1994-
vi^ KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Lovorka Čoralič
PRISPEVEK K POZNAVANJU DELOVANJA SLOVENSKIH
PRISELJENCEV V BENETKAH OD 15. DO 18. STOLETJA
Uvod. Historiografija.
Proces priseljevanja in delovanja priseljencev
- po poreklu z različnih delov vzhodnojadranske
obale in notranjosti - v italijanskih mestih je bil v
prejšnjih stoletjih, posebej pa v času med 15. in
18. stoletjem, dokaj intenziven. Po svojem obse-
gu predstavlja neizogiben pojav pri preučevanju
večstoletne povezanosti in prežemanja dveh jad-
ranskih obal. Po intenzivnosti izseljevanja (in po-
gostnosti navajanja) so v Benetkah prednjačili
priseljenci, po poreklu iz beneških posesti na
vzhodnem Jadranu, posebej z bokokotorskega
območja, srednjedalmatinskih otokov ter mest
Splita, Šibenika in Zadra. Z ostalih območij na
vzhodni obali Jadrana, ki se v navedenem ob-
dobju niso nahajala v sestavu Beneške republike
(notranjost Hrvaške, Slavonija, Lika, Krhava, del
Istre, Primorje, Bosna, Črna gora, Dubrovnik,
slovenske dežele), sta bila izseljevanje in potem-
takem tudi prisotnost v Benetkah nekaj manjša,
pa čeprav ju kontinuirano najdevamo v času
celotnega obdobja med 15. in 18. stoletjem. S
slovenskih območij je bilo izseljevanje in v
Benetke posebej intenzivno zlasti iz tistih mest,
ki so se v navedenem obdobju nahajala v sestavu
Beneške republike (primorska mesta Koper, Pi-
ran, Izola itd.), medtem ko nahajamo navedbe o
priseljencih iz slovenskih krajev in mest pod
habsburško oblastjo bolj poredko in v manjšem
obsegu.
V času med 15. in 17. stoletjem, v obdobju
torej, ki ga zajema pričujoča raziskava, so bile
oblike prisotnosti slovenskih priseljencev v Be-
netkah večinoma osredotočene na trgovsko-pro-
metno komuniciranje in menjavo. Trgovina in
promet s slovenskih območij sta se v tem ob-
dobju pomembno razmahnila, tako da sta -
navkljub obdobjem upadanja in kriz, ki so jih
pogojevali predvsem turški vdori^ in socialni
nemiri (kmečki punti ob koncu 15. in v 16. sto-
letju) - predstavljala bistveno gospodarsko moč
tamkajšnjih vodilnih mestnih središč. Ra2:vrščena
ob več pomembnih, še v rimskih časih upo-
rabljanih komunikacijah, ki so vodile proti za-
hodnojadranskemu obalnemu pasu, so mesta
Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Celje in druga
sčasoma postala pomembna tranzitna središča za
trgovino s primorskimi območji (sol, italijansko
luksuzno blago), vzhodnoalpskim prostorom
(železo) ter s Hrvaško in Ogrsko (baker, žito).^
Ena od najpomembnejših smeri slovenske trgo-
vine, s tem pa tudi prisotnosti in delovanja slo-
venskih izseljencev, je bil prav prostor zahodno-
jadranske obale, Benetke pa so kot njegovo
središče imele v njem seveda najpomembnejšo
vlogo. V preteklih stoletjih so v mestu na lagu-
nah delovali mnogi trgovci in trgovske družbe iz
različnih slovenskih mest;^ s svojim delovanjem
in prometom so bili - na osnovi pridobljenih
privilegijev iz leta 1418 - usmerjeni na območje,
kjer so se sicer zbirali in trgovali nemški trgovci
in podjetniki. Gre kajpak za znameniti Fondaco
dei Tedeschi, ki se je nahajal v samem središču
trgovsko-prometnega poslovanja, v neposredni
bližini mosta Rialto.'* Proces prežemanja in po-
vezovanja obeh jadranskih obal je potekal vzpo-
redno in obojestransko, tako da v preteklih sto-
letjih v števihiih slovenskih mestih, posebej v
^ Primerjaj: S. Jug, Turjaški vpadi in Primorska od prve
tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku 1593, Zgo-
dovinski časopis, let. IX, 1955, str. 47; I. Voje, Vplivi
osmanskega imperija na slovenske dežele v 15. in 16.
stoletju, ibid., let.XXX, št. 1-2, 1976, str. 3-21; V.
Simoniti, Prispevek k poznavanju turških vpadov v
letih od 1570 do 1575; ibid., let. XXXI, št. 4, 1977, str.
491-505.
2 M. Kos, Istorija Slovenaca, Beograd 1960, str. 349-
376; F. Gcstrin, Gospodarske osnove razrednih bojev
na Slovenskem konec XV. in v XVT. stoletju, Jugo-
slavenski istorijski časopis, 1974, str. 227-228, 230,
232-233, 302, 339-345, 363-370.
^ O trgovcih iz Ško§e Loke in njihovem poslovanju v
Benetkah, primerjaj P. Blazmk, Ško^a Loka in Loško
gospodarstvo, Ško^a Loka 1973, str. 221, 289, 326-
327. O ljubljanskih trgovcih v Benetkah, prim. F. Ges-
trin. Oris zgodovine Ljubljane od XVI. do XVni. sto-
letja. Zgodovinski časopis, let. XI, št.3, 1953, str. 140.
^ V Küspcr-F. Stelle, Ljubljana - prijestolnica Slove-
naca, Ljubljana 1927, str. 4; Zwitter, Starejša kranjska
mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929, str. 65-66.
31
1994 ■
vi^ KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ljubljani in Kranju ter v rudarskem središču
Idriji, beležimo nemajhno število italijanskih,
zlasti beneških trgovcev in podjetnikov, ki so se
neredko organizirali v trgovske družbe, in to v
povezavi s slovenskimi podjetniki. V večjih slo-
venskih mestih in rudarskih središčih je italijan-
ski jezik ob slovenskem in nemškem postal po-
govorni jezik poslovnih krogov, vplivi italijanske
književnosti in likovne umetnosti pa so se odra-
zili na mnogih cerkvenih, javnih in zasebnih
zgradbah vodilnih slovenskih mestnih središč.
Problematika povezanosti in odnosov sloven-
skih mest z italijanskimi državami, posebej z
beneškim območjem, je bila v preteklosti tema,
ki jo nahajamo v več delih slovenskih zgodo-
vinarjev. Pri tem je največ govora o prometu in
trgovskih zvezah slovenskih mest z Italijo, o
izvozno-uvozni dejavnosti posameznih trgovcev
in trgovskih družb, ter nasploh o gospodarskem
vidiku prisotnosti in delovanja Slovencev na
Apeninskem polotoku. Podatke o tem najdemo v
sintezah slovenske zgodovine,^ v zgodovinah
posameznih večjih slovenskih mest,^ a tudi v
posameznih delih, ki obravnavajo gospodarsko
problematiko slovenskega prostora od 15. do 18.
stoletja.'' Pri tem je treba, ob ostalih delih, še
posebej opozoriti na številna dragocena dela F.
Gestrina, ki se je - pa čeprav se je v večini svojih
prispevkov osredotočil na povezanost vzhodno-
jadranske obale z južnoitalijanskim območjem
(Marke) - tudi pogosto ukvarjal s prisotnostjo in
delovanjem slovenskih izseljencev v Benetkah.*
V tem delu bomo na osnovi izvirnega gradiva
iz beneških arhivov (Archivio di Stato di Vene-
zia, Archivio di Scuola dalmata dei ss. Giorgio e
Trifone, Archivio storico della Curia Patriarcale)
prikazali nekatere vidike priseljevanja, prisot-
nosti in delovanja priseljencev iz slovenskih
dežel pod habsburško oblastjo. Gre seveda za
Benetke med 15. in 17. stoletjem. Za osnovni vir
smo vzeli spise beneškega Državnega arhiva
(Notarile testamenti), medtem ko so ostali viri
(katastri Benetk iz 17. stoletja, knjige bratovščine
Scuola dalmata itd.) le v manjši meri pripomogli
k nastanku tega dela.
Trudili se bomo torej, prikazati časovni okvir
in intenziteto priseljevanja slovenskih prise-
ljencev, njihovo poreklo glede na kraj, iz kate-
rega so prišli v Benetke, njihove poklice, stano-
vanja in njihov vsakdanjik v krogu družine, so-
rodstva, prijateljev in znancev. Posebej se bomo
ozrli tudi na njihovo versko življenje in na njihov
odnos do cerkvenih ustanov (cerkve, samostani,
bolnišnice-hospitali, bratovščine). Pri tem bomo
zlasti upoštevali njihovo vključenost v bratov-
ščino slovanskih priseljencev sv. Jiirija in Tri-
funa. Naposled se bomo trudili, kadar je to mo-
goče, opozoriti na oblike komvmikacije in pove-
zanosti s priseljenci z ostalih delov vzhodno-
jadranske obale v Benetkah.
5   Zgodovina Slovencev, 196-197, 227-228, 339-345.
^ C. Morelli di Schönfeld, Istorija della Contea di Gori-
zia, zv. I, Gorizia 1855, str. 166-167; zv. U, Gorizia
1855, str. 178-181; I. Vrhovcc, Ljubljanski meščanje v
mimdih stoletjih, Ljubljana 1886, str. 154-155; V.
Küsper-F. Stelle, Ljubljana - prijcstolnica Slovenaca,
str. 4; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meš-
čanstvo, str. 59-60, 65-66; I. Simonič, Zgodovina Ko-
čevskega ozemlja. Kočevski zbornik, Ljubljana 1939,
str. 107; J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana
1939, str. 102, 154; J. Trošt, Idrija, Ljubljana 1953, str.
20; I. Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču,
Ljubljana-Tržič 1957, str. 55-57, 208; C. Avguštin,
Vloga Kranja v blagovnem prometu v teku stoletij (do
19. veka), v: 900 let Kranja - Spominski zbornik, Kranj
1960, str. 139, 148-149, 158-159; P. Blaznik, ŠkoQa
Loka z bližnjo okolico, Ljubljana 1962, str. 10, 17-18;
isti, Ško^a Loka in Loško gospodarstvo, str. 91-93,
221-222, 326-327.
^ V. Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem in ljub-
ljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve sve-
tovne vojne. Razprave SAZU, knj. X/4, Ljubljana
1977, str. 10-12, 19, 33-34.
* F. Gcstrin, Oris zgodovine Ljubljane od XVI. do
XVm. stoletja, Kronika, let. XI, št. 3, 1953, str. 139-
48; Gospodarske povezave jugoslovanskili dežel in
Italije v 15. in 16. stoletju, Istorijski časopis, XVIQ,
1971, str. 153-163; Povezava jugoslovanskih dežel z
Italijo, Le relazioni tra le duo coste adriatiche, Italjug
I/IO, 1971, str. 18-20; Nota sulle antiche relazioni tra
le due coste Adriatiche, Fano, Supplemento V, 1972,
str. 1-7; Le relazioni economiche tra le due sponde
adriatiche tra Quattro c Cinquecento, Congressi Salcn-
tini n, Momenti e problemi della storia delle due spon-
de adriatiche. Atti del I— Congresso intemazionale
sulle relazioni fra le due Sponde adriatiche (Brindisi-
Lccce-Taranto, 15-18. ottobre 1971), Lecce 1973, str.
87-102; Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob
koncu srednjega veka in v XVI. stoletju. Zgodovinski
časopis, let. XXrX, ät. 1-2, 1973, str. 89-108; Mig-
racije iz Dalmacije v Itaüjo v 15. in 16. stoletju. Zgo-
dovinski časopis, let. XXX, št. 3-4, 1976, str. 269-277.
32
1994 ■
K§fi KRONIKA èM^
-2/A2
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Časovni okvir
Časovni okvir naSega raziskovanja lahko gle-
de na nastanek dokumentov, ki jih v tem delu
analiziramo, umestimo v čas med 1442. in 1699.
letom. Največ tovrstnih dokumentov izvira iz 16.
in 17. stoletja, medtem ko se na 15. stoletje
nanaša le en vir iz že omenjenega 1442. leta.
Prisotnost in delovanje priseljencev iz slovenskih
območij se v Benetkah deloma pokrivata z
intenziteto priseljevanja z ostalih delov vzhodno-
jadranske obale in notranjosti. Največjo inten-
ziteto priseljencev, posebej to velja za pri-
seljence z območij beneških posestev, zasledimo
v drugi polovici 15. in v 16. stoletju, ko so zaradi
turških vpadov, zavzetja Bosne in notranjosti
hrvaških dežel dalmatinska mesta postala
neposredno ogrožena in izpostavljena pogostim
napadom in "zaletavanjem" turškega osvajalca.
Migracije iz Dalmacije, pa tudi iz notranjosti
Hrvaške in z območja bivšega Bosanskega kra-
ljestva na zahodnojadransko obalo, so prav takrat
dosegle največjo intenziviteto, pri tem pa so
Benetke kot glavno mesto enkratne državne
tvorbe (enote) gotovo imele zelo važno vlogo.
Priseljence iz slovenskih mest, ki so bila tedaj
pod habsburško oblastjo, za razliko od ome-
njenega priseljevanja prebivalstva iz beneških
posestev na vzhodni obali Jadrana v mestu na
lagunah, najpogosteje srečujemo v 16. in 17. sto-
letju. Razlogov za njihovo prisotnost in delo-
vanje v Benetkah pri tem ne moremo - kot v
predhodnem primeru - iskati izključno v begu
pred Tiarki, čeprav je tudi večji del slovenskih
dežel v tem času bil neposredno izpostavljen
turškim vojnim pohodom in pustošenjem. Slo-
venski priseljenci so v Benetke najpogosteje
odhajali iz profesionalnih, poslovnih pobud,
trudeč se, da bi tamkaj razširili, razvejali in
gospodarsko vzpodbudili svojo osnovno dejav-
nost. Njihova prisotnost in delovanje v Benetkah
nista tako izrazita kot pri dalmatinskih prise-
ljencih, njihovo bivanje pa pogosto ni bilo trajno
oziroma doživljenjsko, pač pa le začasno.
Navajanje v virih
Priseljenci, po poreklu iz slovenskih mest pod
habsburško oblastjo, so v dokumentih označeni s
svojim lastnim in očetovim imenom (le v neka-
terih primerih) in s krajem svojega porekla. Ko je
govor o mestih, beležimo največ priseljencev iz
Ljubljane (Emonia, Liubliana). V znatno manj
primerih beležimo kot mesto, od koder kdo pri-
haja, mesta Trst (Trieste) in Gorico (Gorizza),
medtem ko se Celje (Cellea) pojavlja le v enem
primeru. Slovenske priseljence so najpogosteje
zabeležili z njihovim regionalnim imenom, pač
kot priseljence iz Kranjske, ki jo v beneških
dokumentih navajajo v več različnih oblikah
(Cragnizza, Craniza, Camizza, Camite, Crag-
nizzo, Cragno, Camia, Crania). Priimke prise-
ljencev poleg lastnega in očetovega imena zasle-
dimo samo v nekaterih primerih. Tako iz mesta
Ljubljana beležimo priimka Meizun in Mac-
huza, iz Trsta Lacovich in Stormach, s Kranj-
skega pa priimek Desluga.^ Največji del ome-
njenih priimkov vsebuje slovenski koren, kar nas
navaja na misel, da so prebivalci teh mest nav-
kljub različnosti in zapletenosti svoje etnične
strukture večinoma bili slovenskega porekla.
Poklici slovenskih priseljencev v Benetkah
Podatke o poklicih priseljencev ugotavljamo v
dokumentih neposredno za navedbo njihovih
imen, priimkov in mesta njihovega porekla. Žal
pa v največjem številu primerov, ki jih anali-
ziramo, poklic priseljencev ni naveden, kar je
sicer pri priseljencih z vzhodnojadranske obale in
notranjosti pogost pojav. V takih primerih nam
neredko kot edina možnost za ugotovitev nji-
hovega poklica in družbenega statusa ostane
branje vsebine dokumenta, v katerem so ome-
njeni. V zvezi s poreklom slovenskih prise-
ljencev so poklici navedeni le v nekaj primerih.
V dveh primerih (priseljenca s Kranjskega in iz
Celja) je njun poklic tekstilna dejavnost (tkalca
sukna), dejavnost, ki je sicer pogosto zabeležena
kot poklic priseljencev iz dalmatinsko-otoških
krajev (z izjemo Dubrovnika).!" Zaposlitev v
^ Giacomo Mcrzun dc Liubliana (Archivio di Scuola
Dalmata, Libri conti e spese /dalje ASD, LCS/, let.
1668); Marieta Machuza de Liubliana (ASD, LCS, let.
1671-1685); Michael Lacovich condam Lorenzo dc
Trieste (Archivio di Stato Venezia /dalje ASV/,
Notarile testamenti /dalje NT/, b. 92, št. 191, 24. 4.
1699); Marieta Stormacha de Trieste (ASD, LCS, let.
1668-1677); Elena Desluga Cranizza nominata in
questa città Madalcna Cranizza (ASV, NT, b. 871, št.
54, 12. 3. 1681).
Beddo dc Cargnia tessor de panni de lana (ASV, NT, b.
323, št. 91, 28. 4. 1587); Ambrosio condam Batista de
Ccllea Camite tesser de panni (ASV, NT, b. 177, št.
454, 3. 11. 1639).
33
1994-
vi»Ì KRONIKA ^
2/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
državni službi (nižji uradniki) je redko zabe-
ležena kot dejavnost slovenskih priseljencev v
Benetkah. Toda tudi pri slovenskih priseljencih
najdemo izjemo, saj v letu 1502 kot uradnika
beneškega urada Officio ad beccariam zasledimo
kranjskega priseljenca Mihaela Matejevega.
Večina priseljencev z vzhodnojadranske obale in
notranjosti se je v Benetkah ukvarjala z manj
donosnimi, v družbi ne preveč cenjenimi, zato pa
vedno iskanimi poklici (z možnostjo stalne
zaposlitve) v pomorski (mornarji, veslači, bro-
dai] i, barkaroli) ali obrtniški stroki (zidarji, obde-
lovalci lesa, čevljarji). Mesto njihove zaposlitve
je bil najpogosteje beneški Arsenal, v preteklih
stoletjih zagotovo eden največjih in najpomemb-
nejših vojnih kompleksov v Sredozemlju. Kot
graditelje ladij, obdelovalce lesa, zidarje, izde-
lovalce vesel, mornarje in brodarje, ki so bili v
preteklih stoletjih, posebej v času od druge polo-
vice 15. do 17. stoletja, vsi nujno potrebni bene-
ki vojni floti, srečujemo v glavnem priseljence,
po poreklu iz mest, ki so se nahajala v sestavu
beneških posestev na vzhodnem Jadranu (največ
z območja Boke Kotorske, mest Zadra, Šibenika,
Splita in z otokov Hvara, Braca in Korčule). Pri-
seljencev, po poreklu iz notranjosti slovenskih
dežel oziroma območij, ki zaradi svojih naravno-
geografskih lastnosti niso prihajala v stik z mari-
timnim (morskim) gospodarstvom, ne beležimo
kot podjetnike v tovrstnih gospodarskih vejah,
ampak - kot smo že dejali - v poklicih, ki so bili
v glavnem usmerjeni k razvitejši, bolj iskani in
finančno donosnejši obrtni dejavnosti (suknar-
stvo). Med drugimi poklici, ki jih srečujemo v
zvezi s slovenskimi priseljenci, beležimo poklic
kuharja (cuogo), sicer poklic priseljenca iz
Gorice Ivana Antona, sina pokojnega Ivana. To
je poklic, ki ga - kot večino doslej omenjenih
poklicev slovenskih priseljencev - težko najdemo
med priseljenci iz drugih delov vzhodnojad-
ranske obale in notranjosti.
Kraji, kjer so stanovali slovenski priseljenci
Naslednji podatek, nič manj pomemben za
poznavanje delovanja in življenja priseljencev iz
vzhodnega Jadrana, so kraji njihovega bivanja.
Kraje bivanja so v dokumentih označevali z
določanjem posameznih župnij (contrada, confi-
nio) znotraj mestnih predelov (sestiere) Benetk.
Priseljenci z vzhodne obale Jadrana so se v pre-
teklih stoletjih večinoma naseljevali v Castello.
Castello je del mesta, vzdolž katerega se razteza
dolga in za pristajanje ladij še posebej primerna
obala (Riva degli Schiavoni). Tamkaj se je
nahajal tudi beneški Arsenal, v katerem so našli
zaposlitev mnogi naši priseljenci. Tudi bratovšči-
na slovanskih priseljencev sv. Jiarija in Trifima
(Scuola dei ss. Zorzi e Trifone, Scuola dei
Schiavoni, Scuola dalmata) je delovala v četrti
Castello. Sprva je imela svoj sedež v cerkvi sv.
Ivana iz Tempia (s. Zuane del Tempio) ali sv.
Ivana Furlanskega (s. Zuane dei Furlani). Čeprav
so v četrti Castello večinoma prebivali pri-
seljenci, po poreklu z beneških posestev v vzhod-
nem Jadranu, pa tamkaj skozi pretekla stoletja
srečujemo tudi priseljence z drugih, nebeneških
delov naše obale in iz notranjosti (Dubrovnik,
Bosna, Primorje, del Istre, notranjost Hrvaške,
Zagreb, Požega, Jastrebarsko itd.). Skladno s tem
so v različnih župnijah četrti Castello zabeleženi
tudi priseljenci iz slovenskih dežel pod habs-
burško oblastjo. Kot kraj njihovega bivanja v
četrti Castello najpogosteje beležimo župnijo s.
Pietro di Castello, do 1807. leta beneško kate-
dralo. Nasploh velja ta župnija za kraj, kjer je v
preteklih stoletjih živelo največ priseljencev iz
slovanskih dežel.Razen v tej župniji nahajamo
slovenske priseljence še v župnijah s. Giovarmi
Novo (s. Giovarmi in Oleo)!'* in s. Giovanni in
Bragora.15 Sicer pa je osrednja mestna četrt s.
Marco tisti kraj, ki ob Castellu pomeni naj-
^ ^ Michael de Crania condam Matei ofitial ad beccariam
(ASV, NT, b. 879, št. 249, 2. 10. 1502).
12 Zuane Anthonio de Gorizzia condam Zuane cuogo
(ASV, NT, b. 961, št. 183, 23. 2. 1591).
Catarina de Gorizzia fu del Zuane de confin de s.
Pietro de Castello (ASV, NT, b. 445, str. 17-18, 29. 6.
1591); Stephanus de Liubliana condam Dominici de s.
Pietro de Castello (ASV, NT, b. 576, št. 489, 16. 7.
1422); lohannes della Camia condam FUippi de s.
Pietro de Castello (ASV, NT, b. 576, št. 277, 18. 3.
1449).
1^ Stella de Liubliana je prebivala v Cha Emo, v ulici
Calle de Cha Balbi, v župniji s. Giovanni Novo (Archi-
vio storico della Curia patriarcale. Curia patriacale.
Status animarum /dalje ACP, SA, b. 3 (župnija s. Gio-
vanni Novo), let. 1583).
1* Marina Cragnizza je zabeležena kot stétnovalka hiše št.
40 v Calle della Regina ante a hospcdal Cagoletto v
župniji s. Giovanni in Bragora. Hiša je bila v lasti
tamkajšnjega ženskega samostana, ki mu je Marina
plačevala 26 dukatov letne najemnine. ASV, X Savi
sopra alle decime in Rialto. Catastico die Venezia
(dalje X Savi), b. 420, sestiere s. Pietro di Castello, str.
397, leto 1661.
34
1994-
vi^ KRONIKA ^
-2/42
Časopis za slovensico krajevno zgodovino
pogosteje zabeleženi kraj bivanja priseljencev z
vzhodnojadranske obale. Prebivalci iz slovenskih
dežel se omenjajo v župnijah s. Juliano in s.
Fantino,!^ v župnijah torej, kjer bi v času med
15. in 18. stoletjem lahko našli mno-ge pre-
bivalce, sicer po poreklu z vzhodnega Jadrana.
Ostale mestne četrti Benetk (Dorsoduro, Canna-
regio, s. Polo, s. Croce) so v primerjavi s četr-
tima Castello in s. Marco mnogo redkeje pri-
sotne kot kraj bivanja in delovanja slovenskih
priseljencev. Prav zato podatek, da so slovenski
priseljenci zabeleženi v dveh župnijah četrti s.
Croce (s. Cassian, s. Simon Piccolo)^'' kaže, da
so se priseljenci iz habsburških delov Slovenije -
kot smo sicer že večkrat omenili - nekoliko raz-
likovali od tistih z beneških posestev na vzhod-
nojadranski obali.
Vsakdanje življenje priseljencev: družina,
sorodstvene in prijateljske zveze ter
poznanstva
Vsakdanjik prebivalcev Benetk je poleg vsa-
kodnevnih opravil zajemal tudi njihovo zasebno
življenje v krogu družine in sorodnikov, a tudi
njihova poznanstva, prijateljske zveze, zbiranje
in druženje s prebivalci podobnega družbenega
statusa in poklica ter z bližnjimi sosedi. V opo-
rokah izseljencev najdemo podatke o njihovih
družinah, znancih in prijateljih, in to v tistem
delu, kjer so določeni izvršitelji oporoke, tam
torej, kjer se tudi razporeja največji del pre-
moženja. Čeprav se ti podatki bistveno ne raz-
likujejo od podatkov, ki se nanašajo na katerega
koli že prebivalca Benetk, pa so za naše raz-
iskovanje dragoceni. Dragoceni zato, ker govo-
rijo o načinu življenja priseljencev, o razpro-
stranjenosti njihovih družinskih in sorodstvenih
vezi; kažejo pa tudi  strukturo in krog oseb, s
katerimi so v času svojega bivanja v mestu na
lagunah preživljali največ časa.'*
Do članov ožjega družinskega kroga je opo-
ročitelj nedvomno imel največ zaupanja, prav
njim je tudi najpogosteje zaupal izvršitev "po-
slednje volje".1^ Skladno s tem jim je, posebej če
gre za zakonce, kot glavnim naslednikom pre-
puščal največji del svojega premoženja.2" Naj-
bližje neposredne potomce (sinovi in hčere) je
prav tako - posebej v primerih, ko je bil eden od
zakoncev že pokojni - oporočitelj pogosto ime-
noval za glavne naslednike; v primeru, da je
glavnino premoženja dodelil svojemu zakon-
skemu partnerju, pa je v oporoki izrecno navedel
pravico otroka, da po smrti obeh staršev deduje
celotno premoženje.21 Ko je govor o dodelje-
vanju zapuščine hčeram, srečamo v oporokah
Ambrosio condam Batista de Cellea Camite de con-
trada s. Fantin (ASV, NT, b. 177, št. 454, 3. 11. 1639);
EUsabeta filia ser lohannis de Emonia habitatoris
Venetie de contrada s. Juliani ... in curia qua dicitur
della Rezina in domo Nicolo Querini, ASV, NT, b.
143, št. 81, 16. 4. 1548).
Zuane Antonio de Gorizzia condam Zuane dc contrada
s. Cassano in Calle della Rezina (ASV, NT, b. 961, št.
183, 23. 2. 1591); Baldo de Cargnia della contrada de
s. Simon piccolo (ASV, NT, b. 323, št 91, 28. 4.
1587).
Zanimivo je, da so naši izseljenci pogosto sklepali po-
roko z osebami, ki so bile prav tako po poreklu iz raz-
ličnih delov vzhodnojadranske obale. Tudi pri slo-
venskih priseljencih beležimo en takšen primer, primer
Elisabete, hčere Ivana iz Ljubljane, soproge Jakoba iz
Kotora, ASV, NT, b. 143, št. 81, 16. 4. 1548.
Baldo de Cargnia: Lasso mia sola comissaiia Menegha,
fia condam Francesco Bensuroso mia consorte (ASV,
NT, b. 323, št. 91, 28. 4. 1587); Elena Desluga Cra-
nizza nominata Madalena Cranizza uxor Iscppo Ma-
rini: Lasso mio Comissario marido mio (ASV, NT, b.
871, št. 54, 12. 3. 1681); Elisabeta fiHa ser lohannis dc
Emonia: ... mia sola comissaria sia mia madre si chi-
ama Stana de Sebenico consorte Zuane (ASV, NT, b.
143, št. 81, 16. 4. 1548).
Franccschina condam Tiberio schiavon consorte de
Ambrosio condam Batista de Cellea: Resto lasso a mio
marido (ASV, NT, b. 177, St. 454, 3. 11. 1639); Cata-
rina de Gorizia fu de Zuane et consorte de marche de
Francesco Lazar: Lasso solo comissario et herde di
tutti li miei beni Mattio mio marido ... (ASV, NT, b.
445, str. 17-18, 29. 6. 1591); Franceschina moglier
Zuane Antonio de Gorizzia condam Zuane: Residuum
lasso a Zuane Antonio mio marido (ASV, NT, b. 961,
št. 183, 23. 2. 1591); Michael Lacovich condam Lo-
renzo de Trieste: Residuum lasso a Cate mia consorte
(ASV, NT, b. 92, St. 191, 24. 4. 1699).
Franceschina mogher Zuane Antonio de Gorizzia
condam Zuane: Lasso al Domenigho filio meo ducati
dieci (ASV, NT, b. 961, St. 183, 23. 2. 1591); Baldo de
Cargnia: Voglio che mia consorte vive insieme con
Dionisio, Salvador, Novella e Pietro miei figlioli ha-
vuti con condam madalena mia seconda moglier li
quaUi lasso anche miei heredi imiversali di tutti U miei
beni (ASV, NT. b. 32, št. 91, 28. 4. 1587); Michael de
Cragnia condam Mattei: Residuum lasso lohanne,
Petro e Maria fiUis meis (ASV, NT, b. 576, št. 277, 18.
3. 1449); Elisabeta filia ser lohannis de Emonia: Res-
tante lasso a mia fiola Scrzana e quella creatura che io
ho in corpo et per mità (ASV, NT, b. 143, št. 81, 16. 4.
1548).
35
1994
vfti KRONIKA
-2/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
včasih tudi opombo, da je navedeno premoženje I
pravzaprav njena dota. Najpogosteje je izražena z ;
določeno vsoto denarja, obleko ali nakitom.y ^
razdelitev oporočiteljevega premoženja so bili
vključeni tudi ostali iz širšega družinskega kroga
(nečaki, svaki, strici itd.). Le-tem so - zaradi po-
zornosti in sorodstvene pripadnosti - zapustili
določeno vsoto denarja ali pa kakšen predmet |
(najpogosteje gre za obleko, nakit ali del po- :
hištva) iz oporočiteljevega premičnega premo-
ženja."
Prijatelji in znanci so drug krog oseb, s
katerimi so priseljenci preživljali največji del
svojega vsakdanjika. Prijateljske zveze in poz- i
nanstva so sklepali zaradi enakega poklica, i
neposredne soseščine (isti kraj prebivanja), pri- i
padnosti istemu družbenemu sloju in - kar je še
posebej dragoceno, ko raziskujemo povezanost
med priseljenci z različnih koncev vzhodno-
jadranske obale - zaradi zavesti, da vsi izvirajo z
istih ali pa sosednjih delov vzhodnojadranskega i
prostora. Ob nJijbližjih članih družine in so- ;
rodstva so bili tudi prijatelji osebe, vredne opo- i
ročiteljevega zaupanja, zato jih v oporokah sre- i
čujemo kot priče pri njihovem sestavljanju. Ka- ;
dar ni bilo bližnjih članov oporočiteljeve družine,,
so bili tudi izvršitelji "poslednje volje". Poleg
številnih znancev iz samih Benetk srečujemo kot
priče priseljencev iz slovenskih dežel tudi pri-
seljence iz drugih mest Apeninskega polotoka ;
(Bergamo, Bologna, Brescia, Puglia). V enem sa- !
mem primeru je bila priča iz mesta Reke na naši i
strani Jadrana.^** Ko je govor o poklicih teh prič, ]
je zanimiv podatek, da gre za ljudi, ki so
opravljali enake poklice kot oporočitelji (tkalski \
mojstri, krojači, suknarji) ali pa so pripadali obrt- \
em, ki jih sicer zaradi številčnosti pogosto sre-
čujemo v različnih beneških dokumentih, kjer
nahajamo tudi naše priseljence (brivci, mali
trgovci, čevljarji, pomožni delavci in podobno).^^
V glavnem gre za prebivalce nižjega in srednjega
družbenega sloja (meščane) s skromnimi sredstvi
in ekonomskimi zmožnostmi, med katere pa
lahko uvrstimo največji del priseljencev z vzhod-
nojadranske obale. V oporokah slovenskih prise-
ljencev redko, a še to le v primerih, da oporo-
čitelj ni imel nikogar od bližnjih članov družine,
srečamo podatke, da bi kdo svoje premoženje
zapustil prijatelju ali znancu. Izjemo predstavlja
oporoka Štefana, sina pokojnega Dominika iz
Ljubljane, ki je prijatelju, izvršitelju oporoke,
mornarju Ivanu, zapustil največji del svojega,
najbrž bolj skromnega premoženja. Tudi primer
Frančiške, soproge priseljenca iz Gorice, kuharja
Ivana Antona, sina pokojnega Ivana, je zanimiv:
svoji sosedi in znanki Suzani namenja svojo no-
vo srajco.26 Povezanost med slovenskimi prise-
ljenci in priseljenci z drugih delov vzhodno-
jadranske obale pa sicer ni preveč izrazita Ka-
korkoli že: že zaradi kraja svojega bivanja (žup-
nije četrti Castello) so slovenski priseljenci nujno
morali prihajati v stik s prebivalci z raznih kon-
cev naše obale. Tako ne preseneča podatek, da
kot sostanovalko Ljubljančanke Stele - sicer je
stanovala v hiši beneške plemiške rodbine Emo v
Calle de Cha Balbi v župniji s. Giovanni Novo -
srečamo Nadalino, po poreklu iz dalmatinskega
Zadra.27
Razen z ožjimi in širšimi člani družine in
sorodstva ter z bližnjimi prijatelji in znanci so
priseljenci včasih stopali v bolj ali manj intimne
Baldo de Cargnia: Voglio che sia dato a mia fia No-
vella ducati 60 per la sua dote (ASV, NT, b. 323, št.
91,28. 4. 1587).
2^ Elena Desluga Cranizza nominata Madalena Cranizza:
Lasso ducati 5 per mie due sorelle poverette che stano
a s. Cassian; Lasso ducati 25 a mia sorella Marina;
Lasso ducati 25 a mia sorella Lucia e suoi fioli ducati
5; Lasso a miei nepoti e nezze fioli Marina ducati 5 per
cadauno (ASV, NT, b. 871, št. 54, 12. 3. 1681);
Elisabeta filia ser lohannis de Emonia: ... dei dra-
ppamenti ecceto il tabaro de panno negro qual sia dato
a Bortolo petenario mio cugnado (ASV, NT, b. 143, št.
81, 16. 4. 1548); Franccschina moglier Zuane Antonio
de Gorizzia; Lasso a mia cusina Pasquala la mia tra-
versa tonda (ASV, NT, b. 961, št. 183, 23. 2. 1591).
2'* Štefan, sin pokojnega z Reke, je bil priča Mihaelu
Lakoviču, sinu pokojnega Lorenza iz Trsta. ASV, NT,
b. št. 191, 24. 4. 1699.
2* Franccschina moglier Zuane Antonio de Gorizzia con-
dam Zuane: testes: Andrea de Piero de Perotti laner
(ASV, NT, b. 961, St. 183, 23. 2. 1591); Elisabeta filia
ser lohannis de Emonia: testes: Zuane Maltenis soetier
de la Serena e Domcnigho de Stcffano barbier (ASV,
NT, b. 143, St. 81, 16. 4. 1548); Baldo de Cargnia: tes-
tes: Jacomo de Antonio Veronese tesser panni e Fran-
cesco de Batista tesser panni (ASV, nt; 323, št. 91, 28.
4. 1587); Michael de Crania condam Mattei: testes:
Antonio de Bologna condam Bcncdigho e Antonio fu
Vincenti de Bergamo (ASV, NT, b. 879, št. 249, 2. 10.
1502).
2^ Stephanus de Liubliana condam Domenici: Lasso mio
comissario lohanne marinario; Residuum lasso comi-
ssario mio lohanne ... (ASV, NT, b. 576, št. 489, 16. 7.
1442); Franceschina moglier Zuane Antonio de
Gorizzia condam Zuane cuogo: Lasso a susana que sta
qui da basso una camisa nova (ASV, NT, b. 961, št.
183, 23. 2. 1591).
2' ASP, SA, b. 3, leto 1583., župnija s. Giovanni Novo.
36
1994-
vfti KRONIKA èM^
časopis za slovensico krajevno zgodovino
-2/42
in intenzivne zveze tudi z drugimi prebivalci
mesta. Tako najdemo v oporokah slovenskih
priseljencev podatke o lastnikih hiš, v katerih so
prebivali, in do katerih so imeli najpogosteje
uraden, zmeren odnos. Vendar pa so včasih, če
oporočitelj ni imel bližnjih članov družine ali pa
je po večletnem bivanju pri istem stanodajalcu
pridobil njegovo zaupanje in domačnost, tudi
lastniku hiše ali stanovanja zaupali izvršitev
svoje "poslednje volje" ali pa so mu v spomin
zapustili kak predmet iz svojega premoženja.^«
Versko življenje. Odnos do beneških
cerlcvenih ustanov in zveze z bratovščino
slovanskih priseljencev sv. Jurija in Trifuna
Vernost, versko življenje in odnos do verskih
ustanov v Benetkah so bili prav tako neizogiben
del vsakdanjega življenja priseljencev. Po tem se
pravzaprav prebivalci Benetk ne razlikujejo kaj
dosti od prebivalcev drugih takratnih zahodno-
evropskih mest. V oporokah priseljencev iz slo-
venskih mest srečujemo podatke o verskih usta-
novah, s katerimi so bili povezani v času svojega
bivanja in delovanja v Benetkah, o "duhovnih
osebah", ki so jih poznali, ter - kar je še posebej
dragoceno pri raziskovanju povezanosti med
priseljenci z vzhodnojadranske obale - o njihovi
vključenosti v bratovščino slovanskih prise-
ljencev sv. Jurija in Trifuna. Prvi podatek v opo-
rokah, ki se neposredno nanaša na versko živ-
ljenje, je določitev mesta, kjer naj jih pokopljejo.
V oporokah slovenskih priseljencev zelo zelo
redko najdemo podatek, da naj bi koga pokopali
v kateri od beneških cerkva ali samostanov. V
enem samem primeru najdemo željo oporočitelj a,
naj ga pokopljejo v cerkvi s. Francesco della
Vigna, sicer v četrti Castello.^^ Oporočitelji razen
mesta pogreba in obleke, v kateri naj jih po-
kopljejo, zelo pogosto izražajo željo po mašah
zadušnicah; najpogosteje gre za kratke mari-
janske maše, včasih pa tudi za dolge, grego-
rijanske maše.^°
V ozki povezavi z določitvijo kraja pogreba in
z ostalimi pogrebnimi običaji srečujemo tudi
željo, naj gre katera od znanih, zaupnih oseb na
romanje, da bi tamkaj izprosila odpustek in
rešitev pokojnikove duše. Gre za romanja v
katero od beneških ali pa v kako drugo ita-
lijansko romarsko središče. V oporokah ne naj-
demo želje, naj bi kdo šel na romanje v druga,
oddaljenejša italijanska (Rim, Asissi, Loreto,
Monte Gargano itd.) ali evropska romarska sre-
dišča (npr. Santiago de Compostela v Galiciji).
Romarske želje so večinoma povezane z enim od
štirih tradicionalnih beneških romarskih mest (s.
Croce, s. Laurenzio, s. Pietro di Castello, s. Tri-
nità). Govorimo namreč o oporoki Elizabete,
hčere Ivana iz Ljubljane, ki svojemu sorodniku
Bartolu zapušča del svoje obleke kot nadomestilo
za romarsko pot v beneško svetišče s. Croce v
istoimenskem predelu Benetk.^ *
Posebej važen in za raziskovanje verskega
življenja naših izseljencev izjemno zanimiv vi-
dik, pa je njihov odnos do cerkvenih iistanov
(cerkev, samostanov, hospitalov, bratovščin) in
"duhovnih oseb" (duhovnikov, redovnikov, lai-
kov itd.), kakršnega so pokazali, ko so v opo-
rokah določali legata. Slovenski priseljenci ver-
skim ustanovam v Benetkah niso prav pogosto
zapuščali darov, tako da jih nikakor ne najdemo
v vsaki oporoki, ki smo jo imeli priložnost
proučiti. Tako se v oporoki Mihaela Lakoviča,
sina pokojnega Lorenza iz Trsta, omenja
bratovščina Presvetega zakramenta, ki ji oporo-
čitelj zapušča sliko, na kateri sta prikazana sv.
Kajetan in sv. Anton. Bratje omenjene bratov-
ščine, ki ji je najverjetneje pripadal tudi sam
Mihael, so bili v znak hvaležnosti dolžni ohra-
njati spomin na pokojnika.^2 podatke o darovanju
Franccschina mogher Zuane Antonio de Gorizzia con-
dam Zuane: Laso a Marietta mia madona una camisa
nova (ASV, NT, b. 961, St. 183, 23. 2. 1591); V svoji
oporoki Elizabeta, hči Ivana iz Ljubljane in soproga
Jakoba iz Kotora, določa za izvršiteljico svoje opo-
roke svojo mater Stano, po poreklu iz Sibenika. V pri-
meru, da bi njena mati umrla, naj bi bil izvršitelj opo-
roke beneški plemič Jerolim, sin pokojnega FiHpa Qui-
rini in sorodnik Nikole Quirinija, v katerega hiši je Eli-
zabeta prebivala. (ASV, NT, b. 143, št. 81, 16. 4.
1548).
Elisabeta filia ser lohannis de Emonia: ...sepolto a s.
Francesco Vinca in habito della Madoima in dosso
(ASV, NT, b. 143, St. 81, 16. 4. 1548).
Elisabeta fiha ser lohannis dc Emonia: ... et poi sia
venduta tanta robba e sia sodisfatte messe s. Gregorii e
s. Marie per anima mea (ASV, NT, b. 143, št. 81, 16.
4. 1548); Elena Desluga Cranizza nominata Mstdalena
Cranizza: Voglio che siano date messe per l'anima mea
(ASV, NT, b. St. 54, 12. 3. 1681).
Elisabeta filia ser lohannis de Emonia: ... ecceto il ta-
baro de panno negro qual sia dato a Bortolo petenario
mio cugnado pero obligando andar alla Croce (ASV,
NT,b. 143, št. 81, 16. 4. 1548).
Michael Lecovich condam Lorenzo da Trieste: Lascio
alla scuola del Sanctìssimo Sacramento della mia con-
trada dove seguire la mia morte ilquadro con score
37
1994
vi^ KRONIKA èM^
časopis za slovensko krajevno zgodovino
-2/42
in obveznostih do verskih ustanov v Benetkah
najdemo tudi v oporoki Elene Desluga s Kranj-
skega. Ko določa, da se večji del njenega denarja
porabi za plačilo raznih legatov, Elena omenja
beneški hospital Madorma della Pietà iz četrti
Castello in mu zapušča denarno vsoto petih du-
katov.^^ Elena zapušča največji del premoženja
svojima sestrama, tudi prebivalkama Benetk.
Poudarja, da sta v preteklih letih živeli v pomanj-
kanju, tako da sta zabredli v dolgove. Najver-
jetneje je šlo za dolgove do beneške cerkve s.
Giovarmi in Bragora; v tej župniji je prebivala
tudi oporočiteljka. Elena poudarja, češ da naj se
iz njenega premoženja izloči okoli 30 dukatov
(kolikor približno znaša dolg njenih sester, s
čimer naj se omenjeni cerkvi izplača dolg).^"*
Razen darov cerkvenim ustanovam v Benet-
kah se v oporokah priseljencev pojavljajo tudi
omembe in zapuščine "duhovnim osebam". Naj-
pogosteje gre za duhovnike in redovnike tam-
kajšnjih cerkva in samostanov, ki so jih naši
izseljenci v času svojega življenja dobro poznali
in z njimi ohranjali intimnejše stike (spovedniki).
Prav te "duhovne osebe" so bile kot priče ne-
redko prisotne tudi pri sestavljanju oporok naših
izseljencev. Gre predvsem za duhovnike v cer-
kvah, ki so se nahajale v neposredni bližini sta-
novanj priseljencev.^* Kar zadeva slovenske
priseljence, beležimo zapuščino "duhovni osebi"
v Benetkah v oporoki Frančiške, hčere pokojnega
Tiberija Schiavona, sicer pa soproge celjskega
priseljenca Ambroža, sina pokojnega Batiste.
Frančiška del svoje obleke in predmetov za
gospodinjstvo zapušča redovnici samostana s.
Giovanni v Benetkah.^^
Kot posebna oblika določanja legatov v na-
božne namene se navaja formula, s katero se pre-
ostanek oporočiteljevega premoženja namenja
revnim prebivalcem mesta (pro pauperes Christi).
Srečamo jo v oporoki Štefana iz Ljubljane, sina
pokojnega Dominika, ki je največji del svojega
premoženja zapustil izvršitelju svoje oporoke
Ivanu, ostanek pa najbolj ogroženim (članom
družbe).37
V ozki povezavi s prej opisanim verskim živ-
ljenjem slovenskih priseljencev je tudi njihova
vključenost v bratovščino slovanskih priseljencev
v Benetkah. Bratovščina je bila posvečena kotor-
skima zaščitnikoma sv. Juriju in Trifunu. Usta-
novili so jo 1451. leta, na začetku pa je imela
sedež v cerkvi sv. Ivana iz Tempia (s. Zuane del
Tempio ali s. Zuane di Furlani), ki je po ukinitvi
templarskega reda prešla v roke vitezov sv. Iva-
na. V tej cerkvi so Slovani imeli pravico do 4
grobnic in enega oltarja, priorju samostana pa so
bili dolžni vsako leto na praznik sv. Jurija izpla-
čati 4 dukate in dodati še dva hlebca in sveče.
Člani bratovščine so bili lahko vsi priseljenci po
poreklu z vzhodnojadranske obale (Dalmati di
nascita). Večinoma je res šlo za priseljence z
beneških posestev v vzhodnem Jadranu. Istega
leta, takoj po ustanovitvi, so pobratimi dobili od
starešine priorata pooblastilo, da smejo v sklopu
cerkve sv. Ivana zgraditi še en oltar, posvečen sv.
Juriju in Trifunu, ter kapelico, ki naj bi jo okra-
sili na stroške same bratovščine. Leta 1551 je
bratovščina dobila tudi lastno cerkev v nepo-
sredni bližini cerkve sv. Ivana iz Tempia, ki je
odtlej pa vse do danes predstavljala sedež bra-
tovščine.^*
Podatke o vključenosti priseljencev z vzhod-
nojadranske obale v bratovščino in o delovanju v
njej lahko najdemo v več različnih virih. V opo-
ncrc con s. Gaetano e s. Antonio accio li confratelli
della scuola stessa consentìno conservarlo esposto
nella chiesa medama ia mia memoria (ASV, NT, b. 92,
št. 191,24. 4. 1699).
Elena Desluga Cranizza nominata Madalena Cranizza:
Lesso ducati quinque al hospredal Pietà (ASV, NT, b.
871, št. 54, 12. 3. 1681).
34 ASV, NT, b. St. 54, 12. 3. 1681.
3* Prete Stephanus Dioto in diaconus Dominicus Rosso
sta bila priči pri sestavljanju oporoke Štefana iz Ljub-
ljane (ASV, NT, b. 576, št. 489, 16. 7. 1442); Giovanni
Pugliese prete secondo in s. Zuane Bragora je bü priča
Eleni Desluga s Kranjske (ASV, NT, b. 871, St. 54, 12.
3. 1681); Bernardin de Veronesi chierico de s. Fantìn
je bil priča Franceschine, soproge Ambrosia, sina
pokojnega Batista iz Celja (ASV, NT, b. 177, št. 454,
3. 11. 1639).
Franceschina condam Tiberio Schiavon consorte de
Ambrosio condam Batista de Cellea Camite: Lasso una
coltra biava alla menegha de s. Gieronimo e un sechio
piccolo doppio de rame (ASV, NT, b. 177, št. 454, 3.
11. 1639).
3^ Stephanus de Liubliana condam Dominici: Residuum
lasso lohfuuie ... et pro pauperes Xristi (ASV, NT, b.
576, St. 489, 16. 7. 1442).
■'^ N. Lukovič, Bratovština bokeljskih pomoraca sv. Dor-
da i Tripuna u Mlecima, Godišnjak Pomorskog muzeja
u Kotoru, zv. VI, 1957, str. 33-43; R. Pallucchini - G.
Pcroccho, I telleri di Carpaccio nella Scuola di San
Giorgio dcgU Schiavoni, Venezia 1961; G. Pcroccho,
Carpaccio nella Scuola di S. Girgio degli Schiavoni,
Venezia 1964; M. Muraro, Scuola Dalmata de ss.
Giorgio e Trifone, Venezia 1967; Izčrpne podatke o
zgodovini bratovščine vsbuje publikacija z naslovom
Scuola Dalmata dei ss. Giorgio e Trifone (1/1966 -
24/1991), kijo izdaja bratovščina.
38
1994-
vÌ»Ì KRONIKA èM^
-2/42
Časopis za slovensico krajevno zgodovino
rokah naših priseljencev je o tem množica po-
datkov. Iz njih razberemo željo, da bi jih poko-
pali v grobnici bratovščine, za kar ji zapuščajo
določeno vsoto ali kak uporaben predmet za
cerkveno bogoslužje (kelih, mašniško oblačilo,
slike in podobno). Največ podatkov o članih
bratovščine najdemo v knjigah, ki se nahajajo v
arhivu bratovščine, dandanes znane pod imenom
Scuola Dalmata. Knjigi bratovščine z naslovom
Libri conti e spese in Capitular della veneranda
Scuola die ss. Giorgio e Trifone, vsebujeta po
kronološkem redu vpisane najvažnejše podatke o
zgodovini bratovščine, njenih članih, funkcijah v
njeni upravi, gvardijanih (guardian grande), od-
borih za humanitamo-karitativno dejavnost in o
številnih stroških, dohodkih in odhodkih Scuole
v preteklih stoletjih. Capitular vsebuje prepise ali
regeste najvažnejših dokumentov, povezanih z
zgodovino bratovščine od njene ustanovitve
1451. leta do današnjih dni. V ostalih knjigah
bratovščine se nahajajo podatki o članstvu,
upravi, delovanju ter prihodkih in odhodkih
bratovščine. Knjige so ohranjene od sredine 17.
stoletja. Pri našem raziskovanju smo zajeli čas od
srede 17. stoletja do začetka 19. stoletja. V zvezi
s slovenskimi priseljenci lahko odkrijemo kakšen
podatek o njihovi prisotnosti in delovanju v bra-
tovščini, čeprav so bili sicer manj številni v član-
stvu (večino so vendarle predstavljali priseljenci
z beneških posestev v vzhodnem Jadranu).
V oporokah slovenskih priseljencev, ki smo
jih doslej imeli priložnost preučiti, ne najdemo
podatkov o tem, da bi kdo želel pogreb v grob-
nici bratovščine. Tudi legatov, ki bi jih poslali k
bratovščini, ne zasledimo.
Podatke o članstvu slovenskih priseljencev v
bratovščini pa najdemo v knjigah Libri conti e
spese iz 17. stoletja. Slovenskih priseljencev niso
niti v enem slučaju zabeležili kot nosilce katere
od služb v upravi bratovščine (npr. guardian
grande, vicario, guardian di matin, degan de
mezzo anno, degan de tutto armo itd.). Njihova
imena najdemo le med člani. V drugi polovici
17. stoletja kot člane iz Trsta omenjajo Marieto
Stormach (1656-1677) in Agnes (1660-1663).39
Kot člane Scuole Dalmate iz Ljubljane v času
med leti 1655 in 1685 beležimo imena: Menega
de Cristof (1655), Orsetta (1660), Gregorio de
Mattio (1663-1673), Giacomo Merzun (1668),
Marieta Machuza, omenjeno tudi kot Marieta
Machuza Cragnizza (1671-1685), in Agnesa, tudi
Agnesa Cragnizza de Liubliana (1681-1682).'"'
Kot člane bratovščine brez navedbe kraja, od
koder prihajajo, ali pa le z regionalno kranjsko
pripadnostjo, zasledimo še naslednje slovenske
priseljence: Anetto de Prospero Cragno (1655-
1672), Orsolo Cragnizza (1663), Mario Camizza
(1668), Giacoma Oscatri Cragnizzo (1672-1673),
Gerolima Cragnizza (1672) in Mattia Cragnizzo
(1673).'»
Zaključek
Ko zaključujemo pregled prisotnosti in
delovanja slovenskih priseljencev z območij pod
habsburško oblastjo v času med 15. in 17. sto-
letjem, lahko izpostavimo nekaj sklepnih dejstev.
Obdobje, na katerega se nanaša največji del
dokumentov, ki smo jih analizirali v tej raz-
iskavi, zajema čas med 16. in 17. stoletjem, kar
pa se (posebej 16. stoletje) prekriva z obdobjem
največje intenzitete izseljevanja z vzhodnojad-
ranske obale in notranjosti v Benetke. Slovenskih
priseljencev tako po številčnosti kot po omembah
ne najdemo tolikokrat kot priseljence z beneških
posestev v vzhodnem Jadranu. Njihovo bivanje v
mestu na lagunah je pogosto bilo le občasno, ne
pa doživljenjsko. Priseljenci iz slovenskih dežel
v Benetke niso odhajali izključno (kot se je
dogajalo pri priseljencih iz Dalmacije, Bosne in
notranjosti Hrvaške in Slavonije) zaradi turških
vpadov in zoževanja njihovega ozemlja ter eksi-
stenčne nuje, ampak predvsem zaradi gospo-
darskih, podjetniških poslov. V Benetkah so pač
hoteli razvejati in okrepiti svojo osnovno pok-
licno dejavnost.
S krajem svojega bivanja so bili slovenski
priseljenci večinoma povezani z župnijami v
četrti Castello. To je tisti predel Benetk, kjer v
vseh stoletjih beležimo največje število slovan-
skih priseljencev. V manjšem številu jih sicer
najdemo tudi v nekaterih drugih, slovanskim
priseljencem manj dostopnih predelih Benetk
(četrt s. Croce). Po poreklu so bili slovenski
priseljenci iz Ljubljane, Celja, Gorice in Trsta,
nemalo pa jih je zabeleženo samo z oznako
"Kranjska".
Čeprav v večini dokumentov niso navedeni
njihovi poklici, je mogoče opaziti, da so bili
Archivio di Scuola Dalmata (dalje ASV), Libri conti 6
spese (dalje LCS), leta 1656-1677.
ASD, LCS, leta 1655-1685.
ASD, LCS, leta 1655-1673.
39
1994-
KRONIKA ^
2/42
časopis za slovensico Icrajevno zgodovino
slovenski priseljenci zaposleni v strokah, ki so
bile drugim priseljencem z vzhodnojadranske
obale manj dostopne in zato med njimi slabo
razširjene. Gre za tekstilno stroko (suknarji),
uslužbence v mestnih uradih in uslužnostne
delavce (kuharji).
Vsakdanjik priseljencev je potekal - kot je za
prebivalce mest običajno - znotraj družinskih in
sorodstvenih krogov, med prijatelji in znanci. Pri
tem je zanimivo dejstvo, da se med prijatelji in
znanci slovenskih priseljencev velikokrat ome-
njajo tudi priseljenci iz drugih italijanskih mest.
Komunikacija s priseljenci z drugih območij
vzhodnojadranske obale je bila manjša. Vendar
pa je najizrazitejša oblika povezanosti slovenskih
priseljencev s priseljenci z drugih delov vzhod-
nojadranske obale in notranjosti bratovščina
slovanskih priseljencev sv. Jurija in Trifuna. V
njej skozi 17. stoletje srečujemo priseljence iz
vseh omenjenih slovenskih mest in krajev, ven-
dar le kot člane, nikoli pa kot nosilce katere od
upravnih funkcij v bratovščini.
Na koncu lahko sklenemo, da so v 16. in 17.
stoletju tudi slovenski priseljenci s habsburških
območij predstavljali pomemben del priseljencev
z vzhodnojadranske obale. Zagotovo so tudi oni
marsikaj prispevali k številnim oblikam pove-
zovanja dveh jadranskih obal.
Seznam slovenskih priseljencev v Benetkah
V prilogi objavljamo seznam vseh slovenskih
priseljencev, omenjenih v dokumentih, ki smo
jih v delu analizirali. Imena so navedena po abe-
cednem redu, ob vsakem imenu pa je naveden
fond, iz katerega je povzet podatek, ter signatura
vsakega posamičnega dokumenta.
1. Agnesa Cragnizza de Liubliana (ASD, LCS,
168-1682).
2. Agnesa de Trieste (ASD, LCS, 1660-1663).
3. Anetta de Prospero Cragno (ASD, LCS,
1655-1672).
4. Baldo de Cargnia tessor de panni de lana
della contrada de s. Simon Picolo (ASV, NT,
b. 323, št. 91, 28. 4. 1587).
5. Elisabeta filia ser lohaimis de Emonia habi-
tatoris Venetie de contrada s. Juliani et uxor
Jacobi caselarii de Cataro (ASV, NT, b. 143,
št. 81, 16. 4. 1548).
6. Elena Desluga Cranizza nominata in questa
città Madalena Cranizza de confinio s. Zuane
in Bragora (ASV, NT, b. 871, St. 54, 12. 3.
1681).
7. Franceschina condam Tiberio Schiavon con-
sorte de Ambrosio condam Batista de Cellea
Camite tessor de paimi de contrada s. Fantin
(ASV, NT, b. 177, št. 454, 3. 11. 1639).
8. Gerolima Cragnizza (ASD, LCS, 1672).
9. Giacomo Merzun de Liubliana (ASD, LCS,
1668).
10. Giacomo Oscatri Cragnizzo (ASD, LCS, i
1672-1673).
11. Gregorio de Mattio de Liubliana (ASD, LCS,
1663-1673).
12. lohaimes della Camia condam Filippi de s.
Pietro di Castello (ASV, NT, b. 576, št. 277,
18. 3. 1449).
13. Mara Camizza (ASD, LCS, 1668).
14. Marieta Machuzza de Liubliana (ASD, LCS,
1671-1685).
15. Marieta Stormacha de Trieste (ASD, LCS,
1656-1677).
16. Marina Cragnizza (X Savi, b. 420, sestiere
Castello, 1661, str. 397).
17. Mattio Cragnizzo (ASD, LCS, 1673).
18. Menegha de Cristof de Liubliana (ASD,
LCS, 1655).
19. Michael Lacovich condam Lorenzo de
Trieste (ASV, NT, b. 92, St. 191, 24. 4.
1699).
20. Orsetta de Liubliana (ASD, LCS, 1660).
21. Orsola Cragnizza (ASD, LCS, 1663).
22. Stella de Liubliana (ACP, SA, b. 3, leto
1583, župnija s. Zuane Novo).
23. Stephanus de Liubliana condam Dominici de
contrada s. Pietro di Castello (ASV, NT, b.
576, št. 489, 16. 7. 1442).
Prevedel: Anton Šepetava
40