vzgoje Področja 42 Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 V obravnavani študiji primera je šlo za posebno kombinacijo dveh med seboj izključujočih se posebnosti pri učenki s posebnimi potrebami: Aspergerjevega sindroma in selektivnega mutizma. Pri delu z učenko in psom sem uporabila metodo akcijskega raziskovanja in s sprotno analizo tedensko postavljala nove cilje. Kosmati pomočnik Ana Senegačnik Kurnik, prof. defektologije, spec. pedagoginja, je učiteljica za dodatno strokovno pomoč na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani. Napisala je knjigo Moje pasje življenje ter priročnik Kosmati pomočnik. Pri delu uporablja pomoč psa. Kako je nastala študija primera? Pred vami je kratka predstavitev štiriletne študije primera Kosmati pomočnik, pes kot pomočnik pri učenju otroka z Asper- gerjevim sindromom. Študija je potekala od leta 2012 do 2015 v okviru inovacij- skih projektov na Zavodu RS za šolstvo pod mentorstvom dr. Natalije Komljanc (Senegačnik Kurnik, 2016). Nastala je v (v nadaljevanju SM). Pri delu z učenko in psom sem uporabila metodo akcijskega raziskovanja in s sprotno analizo tedensko postavljala nove cilje. Dvakrat letno sem podrobneje analizirala vse cilje indivi- dualiziranega programa učenke in s tem ovrednotila njen napredek na čustvenem, socialnem in učnem področju. Nastali so obširni dnevniški zapisi in različne tabe- le. Bistvo opisanega je didaktična novost, način (formula) za delo z otrokom z AS in SM, s katerim pozitivno vplivamo na vsa področja otrokovega razvoja. Kaj sta Aspergerjev sindrom in selektivni mutizem? Motnje avtističnega spektra (Aspergerjev sindrom) so stanja, povezana z biološkimi in nevrokemičnimi spremembami v delo- vanju možganov. Zanje je značilna triada motenj v komunikaciji, socialni interakciji in imaginaciji oziroma fleksibilnosti mi- šljenja. Motnje komunikacije se kažejo s pogostim težkim izražanjem na čustveni in socialni ravni. Motnje socialne interakcije in imaginacije ter fleksibilnosti mišljenja se kažejo pri gradnji in ohranjanju prijatelj- stva, v nerazumevanju nenapisanih soci- alnih pravil, v nezmožnosti in nezaintere- siranosti za interakcijo z vrstniki; odražajo se v socialno in čustveno neobičajnem ve- denju. Opisanim motnjam se pridružujejo še druge značilnosti, kot so nenavadnosti na področju občutljivosti čutil, motorična nespretnost, omejeni interesi, počasnejše procesiranje informacij in težave z usmer- janjem pozornosti (Attwood, 2007: 18, 74, 89). V šolskem okolju so najpogostejše obli- ke pomoči vedenjski programi (Klemenc, 2012: 78). Selektivni mutizem je opredeljen kot ne- zmožnost govora. Gre za zelo komple- ksno motnjo. Po diagnostičnem kriteriju DSM-IV za selektivni mutizem je ta kon- sistentna nezmožnost govora v specifičnih socialnih situacijah, v katerih se pričakuje, da bo otrok govoril, recimo v šoli, čeprav otrok normalno govori ob drugih prilo- žnostih (Marinšek in Tušak, 2007: 236). Glavni cilj pomoči naj bi bil zmanjšanje an- ksioznosti pri otroku, pridobitev zaupanja in strpno ter potrpežljivo napredovanje po majhnih korakih. želji, da pomaga na poti k samostojnosti vsem tistim, ki se ukvarjate in soočate s kompleksnostjo Aspergerjevega sindroma (motnjo avtističnega spektra) in selektiv- nega mutizma ter imate morda možnost v svoje delo vključiti tudi psa. V obrav- navani študiji primera je šlo za posebno kombinacijo dveh med seboj izključujo- čih se posebnosti pri učenki s posebnimi potrebami: Aspergerjevega sindroma (v nadaljevanju AS) in selektivnega mutizma Foto: arhiv Ane Senegačnik Kurnik vzgoje Področja Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 43 Vpliv dejavnosti s psom na otrokov razvoj Vsa strokovna literatura o AS in SM pou- darja, da je najpomembnejši vidik učenja teh otrok prav doseganje sproščenega in zaupljivega odnosa s terapevtom. Slednje najlaže dosežemo z vključevanjem živali v vzgojno-izobraževalni proces. S pomočjo psa lahko izvajamo terapijo ali dejavnosti in s tem vplivamo na otrokovo rast in razvoj, govor in komunikacijo, na kognitivno in psihosocialno področje. Žival lahko pred- stavlja tudi nadomestek za terapevtski stik, ko se uporabnik sicer boji stika s terapev- tom in ga zavrača, žival pa sprejme (Marin- šek in Tušak, 2007: 146). Zaradi učenkine popolne psihične blokade v šolskem oko- lju sem z njo enkrat tedensko izvajala ure socialnega učenja na terenu izven šolskega okolja in ob prisotnosti psa. Učenka se je hitro navezala nanj, se sprostila in postala v komunikaciji bolj odzivna. Ugotovila sem, da redno izvajanje dejav- nosti s psom pozitivno vpliva na naslednja področja otroka z AS in SM: • telesni/gibalni razv o j: izb ol jša n je f ine in grobe motorike, povečanje splošne tele- sne kondicije, izboljšanje metanja, lažje premagovanje ovir in preprek; • s o cialno p o dr o čje: b ol jš e o pazo va n je okolice in razširjena pozornost, širjenje specialnih interesov na druga področja, primerno odzivanje v prometu, učenje predvidevanja; • k o m unikaci ja: p o v eča na sa mo inicia- tivnost in odločnost pri vodenju psa in podajanju (neverbalnih) ukazov, sposob- nost na neverbalen način pridobiti pasjo pozornost, povečano izražanje želje po komunikaciji z odraslo osebo, odzivanje na pobude odrasle osebe (neverbalno od- govarjanje na različna vprašanja); • splošno psihično p o ču t je: zma n jš e va n je socialne anksioznosti, večkrat opazen na- smeh na ustih in večja sproščenost tako doma kot v šoli, sposobnost izražanja po- čutja in občutkov, povečana želja po igri; • mo tivaci ja za delo: p o v eče va n je žel je p o komunikaciji, sodelovanju in aktivnosti, zadovoljevanje potrebe po igri; • izob raže va n je/učno p o dr o čje: v ečja in daljša koncentracija ter pozornost, iz- boljšanje priklica in spomina, izboljšanje sposobnosti reševanja problemov in za- vedanja v prometu in izboljšanje pozna- vanja pojmov (širjenje besednega zakla- da), pregovorov in metafor. Največji napredek je bil viden na področju širjenja, usmerjanja ter vzdrževanja pozor- nosti. Ugotovitve in zaključki Med natančnim, večletnim delom sem od- krila način za delo z otrokom z AS in SM. S pomočjo odprtih učnih načel, multisen- zornega učenja in načel učenja v naravi, z različnimi gibalnimi in drugimi aktivnost- mi je učenka uspela razviti močno čustve- no povezavo s psom. Pri učenki z AS in SM je to povzročilo sproščenost mišičevja in možganov, s tem pa večjo kognitivno voljnost. Z rednim delom s psom sem raz- vijala odprtost učenke z AS in SM za uče- nje, kar je povzročilo viden napredek tako na učnem kot tudi socialnem področju. Največji napredek je bil viden na podro- čju splošnega psihičnega počutja in po- zornosti. Izkazalo se je, da s pomočjo psa lahko pozitivno vplivamo na vsa področja razvoja otroka z AS in SM. To je mogoče le, kadar je med otrokom, specialnim pe- dagogom in psom vzpostavljena pristna čustvena vez. Pes tako igra vlogo narav- nega motivatorja in s svojo prisotnostjo vpliva na bolj sproščeno počutje in pozor- nost otroka ter poveča njegovo odzivnost na zunanje dražljaje. Otroka na nežen in igriv način uči biti tukaj in zdaj. Otrok z AS in SM s pomočjo teh načel postane bolj sproščen, odziven, odprt in pripravljen za učenje ter življenje. Opisana metoda dela upošteva načelo celostnega pristopa k obravnavi kompleksnih motenj in ima za cilj razvoj otrokove kognitivne voljnosti. Menim, da je za otroke s tako kompleksni- mi motnjami potreben drugačen, celosten didaktični pristop, ki zahteva veliko spro- tnega načrtovanja, analiziranja in prilaga- janja. V Sloveniji je terapija z živalmi še v razvoju. Vse več nas je, ki s pomočjo živali poskušamo pomagati različnim populaci- jam. Za uspešno delo je med drugim po- trebnih tudi veliko izkušenj, ki jih je dobro deliti z drugimi. Tako sem tudi sama želela svoje izkušnje in ideje deliti z vami. V sklo- pu študije primera je nastala tudi elektron- ska knjiga z naslovom Kosmati pomočnik, pes kot pomočnik pri učenju otroka z Asper- gerjevim sindromom, ki je prosto dostopna na spletu (Senegačnik Kurnik, 2016). Literatura • Attwood, T ony (2007): Aspergerjev sindrom: priročnik za starše in strokovne delavce. Ljubljana: Megaton. • Klemenc, Alenka (2012): Kako je biti jaz? Knjiga o fantu z Aspergerjevim sindromom. Ljubljana: DZC Janeza Levca. • Kržič, Andreja (2009): Zgodbe pri razvijanju socialnih in mo- toričnih spretnosti otroka z Aspergerjevim sindromom. Diplom- sko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. • Marinšek, Maksimiljana; Tušak, Maks (2007): Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Pivec. • Senegačnik Kurnik, Ana (2016): Kosmati pomočnik, pes kot pomočnik pri učenju otroka z Aspergerjevim sindromom. Lju- bljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na spletni strani: www. zrss.si/pdf/kosmati-pomocnik-2016.pdf. Foto: Marko Hrovat