusi    ¦ Bfariu, na »katoliški podlagi", ko vendar \i     \ dim, da plešejo ravno  na  istem   »kvadrata1'    ¦ ali podu, kakor so plesali naši mludeuiti v    • Selu" reče prvi." „ja, seveda, seveda, pristavi    j drugi:  »Tukaj  bi morali  imeti   aposvetoi"    | pod, ne pa takega, katerega rabijo brezverci   | liberalci za  svoj   hudičev   poskok kakur to   j pravijo nunci." Po pravici  Ti  povem/   ivi«    • prvi: „Jaz sem poznal, da to, kar nam natve-   ] zajo, da to je  gola farbarija  (katera ima se-   j veda svoje namene) že večkrat sem slišal praviti, pa vidim,  da je  tudi  resnica,   vera ilo larjih gor, vera po farjih dol, pa Če bodo f.!i ž njo tako hitro dol, kakor so se  lotili, pridejo kmalu do konca,   saj   vendar žali  I loj; nekdaj ni bilo tako." Nato se moža razideta.
(Dalje v prilogi.)
— Z vašim pasom, Monseigneur, odvrne La Ramee. Vojvoda odpne svoj  pas ter ga da  Grimandu,
ki zveze La Ramee-ju roke, da ga zadovolji.
—  Noge! pravi nato Grimand. La Ramee mu pomoli noge, Grimand vzame prtič,
ga raztrže na kose ter zveze La Ramee-j a.
—  Sedaj pa še moj meč, pravi La Ramee, pri-vežite mi še meč.
Vojvoda vzame trak od svojih hlač ter izpolni željo svojega stražnika.   -
—  Sedaj pa prosim še »strašilno hruško«, pravi ubogi La Ramče: brez toga me bodo hoteli obesiti, ker nisem vpil. Le zatlačite, Monseigneur, le zatlačite !
Grimand ma je hotel izpolniti to željo, tedaj pa se je zganil, v znamenje, da ima nekaj povedati.
—  Govori, pravi vojvoda.
—  Monseigneur, izpregovori La Ramee, če se mi zaradi vas kaj pripeti, ne pozabite, da imam ženo in štiri otroke.
—  Le potolaži se. — Grimand, zamaši!               j V trenutku je Grimand zamašil La Rame*e-ju usta
ter ga položil na tla; preobrnil je naglo nekaj stolov, kakor da se je vršila borba. Nato je vzel iz ječarje-vega žepa vse ključe, kar jih je bilo notri, odprl najprej vrata sobe, v kateri so bili, in ko sta bila zunaj, jih je dvakrat zaklenil, nato sta odšla oba naglo po mostovžu, ki je vodil na malo dvorišče. Trojna vrata so bila po vrsti odklenjena in zaklenjena s tako točnostjo, da je delala čast Grimandovi spretnosti. Slednjič sta prišla na igrišče. Bilo je popolnoma samotno, nikjer nobene straže, nikogar na oknih.
Vojvoda je stekel k ozidju ter zapazil na oni strani tri jezdece z dvema prostima konjema. Menjal je z njimi neko znamenje, morali so biti pač zaradi njega tu.
Med tem je Grimand privezal vrv. Pravzaprav ni bila vrv, temveč klopec svile, navite na palici, katero je bilo treba deti med noge, tako da se je klopec sam odvil vsled teže onega, ki je sede! na palici.
—  Pojdi, pravi vojvoda.
—  Jaz prvi, Monseigneur? vpraša Grimand.
—: Seveda, odvrne vojvoda; če primejo mene, riskiram samo ječo; če pa primejo tebe, te obesijo.
—  Res je, pripomni Grimand.
In že je Grimand zajahal palico ter se spustil navzdol. Vojvoda je gledal nehote nekako strahoma za njim. Že je bil tri četrtine pod zidom, kar se utrga vrv, in Grimand pade globoko v jarek.
Vojvoda je zavpil, toda Grimand ni odprl ust; in vendar je moral biti težko ranjen, zakaj obležal je stegnjen na mestu, kamor je priletel.
Takoj se je spustil jeden izmed mož, ki so čakali, v jarek, prevezal Grimanda pod ramama s koncem vrvi, in druga dva, ki sta držala vrv na drugem koncu, sta potegnila Grimanda k sebi.
—  Splezajte dol, Monseigneur, pravi mož, ki je stal v jarku; vrv visi samo petnajst Čevljev od tal. in tla so mehka.
Vojvoda je bil že na delu. Imel je težjo nalogo, ker ni imel več palice, da bi ga držala; moral je plezati z močjo svojih pesti, in to najmanj petdeset čevljev globoko. Toda, kakor smo že rekli, vojvoda je bil spreten, krepak in hladnokrven; predno je poteklo pet minut, je bil Že na koncu vrvi; kakor mu je bil rekel plemič, do tal ni bilo več nego pet čevljev. Spustil je vrv ter padel na noge, ne da bi storil kaj zlega.
Takoj je začel lezti po strmini jarka navzgor, in I na robu zgoraj je dobil Rccheforta. Ostala dva ple-
miča mu nista bila znana. Grimanda so nezavestnega privezali na jednega konja.
—  Gospodje, pravi princ, zahvalim se vam pozneje ; toda v tej uri ne smemo izgubiti niti trenutka, torej na pot, na pot! Za menoj, kdor me ljubi!
In dvignil se je na konja, spustil se v nagel tek, dihal s polnimi pljuči ter klical z izrazom neizrekljivega veselja;
—  Prost!... Prost!... Prost!...
DAriagnaa pride o pravem caso.
V Blois-u je dvignil d'Artagnan svoto, katero sa mu je bil odločil dati Mazarin za bodoče usluge, ker je želel, da pride k njemu.
Od Blois-a do Pariza je rabil navaden jezdec štiri dni. D'Artagnan je dospel proti četrti uri popoldne tretjega dne do vhoda Saint-Denis. Drugikrat bi bil rabil samo dva dneva. Videli smo že, da je prišel Athos, ki je bil odšel tri ure za njim, štiriindvajset ur prej nego d'Artagna.».                               *
Planchet se je bil odvadil naglega jezdarenja; d'Artagnan mu je očital mehkužnost.
—   E, gospod, štirideset milj v treh dneh! Zdi se mi, da je to dovolj za človeka, ki prodaja pražene mandeljne.
—   Kaj si res postal kramar, Planchet, in kaj misliš resno, životariti v svoji prodajalni, sedaj, ko sva se zopet našla?
—  O, odvrne Planchet, resnično, samo vi ste ustvarjeni za burno Življenje. Poglejte gospoda Atliosa-Kdo bi rekel, da je to oni neustrašeni klativitoz, katerega smo nekdaj poznali? Sedaj živi kot pravi gr° puščavnik, kot pravi kmetski gospod. Resnično, goS" pod, ničesar si ne morem bolj želeti nego mirneg* življenja.
(Dalje pride.)
frjioga „SoGe" št. 122. z dne 26. oktobra 1901
Ali videte, nunci, tudi v Cela priletnej-$ mož je že začela segati Vaša skrajno pre-^^ farbarija tako, dft so primorani tudi oni j-is soditi!
K, popje, popje, konec se bliža Vašega Lgpodstva in strahovlade, ker ljudstvo je za-i^o odpirati oči t
Iz kanalskega okraja.
Iz Kllila, — (Novo šolsko poslo-Ljei. Kakor Cujemo, se vrše resne priprave, I j, se v Kanala' postavi novo šolsko "poslopje. ','ršil se je tudi tozadevni ogled ter se dolo-Lo kraj, kjer bode stalo. Pozicija je jako ?,pa in se trg Kanal Ž njim okrasi. Naprava L^a poslopja pa je tudi jako potrebna. Stara* yla ne odgovarja zahtevam časa in je tudi .jjjo nezdrava. Spodnji prostori so tako vlažni, <i se celo o času suhega vremena pokazujejo M:$t na zidu. — Šola bo baje Štirirazredna.
roiasloiflpljs^pndte
se najlažje prodaja ia Tržaškem trgu potom mojega podjetja pod jako ugodnimi pogoji. Kupujem tudi na lasten račun po Jneunih cenah.
Vekoslav Plesničar
komisije in zastopstva
TRST
Ulica Gaetano Danizetti Itsv. 5.
Domače vesti.
Na koncert! - I>revi se bo vršil v „Tr-;ovskem Domu" lep koncert, kateri priredi .IVvsko in glasbeno društvo" s pomočjo ;!avm^a čeSkega virtuoza OndHčka. Ime On-ii irfk pač že samo na sebi najbolje vabi na koncert — zato pričakujemo lepe udeležbe >l fluvenske in druge strani.
Pivsko in glasbeno društvo t Bsricl naznanja, k bo imelo svoj VIH. redni občni zbor v nedeljo 27. oktobra 1907. ob 2. popoludne v lastnih prostorih v „ Trgovskem domu".
Spored: 1. Poročilo predsednika in tajnika. 2. Poročilo blagajnika in pregledovakev ter o računu za 1. 1906./7. in proračunu 1907./8. 3. Določitev društveniue za 1907./8. I Določitev časopisov za druStveae razgiase. 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh fre;iledovalcev računov. 6. Slučajni predlogi — f i ostjo ljubitelji glasbo dobro došll!
Posojilnica » Kanalu je darovala 20 K „Pev-keKiu   ju   glasbenem*   društvu"   v  Gorici.
Umrt |8  v Gorici FZM  baron  Catinelii,
atir.clii je b!I   ojen v Gorici leta  1840. — dokopali so gfu danes pop. v Šempetru.
Trgoiska šola — z Itškfn učnm jezikom. — Zredilo se je !! V Gorici se otvori trgovska ^a t. laškim učnim jezikom. Že vabijo za >pis. — Kakor deželni volilni red, tako so »tihotapili v deželno zbornico tudi trgovsko ^<o. Dala se je lepa podpora. Deželni odbor ~ trgovt:ko-obrtna zbornica sta potem z lah-*io dosegla laško trgovsko šolo. Gregorčič je adovoijen s tako 5oio — zato se p* ni čisto '-i pobrigal, da bi se ne uresničile laike na* 'fcae. Na občnem zboru trgovsko - obrtnega -•u^tva pa smo culi celo, da je odklonil iroaiemorio društva, v kateri se je energično zahtevalo trgovsko šolo, odgovarjajočo razmetan ia potrebam v deželi Društvo je hotdto skupen nastop državnih poslancev, pa ga je odklonil Gregorčič. — Da pri takih razmerah ftosezajo Lahi, kar hočejo, je umevno pač fcmo p0 sew> _ Voiiid I Le volite še Gre-goroiea, potem dobijo goriški Slovenci še več takih brc, kakoršno so dobili s trgovsko šolo !
Darovi za »Dijaško kuhinjo." — Ant. Kramar v Št, Petru je poslal 5 K, M. Klavžar, kmet. nadzornik v Gorici 4 K, in Jos. Ur-bančič, nadučitelj v Biljah 2 K. Druga zbirka profesorjev na tukajšnji gimnaziji znaša 18 K (torej s prejšnjo skupaj 43 K). V veseli družbi pri „petelinčku" se je nabralo 7*01 K in na račun mesečnine učencev je prišlo 5*20 K". "TS^^t!eT»ff^priŠio-n»hfestilo-*«^ošiljatvi 13l/s vreč krompirja in 7*90 K 'denarnih prispevkov. — Živeli darovalci! Spominjajte se prijatelji šolske mladine »Dijaške kuhinje" v družbah in pri veselicah 1 "*•' Ooora prilika za Inssriranje se hudi slov. trgovcem in podjetnikom pri družbi sv. C i r i 1 a i n M e t o d a na njenih novouvede-nih računskih listkih. Ti računski listki so se v kratkem uže precejTazširili ~po Slovenske m in brez vsakega dvoma se jih bo kmalu našlo v vsaki narodni gostilni, pa tudi v narodnih prodajalnah. Na hrbtu listkov se bodo natisnili inserati, ki bodo gotovo priporočene seznanili s slovenskim občinstvom. Cena inse-ratov je zmerna in se določi po dogovoru z vodstvom, ki je na razpolago za tozadevne informacije.
Prost Faidutti za slovanske kloflksles. — Ka-kor Cujemo, se prost Faidutti že pridno giblje okoli onih laških veleposestnikov, ki bodo volili skupno s slovenskimi, ter jim priporoča že sedaj, da naj volijo klerikalne slovenske kandidate. Kaj pravi k temu društvo veleposestnikov? Ali je to društvo popolnoma zaspalo, ali pa misli poslati v deželni zbor zopet take poslance, ki bodo slepo poslušali kakega izdajalskega klerikalnega voditelja ter tako delali škodo samim sebi? Veleposestniki bi morali stopiti na noge ter se pokazati može, ki gorijo za pror.vii kmetijstva, ne pa voliti farovške kandidate. Faidutti s svojo agitacijo ne išče koristi slovenskih veleposestnikov. Saj ga poznamo. Išče pa poti, ki naj bi vedle do tega, da bo on gospodoval v zbornici nad združenimi klerikalci, laškimi in slovenskimi. -- Laškim veleposestnikom Faidutti seveda pripoveduje, da slovenski klerikalci niso nevarni | Lahom, ker so zvarili tako lep nov volilni red, alt Bog varuj voliti naprednjake; ti bi bili proti Lahom. - Ali h ačejo veleposestniki imeti zopet poslance, ki bi tako slepo ! služili Faiduttiju, kakor so sedanji Pajerju? t Slabo spričevalo bi si dali!
„fiorlca" pripoveduje pogostoma, kako so delali laški liberalni poslanci proti sankciji volilnega reda, dasi je ' H sprejet z njihovimi glasovi v deželnem zboru ter ga je potrdil sam Pajftr še poprej v deželnem odboru. Ali „Goricau noče nikdar povedati, da so začeli laški liberalci misliti na to, da bi bilo prav, če *» volilni red ne dobil sankcije, še le potem, ko so videli izid državnozborskih volitev v Furlaniji, DotJe so bili vsi za nov volilni red, potem šele jim je strankarsko stališče velelo, obrniti se proti volilnemu redu. Takrat pa je bilo že gotovo, da zadohi sankcijo. Tako so ravnali laški liberalci — »Gorica" seveda tudi v tej reči ne more drugače kakor da laže. 1          Anonimna plsrno je dobil danes neki goriški
trgovec o jedni službujoči osebi. Ker so take reči jako važne in ako ima pisec količkaj poštenega namena, naj bo tako dober, da se osebno zglasi in popolni svoje pisanje. Naj doprinese le en sam dokaz o vsem tem, kar trdi v pismu.
Tisti. V poslanca ŠtreMJa se klerikalni falotje venomer zaganjajo. V »Prismojencu" od četrtka pravijo, da hoče Štrekelj obstruirati nagodbo, in zraven je slepar vskliknil: Ali Štrekelj teko dela za kmeta! — Tisti čas, ko je far-ška lumparija v „Prisniojencu" zagledala beli dan, pa se je že začelo vršiti prvo či.tanje nagod.be. — Lump, ki se zaganja v Štreklja, je tako dobil za svojo laž hitro po čeljustih! j          Prekliei',   -—   Pri  ustanovnem  shodu
| »krščansko  mislečega"  učiteijstva v „ŠoI. Domu" je po klerikalni vesti izjavil učitelj-! skt kandidat Ambrož  Rusjan,  da je učitelj
Bric učil otroke žvižgati za Gregorčičevo slavnost v Rihembergu. Pri sodniji pa je besede preklical in se zavezal plačati stroške. To v znanje tudi drugim prizadetim gospodom okoli »Gorice*.
Da ZnKalO davka — s tem farbajo kleri-klerikalci kmete po shodih za »Kmečko zvezo". Kdo pa je tisti, ki jih zniža? Ali morda Gregorčič? To je oni Gregorčič, lE^r državnem zboru takrat, ko je šlo prav za znižanje davkov ubogemu kmetu, glasoval proti znižanju davkov za kmeta; glasoval je v prilog grofov in baronov. Tak je pogla?ar klerikalcev, tako dela proti kmetom. Iz tega se vidi, da je zatrjevanje o znižanju davkov čisto navadna klerikalna laž in nič drugega. S takimi praznimi obljubami samo lovijo kmete, da bi dali 00 deželnpzborskih volitvah zopet svoje glasove klerikalnim kandidatom. — Klerikalci pa so tudi deželne davka zvišali. Tekom zadnjih 6 let se je to zgodilo prav občutno. ~ Kmetje to močno čutijo. Torej kedo je tisti, ki verjame Klerikalnim lažnikom, da znižajo davke?!
BGorrlire frlulano" v Gotici blati že nekaj Časa v vsaki številki Slovence na najgrši način, To beležimo, povdarjaje znova in znova škandal, da dobiva ta ultralaški list podporo pri deželnem hipotečtiem zavodu, kateremu predseduje slovenski ..katoliški" poslanec Bolko.
„SU8 trpin«." — Prismojene« se je zlagal, da mu je napisal članek „Glas trpinov" neki kolon. •— Kolonom res treba pomagati ter vstvariti pravično razmerje med kolonom in gospodarjem ali z lažjo to ne gre. Klerikalci pa le lažejo, zato tudi nikdar ne storijo nič za kolona. Gorje onim kolonom, ki so pod duhovsko pestjo. Nuuci pa so najboljši prijatelji bogatašev, ki imajo tudi kolone. — Kolonom mora priti odrešenj«, totla pride le od strani naprednih poslancev.
0 Mllfanetih med Slovenci govori -- kdo ? • „Corriore Friulano" 1 Laška prismoda ve, da jo med Slovenci jako malo analfabetov. Ali v Gorici med Lahi jih je toliko, da Bog pomagaj! (J00O jih je - povdarjamo da med Lahi l Oe vzamemo, da ja Lahov v Gorici okoli .'4.000, jo pač strašno to, da je med njimi kar (5000 analfabetov 1 Morali so otvo-riti letos šolo za analfabete v Gorici. Oglasilo pa se jih je malo, znamenje, da se predobro počutijo v analfabetstvu!
Upokojeni* orožnikom, ki bivajo ob črti
državnih železnic, so se dovolile znižane cene na železnici. Pojasnila dajo društvo upokojenih orožnikov na Dunaju.
KobariŠM gospod dSkan se jezi radi dopisa v „Primorcutt 11. t. m., ker ni bilo na posvetovanje glede ustanovitve sirotinskih odborov nobenega duhovnika razven njega ter pravi, da je bil on pooblaščen povedali v »ji-hovem imenu, da bo >••> koristno zadevo podpirali. — Že prav! *", stara reč je, da na shode, kjer treba p o m a g a ti, gospodje nunci neradi hodijo, na shode, kjer kaže dobiček, pa gredo vedno, kadar kdo hoče.
„SWBQda", glasilo svobodomiselnega narodnonaprednega dijaštva, se tiska sedaj v Ljubljani. List je dobro urejevan, zato ga priporočamo. Posamezna številka slane 30 v; pričakujemo pa, da se cena prav izdatno zniža.
MSl0»inl|8a je izšla v četrtek 2. številka z zanimivo vsebino. List priporočamo. Posamezna številka stane 20 v. Dobiva se tudi v Gorici v Gabrščekovih knjigarnah.
Povišanje plač uradnikom Južna železnice. — Vprava južne železnice je svojim uradnikom s 1, t. m. plače znatno povišala. — Sedanji naslov uradnikov 9. in 8. razr. (oficial in visi oficial) se nadomesti z naslovom „re-vident" oziroma „viši revident".
Zanimiva razpra« pred tukajšnjo okrožno sodni jo bo dne 7. novembra t. 1. Razprava se bo vršila proti mestnemu uradniku Pa-goni-ju radi znane katastrofe v ulici proti Soškemu mostu, kjer je zasulo več delavcev.
Urh, brat dr. Andreja Pavlice in sin slavnega očke Pavlice iz Rihemberga,  bi rad
prišel za narfučitelja v Rihemberg. Pa ne ho nič. Svetujemo mu dobrohotno, naj kar uma-kne svoje želje. Iz Rihemberga nam pišejo, da ne marajo takega učitelja, ki preveč spominja na očeta. Riheniberžanom je tudi živo pred očimi, kako je bilo tam poletj v lepi noči ob poznih urah. Nekaternike je stalo veliko truda, da so laško damo pregovorili, da ni prišla vsa tista več v laške liste. Urh že ve, kako je bilo — zato pa naj ostane lepo skrit tam, kjer je. — Za vse je na razpolago * dovolj prič.
Goriška slovenska mladina se tem potom
najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je plesni venček dne 19. t. m. tako krasno vspel. Posebno izreka zahvalo tudi vsem gospodom, ki so preplačali vstopnino, in sicer: gg. Zaje 10 K, Dr. Derma-stja 3-50, Černetič 7 K, Breščak 3 K, Rud. Drufovka 3 K, Novak prof. 210 K, Rusjan 2 K, Cigoj 2 K, N. N. 2 K, Duša 2 K, Albin Jeretič 2 K, Boštjani 2 K, Schercer 2 K, Al. Drufovka 2 K, Pe&nko 2 K, JjaMl 2 K, Omersa prof. 2 K, Ant K#%2 K, P. Gruden 2 K, Rozine 2 K, svet. Plohi poslal 1*50 K, N. N. 2 K. Zahvaljuje se tudi gg. Breščaku in Medvedu za zrcala.
Klerikalci 83 toliko zaletava]« i dobrega posltnca
Štreklja -- namesto da bi si dali posla s svojimi možmi. Naj rajši malce prerešetajo tistega GostinferjH. Čemu ne povesta nič »Gorica" in »Prim. list* o razpravi, na kateri je bil dični katoliški poslanec Gostinca* moralno justificiraa ?!
G. Julij Novak, mestni tajnik, je na političnem shodu pri Didiču v Idriji dne 24. aprila t. K Gostiuftarjevo delovanje pri raznih klerikalnih društvih v njegovi navzočnosti podvrgel ostri kritiki in med drugim tudi omonil, da je pri »Delavskem stavbnem društvu" v Ljubljani včasu, ko sta imela ključe od blagajne Gostinčar in dr. Krek, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld. Gostinčar jo vložil proti g. Novaku tožbo zaradi razža^jenja časti. Prva obravnava je bila pred okrajno aodnUo v Idriji. Obtoženec Julij Novak je nastOf il dokaz resnice ter v to navedel priče, ki bi naj dokazale, da je v času, ko je bil tožitelj Gostinčar odbornik »Delavskega stavbnega društva" in imel skupno z dr. Krekom ključe od blagajne, res zmanjkala večja vsota denarja iz blagajne. Zaslišane so bile razne priče. Svedok Stan o ni k, ki je bil v letih 1900. do 1902. podjetnik pri »Delavskem stavbnem dništu," je izpovedal, da sta imela v tem času ključe od blagajne včasih Gostinčar, včasih pa dr. Krek. Alojzij Č a t a r je dal na zapisnik, da se je v Času, ko sta imela ključe od blagajne Gostinčar in dr. Krek, med delavstvom splošno govorilo, da je zmanjkalo iz blagajne več denarja.
Dr. Krek je pritrdil neki ženski nekoč: »Poglejte, saj tudi tukaj vblagajni manjka .1000 gld., pa sva imela samo jaz in Gostinčar ključe!" Dr. Krek je bil za pričo zaslišan na Dunaju, kjer so ga pa, kakor se je uradno konštatiralo, pozabili zapriseči. Dr. Krek je izpovedal, da je imel takrat, ko je dobilo društvo 5000 kron podpore, ključ od b 1 a g a j u e Gostinčar, duplik^t pa on. Nekoč je zmanjkalo v blagajni okoli 2000 K. Takrat je bil navzoč Gostinčar in temu je rekel, naj denar poišče. A pri skontraciji je bilo prisojnih tudi več delavcev in napram tem je on (dr. Krek) rekel: »Kako je to, daje zmanjkalo 2000 kron, ko imava včndar kljnče samo jaz in Gostinčar!" Tem svojim besedam je takoj pristavil: »Pa ne smete misliti, da je Gostinčar d e fr a v di r a 11" Kasneje je priča našel pomoto, ki je povzročila miserglede manjka. Bila je pomola v zapisovanju, ker se je zapisala neka vsota mesto med izdatke med prejemke.
Na podlagi izpovedb teh prič je  pvvi m sodnik toženca J. Novaka oprostil, češ, da je np op olnoma doprinesel dokazre 8-nice, ki gaje nastopil." Prizivni senat
J. Medved
MCA, Csrso Jusijja Verdi st. 38.
Pelerine . . . po K 16 Zimske obleke . . „ „ 30 Površne zimske suknje „ „ 3D
ijn
priporoča
v Ljubljani je po daljšem posvetovanju Go-stinčarjevo pritožbo v celem obsegu zavrnil.
S tem je Gostinčar moralno justificiran.
Torej namesto da se zaletavajo neopravičeno 7 druge, naj čistijo rajši svojega Go-stmčarja. Pred klerikalnimi pragovi je vse polno umazanosti!
Dopisnica, oddana dn* 29. Jan. 1903. v Trstu, vročena  naseljencu v Gorici danes 26. okt. 1907.
— V rokah imamo tako dopisnico. Iz peča-tov je čisto jasno razvidno, da je bila od- i dana v Trstu 29. jaa. 1903.; v Gorico je dospela takoj drugi dan 80. jan. 1903. — ali vročena je bila stranki danes. Vse to spri-čr'ejo poštni pečati. Torej skoro 5 let je ležala dopisnica na pošti v Gorici.
»Primorski list" - pleše. — Znano je, .- kako je rohnel . nPrim. list"_p.rofi_R!esu,_ znano tudi, kako rohni še dandanašnji, ali le, kadar govori s — kmetom. V četrtek brumnt lokvarski župnik Plesničar stresa svojo jezo radi plesa na 2. strani „Primor-skega lista". Pravi, da se pomaga hudiču služiti —na 4. strani tega lista se pa nahaja vabilo na ples v »katoliški« dvorani v Gorici. „Primorski list" torej vabi na ples mestno gospodo, kmet pa ne bi smel privzdigniti noge na plesišču. Pa tudi neko razliko so že napravili. Ločijo namreč »katoliške" plese in pa »liberalne«. Na »liberalnih" je seveda hudič vmes, na »katoliških" ga pa seveda ni. Morda začno plesati še nunci — saj ni hudiča na »katoliških" plesihl — V »Centralu" pa je — hudič! Je, je, nič se ne smejte! Mladina pravi, da ni klerikalna, torej tudi ples ni »katoliški". Ergo je na plesišču v »Centralu" hudič vmes! — O, ti križana Mati Božja!
Na 6 tednov Ječa je obsojen mladič G. Mlakar s Cerkljanskega; obtožen je bil, da je hotel posiliti neko mlado punico.
Ušla {S lahkoživka Ana Kovacs, 28 let stara, nekje na Ogrskem doma. »Gospodinja" je naznanila njen beg na policiji, kamor pa je prišla Ana sama s svojo delavsko knjižico, da jo podpišejo. Obsodili so jo na 48 ur zapora.
Čez Me]0 so poslali v Italijo 36-letnega G. d' Ambrogio in 38-letnega L. Sebasiianutti, ki sta presedela 3 mesece v tukajšnjih ječah radi tatvine,
»MliŠ" je rekla v Krminu neka gospa eksekutorju. Ta je naznanil razžalitev sodniji, katera je kaznovala gospo na 3 dni zapora.
Popravek. — Napad, o katerem je govora v dopsu iz sežanskega okraja v št. 319., se ni dogodil v Eazljah, ampak v Štorjah, kar s tem popravljamo.,
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Ponočna služba v lekarnah. — v času od
27. t. m. do 3. novembra t. I. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner.
Orkestrijon »Delfin". — Opozarjamo si. občinstvo na ta inserat. Orkestrijon »Delfin" je jako pripraven za hotele, restavracije in večje krčme. Glasba istega je neprekosljiva in zavzema prvo mesto med instrumenti na valj. — Edino zastopstvo in zaloga za Goriško ima g. Rajmund K r e n, v Gorici, Gledališka ulica št. 9—11.
Dobro domaČe zdravila. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsiei comp. s sidrom (nadomestilo za »Anker-Pain-Expeller"), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1-40 in 2 — za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Zvoki Iz Otroških tet. — Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo „ časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni.  Tembolj veselo  in obenem  tožno-
milo čuvstvo se pa polasti vsakega zemljami, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se gladile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad ? Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti is današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikam* pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto.
OV
je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenclcami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodnljako zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje Jivota. — BoMine olajSuJoCe in okrepJujoCe ata-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orlff. steklenica K V90
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
L. Glinbich, A. Gironcoli.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Slovenska lomni mila. — Milo je potrebno kakor vsakdanji kruh. Tudi vsak Slovenec ga rabi in ob letu in dan porabi precej mnogo. Toda doslej se še nikdo ni pobrigal, da bi poskrbel izdelovanje tega potrebnega blaga. Vse milo kupujemo od tujcev, Lahov, Nemcev, Židov. — Izdelovanje mila je jako priprosta reč. In vendar se doslej ni lotil tega še nobeden Slovenec! Hoffmann v Gradcu in Schicht gori na Češkem sta nabrala veliko tisočakov po Slovenskem. Poleg njiju žanjejo razne laške in nemške tovarne.
Vse kaže, da se take tovarne izborno izplačujejo. Tujci so obogateli, zakaj bi ne poskušal uspevati kak Slovenec ? 1
Goriška tovarna mila je vseskozi narodno, domače podjetje, zato je dolžnost vsakega Slovenca, da kupuje in rabi to milo.
Nikar pa misliti, da hočemo tu apelo-vati le na geslo »Svoji k svojim I" — Ne, le to hočemo, da vsakdo to milo poskusi, — in prepriča se, da je povsem dober domač izdelek. Naj nikdo ne misli, da morda Schicht dela čudeže s svojim „jelenčkom", mož je razumel reklamo, milo je pa isto kakor mnogih drugih tovaren. — Loj, olje, maščobe, kolofonija, soda in vse, kar se še rabi, je povsod enako; kakoršne surovine gredo v kotel, taki izdelki pridejo iz njega: enako v Trstu, Gradcu, na Češkem, kakor — v Gorici.
Zato ne dajte nič na bobnečo reklamo v tem oziru, marveč le brez skrbi poskusite naše domače milo, ki je izborno in po konkurenčnih cenah. — Kdor ga poskusi, bo zadovoljen.
Tovarna izdeluje vsa običajna mila za narodno rabo. Kmalu pa bc izdelovalo tudi 6 vrst dišečega in toaletnega mila.
Ako bodo rojaki podpirali to domače podjetje, bo brez dvoma izborno uspevalo. Potem se marsikak rojak ojunači ib ustanovi kako drugo tovarno, n. pr. za figovo kavo, užigalice itd.
Lepak Z urniki železnic, parobrodnih voženj in pošt izide prve dni novembra po končno določenih vožnjah za celo zimsko dobo.
Ta naš lepak je že široko znan in udomačen. Pošiljamo ga brezplačno naročnikom BSočes in še mnogim hotelom, gostilnam, kavarnam. Povsod visi v celi deželi in tudi zunaj nje. Zadnje čase tudi na Gorenjskem.
Da imajo oglasi na lepaku polno vrednost skozi celo leto, smo poslali urnike za poletno dobo posebno tiskane, da so jih nalepili čes zimske urnike. Tako je ostal lepak celo leto dober.
Tudi za bodoči lepak je določenih 48 prostorov. Prednost dajemo narodnim tvrdkam. Le v kolikor bi teh ne bilo dovolj, sprejmemo oglase neslovenskih tvrdk, ki se nam naravnost vsiljujejo!
Vinska razstavi li vlisM snaa) v Dornborgu.
— Vinarsko društvo in županstvo v Dorn-bergu priredita tudi letos vinsko razstavo z vinskim semnjem in sicer dne" 9 10. in 11. novembra. Otvoritev razstave je 9. ob 11. pradp. Dne 10. (v nedjeljo) ob lO1/* predp. vršil se bode vinogradniški shod s predavanjem o kletarstvu.
_____ Razstava u rokodelsko tehniko«— Obrtni
pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja, da se v kratkem otvori na Dunaju razstava za rokodelsko tehniko. Razstava je posebno važna za peke, sodovičarje, knjigoveze, rokovičarje, krznarje, jermenarje, instalaterje za elektriko, cizelerje, ključavničarje, kovače, mizarje, kolarje in tesarje. V posebnega ozira vrednih primerih se more onim manj premožnim, ne na Dunaju bivajočim obrtnikom, ki dokažejo, da nameravajo v svojem obrtu vpeljati ali preurediti strojni obrat, podeliti ustanove za obisk te razstave. Tozadevne z ubožnim izpričevalom opremljene koleka proste prošnje je najkasneje do 1. novembra t. 1. vložiti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu.
Kriza na ameriškem denarnim trgu. — Na ameriškem denarnem trgu je nastala velika kriza. Banka Knickerbacker trust je morala zapreti svoje urade, ko je deponentom, ki so jo naskočili, izplačala osem milijonov dolarjev. Mnogo tvrdk je naznanilo svoj faliment. — Tudi na Holandskem imajo denarno krizo.
Zopet napredek. — Tvrdka Pregrad & Čer-netič' otvori te dni prav velikomestno permanentno razstavo pod imenom „Beclamu.
Ker je znano, da ta tvrdka koraka z novejšim modernim časom, nas že vsled tega dela radovedne, kaj nam zopet prinese lepega in novega.
V šolo grem skoz blisk in tresk
a sem vedno zdrav in čvrst. Zakaj? Zato — ker mi da mama na pot vedno po 6 Fay-ovih Sodenskih mineralnih pastil. Tako mi ne škoduje ne ojstri zrak med potjo ne suhi zrak v Šoli; drugi otroci imajo zamude, a jaz vedno, točen. Zato se imam zahvaliti le Fay-ovim pristnim Sodenskim pastilam, in drugi otroci naj bi me posnemali. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile stauejo K 1*25 vin. škatljica in se dobe po vseh*lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Glavno zastopstvo za Ivstro-OgTSko: W. Th. Gnntzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 6.
Politični pregled
Poslanska ZbORilea. — V seji v četrtek |e naznanil predsednik Weisskirchner izid volitev v kvotno deputacijo. Med izvcljenimi je poslanec Povše. Potem je izrakel svoje obžalovanje radi škandala med Sternbergom in soc. demokrati. Zbornica je razpravljala potem o nujnem predlogu posl. Hlibovickega glede gospodarske ločitve Avstrije od Ogrske. Predlog je bil odklonjen. Posl. Breiter je svoj nujni predlog umaknil, nakar je pričelo prvo čitanje nagodbene predloge. Govoril je prvi Choc. Potem je tratil čas prismojeni grof Sternberg z dolgim govorom, v katerem se je zopet zaletaval v soc. demokrat'. Včeraj je govoril Chiari, ki je grozil vladi, da Nemci preprečijo nagodbo, ako bi vlada skušala pridobiti Slovane z narodnimi koncesijami. Lueger je govoril protf Madjarora, naj se jim ne da nobene konces*!* v armritjem vprašanju. Zahteval je tudi p.^t. •« la o Bosni in Hercegovini, ki sta  upravlja.,,  kakor dve
magjarski provinciji. Potem sta govorila T lenbogen in Fiedler.
Peric je naglašal, da morejo Hrvatje, i I gospodarskih razlogov biti zadovoljni z D j godbo. Seja  zopet v ponedeljek.
deška ministra dr. Foft in dr. pacak stal izročila včeraj svojo demisijo ministerskenuj predsedniku.
V  ffllnlsterstvo vsopita na mesto Fofta ir, Pacaka en češki agrarec in en češki kleri' kaleč. Mogoče se to zgodi po rešitvi na". godbenih predlog.
V   »Zvozi južnih Slovanov" vlada giedž poJ litičnega položaja in glavnih političnih vpra. sanj popolno soglasje. — Vse vesti o nkrizi* so izmišljene.
Uboga Bosna I — Nagodba ne menja po. ložaja v okupiranih deželah. Bosna ima 239 ljudskih šol a 586 orožniških postaj z 23oq orožniki. Za učitelje se je porabilo leta 1905 svoto 741.720 K, za orožnike pa 3,765.200 K
Bazne vesti.
Cesarjevo Zdravje, — Zdravstveno stanje cesarjevo je sedaj tako povoljno, da se ne bodo več izdajali buletini,
Namestnik princ Hohenloha v slovenski umetaišu
razstavi, - V četrtek opoludne je obiskal razstavo namestnik princ Hohenlohe. Odličnega gosta so pričakovali predsednik razstave, vi-i šjesodni svetnik Mihael Gabrijelčič, odbornik dr. Josip Abram in umetniki Marin, Gerbii in Globočnik. Namestnik se je nudil v razstavi dobre pol ure, si je z velikim zanimanjem ogledoval razstavljene slike ter opeto-vano izražal svoje priznanje. Naglašal jo, da bi bile razstavljene slike v diko tudi vsaki večji razstavi. Pohvalil je slovenske umetnike ua njih napredku ter je izrekel tudi odboru vse priznanje. Svojemu velikemu zadovoljstvu je dal izraza rekoč, da bi drage volje šel na roko, ako bi bila njegova pomoč potrebca.
AKad. društvo slov, agronomov »Kras" ni p*
Raju priredi svoj I. red. obč. zbor 28, t. m. ob 7. uri s sledečim vsporedom: 1. čitauje zapisnika; 2. poroMlo odbora5 3. volitve; 4. samostojni predlogi; 5. slučajnosti. Lokal: It. Holzer XVIII. Turkenschanzstr. I'J. Slovanski gostje in prijatelji društva dobrodošli!
Štrajk trgovskih pomočnikov se obeta v Trnu, , in sicer utegne izbruhniti že v ponfleljak,     ]
Lastnega 9 mesečnega otroka Je vrgla t #j
Djak na Vrdeli pri Trstu služkinja Emilija Furlan. Otroka so našli v četrtek zjutraj. Emilija Furlau je na policiji priznala svoj zločin. Otroka je imela s nekim V. Hnielja-kom, ki jej je baje prigovarjal, naj na kak način odstrani otroka.
Strašne reči Med nemško aristokracija. -
Nemčija ima velik Škandal. Vrši se razprava grofa Moltkeja proti Časnikarja H;irdenu, ki spravlja na dan strašne pederastne reči, ki so se vršile med oficirji, celo med cesarjevimi adjutanti.
Šele za Lahe In Hrvate ler Slovenci t Istri,
— V Istri je približno 136.000 Lahov in 200.000 Hrvatov in Slovencev, Lahi imajo 67 šol s 198 razredi, Hrvatje 69 šol s 101 razredom, med temi samo eno 5 razredrt ljudsko šolo; Slovenci 24 Sol z 39 razredi. Lahi imajo 16 enorazrednic, 14 dvo-, 140 tro-, 6 četvero-, 14 petero- in 3 šestrazred-niče. Hrvatje: 44 enorazrednic, 20 dvo-, 4 tro-, 1 petrazrednico. Slovenci: 12 enorazrednic, 12 dvorazrednic in 1 trorazrednieo. — To govori jasno, kako slabo je preskrbljeno v Istri za slovansko Šolo.
Povoden) sa Notranjskem. — P< i-.?ski dolini na Notranjskem okoli Kuežaka je bita velikanska povodenj. Poljski sadeži so vsi uničeni, ker so pod vodo.
Nova senzacllska Iznajdba Edisone«? - z«*
neinu iznajdUelju Edisonu 3e je posrečilo rešiti problem, zdrava in cenena "stanovanj* preskrbeti. Edison je namreč iznašel posebne vrste cement, s katerim se v teku 12 c? lahko sezida dvonadstropna hiša, v kateri je prostora za tii družine. V šesti dneh postane
fllaiNifakturna trgovina
A. BISAIL - Gorica v hiši Jonta
Po konkurenčnih cenah !
priporoča novo dospelo jesensko in zimsko
volneno blaga za ženske;  možka sukna;
iiforštanje; kovire; odeje; zdravstveno
f atellin itd.
Vzorci pošt. prosti.
0 stavba zelo trda, takorekoC nerazrnSljiva. Pred ognjem je popolnoma varna. Po Ediso-¦jjvem pripovedovanju stane taka dvonadstropna hiša za tri obitelji samo 5000 kron. jjDBJditelj pa zagotavlja, da bode zamogel pasoma ceno za polovico zmanjšati.
Mednarodno tekmovanja v zrakoplovstvu se vrši
f St. Li°su v Ameriki.  Tekmuje osem zra-
vov.                ..          •>;.','„. V^vi «*
Nemški zrakoplov »Pomera« je dospel »3. t. ni. na amerikansko obrežje. Plul je ^ 1000 angleških milj.
Potres V Kalabriji. — Kalabrijo je obiskal jopet stražen potres. Poročila pravijo: ~*Ma-jjggero" v Rimu poroča, da jo bil potres v t'ataozaru silen. Prebivalstvo je vse prostrano bežalo h hiš. Med kaznjenci v ieči je nastala panika. Obupno so prosili pomoči, ijurnatelju kaznilnice se je posrečilo, da jih « pomiril. V Roceella, Joniea, Reggio in irugib krajih je provzročil potres grozne pri-¦|Oie. Prebivalstvo je bežalo iz hiš. Ženske so tkalo. V Gerace se je zrušil monuraentalni zvonik, stolnica je zelo poškodovana. V Si-•opoli so pustili kaznjence na piano ter jih planili v šotorih. Brancaleone je na pol po-n&eu. Mnogo hiš močno poškodovanih in bati g je, da se zrušijo. Vsled neprestanega dežja ¦e položaj še težavneji, ker ni možno priti prebivalstvu na pomoč, Ferruzzani, ki je baje razdejan, ni trpelo vsled potresa leta 1905. jji mesto nesreče so odšli pomožni vlaki z »ženirji, uradniki in pomožnim materijalom. prebivalstvo v Messini je prenočilo na platem. Ferruzzano je popolnoma razdejan. 200" i r 1 i č e v leži pod razvalinami. Državni svet je pooblastil ministra javnega zaklada, da odpošlje v Kalabrijo potrebno pomoč in da ukaže iivršiti najnujneja dela.
Laska vlada je nakazala za ponesrečence :t Kalabriji 100.000 Ur.
Pes pomagal redarja. — Nadzornik redar-itvene stažnice v ulice del Belvedere v Trstu, tebinšek, je po noči poslal redarja Padovana, naj gre pogledat na ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi, če morda spi tam neki Hatn-taerle. Redar je šel. Mej potjo se mu je pa pridružil velik pes. PriSedfii pred ljudsko prenočišče, se je pes lepo vstavil pred vrati, * redar je vstopil. • In res je redar našel tam isknnpga Hammerla, ga aretoval in ga odvedel seboj. liammerle se je delal, da gre rad in T»led tega ga redar ni zvezal. Zunaj, na nlici, i? jima je zopet pridružil pes. Ko so bili kakih iOO korakov daleč od prenočišča, jo je pa liammerle pocedil po ulici Pauliana navzgor. Redar pa za njim, a pes je dirjal! poleg redarja. Redar je bil že ves zasopel, ni mogel več. Kar mu je šinila v možgani dobra misel: Obrnil se je k psu in mu velel: ,Primi ga, primi ga!" — Tedaj pa je pes — ki je očevidno le čakal tega povelja — Aočil in h kratu je bil poleg bežečega: prijel ga je za ramo in ga zadržal, dokler ni prišel do njega redar. Seveda je redar Ham-aerla to pot vklenil in ga tiral na stražnico: aa eni strani vklenjenega je zmagonosno korakal pes, a na drugi redar. Prišedši do stra-¦aice se je pa pes izgubil. Pes je podal do-iaz, da bi bilo res dobro uvesti na policiji t»sjo službo, kakor so govorili že tam me-wa julija t. 1.
Ta povest spada med najlepše zgodovinske povesti, kar jih imajo Hrvatje, med najzanimivejše, kar jih je spisal Šenoa, in med najpopularnejše, saj je junak te povesti kmečki kralj Matija Gubec, vodja največjega kmečkega hrvaškega punta, ki se je raztezal tudi po Slovenskem.
a N.ro 715|06.
OBJAVA.
Upoštevaje nadaljevano negotovost na denarnem trgu in oziraje se na izvenredno dohajanje prošenj za posojila je sklenil kuratorij podpisanega zavoda znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95°|0 njihove nominalne vrednosti na 94°|0 za posojila ki ne presegajo 20.000 K in na 93°|0 za posojila nad 20.000 K.                  '                       '
V Gorici, 24. oktobra 1907.
Raunateljsfoo deželnegojiipolečnega zaDoda,
&t)jižetfi)Osf.
KlVOdlla za navajanje kilometerskega ka-alca. Sestavil K. Meglic. Eilometerski *&zalec za najvažnejše železniške postaje T Avstro-Ogrski in Bosni. Uredil A. Šulgaj. ena 60 vinarjev. Izdalo in založilo ,,Sloven-^o trgovsko društvo Merkur8 v Ljubljani.
Kmečka piSOlHltea, — Spisal Andrej foavc, pot. učitelj za kmetijsko zadružništvo sa štajerskem. V Gradcu 1907. Tiskarna sv. lifila v Mariboru.
Anten Medvad: Za pravdo in srce. tragedija v 5. dejanjih. Založila „Xatoliška 1A varna*. Velja vezana knjiga 3 K 50 vin. Zadaja knička lajskl. — Zgodovinska po-Vest iz 1. 1573, Spisal Avgust Šenoa, iz hr-**#iQe poslovenil L. J. Založila „Katoliška ^kvarna«. Cena broš. 1 K GO, vez. 2 K 60.
Snežno-belol
se opere s
SchichH
MILOM.I
Pristno le z znamko Jelen" in z mesom „SCHICHT'.
Glasovir
Dosendorfer
proda se poceni.
Haslov pove* npravništvo.
GLASOVIR
dobro ohranjen,
proda se radi selitve
ulica Pietro Mi 8, L Postranski asttk!
Dragoceno verižico dobi zastonj in poštnine prosto, kdor nam poSlje IOO naslovov rokodelcev, uradnikov in delavcev, katerim pošljemo potem nnS novi cenik. Z% 200 naslovov pa pošljemo povrhu še dragocen prstan. — Vsak naslov naj bo napisan na približno 8 fin visokem in 10 cm dolgem listku. Naslovi naj bodo razločno pisani in sicer: Ime. priimek, stan, kraj, zadnja pošta in dežela. Iz enega kraja naj se ne pošlje veC nego 10 naslovov.
Po dovršeni kontroli naslovov, pošljemo nagrado.
Jak. KČnig, zaloga ur
Dunaj VII/l.
Na srečo!
mesto K iO'-~-samo   „    3*70
— - stane lepa GLORIA. srebrna 30 ur idoCa amter-remoBtolr ura s sekundnikom. i« kolesje % iep,> izrezljanim okrovom ter lepo pozlačeno alt posrobrani) ver ižico r obeskom ntano samo Iv 3*70. — Dni jo Iona pozlačena 110 ur idoča roimmto!r-nra 1» švicarsko kolesje, z lepo pozlačeno verižico mimo K 5*50. Ya vso uro so jamči pismeno t? leti.
Odpošilja proti povzetju oilpofiiljalna tvrdka
S. Kohane, Krnkuu 127.
'/,% neugajajoče m dfenar vrne. Mnogi naročniki ho naročila ponovili.
UP F Vfllffili v Novem mestu lil. II. lUlulu (Budoltovo ::Kranjsko)
|e uredil In izdal:
1 Mi-jmiM red i soii jraiM j=HS
len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem fu
hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani;
cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2. OlretDla tarifi ~r
skem jeziku pred sodišči;  sodne  pristojbine.
Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. -
Knjigi se dobivate v .»Slovanski knjigarni."
A, Gabraček v Gorici.
.......................-.   PAKOBRODNA DRUŽBA.   •-••.......—
Seuemo-nemški bloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOYD-BREMEN)
Redne parobrodne črte  iz Bremena  v  Kovl-York,   Balttliiorc,
Galvestnil, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne AkIJC,
Avstralije itd.
Parobrodi Nemškega severnega LlOyda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11  velikih  najmodernejih   parnikov  v j delu. 201 manjših parobrodov. ! brzih. opremljenih z modernim komfortom.
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema j vijakoma za transoceanske vožnje, od ka- | terih 30 s 15.0(0 ton.                                 j
11  velikih  parobrodov  za  prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.          |
Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17i
ki preplevejo ocean v 4 dneh. ¦*" 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih-— Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. -=
Informacije in pojasnita daje
Glavni zastopnik v Trsta Piazza Giusepplna  1.
Telefon št. 2088.
F. STUMPE
Hočete
I kupiti po ceni in dobro prauobaruno blago?
Mara Jirsova, učiteljeva soproga in \ lastnica tkalnice v Novem Hradku na r pruski meji na Češkem               •
izdeluje kauafas, cefir, damask, platno, kroazej, parhent, brisalkd, žepne robce, frotirke itd. Poskusite in prepričajte se, da Vam I Slovanka bratski postreže.
Slovan k Slovanu!
\                 UzorcI zastonj.
Po ceni meso
dajejo veliki Bieneudorfski domaČi zajci, kateri tehtajo do 30 funtov, AngleSki, francoski, belgijski in llanderski domaČi zajci in jarci; dalje plavi dunajski, normandski in lotrinški veliki domaČi zajci (S tednov stari po K 1*50; plemenski po K 5 in vise, — Golobe, ko-koSi, jajca za valenje in Žlahtno sadje vseh vrst  razpošilja  po  ceniku 8chwab,  Dunaj,
Wiedner Hauptstr. 127. Uienhofske velike domaČe zajce, športno in domaČo perutnino vseh plemen razpošilja S c h vab, Dunaj, V/2. Hauptstrasse 127. Ilustrovan cenik s pojasnilom v plemenih se dobi zastonj.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kotače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne plnce itd. Prod* ja razliCna fina vina In llkarjo na drobno aH v originalnih butelkah PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo »p* po Jako zmernih cenah. *"••
Na novo otvorjen
Instalirani „Qntra\"
na tekališču 3os. Uerdi št. 32
v higi „Centralne posojilnice".
Na novo prirojen restavrant s 6 velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče, pripravno za klube.
Izborna kuhinja. Bazlična vina I. vrste. Pivo iz najboljših tovarn; pristno Pilseusko, Dreherjevo itd.
Zmerne cene in dobra postrežba.
Za obilen obisk se toplo priporoča ' Pavel H6nsch, restavrater,
SVETOVNO  ZNANI=
BRATOV  BRANCA  V  MILANU
FERNET-BRANCA
ledini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna greirčica «veta i
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja j
pive vrste najboljših tv:dk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1*36, M4,1*60,1"80, r-, zk Mi po 7i tfn.
--------    Na debelo cene ugodne.    ——
Pošiljk' ]joštElih# prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in  navaden. Zaloga ----------------— nlila in sveč.-------------------
Fakin & Friedrich
tovarna ;a kislo zelje v Ljubljani razpošilja \l kislo zelje
in kislo repo v sodčkih po 100, 50 in 25 kg.
Ujubljana, Poljanska cesta št. 67.
Cene zmerne*
|T JI   Varstvena znamka: „SWro"
^1 Unimunt. Capsici comp.
Nadomestek za
Anker-Pain-Expel!er
je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 m 2 — se dobi po vseB lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je pdsliiževati le originalnih steklenice v škatljah z naSo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
1k ,. zlatem leva" v Pragi     ¦         .
Elisabethgasse štev. 5 nova. \'(_^^fl Dnevno mpolfljanfe.
Svoji k svojim!
Narodna tvrlka
fl. Primožič,
Iiaznanilo.
Za gostilno „Na vagi" u Sežani
se išče zakupnika
s 15. novembrom.
Ponudbe sprejema A. Po!ley v Tržiču.
priporoča svojo delavnico
Gorica, Da Kom M13.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter drage v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
-------——-----   Priporoča---------------—
slavnemu občinstvu za bližajoči s»» vseh vernih duš dan
svojo bogato z logo
različnih nagrobni spomenikov, bodisi priprosdh ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za \'t K in više.
V zalog-i ima tudi razne kamenile plošče, umivalnike za kuhinje, žlf be itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v sliugarsko široko spadajoča dela po prav zmernih cenah.
W lika izbšr
=VENCEV=
iz beneških biserov, specijaliteta pravega efekta.
Nagrobni  venci
iz ponarejenih cvetlic se vdobe pri tvrdki
Ripssnpr     gorica
1MC33UCI, nunska niica štu. 1.
ZHIEHE.   -8*1
Gospodične in gospodje
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega zdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.
UriflinaHictoria stroji ffil^
uporabi brezšumno.
Origf nal-Vie!oria stroji sLns^r
za domačo rabo iii obrtne namene.
flriginal-Victoria stroji jj^gj;
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oripal-Victoria stroji ^"S:
lek vseli dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva K) let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina  zaloga  »Original-Victoria'-trojev in dragih šivalnih strojev, dvokoles Jf§! 1 »Pachs orožja, municije in vseh lovskih ^^ priprav pri tvrdki
Išče se pisarja
za pisarna na deželi,
Vilt se izve pri upravi lista.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*>*•»      trg Koren j št. 11.      „„„
Postavno zavarovano!

Vsako  posnemanje se kiunuje
Cdino prisren je samo
Thierry-jev balzam
dvojnatili sKloni." :,!i'']'   '   ' spedjahiu  st^kl-nic-i   ..   . .I"/*1
vanini zamaškom K fi-" Thierry-jevo Centifolrjno m,^ [»'-ti   vsi-iii,   m-  uU ,;. .   , r.inuin,   vnetjem.   jf,|    o   ;" . K  3-60  i.'.;i!j.'. i,. ,„",   ,, '*
1'lačiin zm-.skaa!. jI,,;.. .''.'•
Obe domači sredstvi sti r povsod znani in starod; ila naj
"j t o ji
Navoeihi naj se naslovi: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Slal Zaln^a  skoru   v   vst.-li   lekarnah.   Hr.ištin*  s   ti..« originalnimi aalivalnimi pismi zastonj in po.
KERSEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (PIa?za Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica RIVA CASTELLO št. 4.
Adolf Fey
urar in optik na voglu Tekališča Frana Josipa ia Via Leoni
v  GORICI VsprBjema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
-------- in optičnih predmetov.-------
Za vsako  uro  se  jamči  1  tete
OTVORITEV
• •nove  permanentne   razstave««
RECLAM
Ker bodo. razstavljene le. novost, te sezije, priporočava slav. občinstvu,   ,la si pride ogledat   novo   razstavo „RECLAM".
Za obilen obisk se priporočava
1. Vstop prost                                                                                          Pregrad & Čeraetič
":Prost vstop                                                     GORICA, »Trgovski Dom".
Največja zaloga slik
v moderni^ ta anifcii^^ vrednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev.  -— nabožne slike slovečih ¦ slikarjev. — francoske, angleške in anierikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji
Razstava slik o .tRGOOSRCffl
fajigarai io trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
Registriran vzorec.
Bajna iluzija!
Oblastveno varovano.
¦

Goriška tovarna mila
A. Gabršček

Izdeluje 1? urst mila. Blago se ne boji nikake konkurence ne po dobroti ne po eeni. ~ Rojaki! ne dajte se slepili po bleščeči reklami, ki širi luje izdelke med Dami. Poskusite ta doma d izdelek in prepričate se, da boste prao dobro posluženi.
najlepši kras božičnega dreuesca,
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano
briljantno angel, zvonilo za božič, drevo št 1.
popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za
-   .....   funkcjjdntf&nje.   ¦¦¦
Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim na-
sajenjem. Postavljeno  za mizo se  rabi lahko  tudi  za namizno zvonilo.
Postavljeno na toplo pač funkcijonira tudi brez prižganih sveC.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo. nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa ndarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrnoCisto zv uenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom  vred K 1*60.
3    kosi   K 4'25 I   9 kosov K 12' —
4       ,.     „  5-50    12    „      „   15 -6   kosov .,  8"— I 24    „      „ 29*—
36 kosov K 43.50 50     „     „ 58 — 100     „     „ 112 — St. 2. Ravnotisto angleško zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukauimi stebriči za zvonce  in tremi prekrasno žarečinii srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko  so prižgane   sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2*— K. :i kosi   Iv   5-50     9 kosov K 1550 •1   „      „   7-25    12     „      „ 2025 (5 kosov „ 10-50 I 24     „      „ 39'50 M kosov K 5750 HO     „     „ 7750 100     „     „ 150 —
Najnovejši
stekl. naMt za božično drevesce
5 Kron
pristna Roskopf patentna re-montirska na sidro Švicarskega sistema z masivnim solidnim švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno ni-kljasto ekrovje z varstveno plombo i-i šarnirskim pokrovom, ovalnim robom, 36 nr^idoča (ne gre samo 12 nr), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3-letni garancijski list, komad 5 K, 3 komadi 14 K. S sekundnim kazolcem 6 K, 3 kosi 17 K. — Rognta izbira v mojem glavnom katalogu.
Božična nagrada.
St. 7223. Denarnica cnoga koBa, svotloijava, safiun mnogo prostora za drobiž, A predeli notranja zapora na vzmet, nikljasta zunanja zapora, 9   cm  dolgosti,   6
cm širokoBti K 1*50. St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, I.a zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjri, ;$ zapore, 9 cm dol., (S cm sir. K 1*35. Holjeo denarnico po K 185, 2-10, 2-80, 310.3*50, 3-80, 4-20 in više,
12 kosov Rortiraiiih, skrbno zavitih v karton, po velikosti  in  izvršitvi  po K —'40, —'60,
-•70, - 80, T......, 120,   150, 2--. « kosov v
I kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'75, —-90, l'--, 120. Lametta, angleški lasci, sre-I brni ali zlati, kuvert K —10, žica za orehe 100  kosov   K  —"20,   verižico  in  Bteklonib ] i kroglic, t in pol do 2 metra dolge, po voli« 1 kosti kroglic K -  00, -¦•05, 120, HO. Sve-Čico 21 kosov v kartonu K —50, večjo,  ifi kosov v kartonu K -  -58,  držajci za sveče, _     ___ __Jtl,Cftt K ~"'50-
Vsak p, n. kupec, ki od I. septembra do .'10. novembra pismeno naenkrat naroČi za najmanj 40 K blnga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno bu«
_______________________,dilko Rt. A-Hft s po noči svetlečim so kazalnikom in pa koledar za leto 1B08.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! Toftilja so po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezkti pofitno nakaznico. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi" opomni, ali nuj se pošlje blago po povzetju aH Čo jo denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu noročiteljn, da naroči, čim le mogoče, blago 8o pred 15, decembrom, ker posta po lf>. decembru zaradi budega navala no moro dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času.      Naslavljajte naročbo zatorej pravočasno na naslov;
i tvornlca zi ure v Mostu, Jfiil   KOfirflfl   Jjjjs v Mostu št, 1947 na Češkem.
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 30CO slikami, ki vam ga takoj poŠJjem zastonj in poštnine prosto.
Prej 8 kron
seclaj 1 krona.
sedaj 1 krona.
Prej 8 kron
sedaj 1 krona.
Prej 8 kron
Konec! - Konec!
Rabimo umno tear, zalo si sklenili prodati sija krasne
COOPERS   DIJAMANTE,
najlepše svetovne imitacije-
ki so stali prej,
8 kron t. j. 4 goldinarje
le za kratki čas
¦¦ po I krono —
vsak komad ali par z vdelanjem vred.
Izredno nizke cene.
Nihče naj ne zamudi te redke prilike!
Ne odlaSajfe Z nakupom:  Prstanov,  brož,   uhanov,  igel za zavratmce,  na-
veskov, glavnikov, gumbov za zapestnice in srajce, igel za klobuke,
verižice za gospe in gospode etc.
Prej 8 kron
sedaj 1 krona.
Prej 8 kron
sedaj 1 krona. Prej 8 kron
633
sedaj 1 krona.
Prej 8 kron
635
sedaj 1 krona.
sedaj 1 krona.
-------Dse je najlepšega in boljšega izdelka. =
;|taiK sedaj sait)o 1 l^oi)o $sa1< l<oti)ad. Ne zamujajte in hitite kupiti!
KOOPER' S AMERICAN DIAIOND PALAČE Bo* ? Mtelu l\.
Prej 8 kron
sedaj 1 krona. Prei 8 kron
Istvarjajmo si domačo industrijo!
300 komadov
-s vinskih sodov s-
od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah
Tvrdka M. Rosner i drug
v Ljubljani.
POZOR,  GOSPODJE IN MLADENIČI!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že reC nego 30 let, se mu je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast bvk, brade In la«, proti izpadanja brk in las in to je KAPILOR IX. L Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drago Mino bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 80 vin., 2 1onCka5E.                                                                       '
HaroJaJte samo prt meni pod naslovom:
PETER JURIŠIČ,
lekarnar v Pakracu Štev. 69 v Slavoniji.
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem 2e več nego 30 let, »o mi Je posrečilo iznajti najboliSe sredstvo za rast las in proti njih izpadanju, - KAPILOR StOV. 2.
povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic, Stane poštnire prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60 Vin., 2 lonCka 5 K. Naroda naj se samo od mene pod naslovom:
== Peter Jurišič, ==
lekarnar v Pakraeu štev. 89 v SlavonUt
** Mizarska zadruga**
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojemim obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
»sen slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.:
Podružnica v Trstu Via dl Plaiza vacciila 1. Podružnica v Sfpljata. Zastopstvo v OrEJontu.
Cene zmerne, delo Udno In solidno.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Kriišič, ==
krojaški mojster in trgovec v Gorici
te*allšče Jos pa Verdi štev. 33
ii ? podrnžni delavnici na Tržaški cesti t
lastni niši (v bližini g. Črnigoja).
Važno za gg. enoletne prostovoljce.
Ker Imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroče* obenem, ker stane manj ako
se jih dela več skupaj Nadalje  se priporoča  gg. dijakom za  nabavo   oblek
po jako zmernih cenah.
Znanim odjemalcem se daje
tudi na mesečne obroke po
10 kron. To velja pa samo
za civilne obleke.
Pijanosti ni uet
More se dati v kavi v ,'„i , f pivu, v vinu ali v jedilih 28T,'TI pivec to zapazil.      J           nf) d» M J
PraSok „CpZA" ueinkuje č , j tako, da bo pivcu pristud ifi,to' 1 vse alkoholne iu mo8ne S»&l'a| ptaSek deluje tako mimo „;.Til da mu ga smejo dati žena, ^J hči dofaSnika, ne da bi on zauaSV: f ^enop^vzroCiloniegovoozarav:
.. **¦&* „COZA" je prinesel R>ir J tisočere družine, je rešil ogromno';lil .           —             sramote m ponižanja, da, iz takih    ¦ I
ie celo napravil čvrste, močne in vsakega dela ucX i ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladenič t J nazaj na pravo pot srefie ter je podaljšal za mno^.1 življenje mnogim osebam. - Zavod, bi poseda V tX*: I deim prašek, pošlje vsem onim, ki MhievaiokiTr- 1 loOO zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v n,,^' ' 1 jezi'"                                                                    ,,*-r:j
zajamčeno je, da je prašek popolnoma n^iod'"  1
cozfl isnturc-aasELŽ
Na pisma je djati znamko 2f>,  na dopisnic
'-Angliji) 1
Žene!
Ako trpite na rtrjenjn krti in na „«. dobnlh boleznin, tedaj pišite na P. ZkmL Kalk 244 pri Kolina ob Reni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih \mm. .Gospa B. iz W.  piSe:   Lepa   hvala:  w sredstvo je učinkovalo že 5. dan1*. .             Gispa L. v M, piSe: »Priporočala buui \ n^,ai
i Vaze izvratno sredstvo ter ne bom sama mMA i>l njega".
Arhitekt, S. v M. pile:   »Za izborno piJ,trrt. se zahvaljujem, Pri moji ženi je Vaše sredst-,,, u j ! 2-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti pošiljatvi 1 marke nomSko veljave tul: j v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjuilir ,pjU|| dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko,
¦»
POTNIKI V AMERIKO
PozorTH
Pozor!
Kdor kota dobro In hitro potovati ¦ francoskimi parobrodl S* Brci v Ameriko, m) pil« pred odhodom od doma it pojaanfla aa salo
szs najstarejšo firmo     ' " "  '                   —
ZwUchenbart, Basel (Švica) fatnlil*Uz l
1 Za dobro In hitro ekspedicljo se ga?anttHU   i
NOVOST!                                        Deliko presenečenje                                         NOVOST!
ORKESTRIJON „DEhFIN« z mandolino ali brez nje.
JSfič več akumulatorjev! Jsfič več motorjev! ^^
Model C odprt.
Model C zaprt.
JSfikakih stroškov!
Model C:
48 tipk, velik in majhen boben, pokrovače in 8 zvončkov
izborne intonacije.
Cena z dvema valjema (16 komadov)
K 1500-
bsg z mandolino K 1700'— ^==
Vsak nadaijni valj K 120-
OrkestrijOtt „Delfl.tt'* je prvi in najpripravnejSi za hotele. Isti sloni na kolescih, lahko se ga premika, kamorkoli se ga hoče kakor kak drug glasovir, ne da bi se rabilo pri tem mehanika.
Ohišje je iz orehovega lesa, pozlačeno ter opremljeno z raznimi rozbami v modernem slogu. Šipe so krasno pobarvane. Elegantna znnanjost orkestrijona služi v olepSavo vsakega hotela.
Glasba orkestrJjona »Delfin" je neprekosljiva in ravzema prvo mesto med instrumenti na valj. Orkestrijoni z mandolino dajejo prijeten glas zato, ker tvori pri .»Delfinu" mandolina sama za se en instrument, med tem ko se pri drugih takih delih le posnema njen glas.
Godbo na glasovir proizvaja trogl^snl cimbal, zato je izvanredno močna in vstrajna in obenem prijetna in prikupljiva.
Prememba valjev je enostavna. Nastavi se lahko katerikoli komad. Kdor želi novih komadov, naj mi poSlje poštnino prosto en izvleček za glasovir. Pri naročanju novih valjev se označi Številko, kf je zaznamovana na istih.
Edino zastopstvo in efliia zaloga:
Nemira ne provzroča nikakega!
Note se ne kvarijo!
RAJMUND KREN, Gorica, Gledališka ulica štev. 9-11.