Stev. 162. V Ljubljani, v torek, dne 20. julija 1909. Leto XXXVII. s= Velja po pošti: = 3a celo leto naprej . K 29'— za pol leta » . » 13-— za četrt • » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno > 29-— za ostalo inozemstvo » 35-— s V upravništvu: as Za oelo leto naproj . K 22-40 za pol leta > . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . > 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. II m i 1 ■f' 1 V y ? iš n • ■ ■ ' • • Inserati: ...... ■■ Enoatolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » g » V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavijenjn primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob S. url popoldne. Mr Uredništvo Je v Kopitarjevih alioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma ae ne b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ■ Upravniškega telefona štev. 188. == i J*- Današnja Številka obsega 4 strani. "^K. Trst. '»Volivci zbrani na zadnjem shodu dne 18. julija v »Nar. domu« v Trstu, iem-liejo poročilo drž. posl. dr. Rybara na znanje; obžalujejo, da je radi obstrukcije v državnem zboru prišlo po zaključku istega do nevšečne in narodnim interesom škodljive polemike med nekaterimi slovenskimi poslanci in glasili domačih strank na očividno veselje in korist viade in Nemcev ; izražajo željo, da vsi jugoslovanski poslanci ostanejo združeni v »Narodni zvezi« in da v tem velevažnem momentu nastopajo složno in eventuelno z naj-ostrejšimi sredstvi proti sedanjemu ger-manizatoričnemii vladnemu sistemu, podrejajoč svoje strankarske interese boju za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji tlačenih in zanemarjenih narodov: prepuščajo naposled drž. poslancu dr. Rybaru, da v slučaju razdružitve »Narodne zveze« izvaja tiste posledice, ki jih zahtevajo oziri na narodne interese tržaškega Slovenstva.;- Velikansko demonstracijsko zborovanje S. L. S. v Ljubljani. Velecetijeni zborovalci! Ko smo mi ma Dunaju zagledali v Bienerthovein kabinetu, na piašnih ministrskih stolih naše 'najbolj zagrizene nasprotnike, v justičnem ministrstvu dr. Hochenburgerja in v na-/učnem grofa Stiirgkha, tedaj smo zaželeli in zahtevali ravno mi obmejni Slovenci, da stopimo proti temu kabinetu v najstrožjo opozicijo, in odkrito moram priznati, da se naši bratski poslanci iz Kranjske tedaj niti za trenutek niso obotavljali, da bi ne šli z nami v opozicijo in nam ne priznali naše upravičenosti, da gremo v boj proti sovražnikom na ministrskih stolih. Mi obmejni Slovenci smo dobro vedeli, da vi na Kranjskem lahko pretrpite tudi kakega Stiirgkha in Hoclienburgcrja; vi lahko preživite tudi take ljudi. Toda v naših krajih ob mejah, kjer je slovenski živeli pomešan z nemškim in kjer vlada brezobzirno razvija vso svojo moč proti nam, zlasti v mestih in trgih, tam je nemogoče, da bi se vzdrževali ob sistemu, ki nas narodno ubija na celi črti. Zato smo hvaležni vašim poslancem, da so takoj in brez obotavljanja šli z nami v boj, hvaležni smo pa tudi vam in slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, da odobravate korake vašiii posiancev sedaj, ko so v opoziciji nasproti Bienerthovemu kabinetu. Prva bittia proti Bielnerthovemu kabinetu. Ko smo sklenili opozicijo, tedaj smo se poslanci postavili v bojne vrste, in na čast vsem jugoslovanskim poslancem moram reči, da smo bili skraja vsi edini, da srno korakali skupno in složno, iu tako je prišlo do prave bitke, do bitke proti oderuški banki za Bosno in Hercegovino. Tu ni manjkal nihče od nas krščanskih social-cev, tudi nihče izmed liberalcev, nihče izmed Hrvatov in Srbov. Skupno smo bili bitko m skupno in složno dosegli lep uspeli. Ce nismo vrgli ministrstva, vendar smo mu omajali stališče in mu zadali smrtno rano. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Nekaj, česar nismo prlčalov-jli. Korakali smo naprej v bojnih vrstah in prišli do proračuna. Tedaj pa se je nekaj zgodilo, česar preje nismo pričakovali. Prišli so oni, s katerimi smo dotlej sukali orožje in rekli, eden: »Moram do-niov, tam me čaka zaslužek«; drugi: »Prijatelj mi je prišel na Dunaj, moram ž njim Po mestu!« itd. Tako so nas začeli tisti, ki so bili v boju proti bosenski agrarni banki z nami, pri proračunu zapuščati. 'Pri glasovanju o dispozicijskem fondu so že manjkali nekateri tistih prijateljev, in ko smo glasovali proti Hochenburgerju, jih je manjkalo že več, pri glasovanju proti Stiirgkhu so zbežali še drugi, ker so se bali stati m sovražno oko v oko gledati nasprotnikom. Drugi pa so sc po glasovanju s stiskanjem rok ministrom opravičevali, da morajo biti njihovi sovražniki. In pozneje, ko smo hoteli zadati smrtni udarec onemu Bilinskemu, ki je ščitil oderuško bosensko banko, tedaj je bil beg velik, zmešnjava splošna, in mi smo ostali skoro popolnoma osamljeni v zadnji bitki pri proračunu. (Cujte!) Naši nasprotniki na obstrukcijskfem polju. Toda lahko si je misliti, da naši prijatelji niso zna biti navajeni lahne opozicije in da jim je to zmešalo glave, ker ne vedo, ali so v opoziciji ali so vladni. In mislil bi kdo, da bodo šli rajši v boj z ob-strukcijskim orožjem; saj smo že tolikokrat videli naše nasprotnike na obstruk-cijskem polju. Jaz sem bil takrat še mlad poslanec, ko se je v državnem zboru bila bitka za splošno in enako volivno pravico, in takrat sem videl stebre kranjskega liberalizma, kako so se potili in govorili cele ure in ure proti splošni in enaki volivni pravici. In jaz se nadalje spominjam, da sem vide! te prijatelje iz nasprotnega tabora obstruirati tudi proti razširjenju ljudskih pravic v kranjskem deželnem zboru in znano mi je. če so časniki prav poročali, da so obstruirali tudi delovanje v kmetijski družbi in v trgovinski iu obrtni zbornici. Zato smo mislili: opozicija je za nje premalo; podajmo se na obstruk-cijsko poije. Priložnost, da se podamo na polje obstrukcije, je bila kmalu dana. Mi smo namreč videli, ako pustimo Bienerthov kabinet še nadalje vladati v tej sestavi, da nam preti velika nevarnost v mnogokate-rem oziru, in zato smo rekli: S tem, da je Bienerth dobil proračun, je dovolj storil za državo. Zdaj lahko gre. Njegovo delovanje je zaključeno, njegov program izčrpan. To smo sklenili vsi; mi, kakor tudi nasprotniki nismo hoteli pustiti dalje delovati Bienerthovega kabineta, ker smo vedeli, da bo narodno preganjanje in zatiranje vedno hujše od strani tega kabineta, zlasti pa od strani Hochenburgerja in Stiirgkha, kakor so pokazala ravno nedavno izvršena imenovanja. Mi smo vedeli, da hoče Bienerthov kabinet oškodovati naše kmete s tem, da odpre tuje meje, ne da bi dal kmetom odškodnino za to, kar bi z uvozom tuje živine trpeli. Mi pa smo tudi vedeli, da če zdaj takoj ne storimo odločnega koraka, jc Bienerth za letos rešen, da bi lahko še dalje deloval proti našim koristim. In zato smo sklenili v zavesti, da delamo za dobro stvar iu da najdemo pri tem prijateljev v vseh taborih, tudi v liberalnem, da primemo za obstrukcijsko orožje. In obstrukcija se je začela. Naši prijatelji, dokler niso prav vedeli, ali bomo kaj dosegii z obštrukcijo, so bili stisnjeni v kotih iu niso dali glasu od sebe. Ko so se pa začeli kazati prvi uspehi, so prišli iz svojih kotov na dan in zaslišali smo njih prve glasove ter začutili njih prvo delovanje. Ti naši prijatelji, ki se niso upali na bojno polje, so sedaj prišli z. velikodušnostjo k nam in nam rekli: Vi ste v velikem, hudem boju. Mogoče, da potrebujete naše pomoči. Mi hočemo posredovati med vami iu med večinskimi strankami, da se boi poleže in da nastane mir. Mi smo jim na to odgovorili, da smo pošteni bojevniki, ki nimamo sovražnosti do nikogar in zato lahko sami govorimo s strankami in z minisir ter smo posredovanje odklonili. Cez dve uri so pa zopet prišli iu pri konferenci vseh načelnikov govorili iu prosili: Gospodje, odložite obstrukcijsko orožje, umaknite svoje nujne predloge! To so bili tisti naši prijatelji, ki so preje sklenili, da je program dela za poletno zasedanje zbornice poslancev izčrpan. Kaj t,c to pravi ? Kdor nima z deska- mi obite glave, bo vedel, da moramo, ko smo enkrat kaj takega sklenili, tudi nekaj storiti, da sc sklep izvrši in da vlada res ne dobi ničesar več. (Tako jc!) Jaz nc vem, ali tega v nasprotnem j taboru ne razumejo ali niso hoteli razu-j meti, ali pa so storili svojčas sklep, o katerem so bili prepričani, da ga ne bodo izvršili. Na vsak način pa jim to ni v čast. (Tako je! Sramota!) Naši nasprotniki pri vladi. In še ne dovolj! Ko so videli, da se ne udarno prošnjam, začeli so nas v listih napadati in šli so k oni vladi, proti kateri se morajo tudi ti naši nasprotniki bojevati, ker so tudi on! opozicionelna stranka, šli so k vladi iu iskali orožja, ki bi ga rabili proti nam, da napadajo ž njim nas, svoje brate. (Klici ogorčenja.) To je pošteno delovanje, ki olajšuje boj, da bratje iz lastnega tabora pridejo za naš hrbet in mečejo kamenje na nas! O razpadu »Narodne zveze«. Pa tudi to še ni bilo dovolj, kakor smo čitali v zadniem času njihovega delovanja. Da bi javnosti pokazali, da nismo edini. pišejo, da ie »Narodna zveza« razpadla, cla so izstopili iz »Narodne zveze«, iz one »Narodne zveze«, zaradi katere so nas celo leto dan na dan napadali, češ vi nočete složno delovati, ko smo mi izpo-četka rekli: »Ven z liberalci, ker jim ne zaupamo.« Potem smo se premagali in sedaj, ko imamo bolj ostro orožje, sedaj oni zaradi taga razbijajo ono, po čemer so celo leto koprneli .Ali mi jim nc verjamemo, da so res tako mislili. Oni so znali, da ne bomo šli tako hitro v zvezo, dokler ne bodo dani predpogoji, da ne bomo ovirani v izvrševanju načelnih teženj. Ko smo videli, da nam je to zagotovljeno, smo vstopili v zvezo in tedaj so se zbali in neugodno priliko porabili, da razbijejo tisto, po čemer so toliko javkali in jadikovali. Za napade se ne zmenimo. Mi smo postali prostovoljno ekseku-torji onega, kar smo z liberalci skupno sklenili, namreč da vladi nič več nc damo. Zaradi tega nas napadajo, ampak mi bomo šli naprej in se ne zmenimo za njihove napade. Nam je v veliko veselje, da vidimo, da tudi v nasprotnem taboru vre in da tamkaj niso zadovoljni z zahrbtno in nemodro poiitiko svojih voditeljev. Italijansko vseučiliško vprašanje. V vodilnem listu vaše liberalne stranke sem včeraj čital, da smo mi morda vse-učiliškenut vprašanju škodovali. Ali mislite, da ona stranka, ki tako odločno zastavi vso moč proti ustanovitvi laške univerze v Trstu, oškoduje vseučiliško vprašanje? Mi nismo škodovali vseučiliškenm vprašanju. Oni so vendar videli, da imamo dovolj moči, to izvršiti, kar sklenemo. O ljubljanskem županu. In kot nekako tolažilo čitam v listu, da je vaš ljubljanski župan Chiariju namignil. da bi se znabiti vendar sporedno z rešitvijo iaškega vseučiliškega vprašanja dala doseči slovenska pravna fakulteta v Pragi, in da je Cltiari potem Hribarju rekel, da to ni nesprejemljivo od nemške strani. Jaz ne vem, koliko vi poznate vašega župana, ampak mi ga poznamo. Ce on kontu kaj »namigne« na Dunaju, potem sc nihče za to ne zmeni. (Veselost.) On je dobro situiran, ima več častnih mest na Kranjskem, veleva čez belo Ljubljano, ampak sia Dunaju vsak zna. da čc on kje potrka in kdo v sobi za-roimi, da Hribar zbeži. (Živahna veselost in ploskanje.) O Gostinčariu. Ljudje, ki smo v »Slovenskem klubu«, smo i v drugega kova. Poglejte tovariša Gostinčarja. Priprost delavec jc. ali pošten delavec, ki to drži kar reče. (Klici: Zivio Gostinčar!) On se razlikuje od Hribarja in o njen; sc tudi drugače sodi. Ce on pride in kje potrka, vsakdo ve. tla ho udaril po vrai'h, čc se mu ne zglase m trkal, dokler se mu nc odprejo za naše potrebe. To je naše delovanje, in ono zahrbtno, katero sem preje orisal, ono je delovanje libeiaiccv. (Burno odobravanje.) Jaz sem prost človek in, kakor vsi tovariši moji v klubu, smem tudi oporekati našemu načelniku dr. Susteršiču in zato bi jaz na prejšnje njegovo vprašanje nekoliko drugače odgovoril, kakor 011. On je vprašal: Kdo pa je sedaj kupil liberalce? Dragi naš načelnik, zatrdim ga lahko a tako blago sc nc kupuje (Živahno odobravanje in ploskanje)! Kakor smo mi 'šli prostovoljno v najhujši boj proti vladi, taka so oni postali prostovoljno vladni lakaji. (Burno odobravanje in ploskanje.) O načelniku S. L. S. Samo eno osebno struno še ubcreni iit sicer o našem dičnem načelniku dr. Susteršiču. On nima od mene nič pričakovati in jaz od njega nič, drug od drugega sva popolnoma neodvisna in zato mislim, da imam vso pravico, da izpregovorim nekaj o njegovi osebi. Sedaj, ko je stal v ospredju cele slovanske opozicije, sedaj smo videli čudno prikazen, o kakršni smo nekdaj čitali v knjigah na gimnazijskih klopeh. Mi simo čitali o Cezarju in prijateljih njegovih. Ti so prihajali k njemu, se gostili, približevali in bili prijazni ž njim, toda za hrbtom so imeli skrčene roke in v njih morilno orodje in ti so ga tudi res umorili. Njegov najboljši prijatelj mu je zadal smrtni udarec. Nekaj takega smo videli tudi. v zadnjem času. Ko je naš načelnik stal v ospredju in bil voditelj vseh slovanskih protivladnih strank, videli smo, da so nekateri prijatelji hodili okolu njega in mu bili v obraz prijazni, za hrbtom pa so imeli morilno orožje v rokah in ti so provzročili vse ono napadanje in grdenje v nemških listih (Velikanska ogorčenje) s svojimi iažmi in spletkami.-Toda čc sc je toliko gnojnice izlilo na našega načelnika, eno mu lahko rečem: 011 ima take prijatelje, ki nosijo za hrbtom morilno orožje, ima pa tudi okolu sebe četo, ki mu je zvesta, ki občuduje njegovo nadarjenost, njegovo ženijalnost in zmožnost za politično vodstvo in ta četa je njegovih, šestnajst tovarišev in »Slovenskega kluba«. Kakor je on naš občudovani voditelj, tako smo mi njegovi zvesti tovariši iu ž njim bomo šli v vojsko za pravice slovenskega ljudstva. (Frenetično odobravanje. ploskanje in živio-klici. Govornika obsipavajo s cvetlicami.) XXX ČASNIKARSKI GLASOVI O NAŠEM SHODU. Vsa avstrijska javnost se peča s sijajno nedeljsko manifestacijo pristašev S. L. S. v »Unionu«. Objavljajo o njej zelo obširna poročila. »Vaterland« poroča objektivno. »N. Fr. Pr.« tudi objavlja obširno poročilo, pred katerim ima žc po Bieucrthu sugerirano sodibo o shodu natisnjeno. »N. Fr. Presse« označuje brzojavni pozdrav načelnika »Poljske ljudske stranke« Stapinskega za uajinteresant-nejšo shodovo epizodo. Poročilo isamo je objektivno. »Zcit«, ki jo inspirira Bilinski, prinaša zgolj kratko brezbarveno poročilo. »Reiohspost« objavlja tudi Objektivno daljše poročilo o shodu, v katerem le obžaluje, da S. L. S. nc namerava zapustiti svojega odločnega stališča. »Deutsches Volksblatt« objavlja poročilo o Shodu na uvodnem mestu brez komentarja. Medtem. ko zavzemajo dunajski listi še prcccj objektivno stališče nasproti 'sijajnemu našemu sliodu, so pa hudi graški nemški listi. .»Grazcr Volksblatt« nas hoče učiti demokratična in polemizira z govorniki, a tako nesrečno, da ne more bolj. Popolnoma po nepotrebnem se list zaletava v dr. Šuster-šiča. ko piše o dr. Šusteršičevi izjavi, da bi od ministrstva sebe izključil: »Wird sich zeigcn«. Odklanjamo tako sunmiče-njc. Zaman smo iskali v »Grazcr Volks-blattu« objektivnega poročila o shodu, a našli ga nismo. Pač pa smo našli oibšinno objektivno poročilo o shodu v »Tages-posti«, med tem ko je »Grazcr Volks-blattovo« strankarsko potvarjeno. Sicer -Tages pošta« na drugem mestu objavlja strupen uvodnik poln osebnih napadov na dr. Susteršiča, a to nič ne de, ker ne bilo bi prav za nas, ako bi naše poslance hvalili listi, stebri 'sedanje protisloivanske vlade. Konstatiramo: »Bili so časi, ko se svetovna javnost ni prav nič ozirala na slovenske razmere. Zdaj se. Še bolj se bo. Saj se je odločilna bitka za prava Slovana in osObito za Slovenca šele začela. Dozdaj zadani udarci v boju za slovanska prava so že zaskeleli. Streznili bodo tudi sčasoma tiste male ljudi, ki ne pojmujejo važnosti sedanjega zgodovinskega trenutka.« feški listi o obstrukciji. Češka agrarna stranka 'brani svoje obstrukcionistiško stališče z razlogi češke domače politike. Pod neposrednim vtisom nemške obstrukcije, ki je preprečila češki deželni zbor — piše »Venkov« — je izdaki češka agrarna stranka geslo: »Brez češkega deželnega zbora ne bo državnega zbora!« Ako ni hotela češka agrarna stranka izgubiti vse veljave na Dunaju in doma, je torej morala z obstrukcijo preprečiti delovanje državnega zbora. Glede obstrukcije pravi »Venkov«, da je dne 4. junija, ko so vladne stranke ob-struirale dr. Šusteršičcvo resolucijo o bosanske agrarni banki, postala obstrukcija »hdffahig« pod Bienerthovo vlado ii; bo ostala, dokler bo ta vlada na krmilu. Ob-strukcija je bila edini mogoči odgovor na grožnje socialnih demokratov s pouličnimi demonstracijami pred parlamentom. Če ne bi bili vztrajali, bi se bili morali ukloniti nemškemu šovinizmu v veliko škodo slovanstva. Zdaj pa, naj nas nasprotniki sramote kakor hočejo, istina je, da si je Slovanska Enota z obstrukcijo priborila respekt. Upamo, da bomo v jeseni razpolagali z najmanj 170 glasovi, in tedaj bomo pri previdnem vodstvu gotovo na vrhu. Preprečiti hočemo za vse čase, da bi še kdaft prišel do vlade kabinet, ki bi bil Slovanom takfo sovražen, kakor je Bienerthov. »Narodni Listy« se še sedaj ne morejo sprijazniti s taktiko agrarcev in Slovencev, a to priznavajo, da je stališče Bie-nerthove vlade izpodkopano in da ne bo mogla več dobiti večine za svoje načrte. »Čcch« je v ostri debati z agrarci zaradi vprašanja: opozicija ali obstrukcija? »Čecli« je seveda še vedno za opozicijo, kajti on hoče na vsak način pomnožiti število čeških ministrov, zlasti reklamira z vso odločnostjo ministrski portfelj za dr. Hrubana. Sicer pa zatrjuje, da ostanejo katoliško-narodni Čehi zvesti in dosledni v duhu »Slovanske Enote«. Za neomajni obstoj »Slovanske Enote« se jc odločno izjavil tudi dr. Hruban. Sploh se obnaša »Cech« samo proti agrarcem, Slovence pa hvali. Svoj članek z dne 17. t. m. končuje s sledečimi besedami: Med obstrukcijo agrarcev in Slovencev je velik razloček: Pri Slovencih resnost, odkritosrčnost, ljubezen do stvari same — tu pa politična brezglavost, komediantska poza in sebičnost. Slovenci nastopajo častno, agrarci pa se morajo svojega nastopa sramovati. Glede na to pač moramo reči, da ic tudi boj čeških agrarcev časten, ravno tako kakor boj naših poslancev iz »Slovenskega kluba«. Politične napake niso naredili v tem slučaju agrarci, ampak one slovanske stranke, ki so vrgle puško v koruzo in zapustile bojni prapor. V Kamnik! Vzpored. Letošnji zlet naših Orlov se vrši dne 8. avgusta v Kamniku. O načelni važnosti te naše prireditve, ki bo gotovo največja naše organizacije, izpregovorimo v kratkem uvodoma, danes se nam gre za ne-kater podro/bnosti za društva, katere bomo do zleta vedno priobčevali v ravnilo in navodilo. Vzpored tej prireditvi, ki obeta biti. sodeč po pripravah, zelo velika, je v glavnem sledeči: Ob pol 10. uri prihod posebnega vlaka v Kamnik. Ob 10. uri sveta maša v župni cerkvi. Po sveti maši sprejem pred Kamniškim domom. Po sprejemu obhod po mestu. Opoldne skupno kosilo. Ob 4. uri javna telovadba. Po telovadbi veselica. Posebni vlak. iV Kamnik bo ta dan vozil iz Ljubljane poseben vlak. Čas odhoda iz Ljubljane in zvečer iz Kamnika se v kratkem naznani, istotako cene. Skupno kosilo. Predsedstvo Z. T. O. oskrbi kosilo samo za telovadce. Vsi drugi udeiežniki se morajo priglasiti glede kosila društvu »Kamnik« v Kamniku. Društva, ki se udeleže te prireditve, naj naznanijo to S. K. S. Z. v Ljubljani ali pa društvu »Kamnik« v Kamniku. Telovadni odseki priglašajo svoio udeležbo predsedstvu Z. T. O. v Ljubljani. Dosedaj so priglašeni sledeči odseki: 1, Brezje, 2. Cerkno, 3. Črnivrh, 4. D. i vi. Polje, 5. Dtibrepolje, 6. Kamnik, 7. Krka, 8. Mengeš, 9. Mini, 10. Metlika, 11. Maribor, 12. Podgora, 13. Preska. 14. Radovljica, 15. Stari trg pri Ložu, 16. Selce nad Škofjo Loko, 17. St. Vid nad Ljubljano, 18. Škofja Loka, 19. St. Rupert, 20. Šmartno pod Šmarno goro, 21. Št. Vid pri Vipavi, 22. Trbovlje, 23. Trnovo. 24. Vič, 25. Vipava, 26. Vodice, 27. Jezica, 28. Sv. Križ pri Kostanjevici, .'9. Črnomelj. Priglasili so gori navedeni odseki 315 članov. 188 v kroju, 31 trobentačev, 8 zastav. Nastopi jih izmed teli priglašcncev 221 pri prostih vajah, 96 pri orodni telovadbi. Priglasiti se ima še 41 odsekov. Pripravljalni odbor v Kamniku se intenzivno pripravlja za to slavnost. Sestavljenih je že več odsekov, med katerimi posebno živahno deluje damski. Z Dunaja se jc zadnje dni poročalo, da se bodo Bosna, Hercegovina in Dalmacija v vojaško-administrativnem oziru v toliko združile, da bodo tvorile večali-manj izrazito enoto. Menda dobe te dežele guvernerja, kojega delokrog jc danes seveda še jako nejasen, kakor je sploh šc ves načrt. Gotovo pa je, da na Dunaju kujejo načrt, uresničiti trializem na ta način, da združijo Dalmacijo z Bosno in Hercegovino, Hrvaško pa prepuste Mažarski. Tako mislijo na Dunaju napraviti nekak kompromis med naturno zahtevo po združitvi vseli jugoslovanskih dežela in med »državnopravnimi« težnjami mažarskega požeruštva. Dualizem hočejo nadomestiti z duo-triaiizmom, tako, da bo ovca cela, volk pa vendarle sit. Takšna modrost cvete zdaj na Dunaju pod vlado bloka Bienerth-Bilinski-Sturgkh. Namen vse te akcije je prozoren. Razcepiti hočejo Jugoslovane: Dalmatin-ce bi radi ločili od Avstrije, da bi tu gospodovali Nemci in bi Slovenci ter Čehi ostali izolirani — o Poljakih upajo, da bodo njihovi poslanci tudi nadalje podpirali nemštvo, Mažare pa hočejo s to rečjo nekoliko oslabiti, obenem pa jih zadovoljiti s tem, da Hrvaško popolnoma izroče njihovemu gospodstvu. Razdor med Srbi ni Hrvati, ki ga zdaj hočejo na vsak način napraviti, naj bi odporno silo prebivalcev hrvaškega kraljestva zmanjšal, če ne čisto uničil. Zdaj pa vprašamo razdiravca slovanske edinosti. Vseslovana Hribarja in hofrata Ploja, ali se jima tudi še danes zdi umestno slabiti edinost in moč slovanske opozicije proti Bienerth-Bilinskovi vladi? Ali so slovenski liberalci res tako slepi, da ne izprevidijo, kam pelje njihova taktika razdiranja? Ali ne uvidijo, da, čim-delj se vzdrži sedanji sistem, tem večja jc nevarnost, da zveza med Vsegermani in Mažari Slovane, ki so z aneksijo stopili v ospredje, potlači in zadavi? Dejstva jasno govore! Bosanska banka jc koncesija Mažarom, pravtako to, da se ogrska kriza ni rešila, ampak se je gospodstvo pustilo šc nadalje Košutu. Jeseni utegne blok Bilinski-Košut stopiti še hujše v akcijo, ako Slovani vse te udarce mirno prenesemo. Krona bo tudi v jeseni čisto gotovo odnehala nasproti Mažarom, ki imajo na Dunaju veliko prijateljev, ako Slovani denemo meč v nožnico. Vsa konservativna gospoda na Dunaju — bodisi v poslanski, bodisi v gosposki zbornici .— se boji izvedbe volivne reforme na Ogrskem; v tem grmu tiči zajec! Vse sile bodo napeli, da ostane vse pri starem! Krasna misel; Avstrija brez. Dalmacije; Slovenci in Čehi izročeni Nemcem; Mažari s Hrvaško, pa brez Bosne, da se na eni strani ne preobjejo, na drugi pa potolažijo: Bosna in Dalmacija združeni v enoto, ki ne bo imela stika z ostalimi Slovani! V dvanajsti uri poživljamo vse, ki šc pošteno mislijo in količkaj narodno čutijo, naj se zavedo velike nevarnosti, ki Slovanom preti od te najnovejše akcije. Naj bero pridno »Pester Lloyd« in »Obzor« — ta lista sta v tej reči jako dobro informirana (»Obzor«. 18. t. m.). Bratje Hrvatje čutijo dobro to nevarnost. Načrt dunajske vlade v zvezi s Košutovci sc ne sme izpolniti, če ne, je za vedno po nas! In uresničil se ne bo, če Slovani kakor en mož vse svoje sile napno, da sc ta sistem strmoglavi! AVSTRO-OGRSKA. Zasedanje delegacij. Ogrski brzojavni urad poroča, da so vsa poročila o sklicanju delegacij napačna, ker se čas delegacijskega zasedanja šele določi. O skupnem proračunu sc pričneta pogajati vladi šele decembra. Tržaški in istrski deželni zbor bosta sklicana 22. julija. Nadvojvoda Leopold Salvator v Sarajevu. Glasilo mohamedanske napredne stranke »Muslimanska Svijest« objavlja uvodnik, ki toplo pozdravlja nadvojvodo Leopolda Salvatorja ob njegovem dohodu v Bosno. Stransky o obstrukciii. V Preravi je imel v nedeljo poslanec Stransky shod, na katerem se je odobrila obstrukcija slovanskih strank. Tuji vladarji pri cesarskih vajah. Iz Berolina se zanikava »Denovo« poročilo, da se udeleži 'letošnjih cesarskih vaj pet vladarjev. Zatrjuje se pa, da se jih poleg nemškega cesarja udeleži tudi ruski car. TURČIJA. Turško-bolgarska zveza. — Usmrčenja v Carigradu. — Abdul Hamid ne pride pred vojno sodišče. Turško-bolgarska zveza se v kratkem sklene. — Usmrtili so trinajst na smrt obsojenih dostojanstvenikov, med njimi divizijskega generala Cerkeš Mehmeda, načelnika tajne policije divizijskega generala Jtizufa, bivšega erzerumskega poveljnika Derviš Vahtedija, dva polkovnika. dva poročnika, tri vojake in enega uradnika. — Ministrski svet je sklenil, da se Abdul Hamid ne postavi pred vojno sodišče. ANGLEŽI NA MALAJU. Iz Singapora se poroča, da so proglasili Angleži slovesno Nedo za svojo last. ŠPANCI V MAROKU. , V Melili se je bil 18. t. m. bud boj. Španci so imeli 15 mrtvih in 22 ranjencev. Španski republičani prirejajo shode proti nastopu španske vlade v Maroku. JAPONCI PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI. Japonska vlada hoče zadušiti socialno demokracijo. Prepovedala je socialno-demokraško glasilo »Jigushiso«. Dnevne novice. + »Liepa naša domovina!« Od enega izmed udeležnikov nedeljskega shoda v »Unionu« smo prejeli sledeče vrstice, ki jih radi priobčujemo: Na vse udeležence je napravilo globok vtis, ko je pri otvoritvi shoda, preden se je prišlo k dnevnemu redu, zadoncla hrvatska himna »Liepa naša domovina!« Bil jc to moment, ki sc nji ga zdi potreba še posebej poudariti. Bjilo jc to namreč prvič, da se jc ta pesem pela na resnem političnem zborovanju, ne if nejasnega navdušenja, ampak kot pj r o g r a m a t i č n a pese m. S tem jc Slovenska Ljudska Stranka nekako sprejela to pesem kot svojo bojno pesem bodočnosti in z njo vred ves slovenski narod, k;i v ogromni večini stoj; za njo. Hrvatska narodna himna je postala tudi himna Slovencev, borečih se za politično in kulturno združenje s Hrvati. Naj sc ta krasna pesem širi po slovenski domovini, naj užiga in vnema narod, dokler se naši politični in kulturni cilji ne dosežejo! + Hrvaški listi imajo o nedeljskem shodu S. L. S. obširna poročila in popolnoma odobravajo energično taktiko opozicije. Najboljše in zelo natančno poročilo ihia »Agramer Tagblatt«. Naj bi ta list sploh vedno objektivno o slovenskih raz-ijierah, zlasti kar se tiče S. L. S., poročal in .se nekaterikrat vsedel kakemu nevestnemu »poročevalcu« iz Lljubljane. Veseli nas, da je v zadnjem času »Agramer Tagblatt« začel zopet tako nepristransko o nas poročati, kakor je že preje vedno pod starini uredništvom. + Z vlado proti obstrukciji. Naši liberalci so postali sedaj ponižni vladni lakaji in z nerazumljivo vnemo branijo vlado pred strašnimi slovanskimi obstrukcijo-nisti. A^ed tem pa vladni organi nastopajo, kakor čitarno v »Slovenskem Narodu«, tako-le: »Graško nadsodišče iu slovenski pravniki. Pred meseci je vložil absolvi-rani pravnik I. na graško nadsodišče prošnjo, da ga sprejmo v sodno službo. Takšno prošnjo navadno rešijo v par dneh. Imenovani pravnik je čakal na rešitev svoje prošnje zaman mesec dni. Šele, ko je rešitev urgiral, se je predsedstvo graš-kega nadsodišča toliko potrudilo, da ga je obvestilo, da je sprejet v sodno službo. Pravnik J. je seveda Slovenec. In Slovencev pri sodišču, kakor izpričuje slučaj pravnika P., sploh ne sprejemajo, ker zanje ni prostora. Zato je predsedstvo graškega nadsodišča hitelo, da je sprejelo 15 nemških pravnih praktikantov, preden je rešilo prošnjo za sprejem slovenskemu pravniku J. Iz tega postopanja se vidi, da namerava graška gospoda Slovence polagoma popolnoma izriniti iz sodne službe. To je očividno njih namen. Takšnega krivičnega postopanja Slovenci ne moremo več mirno trpeti in upreti se mu moramo z vso silo in odločnostjo. Da bi vsenem-ška graška gospoda z nami pometala, tega mora biti enkrat za vselej konec. Dovoli dolgo smo že mirno prenašali udarce, ki so leteli na nas iz Gradca, čas je, da na tc udarce odgovorimo s primerno ener- gijo in odločnostjo!« Zadnji stavki se čudno čitajo v listu, ki brani vlado, napada nje nasprotnike in v nebesa povzdiguje ljudi, ki stiskajo roke Sttirgkhom in Ho-chenburgerjem. Istotako neodkrito jc, ako »Narodni Dnevnik« prinaša na prvem me-stu bobneče interpelacije liberalnih po. slanccv proti vlacli, na drugem mestu pa hvali njih ponižnost nasproti isti vladi. + Biankinijevo presedljanje. Kdo ne pozna bojevitih govorov Biankinijevih! Mož je pa zadnje čase postal silno pohleven. Ce bi bili poredni, br rekli, da, se je izpranem! iz deročega volka v krotko ov. čico. Objavil je v »Narodnem Listu« daljši članek, s katerim se morama nekoHiko pečati. V svojem članku piše tako, kakor da bi bila obstrukcija zlomila opozicifo: češ, opozicijo je biilo delati, ne pa obstruk-cije. Pri tem je mož pozabil, da je bil on med tistimi štirimi Dalmatinci, ki so baš izstopili iz opozicije, ker niso hoteli glasovati zoper proračun, skratka, ker niso hoteli delati resne opozicije Bienerthu, J Njihov izstop iz »Saveza južnih Slavena j je pomenjal izstop iz opozicije in pristop ' k vladnim strankam, četudi še niso 'hoteli f direktno glasovati za vlado, ker bi tako protislovje zoper glasovanje vseh drugih jugoslovanskih poslancev vendar bilo u javnost nekoliko junaško. S tem, da so sc odtegnili glasovanju, so tako oslabili opozicijo, da na kak uspeli pri glasovanju ni bilo več misliti. S tem so pa baš ti štirje dalmatinski gospodje prisilili opozicional-ne stranke k radikalnejši taktiki, pri kateri ne odločuje več glasovanje, marveč sila. Če Biankiniju in njegovim Ožjim tovarišem ni torej prav, ker se ni sklenil po-ob lastnin i zakon, in da se je sploh začela obstrukcija, naj sami sebe primejo za nos in naj sami sebe opomnijo, da je baš njihovo slabotno nastopanje iu njihov odpad od opozicije pripomogel, da so se resne opozicionalne stranke odločfle za obstruk. cijo in tako spravile vlado v veliko zadrego. Ako bi se bili Biankini, Ivčevič, Vu. i kovic in Peric pokorili sklepu »Narodne zveze« in storili svojo dolžnost pri glasovanju proti proračunu, bi bila opozicija imela upanje na zmago pri enem ali drugem glasovanju — zbrala bi bila vse moči in morebiti dobila večino in potem bi sploh obstrukcija ne bila potrebna. Potem so pa še poostrili položaj Ploj, Hribar, dr. \ Laginja, ker nisoi hoteli glasovati 'proti i proračunu Bilinskega, glavnega krivca oderuške bosenske banke. Zares žalostno, ] da so se našli hrvaški poslanci, ki niso hoteli izreči nezaupnice sedanjemu zistemu,1 ki jo je zaslužil stokrat, ne enkrat. 4- Ali je tudi tukaj »Freisinn« vmes? Nemški listi vsled shoda S. L. S. kar bes-: nč. Vsi prinašajo obširna poročila — do nezavestnosti pa jih gifta, da je ljudstvo s svojimi poslanci. Zgražanja zeleni so kon-) servativci, ki so svojčas pisali, da je med \ ,S. L. S. hud odpor proti dr. Šusteršiču | zlasti med duhovniškimi krogi — od jeze ginevajo liberalci, ki vidijo na čelu položaja može k a to 1 i š k od en i o krat iš k eg a mišljenja. »Tagespost« 19. t. m. ugiba, da zal slovensko opozicijo tiči »ein Schlag gegen die freiheitlJchen Parteien«. Kaj to pof- j meni? Ali nam morda to razloži najnovej-še tesno bratstvo med slovenskimi »narodnimi radfkalci« in Velegerniani v Gradcu? Da sc gre v boju proti nemško-mažarski Bienerthovi vlacli za »Freisinn«! ne verjamemo, saj se imamo boriti tud proti krščanskim socialcem in »Narod« ie pisal, da nas slednji prav posebno ne mo-rejo. Gre se pa v tem boju proti vsem oderuhom, proti korupciji in proti sovražnikom demokratičnega parlamenta, naj so »freisinnig« ali ne! + »Zaupnico« dr. Novaku in Supan-čičti so že v drugič sklenili narodno-napredni svetniki trgovske zbornice. Nai jo vsak dan, bo vsaj več zabave! Ampak kako more kaj veljati zaupnica 10 članov zbornice, ki vrhtega niti ni izrečena v zbornici, ampak izven seje, proti nezaupnici cele zbornice? Novak in Zupančič sta zastopnika zbor n i c c, naj ju je potem izvolil X ali Y. Najbolj pametno je storil predsednik Lenarčič, ki »zaupnice« narodno-iiaprednega kluba n i podpisal, ker je pač še toliko objektiven, da uvidi, cla ne more kot predsednik zbornice izreči zaupanje tistima, katerima je zbornica odrekla vso sposobnost, da jo v deželnem zboru zastopata. Predsednik pač najbolj vč, kakšna poslanca ima! S takimi »zaupnicami« liberalci ne bodo utrdili še nepotrjenih mandatov Novaka in Zupančiča. + Istrski deželni zbor. Za istrskega deželnega glavarja je imenovan dr. Rizzi, za njegovega namestnika dr. Laginja. + Predsednik okrožja Orla D. M- Poljskega Anton Rodč je včeraj umrl. To jc prvi okrožni funkcionar Orla, ki n'a jc prezgodnja smrt v najlepšem cvetu let pobrala. Rajni je bil vzor mladenič, ki je živel popolnoma po načelih naše organizacije, katero je globoko uineval. Bližnji odseki se udeleže pogreba v čim največjem številu. Svetila mu večna luč! ( -I- Koroški deželni predsednik baron ! Heiu pojde baje jeseni v pokoj. + V Kamniku ie umrla danes ob R. uri dopoludne gospa Alojzija Z a r g i, odlična in odločna somišljcnica S. L. S. Zelo izobražena, spremljala je z velikim zanimanjem in veseljem napredek stranke po širni domovini slovenski. Ob blago-siovljenju »Kamniškega Doma« leta 190.3. je darovala društveni zastavi trak, vreden nad 400 K. Svetila preblagi pokojni večna luč! Bog potcilaži žalujočega soproga gospoda Ivana Zargi in otročiče! — Pogreb bode v četrtek ob pol 4. popoludne. — Nov poštni urad. Dne 1. avgusta 1909. otvori se v Brezovici pri Ljubljani (politični okraj Ljubljana) nov poštni urad z uradnim imenom »Brezovica pri Ljubljani«, ki se bo pečal s pisemsko iu vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiral-nica poštnohranilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po dvakratni pešpoti na dan do železniške postaje v Brezovici. Na tem poštnem uradu se vpelje istočasno tudi služba selskega pis-monoše, — Učiteljske vesti. Kot učitelji na obrtno-nadaljevalnih šolali so potrjeni: nadučitelj Andrej Grčar in učitelja Ivan Šega ter Fran Jaklič; vsi iz Radovljice. — Vadnična učitelja in okraj, šolska nadzornika Anton Maier in Ivan Janežič ter vadnična učiteljica Pavla pl. Renzenberg so s 1. julijem t. 1. pomaknjeni v VIII. plačilni razred. — V VIII. činovni razred so tudi uvrščeni: Alojzij Vavrh. vad. učitelj v Mariboru; Alojzij Fiirpass iu Klemen Mayer, vad. učitelj v Celovcu, Ivan Mer-cina, Fran Sivec, Kari Travan in okrajni šolski nadzornik Matej Kante, vad. učitelj v Gorici, Kari Eras, učitelj na državni ljudski šoli v Trstu, Anton Hrast in Jakob Sila, državna učitelja v Trstu, telovadni učitelj Kari Jauo\vsky v Gorici. — Ruski učitelji v Trstu. Ruski učitelji in učiteljice so si ogledali včeraj Trst. popoldne so takoj odpotovali po državni železnici proti severu. — Nova maša. V torek, dne 20. t. m„ bo daroval na Brezjah č. g. Mihael Toroš iz goriške nadškofije ob 9. uri novo sveto mašo. — Nov poštni ravnatelj v Trstu. Trgovinski minister je _ imenoval višjega poštnega kontrolorja Štefana S u p -p a n a v Trstu za poštnega ravnatelia v Trstu. — Iz Dobrepolj. Zlato por o k o sta obhajala pretečeno sredo Jožef Nučič in njegova žena Ana iz Vodic pri'najboljšem zdravju. Obenem se je poročil njiju sin Anton Nučič z nevesto Ivanko Mohar iz Ceste. Ženin je bil zastavonoša Marijine družbe in izobraževalnega društva, družina je pa splošno znana kot vzgledno .rkščanska. Bilo srečno! — Razpisane učiteljske službe. Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Železnikih (okraj Kranj) v stalno oziroma začasno nameščenjc do 10. avgusta t. 1. .— Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Preddvoru (okraj Kranj) v stalno na-meščenje do 10. avgusta t. I. — Na'dučiteljevo mesto na petrazrednici v Mokronogu (okraj Krško) v stalno nameščenje do 6. avgusta t. 1. — V šolskem okraju Postoj na: 1. nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Nadanjem selu; 2. voditclj-sko mesto na dvorazrednici v Dolenji vasi; 3t. po eno učno mesto za učiteljice na dvorazrednicali v Nadanjem selu in Pod-kraju, do S. avgusta t. j. v stalno nameščenje. — Zakonska aretirana radi razpečevanja ponarejenega denarja. Regnikoli so pričeli celo ponarejati avstrijski denar! Včeraj sta bila aretirana zakonska Petelin Heiir. Casarsa, prvi star 26'let, natakar v Vidmu, stanujoč v ulici Solitario št. 11 v Trstu. Ista sta od neke branjevke večkrat kupila zelenjave s ponarejenimi kronami. Izročila sta tudi nekemu fantu ponarejeno krono, da bi šel po vino. Pri hišni preiskavi v njunem stanovanju je policija našla še drugo ponarejeno krono, dalje ponev z zlito kovino in formo iz sadre. Tudi so našli ponarejen goldinar iz iste kovine. — Ponesrečeni višji komisar državne železnice. Višji stavbinski komisar državne železnice nadinženir Josip Wisiak je sedel včeraj na verandi hotela »Evropa« v Trstu. Neki uslužbenec hotela je šel na stekleno streho, ki s eje vdrla in kos stekla -je nadinženirja smrtnonevarno ranil na glavi. V bolnišnici so ga operirali. — Drzna tatvina v Zagrebu. V noči od 8. na 9. t. m. zmuzal se je v stanovanje sodnega svetnika pl. Špana-Strižiča bivši njegov hišni sluga Imbro Bužanič in odnesel iz sobe, v kateri je spala omožeua hčer s svojim sinčkom, dve skrinjici z dragocenostmi v vrednosti 1000 kron. Med ukradenimi stvarmi se je nahajal tudi križ Leopoldovega reda. Bužiča so že prijeli. — Poulični boji v Pulju. Pri prome-nadnem konccrtu mestne godbe preteklo soboto v Pulju so sc stepli Italijani iu socialni demokratje. Godba je igrala tržaško himno. Socialni demokratje so žvižgali. Policija je aretirala 18 oseb. — Arhivi Zrinskih in Frankopanov. Grof Al. Thurn-Taxis jc podaril deželnemu hrvaškemu muzeju vse arhive in do- kumente, ki se nahajajo na njegovih gradovih po Hrvaškem. Ker poseduje navedena rodbina tudi arhive in dokumente Zrinskih in Frankopanov, pripadejo sedaj tudi ti dragoceni zgodovinski spomeniki deželnemu muzeju v Zagrebu. — Alkohol. Mrtvega so našli . na srenjskem pašniku tik Hudega jarka nad Lešami 46-letnega Janeza Rozmana, čevljarskega pomočnika iz Dvorske vasi. Ob mrtvaškem odru mlinarja jožefa Klein-diensta je zaužil toliko alkohola, da ga je bilo preveč — V Kovorju je strop usmrtil zidarja. — Novo brizgalno je dobilo gasilno društvo v Lešali; blagoslovljena bo dne 25. jujila popoldne. Zopet umor Reliiaža. Danes dopoldne smo dobili iz Višnje gore poročilo: V nedeljo sta v Litiji najela dva okolu 50 let stara rudokopa brata Janez in Franc Vene. fc^om iz Škocijana, kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pelje v Rado-hovovas. Pri gradu Selo sta z več streli ustrelila voznika, oropala ga in pobegnila. Kočijaž jc mrtev. Orožniki iz Zatičine so bili morilcema takoj za petami ter sta morilca že aretirana. Ob zaključku lista se nam poroča, da kočijaž Zupančič, p. d. Lesar, iz Litije še ni umrl. V bolnišnici se bori s smrtjo. Kočijaž izjavlja, da 'Sta brata Vene prišla k njemu in mu dala 14 kron za vožnjo. On ju ni poznal. V Mostah, ko so ^rišli v gozd, jc eden bratov cd zadaj ustrelil nanj. Prvi strel ni zadel, pač pa drugi strel, nakar sta napadalca zbežala v gozd. Napadalca sta v zaporu v Višnji gori. Milanske no vlce. lj Za definitivnega voditelja ljub ian-ske pošte je imenoval trg. minister gosp. nadkontrolorja Josipa Štruklja, lj Včeraj umrli Don Carlos Bourbon- ski je bil rojen 30. marca leta 1848. v Ljubljani v sedanji Mahrovi hiši. Krstil ga je tedanji knezoškof Anton Alojzij Wolf. lj Samoumor vojaka. Sinoči ob četrt na 10. uro se je v domobranski vojašnici na straži ustrelil z erarično puško prostak 10. stotnije Franc Terdan. Zadel sc je v srce in bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samoumora ni znan. Ij Javno nasilstvo. V nedeljo popoldne jc na hodniku pred vladno palačo zaspal 29-letni brezposelni Tomaž Mihevc iz Vrhnike. Ko pride mimo policijski stražnik in ga pokliče, skoči Mihevc pokoncu ter da varnostnemu organu močno zauš-; nico, na kar mu je ta napovedal aretacijo. Mihevc je nato padel na tla iu bil okoli sebe z rokama in nogama, kakor da bi bil obseden. Z velikim trudom ga je stražnik ukrotil in odvedel na magistrat, od koder je bil včeraj oddan c. kr. deželnemu sodišču zaradi javnega nasiistva. Navedc-nec je bil zaradi enakega delikta že pred-kaznovan. lj Zaradi nevarne grožnje je bil včeraj aretovan odpuščeni delavec v tovarni za lep, Ernest Seibitz iz Št. Jakoba v Rožni dolini, ker je svojemu ravnatelju grozil, da ga bode zaklal. Ij Umrl je Ivan Kadunc, posestnik na Ilovici št. 47. — V Trnovem je umrla Marija Mihelič, gostilničarka. lj Gruberjev kanal so včeraj zaprli, da prično z deli za osuševanje barja. Ha« stvari. Poljski učitelji zoper poulJ nemščine. Zborovanje poljskih pedagogov v Lvovu je sklenilo, da se mora iz učnih načrtov za ljudske šole na Gališkem popolnoma eliminirati pouk nemščine. Godba »suffragettk«. Londonske bo-riteljice za žensko volivno pravico so si omislile lastno godbo. Člani so same čvrste suffragettke. ki godejo lia piščaike in udarjajo na boben. Imajo tudi lastno slikovito uniformo: dolg jopič (Waffenrock) in kratko krilo iz rdečega sukna 's srebrnimi portami. preko pleč širok trak iz zelene svile, ob beku zavezan v peti jo, na glavi pa »čako« zelene in rdeče barve. — Občinstvo je jako simpatično pozdravilo novo godbo. Smrt radi čašice kave. Na Dunaju je neka dekla skozi okno ponudila delavcu, ki je stal na odru in popravljal hišo, za južino čašico kave. Mož jc ponudbo seveda drage volje sprejel, popil na oknu kavo, ko pa se je vračal na svoje mesto, je napačno stopil in padel na dvorišče. Umrl je na mestu. Čudna so pota — zrakopova, V Ju-visy na Francoskem je zrakoplovec de Rue izvršil v zrakoplovu večmiljsko vožnjo, za katero jc narodna zrakoplovna liga razpisala nagrado 1000 frankov. Pred očmi mnogoštevilne množice se je de Rueu posrečilo napraviti štiri kroge v vi-sočini Ki 12 metrov. Nato se je spustil na izkrccvališče, toda pri tem je pomotoma zadel ob vzvod m pretfno se je prav zavedel, je začel motor v visočini pet metrov zopet delovati in zrakoplov jc z vso !i'trico letel proti kavarni na tribini. Gostja so jeii prestrašeni bežati, neki gospod pa, ki je pogumno skusil motor zavreti, jc dobil hudo rano na roki. Stroj je podrl mlado smreko in se nato zaletel v stekleno pročelje kavarne s tako silo, da so morali nekatere dele naravnost izžagati iz f>odbojev. De Rue jc ostal popolnoma nepoškodovan in je smehljaje s čepico v roki stopil skozi razbito stekleno steno v kavarno. Z eno nogo v Združenih državah, z drugo v Kanadi stoji poštni urad v Eierbc Plaiii. To je na meji med Vermoutom v Združenih državah in pokrajino Ouebec v Kanadi. Hiša je iz kamna in jo je pred 82 leti sezidalo mesto Berbe Plahi tako, da jo polovica stoji v Kanadi, polovica pa v Združenih državah. Pošto upravljata Oče in hči, in sicer ima oče kanadski poštni urad, 'hčerka pa Vermoutskega. Sredi pred hišo stoji mejni kol, ki ga je bil v prejšnih časih nekoč nek meščan Berbe Plaina prestavil, da si je zagotovil pot do svojih posestev v Kanadi; kasneje sta obe .deželi z veliko muko zopet našli pravo mejo. Na vsaki način priča ta pošta o lepi sporazumnosti, v kateri živita deželi-►sosedi. Hale vžtaallcel Na razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« naslove na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju. vsako naročilo najtočneje izvršiti. Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gosti'iiah! Zahtevajte jih v vsaki prodajalni in vsaki trafiki! XXX Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence« ! Enodnevni čebelarski pouk je priredilo »Slov. osrednje čebelarsko' društvo«. qv nedeljo, 18. t. m. v Ilirski Bistrici pri .'.vzornem čebelnjaku tovarnarja testenin igosp. Antona Znidaršiča, ki je največji in [najnaprednejši čebelar na Kranjskem in je rdel svojega čebelarstva prepustil sedaj : novoustanovljeni prvi kranjski čebelarski ■ zadrugi. Pouka se je udeležilo nad 50 čebelarjev iz bližnjih in daljnih krajev. Po deveti uri so se zbrali udeležniki v dvorani tovarne testenin, ki je bila nalašč zato prirejena. Najprvo je gosp. Znidaršič opisoval, kako je začel v malem čebelariti in kako je vedno izboljšava! svoje čebelarstvo, dokler ni dospel do te popolnosti in obsežnosti. Razkazoval jc notranjo uredbo njegovih vrst panjev, v katerih se rojitev popolnoma prepreči, da vsled tega pridela čim največ medu. Pokazal je tudi panj, kakršne dobe od njega čebelarji v okolici in kakršne bo razpošiljala zadruga i svojim članom. Ta panj je posebno pripraven za kupčijo in prepeljavo v pašo. Učil je čebelarje pitanja s sladkorjem in pokazal 'zato potrebne priprave. — Za njim je govoril zastopnik slov. osrednjega čebelarskega društva o umnem in napred-nem čebelarstvu, navajal napake in jih bodril k organizaciji. Le v organizaciji je dandanes moč. Zato je priporočal, da pristopijo čebelarji k slovenskemu čebelarskemu društvu in k prvi čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici. Čebelarji morajo biti organizirani, kakor so dandanes drugi stanovi. Ako 'bodo čebelarji organizirani, ne bedo jim medarji določevali za njih blago sramotne cene, ampak čebelarji bodo laliko dražje in lažje drugod prodali svoje blago. Čebelarska zadruga nima namena uničiti druge čebelarske trgovce, marveč še korist bodo imeli, ker jim ne bo treba plačevati drage inserate v tujih čebelarskih listih, ker inserirala bo le zadruga. — Popoldne je g. profesor Anton Verbič razlagal čebelarjem sostavo matice, čebele in trota in opisaval njih čudežno življenje in delovanje. S skioptiko-nom in stenskimi slikami je pojasnjeval razlago. — Zatem se je pri čebelnjaku poučevalo, kako sc vliva in uporablja umetno satovje. narejajo roji, odkriva sa-tovje. iztrčava med, umetno vzgojo plemenskih matic in drugo. Cel dan so čebelarji z največjim zanimanjem sledili pouku in le prehitro je prišel čas ločitve. — Šc nekaj moramo omeniti ob tej priliki. Opoldne je g. Urbančič Miha. železniški čuvaj v Mali Bukovici pri U. Bistrici povabil na svoj dom tri čebelarje, da si ogledajo njegov čebelnjak, kjer jih je njegova soproga sprejela zelo gostoljubno. 1 u je itnel človek priliko videti, koliko laliko stori priden gospodar in skrbna gospodinja vkljub pičli plači in veliki družini. Stanovanje sicer imalo, ali čedno, vse v najlepšem redu. Otroci — menda jih je bilo devet — lepo umiti, preprosto, toda čedno napravljeni, in tako lepo vzgojeni, da so lahko za vzgled marsikateri mestni družini. Med obodom so večje deklice kaj lepo dek lamo vale. Tudi domače živine ni manjkalo. V hlevu sta bili dve 'kravi in v svinjaku dva prašiča. Ta železničar in njegova soproga sta laliko 'za vzgled mnogim gospodarjem. Cerkven! letopis. c Še enkrat bodi opozorjeno: V četrtek, 22. julija, jc v knezoškofijski palači v Ljubljani dopoldne ob 9. uri shod voditeljev Marijinih družb, popoldne pa ravuo-tam občni zbor protialkfoholne zveze duhovnikov. Skušalo se bo urediti tako, da se ta občni zbor konča preden se začne ustanovni zbor vinarske zadruge. Saj protialkoholuo gibanje gre dobro skupaj z vinarsko zadrugo, katere glavni namen je eksport našega domačega vina v ino-stranstvo. Le ven ž njim in denarja v deželo! — Na vseh teh shodili prosimo in pričakujemo obilne udeležbe vseh prizadetih krogov. Tudi Izvenjkranjci so dobro došli! Darovi. V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV so poslali: Prvih sto. SI. J. S t r a n c a r, župnik v Rihenbergu, 20 K. 82. A v g. J a g e r, mestni kaplan v Ptuju, 20 K. 83. D r. I v a n S v e t i n a, c. kr. profesor v Ljubljani, 20 K. S4.; 85., 86.. 87. N a novi maši A. Z u p a nc a na Krki nabranih 80 K. 88. N a novi maši Ladislava Jegliča v Podbrezju, 33 K. 89. Mesto n o v o m aš n e g a spomina svojemu govorniku veleč. g. dr. Jan. Ev. Kreku Stanko Masič 20 K. 90. Neimenovan od Sv. Križa pri Mariboru 20 K. 91. Vesela družba v Velikih Laščah 20 K. 92. Ferd. Pšundcr, vikarij v Ptuju, 20 K. Vsi pomagajte rešiti mejo ! leteerelogično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, »red. zračni tlak 736-0 mm. D S Čaa opa-«ovao|a Stanfc barometra r mm Tempe-ratsra po Cctil|« Vetrovi Hib. It. u* 17 9. zveč. 737-0 22'7 sr. svzh oblačno 18 7. zjutr. 36-5 175 brezvetr. del. obl. 101 2. pop. 35 0 269 si. jvzli. oblačno Srednja včerajBa|a temp. 22-4», norm, 19 8». TKtŽIIVE CENJE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 20,' julija. Pšenica za oktober..........13-92 Pšenica za maj 1910.....1412 Rž za oktober 1. 1909............10 10 Oves za oktober..............7'63 Koruza za julij 1909 ..........7'90 Koruza za maj 1. 1910..........6'94 Efektiv:---. Štajerske novice. š Za župana v Št. Juriju ob južni žel. jc bil soglasno izvoljen J ož e f R a t a j. Živela »Slovenska kmečka zveza«! š Vlom. Minoli ponedeljek ponoči so vlomili tatovi pri g. Puconji na M. p. in odnesli različnega blaga ter svilnatih rut v vrednosti 2400 kron. Kdor izve za tatove, dobi lepo darilo. š Pobegnil je iz mariborske bolnišnice jetnik Franc Žibcrt iz Blance pri Sevnici. Bil je zaradi raznih goljufij obsojen na sedemmesečno ječo, a so ga zaradi bolezni na pljučih morali oddati v bolnišnico. Po kazni bi itncl biti oddan v prisilno delavnico. Žibcrt je ponoči odprl s ponarejenim ključem shrambo za obleko, sc oblekel v civilno obleko in notem izginil. š Nemška tolovajstva v Celju sc nadaljujejo. Sinoči so napadli nekega trgov, pomočnika bi. trgovine »Merkur« na Graški cesti in ga pretepali. Vitežko seveda: ceia tolpa enega. Policije ni bilo po stari navadi nikjer. š Nesreča na železnici. Včeraj zvečer je peljal voznik Franc Jager svojega strica, 74-ietnega Andreja Ahaca, upokojenega tovarniškega delavca iz Št. Pavla, i/, Celja domov. Ko se pripeljeta na Lavi do železnice, ustavi Jager konja, ker je ravno prihajal vlak iz Celja proti Petrov-čam (ob 6. uri zvečer). Konj pa se jc spla-šil. se vzpel in zvrnil voz; pri tem je pade! stari Ahac na zelezmeni tir m vlak ga je novozil. Vzeli so ga sicer takoj na vlak, a žc pet minut pred dohodom v Žalec jc vsled notranjih poškodb umrl. 20-lctno dekle, ki sc jc vozila z obema na vozu in Jagcr sam sta ostala nepoškodovana. VII. SPLOŠNI AVSTRIJSKI KATOLIŠKI SHOD. Splošni avstrijski katoliški shod bo na Dunaju dne 5.. 6., 7. in S. septembra. Na shodu govori 5. septembra tudi slovenski državni poslanec dr. Krek o izseljevanju. Telefonska In brzojavna poročila. SLOVANSKA OBSTRUKCIJA TRDNA ! Praga, 20. julija. Izvrševalni odbor češke agrarne stranke jc odobril obstrukcijo čeških agrarccv v državnem zboru. PRAŠKA SODNA RAZPR4VA PROTI ČEŠKIM ANTIMILITAR1STOM. Praga, 20. julija. Včeraj ie začel govoriti državni pravdnik dr. Drbohlav. Izjavlja, da razprava ni politiška. Državno pravdništvo jc bilo dolžno, da nastopi proti antivojaškemu gibanju. Državni pravdnik je včeraj prekinil svoj govor in ga nadaljuje danes. INSOLVENTNA TVRDKA. Dunaj, 20. julija. Tvrdka za svilo H Tenenbaum jc insolventna. Pasiva znašajo pol milijona kron. PONESREČEN POLET ČEZ KANAL LA MANCHE. Pariz, 20. julija. Lathamov aercplan se je nekoliko poškodoval, zato jc preletel ie 8 km. Latham ponovi svoj poizkus. ZAPRTI POLKOVNIK. Poznanj, 20. julija. Zaprli so zaradi protinravnih činov polkovnika Geyerja, poveljnika 155. pešpolka. VIHAR V AMERIKI. London, 20. julija. Iz Novega Yorka poročajo, da je divjal grozen orkan. Utonilo je 10 oseb, ker se je prekucnila v morje ladja, v kateri so se peljale. Vseh oseb je utonilo 20. Podrla sc je tudi neka veranda. Nevarno ranjenih jc 90 oseb. BOJ NA MANILI. Madrid. 20. juilija. Na Manili se je včeraj pričel hud boj, ki še traja. Španci imajo velike izgube. PERZIJSKI SULTAN. Teheran, 20. julija. Naslov šah so odpravili in uvedli namesto tega naslov sultan. ZOPET POTRES NA GRŠKEM. Atene, 20. julija. V Amalias je bil danes zopet potres s podzemskim bobnenjem. Lovska razstava na Prnsaju. — Prva mednarodna lovska razstava na Dunaju leta 1910 obeta biti v vsakem oziru najsijajnejša prireditev svoje vrste. Protektorat je prevzel presvitli cesar sam. Razstava ima v prvi vrsti namen, pokazati svetu pomen lova v narodnem .gospodarstvu. Obsezala ne bo le strogo Jovskth predmetov, temveč vse, kar je količkaj z lovom v zvezi. Udeleže se ie domalega tudi vse zunanje države, kakor Angleška. Francoska, Italija. Nemčija, Rusija, pa tudi Amerika, Kitaj in Japonska. J) ase ogromno delo lažje zmaga, so se po Da se ogromno delo lažje zmaga, so se po ki imajo nalogo, zbrati in urediti doma ves .materijal in urejenega poslati na razstavo. Ustanovna seja deželnega komiteja za Kranjsko se je vršila dne 17. t. m., ob 9. uri v sejni dvorani c. kr. deželne vlade pod predsedstvom kneza Mugona VVin-dischgraetza. V glavni komite jc bilo voljenih 56 gospodov iz krogov lovcev in prijateljev lova brez razlike narodnosti. Temu glavnemu 'komiteju predseduje knez Windischgraetz, za podpredsednike pa so bili voljeni deželni glavar dvorni svetnik pl. Suklje, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in Oton baron Aptaltrern. Tajnikom je bil voljen deželni poslanec Schollmayer-Lichtenbcrg. Glavni komite se deli v tri subkomitejc, in sicer v subkomite za aranžma; temu načeluje * predsednik »Kranjskega društva za vaj'stvo lova« grof Margheri, njegov namestnik jc pa podpredsednik »Slovenskega lovskega društva« dr. Ivan Lovrcnčič. Drugemu subkomiteju, ki je prevzel finansirauie, žurnalistiko in potovanje na Dunaj, nage-lujc g. Otmar Bamberg sen., njegov namestnik je dr. Hubert Souvan. Tretji subkomite, ki ima nalogo posredovati med deželnim komitejem in osrednjim odborom na Dunaju, sestoji iz gospodov Otoijia barona Apfaltrerna in dr. Karla barona Borna, ki sta obenem tudi člana dunajskega osrednjega odbora. V glavnem koini-teju srečamo izmed Slovencev razveji prej omenjenih funkcionarjev še Pogačnika, komerc. svetnika Povšeta, dr. Šusteršiča, župana Hribarja, predsednika trgovske zbornice Lenarčiča, predsednika prometnega društva dr. Val. Krispcrja, dalje gg. dr. Miroslava Lukana, dr. Iv. Robido, Ivana Rusa, župana iz Brež, vcie-tržca Fr. Urbanca itd. Vkljub temu, da ie bilo razposlanih mnogo vabil na ustanovno seio deželnega'komiteja, sta sc jc udeležila od Slovencev le dva. 1995 1-1 aznatiilo. S 3/9_ 39 V konkurzno maso FRflNU PLETERSKY iz Ljubljane ?£fdi?3noCC,' d pnih robcev, kravat, švi-jgotina samo ca< vezil, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. S}ledni zaton za damt&e Mo^ukc ftlaomo poSfcc pišoča damolU Jlfo&ule u vdili iMzi oUiU, cvMicz, p^6a, naJU. mobdi, znatno 'iviianc, cme. $o6eimL odcUCell pt>em nadbUoj>j-u. § Podružnice Spljet, Celovec In Trst - Delniška glavnica -K 8»000.000. Ljabljanska kredite banka v Ljnbljani Stritarje uicez sprejema vloge na knjižice in na te- m j/ q/ koči račun, ter je obrestuje po čistih rmkl fe /p Knpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn. Podružnice Splfet, Celovec ■_ In Trst Rezervni fond K S00.000. IZPELJAVA asm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM n vsa glavna in stranska mesta ta- in inozemstva. ------------------------------------------BIIIHMIIH IHIHIHTTH—«|IIIHHIW MENJflLNICNfl DELNIŠKA DRUŽBA >MERCUR< SKE Podružnice: KKvmn,i,C1^Če^taLlp.?'Brno-MoravskiZum- g'm°dilng'Novi Jlčln'Plzcu- Pra9a- Liberce, Cvitava. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitniki Tisk: »Katoliške Tiskarne«. NAKUP IN PRODAJA irrnh «»nl — __• ■ •. ..... aken S!' obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, sreCk i. t. d., i. t. d. ZavarovaniG proti izgubi pri žrebanjih srefik in vredn. papirjev! Prospekte in cenike premij zastonj ia franko. Odgovorni urednik: Ivan Štele.