m im »» 1 K ! : Slovenec si, kristjan si! Tako ti pravi znak na skrinjici naše stranke. Sam svoj gospodar hočeš biti, s svojimi dohodki na svoji zemlji sam gospodariti. Kako boš gospodaril, če ti držijo in odpirajo tvojo denarnico drugi?! Ti imaš pra vico notri dajati, ven jemljejo le drugi. S tem nisi in ne moreš biti zadovoljen, zato sedaj premisli in skleni: sam hočem gospodariti, sam v mošnjo devati in iz nje jemati. Da pa to dosežem, volim edino skupaj z drugimi svojimi sosedi, prijatelji in sotrpini Slovensko ljudsko stranko. V drugo Skrinjico vržem svojo krog-ljico. Slovenec si, ne Hrvat, ne Srb! Ker si Slovenec, in hočeš ostati Slovenec, zato ne-moreš in ne smeš voliti ne Hrvata ne Srba. Ne moreš voliti beograjskega radikala Stojadinoviča, saj veš, kako so ti radikali skupaj s samostojnimi in demokrati kožo drli in denarnico praznili. Ne moreš volili Hrvata Radiča, ki je doma za Zapečkom spal in zakrivil, da imamo sedaj beograjski centralizem. Republiko ti obeta, figo ti bo dal, kakor jo je dal svojim Zagorcem, Slovenec si, sam svoj gospodar hočeš biti, zato ne-moreš voliti tistih, ki so te. napravili za hlapca in ne za gospodarja. Za hlapca so te napravili demokratje, samostojni in Kristanovi socijalni demokratje. Slabega obrtnika nočeš, slabega zagovornika nočeš, za to pa premisli in ne zaupaj demokratom, samostojnim in so-rijalnim demokratom, ko izbiraš najvažnejšega zagovornika: poslanca! Deset na vse strani! Največja nesreča, največji naš greh in škoda Slovencev j.e, da vlečejo na deset strani. Kje si doživel, da so potegnili "iz blata voz, ako jih je vleklo deset, vsak na svojo stran? Pocepetali so vse, razdrapali so vse, voz kvečjemu razbili, a v blatu je ostal voz. Tako je s Slovenci. Nič ne bomo dosegli, iz blata se ne bomo izkopali, ako ne bomo potegnili vsi na eno stran. Po-tegnimo vsi enkrat krepko, složno, pametno na eno stran, na stran Slovenske ljudske stranke, dajmo krog-Ijice v drugo Skrinjico, pa ostanimo toliko časa skupaj, da bomo vsaj z najhujšega blata! Samo poskusiti in poskočili kakor pačljiv konj, potem pa takoj odneha ti, to ne velja, tako ne pridemo nikamor. Življenje nas uči! Ravnajmo se po naukih življenja. Kristjan si! Nič slabega ne za tebe, ne za tvojega bližnjega še ni prišlo iz resničnega izvrševanja krščanskih dolžnosti. Ker si kristjan, moraš vedeli, ua kot gospodar moraš biti pravičen svojemu delavcu, moraš živeti ž njim v poštenju in sporazumu. Ti kot kristjan hočeš red v državi in človeški družbi, hočeš ravnoprav-nost in ne zatiranje, hočeš bratstvo in ljubezen, a ne sovraštva. Kako boš to ~«jsegel, ako se mladina tvoja v šoli in cerkvi, doma in v javnosti, v otroški in mla-deniški dobi k temu ne navaja? Zato hočemo krščansko šolo, zato hočemo krščansko vzgojo, da dosežemo, kar ti sam hočeš, Kedaj si videl, da je bil kozel dober vrtnar in da je mačka lepo varovala in stražila špeh in klobase? Ker tega nisi doživel, ker tega nisi videl, ne boš videl in doživel, da bi nasprotniki naši bili dobri in krščanski politiki in vzgojitelji! Tebi kot kristjanu, tebi kot Slovencu, ki ljubi svoj dom, svoj jezik in svojo vero, preostane samo eno: svojo krogljico vrži v drugo skrinjico! ZA DENAR NE, AMPAK ZA SRCE! Slovenska ljudska stranka (Kmetska zveza) nima denarja za volilno podkupovanje. Kukovčevi demokrati, Drofenikovi samostojneži, srbski radikalci ga imajo na milijone. Od kod ga imajo, je jasno. Iz državne kase so ga pobrali. Tudi Radič ima denar. Od kod pa ga ima on. Kupljen je, da farba volilce. Slovenski volilci in agitatorji! Mi vam ne moremo nuditi denarja, ne guljaža, ne cigar, ne vina! Smo stranka malih in srednjih stanov. Pri nas ne gre za ■denar, pri nas gre za srce. Judeževi groši niso Iškarijo-tu prinesli sreče! Srbski radikalni, demokratski, samostojni in Iladičevi bankovci bodo po 18. marcu pekli vse one, ki so se dali podkupiti. Vest jih bo grizla, pekla! Najgrše je biti Judež, odpadnik, plačani suženj, hlapec onega, ki te tepe! Pošteni volilci! Ne pojdite ni volišče za denar, ampak ker vam vaše slovensko, krščansko srce nalaga to sveto dolžnost! POJDITE Z NAŠO ZMAGOVALNO ČETO. Kakor vihar, nepremagljivi val morja, gre sedaj pred volitvami samo en glas po vseh trgih in mestih: 58. marca volimo vsi samo Slovensko ljudsko stranko, samo v drugo skrinjico spustimo našo krogljico! Kmet, viničar, obrtnik, železničar, državni nastav-ljenec, vsi stanovi so se letos složili^v eni misli: Samo Koroščeva Slovenska ljudska stranka nam bo priborila gospodarsko, šolsko in upravno ločitev od centralističnega Beograda, samo v njeno drugo skrinjico bomo vrgli volilno krogljico. In letos so si volilci v Sloveniji dali pobratimsko prisego: Nihče ne ostane doma. Vsi gremo glasovat! Dan naše sijajne zmage, zmage slovenskega ljudstva se bliža! Pojdite z zmagovito armado Koroščeve Slovenske ljudske stranke tudi vsi tisti, ki dosedaj niste bili naši! Volilci na plan! Bliža se zmage dan! TUDI V MESTIH IN TRGIH ZMAGUJEMO ! Ne samo cele vasi in občine, ampak tudi mesta in trgi gredo z nami! Lep naš Maribor bo s svojim velikim številom glasov za našo stranko radostno presenetil vse naše; neljubo razočarani pa bodo gledali naše številke zvečer 18. marca vsi naši nasprotniki. Naše pošteno delo rodi povsod sadove. Naši agitatorji v Mariboru tekmujejo med seboj, kdo bo pripeljal 18. marca več volilcev k naši Skrinjici! Torej kvišku srca! Kvišku k zmagi! ZA NAŠE VOLILCE VELJA SAMO: DRUGA VOLILNA SKRINJICA! Nasprotniki hočejo med našimi volilci napraviti zmešnjavo s tem, da pravijo: Skrinjica dr. Koroščeve Ljudske stranke (Kmetske zveze) je prva, je četrta, je peta, je zadnja. Vse te vesti zlagane. Na račun naših pristašev bi rade vse stranke dobile volilne krogljice. Pomnite in povejte naši volilci ter agitatorji vsem vo-lilcem: Naša, to je Skrinjica dr. Korošca (Slovenske ljudske stranke) je druga (št. 2) in nobena druga. Za naše volilce na Štajerskem, v Prekmurju in Mežiški dolini je veljavna samo ta Skrinjica (tri je druga). Vodstvo Slov. ljudske stranke in Kmetske zveze v Mariboru. PAZITE, DA NAS NE BODO GOLJUFALI! Predstavniki (čuvarji) naših volilnih Skrinjic in vsi naši člani volilnih komisij strogo pazite ves čas glasovanja, da nas nasprotniki ne bodo goljufali. Glejte na roke predsednikom volilnih komisij, da ne bo dal komu več krogljic; pazite, da ne bo pred glasovanjem kaj krogljic v nasprotnih skrinjicah. Proti vsaki ne-rednosti, pristranosti in krivici protestirajte in zahtevajte zapisnik. Strogo pazite pri štetju, da nas ne bodo goljufali. Poskušali bodo! Vaše oko naj bo 18. marca čisto, uho pa naj vse dobro sliši. KRAVE NASTOPAJO V VOLILNI BORBI. Časopisje je objavilo, da dobijo ubogi viničarji od radikalov do ¿80 brejih krav, oziromo do 500 K, če se zavežejo, da bodo volili njihovo listo. Pameten človek ne bo šel na take limanice. Res je za ubogega človeka silno vabljivo, dobiti za eno majhno volilno krogljico veliko, pa še celo brejo kravo, oziroma nekaj tisoč krone. Svoje dni se je pri nas pojedel kak nedolžen gulažek na čast tistim gospodom, ki so si hoteli nakloniti volilce — seveda bolj omah-ljivce in nevedneže, kakor volilce. Zdaj pa vabi bogata radikalna stranka ubogega človeka na svojo stran kar s celo živo kravo. Kaj takega še mi Slovenci nismo nikdar slišali, zato se nam zdi taka obljuba neverjetna. In prikazali se bodo te dni v naših občinah radikalni agitatorji, ki bodo gnali seboj cele črede brejih krav in jih ponujali ljudem: volite nas! dobite breje krave! In denar bodo kar sipali med uboge viničarje, seveda pod pogojem, da volijo radikalce! Če bo res dobil kak revež kravo, jo lahko z mirno vestjo vzame, ker se dozdaj vlada itak ni nič pobrigala za siromake, in je to le dolžnost vlade, če revežem kaj nakloni. Že davno bi bili morali dobili naši invalidi kakšno izdatno pomoč od vlade, pa ni bilo nič — in če je res, da dobi kdo kaj, | jc za vlado zelo ubogo znamenje, da tik pred volitvami izrablja stisko reveža v svojo agitacijo. Če hočemo vjeti miško, ji nastavimo sladkega špelia — pa revica uboga gre v svojo smrt, če se ga le dotakne. Radikalna ; past je pa tako velika, da ima v njej prostor cela j krava! Kdor bo šel v to past, je izročen na milost in ne- i milost srbijanskemu centralizmu. Svoje narodnosti in avtonomije vendar ne bomo ; prodajali brezvestnim kravjim špekulantom! Pri zad- njih volitvah so mnogi vrgli krogljico v samostojno škatljo, kjer je na kandidatni listi bila namalana ponosna Urekova krava .... Zdaj se zopet krave vmešavajo med volilce — pa ne namalane, ampak žive in breje. Kakor nam samostojna krava ni dala nobenega dobička, ampak nam samostojnost zapravila, tako bo tudi z vsemi radikalnimi kravami. Če jo meni kdo ponudi, jo vzamem, ker sem siromak, se magari tudi podpišem stokrat, da bom volil radikalno, in pri volitvah bom pa radikalno, to je odločno volil Slovensko ljudsko stranko. — Eden. ki se že veseli na radikalno brejo kravo. MERMOLJA JE ŽE OBUPAL. Kandidat Samostojne, zloglasni Mermolja je že obupal nad svojo izvolitvijo. Brežiški okraj je bil zanj edini up, še ta mu je splaval po Savi proti Zagrebu. V Ijuiomersko-radgonskem okraju bo dobil k večjemu 600 glasov. Hudogledega Mermoljo nikjer ne marajo. Med vsemi kandidati, kar se jih je pojavilo pri teh volitvah je Mermolja najbolj osovražena oseba. On je eden tistih samostojnih prerokov, ki je uo pičice izvrševal program, ki ie napisan na čelu «Kmetijskega lista«: «Pomagaj si sam!« Sebi je pomagal do milijonov. ko sta s Pucljem dve leti sedela v vladni beograjski večini, kmete in obrtnike pa je pomagal z novimi in višjimi bremeni obubožati. Sedaj ljudstvo izreka uničevalno sodbo nad tem človekom, ki je hotel pri nas veljali za nekega Matija Gubca. Mermolja bo izginil dne 18. marca iz političnega pozorišča, kakor mora izgi niti slaboglasna ženska s plesišča. Ljudska sodba, božja sodba! r--t- - • i r""i - r-----—— . -.i-r — - rr.M" T "T*"* •" V.Tt.irfTT.rr "i Ali je dr. Korošec raztegnil srbski vojaški zakon na celo državo? Samostojni in drugi politični lažnjivci lažejo, da je dr. Korošec kot minister podpisal razširjenje srbskega vojaškega zakona na celo državo, torej tudi na Slovenijo. To je velika laž. Srbski vojaški zakon je bil razširjen na celo državo v drugi polovici avgusta 1919. Takrat dr. Korošec ni bil več minister. Protičevo ministrstvo, v katerem je bil dr. Korošec podpredsednik, je odstopilo proti koncu mesca julija in regent je to ostavko sprejel 30. julija 1919, Nato je demokratski voditelj Ljuba Davidovič sestavil vlado — iz demokratov in socialnih demokratov. V tej, vladi Sta sedela slovenski demokrat dr. Kramer in slovenski socialni demokrat Anton Kristan in dva socialna demokrata iz Hrvatske Korač in Bukšeg. Ta vlada je potem raztegnila srbski vojaški zakon na celo državo. «aamasgiinhii 11 !■—»a ^."j^-^^-^rnJ^araiAj^svafcatcaiia KOROŠEC NAS JE PRODAL SRBOM ..... (Iz mariborske okolice). Naši ljudje imajo vsak teden opravka v mestu in ob takih prilikah pridejo tudi v pogovor glede volitev. Vsepovsod vlada velika nezadovoljnost z današnjimi razmerami in umevno je, da iščejo tiste, ki so to zakrivili. Vse stoka pod neznosnimi davki in ječi v silni draginji, ki je nastala med nami, odkar nas vlada centralizem. Vse si želi olajšave, prostosti, svobode, vse si želi rešitve izpod centralističnega jarma, pa mnogo jihje, ki so podobni neumni živini, ki sili v goreč hlev, četudi jo človek hoče iz ognja potegniti. Ali ni največja neumnost, verovati hujskačem proti ljudski stranki, ki pravijo: dr. Korošec nas je prodal Srbom — njega ne volite! Ako smo pristopili k Jugoslaviji, smo to storili pod pogojem, da se nam ohrani samostojnost — še le potem, ko so prišli liberalci in samostojneži v Beograd, so nas prodali centralizmu, ki nas od tistega časa žre in žre, tako, da vlada med nami le ena želja, kako bi se rešili pogina. Prvi bojevnik za naori za izvojevanje naše samostojnosti. Nato je domači gospod kaplan pozval zbrane k vztrajnemu delu v smislu strankinih načel. Med govorom je oporekal Lukaj «slavnoznani« Umek iz Globokega pri Pišecah — hud socijaldemokrat. Ljudstvo pa je spoznalo, da mu je mogoče vsled obilne udeležbe nastala temperatura močno škodovala, zato ga je postavilo ven na sveži zrak. Ubogim samostojnim in socialdemokratom preti jjpač na celi črti polom, trdnjava za trdnjavo kapitulira. Iz Koroške. Mežiška dolina. (Prizor na pošti.) A: Kaj, toliko listov prihaja v to vas? — B: Volitve se bližajo. Centra-listi se trudijo preslepiti slovensko ljudstva — A: Kateri list v tistem velikem paketu? — B: «Naša vai«, radikalni Ust, ki izhaja v Mariboru. Srb dr. Stojadino-vič, sedajni srbski finančni minister, bi bil rad pri nas izvoljen, zato pošilja draginjske doklade, podpore za popravo cest, subvencije za bolnišnice in razne druge doklade v obliki časopisa med slovensko ljudstvo. — A: A tako! Mislim, da bi bilo za dr. Stojadinoviča bolje, da bi do 18. marca vestno izpolnjeval svojo službo in vzdigoval dinar. Sedaj bi bilo še lažje, ko mu lahko pomagajo vsi radikalni kandidati iz Slovenije. — Med pogovorom pride kmet s časopisom «Naša vas«, katerega odda. Na njem pa je bilo zapisano: «Nazaj v Beograd!« Prevalje. Dne 4. marca je bil pri Ahacu shod SLS. Ljudstva se je nabralo veliko — bilo je tudi par mož od drugih strank. Z velikim navdušenjem eo zboroval-ci pritrjevali izvajanjem dr. Ogrizeka iz Celja, ki je v krepkih besedah bičal sadove centralizma in njega pristaše. Za njim je govoril naš kandidat, domačin Ju-ij Kugovnik, ki je v kratkih besedah razvil program SLS, ki se bojuje predvsem za avtonomijo Slovenije. Mi hočemo ostati s Hrvati in Srbi v eni državi, le izrecno zahtevamo avtonomijo. Svojo sobo si bomo sami uravnali in sami pometali, za to ne potrebujemo ne Srbov, ne Hrvatov. Nočemo biti hlapci, ampak zahte-vamo pravice, ki nam gredo po božji in človeški postavi. Navdušenje je bilo veliko, nasprotniki so molčali ; azun neizogibnega kričača Jakliča, ki jo je moral po svojem prvem medklicu odkuriti, ker bi drugače na svojem telesu moral občutiti, kaj se pravi delati zgago. Prevalje. Upravništvu «Naša vas«. Tukajšnji otroci lepo prosimo, da bi slavno upravništvo izvolilo poslati Prihodnjič še več številk vašega lista, ker igrali bi pač trašno radi vojake, s papirja morajo pa biti čake. Zato vara pa obljubimo, da bomo dne 18. marca v paradi 'dražili zadnjo Skrinjico, da bo ostala popolnoma nerabljena. Prevalje. V torek, dne 6. marca, je bil veličasten :°greb Viljemine Pristov. Komaj 21 let stara, je morala o dolgi, mučni bolezni zapustiti ta svet. Bila je pridno, '■urno in pošteno dekle, večletna cerkven« pevka, ki se ni »straSila nobene težavn. poti na podružnice. Kljub njeni hudi bolezni je bila do zadnjega občudovanja vredno potrpežljiva. Sedaj mirno počiva njeno truplo poleg očeta, njena duša pa nadaljuje pesmi v nebesih. Materi, vdovi, kakor tudi hčeram našo iskreno sožalje. Tedenske novice. Sram me je, da bi volil s Kmetsko zvezo, ker sem zadnjič volil nasprotno .... torej sploh ne grem volit. Tako se pogovarjajo tisti, ki čutijo, da so nas pri zadnjih volitvah samostojneži in socijalisti zafurali v blato. Pa taki izgovori so prazni. Včasih se zgodi, da pade človek v kalužo ali blato. Le poglejmo takega reveža, kako se obnaša pri svoji nezgodi. Najprej pogleda okrog, če ga ni kdo videl, potem pa hitro vstane in zgine s svojim «zajcem« po bližnji poti domov. Hlače in suknjo dene sušit in takoj drugi dan vzame krtačo in očisti svojo obleko. Še pijanec ni tako neumen, da bi dolgo v blatu ležal, temveč se skuša vzdigniti in jo tiho domu potegniti. Mi Slovenci smo res zagazili v nevarno blato centralizma, pa to blato ljudstvu ne ugaja . . na vsak način si želimo boljšega položaja, kakor blatnega. Kdor ni podoben tistim živalim, ki se prav rade po blatu valjajo, bo hitro vstal ter si skušal očistiti madeže. To se pa ne more drugače zgoditi, kakor ;ia volimo tisto stranko ki se poteguje za naše slovenske prvice in ki hoče slovenskemu ljudstvu priborili nazaj avtonomijo, ki so nam jo zapravili izdajalski demokrati in samostojneži. če se hočejo ti še nadalje pred Beogradom v blatu valjati, jim prepustimo to veselje — pa slovensko ljudstvo se v blatu ne počuti dobro in se ga bo rešilo pri sedanjih volitvah. Volim, kakor čem, saj nič ne pomaga! Vse volitve so za nič, delali bodo z nami, kakor bodo holeli..... Tisti, ki tako govorijo, so podobni vojaku, ki vrže puško v koruzo in se začne skrivati po grmovju. Svoje dni seveda ni bilo volitev, zato je pa moral kmet plesati tako, kakor mu je godla višja gosposka. Odkar pa imamo splošno volilno pravico, se je marsikaj obrnilo na boljše. Volitve so kakor setve. Noben kmet ne reče: ne bom sejal, mi bo tako mraz pokončal ozimno, po leti pa mi toča vse pobije, temveč vsak si prizadeva, da spravi v jesen kolikor mu je mogoče zrnja v zemljo, četudi je še negotovo, koliko bo priraslo. Tudi vinograd nik ne poseka svojega vinograda, če mu je oidij ali pe-ronospora ali toča uničila ves pridelek. Nasprotno! Še bolj skrbno obdela vinograd v trdnem zaupanju, da mu ne bo zastonj. Tudi to ve kmet dobro, da ne bo takoj drugi dan žel, če je prejšnji dan sejal, temveč prepusti svojo setev božjemu varstvu in se oprime drugega gospodarskega dela. Isto je z volitvami. Vsak volilec mora paziti, da vrže seme, to je krogljico na rodovitno njivo, to je v pravo Skrinjico. Če vsi volilci prav volijo, bodo dobili prave zastopnike na polju državnega gospo darstva in njih prva skrb bo, da se bodo naše razmere prav uredile, če se odtegujemo volitvam, ne bomo imeli dovolj močnih zastopnikov in naše politične njive bodo ostale prazne, če vržemo krogljico v napačno Skrinjico, smo podobni sejavcu, ki vrže zrnje na cesto ali na skalo ali med trnje. Od take setve bi imeli samo škodo in zgubo. Izmed vseh Skrinjic, ki se nam ponujajo, je edino prava druga, ki je zaznamovana s križem v slovenskih barvah. Najsijajnejši shod Samostojne in demokratov. — «Kmetijski list« se je zadnjič pohvalil, da so Samostojni imeli najlepši shod v Celju v mali dvorani Narodnega doma. Mi šentvidčani pri Grobelnem smo imeli še sijajnejši shod samostojnežev. Dne 8. marca je bil pri nas napovedan njihov shod, ki se je obnesel tako sijajno, da na njem ni bilo ne poslušalcev in ne govor-nikov! Malo lepši shod so imeli dne 4. marca pri nas demokratje. Prišel je špindler in kandidat Puklavec — a prišli niso poslušalci. «Kmetijski list« imenuje Marijine družbeniee vedno le zaničljivo «marinarice«. Verjamemo, da tej liberalni cunji ni všeč Marij ina družba. Toda vse prizadete slovenske žene in mladenke, gotovo vas je 80.000, skrbite, da ta ostudni list izgine iz vaših hiš! Vodstvo Marijinih družb bi pa gotovo lahko nastopilo pred sodnijo proti takemu zasmehovanju, ako bi se sploh izplačalo, pečati se s takimi propalicami hinavskimi. Ali so pa taki priimki spodobni? «Kmetijs-ki list« bi tako rad veljal za olikan časopis! Nekaj o šolniku, ki predseduje kar dvem strankam. Od Št. Jurija ob Pesnici poročajo: Pri nas se postavlja na zadnje noge navdušen «Jugoslovan« Robnik, ki je pred nekaj leti zmerjal gdč. učiteljico Puc s slovanskim priimkom: «eine verbissene Windische.« On visi tako visoko nad vsemi strankami, da predseduje samostojnim, pa tudi demokratskim shodom, če se vršijo pri nas. On je po svoji lastni izjavi zgubil vero v Gradcu, ko je bil v zavodu Marijinih bratov, in videl, da so gospodje srkali mastno župo, gojenci pa samo vodo. Po tisti nezabeljeni vodi je tudi njegova vera splavala, pa zdaj ima upanje, da mu bo nazaj priplavala, ko bo dobil nekaj špeha, ali pa vsaj kako brejo kravo za svoj trud v prid samostojni, demokratski, magari tudi radikalni stranki. V tem oziru je res nad strankami, da potegne s tistimi, ki mu obetajo več profita. On je prijatelj g. župnika in nujno želi, da bi se njegove zasluge po časopisju ne razglašale, ker je takn skromen, da si ne želi javne polivale. Ako je treba, on itak sam govori o svojih zaslugah, ki si jih je pridobil v svojih deviških letih pri Sv. Križu, posebno pa še kot boritelj za slovensko stvar v Št. Juriju. Pa solnčece nje gove slave se. je navzlic vsem njegovim zasluagm začelo nagibati k zatvonu — zašlo bo pa popolnoma na don volitve. Res, strašno nehvaležni smo mi, v klerikalno temo zagrnjeni šentjnrčani svojemu veleprosvit- ljenemu prvoboritelju za napredek slovenskega naroda. Namesto, da bi po njegovem zgledu lizali pete Pašiče, 1 oziroma Puclja ali Kukovca, se postavljamo na svoje noge in pravimo: preljubi Robnik, zlezi ti kamor hočeš, mi bomo pa volili tiste, ki se bojujejo za čast in za svobodo slovenskega imena! Nekaj o smradu in o slovenskem jeziku. (Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju.) Na shodu slabostoj-nežev pri nas je gospa g. «kmetovalca« in kandidata Dobnika iz Zlatolič, pljuvala pred naša dekleta in pra-vila, da klerikalci smrdijo. Mi margečki klerikalci vam, gospa, čestitamo, da se znate tako olikano obnašati, da dajete nam klerikalcem tako nobel vzgled ter vam povemo samo to: mi si ne kupujemo dišečih mazil in vode, pač pa si jih vi kupujete; morajo vam že biti potrebne, ker si jih drugače pri tej draginji ne bi kupovali. Torej je smrad tam, kjer se ga mora preganjati z dišavami. Mi ne bi o tem govorili, če ne bi vi začeli govoriti o smradu, vam mora že vedno tičati v nosu. Mislimo tudi, da bodo klerikalci že toliko vpoštevali vaš občutljiv nos, da ne bodo klerikalnega zrnja vozili v vaš mlin, da še ne zbolite. Da na bote malo kihali in pravijo, da je kihanje za zdravje koristno,vam povemo še nekaj: vas poznamo že iz avstrijskih časov. Tudi že takrat so vam pošteni krščanski Slovenci smrdeli in so vam le nemškutarski ljudje dišali. Rekli ste: slovenski jezik je samo za kmete, hlapce in dekle, jezni ste bili hudo, če je na zvoniku bila izobešena slovenska zastava. Zastonj bote pravili, da to ni res. Imamo priče, ki ste jim to pravili in ki še živijo.Pridite še zopet na kak shod, se še bomo kaj drugega pomenili. Slabostojno poročilo o našem shodu pri Sv. Lovren cu v Slov. gor. Smešno je, kako laže in zavija sedaj dopisnik «Kmetijskega lista« o našem shodu in sklicatelju prof. Vesenjaku. Zelo počasi se pač vrača dopisniku tista korajža, ki mu je na shodu tako naglo zdrknila v samostojne hlače. Pa mi se bomo pogovorili še oči v oči in ne črez tri ledne po ljubljanskem ¡ažnjivem «Kmet. listu«. Vsi na shodu navzoči so pa videH, kje je odkritosrčnost, resnica in pravica, zato se za laži naših samostojnežev ne zmenimo. Sicer pa prosimo naše govornike, naj večkrat skličejo shode, ker pote.m bo celo Knez prišel še kaj v cerkev in mogoče še postal pameten in spokoten kristjan in Slovenec. še nekaj iz Drofenikovega polomljenega shoda v Slovenjgradcu. Pri nas imamo starega kmetiča, ki je na Drofenikovem polomljenem shodu bojda vzkliknil, da je SKS «edina zaščitnica in pospešitelji\a rada In dela v državi.« Ta stari kmetič je menda hotel reči reda i rada, a še ne zna po jugoslovanski. Da je Samostojna zaščitnica in pospešiteljica postave o redu i radu, verjamemo, ne verjamemo pa, da bi imel slovenj graški okraj takega starega kmetica, ki bi bil zinil takšno budalost, kakor mu jo pripisuje samostojni časnikar. Piki in slovenski jezik. Piki bi naj vodstvo svege Samostojne potegnil za ušesa. Nastavilo je samo «sree-ke« kandidate, Piki pa je obljubil ter istočasno izjavil, da si mi Slovenci svojega jezika ne damo ubiti, nasprotno, naša naloga je, da ostane naš slovenski jezik nadalje živ in se krepi. Po Piklovem prizadevanju prav sigurno! Iz ljutomerskega okraja. Iz naše slovenske šole v Ljutomeru toži mali fantek ves presenečen: Oh, kaj pa se nam je zgodilo v šoli! Naš gospod učitelj so nam «b -bičali nekega dne, da ne smemo več pozdravljati nobenega z besedami: «Hvaljen Jezus«, ampak le vsacega si' besedo «zdravo!« Nadalje se nam toži: par dni pozneje smo se vendar spozabili, da smo trije zopet našega gospoda učitelja pozdravili s «Hvaljen Jezusi« Ta pozdrav mu je tako zamrzil, da nas je holel vse tri zapreti po šoli. Dva sta mu sicer ušla, le eden mu je ostal v njegovih orjunskih rokah, da celo žali Bog, še je pozabil na otroka, in ga je tako držal črez šesto uro aroe-čer v šoli, samo za to, ker je pozdravil «Hvaljen Jezus?« Ali bomo trpeli med nami takšne učitelje?! Položaj pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Po pošti ne-frankovano smo dobili v kuvertih kandidatsko priporočilo milijonarja Petovarja. Vprašamo: ali ima demokratska stranka «poštnine prosto« agitacijsko dostavljanje tiskovin? Kako je zamogel gospod poštar Škrlec to prezreti? Vse drugo se dostavlja bolj po polževo, te Petovarjeve listine pa so šle nenavadno točrn in naglo. Za republiko pa se trudi naš trgovec Kegi. Ne vemo, zakaj nas s tem draži, gotovo pa je, da bomo začeli organizirati proti takšnim našim nasprotnikom samoobrambo, potem pa naj le Kegl od «republikanca« živi. Pri nas smo neomajeno trdni! Po ogromni večini bomo glasovali za Kmetsko zvezo odnosno Slov. ljudsko stranko ter napolnili s krogljicami drugo Skrinjico. Mi nismo Radičevi in Novačanovi bedaki, ne demokratsko-samostojni hromaki^ smo pošteni slovenski, krščanski možje in fantje. Sv. Tomaž mora nositi zastavo s tem, da spravimo za našo stranko na volišče vse, za nasprotnike pa nič. Nobeno volišče naj nas ne premaga. Romarski shodi v Puščavi nad Mariborom. V romarski cerkvi Device Marije v Puščavi se začnejo zopet običajni romarski shodi in sicer prvi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, drugi shod je 23. marca na cvetni petek, tretji v tem mescu pa 25. marca na praznik oznanjenja D. M., ki letos pade na cvetno nedeljo. P« vseh shodih je prva služba božja ob sedmih, druga pa ob desetih; med tem po mogočnosti še druge svete maše. Na praznik Sv. Jožefa bo pa letos še posebej popoldan shod za tretji red, govor bo imel č. g. p. Hiacint iz Maribora. Romarji, kateri hočejo priti v procesiji, noj to rade volje naznanijo nekaj dni poprej, da »e mf.M ustreči njihovim željam. Prihodnji shodi se bodo š» posebej naznanili. Stran i. fHLOTEHSF.I (¡¿OSTOBA® 13. marca 1028. Kdo je izbral Pikla? Samozavestno piše njegov o-«ebni tajnik, da je Pikla izbral «kmečki narod, ki je in kmečkega ljudstva.« Da je kmečki «narod« izšel iz kmečkega «ljudstva«, no, ni ravno duhovito, ampak za silo bi se razumelo in verjelo. Nikdo pa noče verjeti, da bi Pikia izbral kmečki narod. Ne, Pikla je izbral žalski narod in ta narod obstoji iz Robleka, par trgovcev in razume se, da pri tem žalskem narodu ne manjka nadučitelja Petričelca. In ta žalski narod, ki se razven Robleka redi z denarjem kmečkega ljudstva, je po izbranju vlekel Pikla po žalskem trgu, češ, to je «neusmiljeni branitelj kmečkih pravic« in «neustrašeni parlamentarni zastopnik v bodočem jugoslovanskem parlamentu.« In Piki se je dal vleči. V gospodarskih vprašanjih je tako podkovan, kot nihče izmed njegovih tekmecev. Kdo neki? E, kdo druga, kot samostojni kmetovalec v Gotovljah Franjo Piki! Ta pa ta! Kdo ga je le podkoval? Če oče Virant, se je treba bali Piklovib podkev. Za Viranta so plačevali' drugi težke tisočake in če misli Virantov zet Piki nadaljevati tak gospodarski program, gorje njegovim prijateljem in znancem! Na prava gospodarska vprašanja se pa Piki razume ravno toliko, kakor zajec na boben. Krojaški vajenec, pa gospodarska vprašanja! Gospodarstvo samostojnega župana v Št. Juriju ob Taboru. Ob razstanku se ljudje navadno poslovijo, in mnogi smo tudi pri nas spregledali, kje je resnica in kje je ni, torej se javno poslavljamo od samostojne stranke in želimo, da bi še tudi drugi spregledali prazne obljube samostojnežev. Pa ob slovesu ne moremo zamolčali, kako so samostojni za blagor občine vestno gospodarili. Oči so nam odprli zlasti izkoriščevalci občinskega lova, ki ga je vodja samostojnežev L. Plavčak utlicitiral za sramotno nizko ceno 2400 K, potem pa ga je prepustil svojim rojakom premogarjem iz Trbovelj, ld se iz naše občine glasno norčujejo, na kako ceni in lahki način so prišli do zelo razsežnega lova. Ni več nobena tajnost, da so se za dražbo našega občinskega lova razun domačinov prav posebno lovci iz Trbovelj in Hrastnika zanimali, ki bi ga dražbali nad 10.000 K, ker je bilo precej lkitantov, bi lahko tudi obilna precejšnjo svoto dobila. Lov je izdražbal L. Plavšak za najnižjo ceno, ostali mu namreč niso naganjali is vzroka, ld se zadnji čas prav dobrn razkriva. Hrast-ničani vedo povedati, da je bil naš občinski lov najprej njim obljubljen, torej jun ne more biti vse eno, da je konečno L. Plavšak naš lov Trbovljam prepustil. Kdor malo misli, mu je uganka rešena, zakaj je občina kratkega potegnila. Alco bi bilo podžupanu L. Plavšak za blagor občine toliko, kof za zajčjo pečenko, bi se razvila tako živahna dražba občinskega lova, da bi i-mela od nje občina res precejšnji dobiček. Ker jc občinski lov L. Piavšak Trbovljanom prepustil, bo tudi od dne do dne manj vreden, saj so ga tu jci ob vsakem prostem času tako številno izkoriščali, da bo lovišče kmalu prazno, lovili so še, ko je bil lov že davno ukinjen in prepovedan. Nad vse čudno pa je, da ima za postave tako vneti L. Plavšak med zapriseženenimi lov skimi pazniki enega premogarja, ki v naši občini nima prav nobene lastninske pravice. Pred leti smo slepo ver jeli lepi obljubi L. Plavšaka, zdaj bomo mi Samostjoni pokarali, kako se mora za občino gospodariti, danes smo ozdravljeni, osebna čast je bila prva briga, občina pa komaj deveta, kakor to razun lova dokazujejo občinske ceste, da se v biato samostojnega gospodarstva vozovi kar vgrezajo. Pri zadnjih volitvah pa bodimo Posojilnica v Mariboru razpisuje iz Dijadke ustanove Feliksa in Pavi;ne F rk osem ustanovnih mest in sicer po štiri za visokošolce po Din. 1500'— in za srednješolce po Din. 750.— Pravico do ustanove imajo: a) v prvi vrsti zapustnikovi, cziroma njegove soproge Pavline, roj. Menhart sorodniki slovenske nerodnosti obojega spola in sicer doder študirajo v Mariboru. Sorodoiki morejo postati deležni te ustanove ne le kot gimnazijci (oziroma vseučilišniki), temveč tudi na drugih srednjih Šolah, na kaki kmetijski šoli ali učiteliišču do konca študj ah naukov bodisi trgovski ali obrtnih. b) v drugi vrsti so prosilci člani rodbine Konrada Mejavšek iz Reke pri Hočah ter rodbine Jožefa Jug v Rušah pod enakimi poboji kakor ad a). c) v kolikor ni prosilcev sorodnikov morejo postati deležni dijaki in dijakinje slovenske narodnosti na mariborskih sredn ih šolah in učiteljišču oziroma na vseučilišču in sicer v prvi vrsti ubogih učiteljev in nadarieni sinovi kmečkih rodbin, prednost imajo dijaki pristojni v sodnem okraju Sv. Lenartskem v Slov. goricah; če takih ni iz vsega glavarstva mariborskega, potem še le vsi drugi. = Dijaki in d jakinje, ki vž.vajo te štipendije, se morajo zavezati po možnosti vračati te podpore v ustanovni fond te ustanove. Prosilci naj vlože svoje prošnje za podelitev cstacove do 21. marca 1923 pri Posojilnici v Maribora, Narodni dom. * Prošnje morajo biti opremljene s spričevalom o dobrem šolskem napredovanju in znsnju slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika, domovnico, obožnim listom in pri sorodnikih še z rodovnikom. Za ravnateljstvo: Dr. Frenjo Rosina 1. r. tako samostojni, da s stranko samostojnih temeljito obračunamo. Kdor noče biti srbski sluga, Glej dobro, kje je skrinjica druga! Kako stojimo v Lučeh? Luče. Tukaj je veliko navdušenje za bližnje volih e, Vse bo volilo Slovensl-liudsko Stranko, krogljice i jdo zdrknile v drugo Skrinjico, tam kjer je križ. Le par nevednih in zaslepljenih ljudi bi utegnilo kam drugam vreči krogljico. Ti so pa šteti na prste in si jih bomo Lučani dobro zapomnili. Kdor ne misli volili krščanske stranke (2. Skrinjica), je boljše, da ne gre volit. Kako je na Kalobju? Pretekli teden smo spremili k zadnjemu počitku 92 letnega starčka Matija Bukušek, p. d. Brglez iz Jazbinvrha. Bil je dolgoletni kalobški župan, šolski oče itd. in ves čas svojega življenja ne-omahljiv pristaš SLS. N. v m. p.! —- Gospod urednik! še nekaj. Ali vi kaj veste, kod se klati tisti kmet Drofenik? Če ga kje srečate, povejte mu, naj pride k nam na račun in da bomo na dan 18. marca njegovi Skrinji fige kazali. — Kalobčan. Iz občine Sv. Krištof pri Laškem. Z grozo se spominjamo, kako so nas demokrati pri zad ijih volitvah stlačili v tesno mesarsko ulico v Laškem, kjer smo morali voliti skupno s tržkimi milijonarji. Kljub členu 50 volilnega zakona naši občini z blizu tisoč volilei niso dali ne enega volišča. Zato niti polovica volilcev ni prišla do skrinjic. Za nove volitve dne 18. marca so poslanci SLS komaj izposlovali tri volišča, kot so bila pri občinskih volitvah. Hvala jim za to, demokratom pa figo! Zadnji že sami ne upajo več s pravim imenom pred ljudstvo, Veledemokrat dr. Roš krošnjari po shodili z neko kmetsko-delavsko-obrtno suho robo, ki je nihče ne mara. Tudi socijalistom bomo olajšali štetje krogljic, ker so nas zadnjič slepili z rdečo republiko, a jo takoj po izvolitvi prodali za lepe milijončke državnega, to je našega denarja. Narodni socijalisti, samo-stojneži in druge, od Pašiča podkupljene duše naj isto-tako počivajo v miru na dan volitev. Naša Skrinjica, slovenska in ljudska, bo druga, njej bomo vsi zaupali svoje krogljice. Protest. (Dopis iz Luč.) Podpisani protestiram, da je Samostojna kmetijska stranka (Pucljeva) zlorabila moje ime, ko me je brez moje vednosti in brez kakršnegakoli mojega dovoljenja postavila za namestnika pred stavnika Drofenikove kandidatne liste v Lučah. Luče, dne 9. marca 1923. Franjo Ulačnik, trgovec, Luče. Izjava. (Dopis iz Luč). Izjavljam, da me je Samostojna Kmetijska stranka brez moje vednosti in privolitve postavila za predstavnika Drofenikove liste v Lučah. Protestiram. Luče, dne 9. marca 1920. V Jezernik, trgovec v Lučah. Samostojni Puceij prepovedal saditi šmarnico. — V krajih, kjer je malo sadnega drevja, a ljudje nimajo drugega krepčila za delavce, sadijo trto šmarnico. Samostojni minister Puceij je dne 18. nov. 1922 izdal zakon, po katerem je prepovedano saditi šmarnico. Bajtarji in delavci, zahvalite se samostojnim za to prepoved. 18. marca se maščujte nad njimi s tem, da volite Slovensko ljudsko stranko, katere volilna Skrinjica je druga. Smrt mladeniča v Selnici ob Dravi. Po dolgi bolezni je umrl mladenič Ivan Essich iz Črešnjevca. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili vsi fantje in na domu V bolifo trgovsto hišo se sprejme dobro zvesto is pošteno beshsrcrfi katera je zmofna lUillgrlCU voditipipolnoma samostojno tse gospodinjstvo. Plača po dogovoru in zmožnosti. Prednost imajo 'iste, katere so žr daij čssa služile pri boljši rodbini »Si župniidu. Osebno se je predstaviti z dobrimi spričevali otironsa pismeno z priporočilom pri tvrdki Žargi v Kamniiu Gorenjsko. 240 Slp^rfa se cmetn' ta rlU^a stalni \edi, ziaten blizu ea orai zemljišča, pekarna, elektnčaa ratsvetljava. Cera po dogovoru. Zg. Polskarapri Pra-gerskem. 345 v Gornji Radgoni z lepim vrtom, blizu cerave na najlepšem presto; a, se tatoj p jo is. Ponud.na upravo iista.r—3 246 rosestvo s primerno hišo zs trg j vino v industrijskem kraju ob glavni ws i, sli pri farni cerkvi na Štajerskem. Zamenjam tudi za mojo trgovino s mešanim blagom v ljubljanskem predmestju. Ponudbe se poSiljsjo na oprav-i:ištvo »Slo». Gospodarja« pod šiiro »Prometni kraj«. 2—2 324 Posestvo Naa'ov v upravi 2 2 315 n#0nien maler)C veCjimi de-iJ¿S31 ji II lavskimi močmi se takoj sprejme na večjem posestvu. Vpraša se pri cpravništra. 2—3 J26 in ob grobu so mu pevci zapeli ganljive pesmi v slovo, j Fantje so s šopki posuli njegov grob. Hvala vsem ude-, ležencem in posebej še gg. duhovnikom. — Fantje so • zbrali za spomin na svojega tovariša 300 K za volilni sklad. 200% NAKLADE NA UŽITNINO NA VINO IN VINSKI MOŠT. (Robert Košar.) Pri predzadnji seji našega občinskega odbora smo enoglasno odobrili proračun. Vposlali smo ga na pristojno mesto, ki nam je odgovorilo sledeče: Odbor okrajnega zastopa v Ormožu. Št. 142. Ormož, dne 24. 2. 1923. Občinskemu uradu Kog. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, nas je z dopisom št. 1168 z dne 20. 2. 1923 obvestila, da vsled ugovora finančnega ministrstva ne more dovoliti pobirati v vaši občini 400% doklade na direktne davke, ampak samo 310% doklado na direktne davke in 200% naklado na užitnino od vina in vinskega mošta in to zadnje le od dne dovoljenja dalje. V prigibu vam vračamo vaš proračun za letošnje leto ter vam naročamo, da takoj skličete sejo odbora in sklenete pobirati poleg 310 > doklad na direktne davke še 200% naklade na užitnino od vina in vinskega davka, to je 2.80 K od litra. Pri sklepu je postopati v smislu § 75 in 79 občinskega reda za štajersko, to je, sklep je na običajen način razglasiti in nabiti 14 dni na občinsko desko in v razglasu navesti, da je v teku navedenih 14 dneh mogoče vsakemu davkoplačevalcu vložiti proti sklepu pritožbe, ka tere je potem prikiopiti proračunskim spisom. Nadalje je treba poklicali k zborovanju (§79 obč. red) vse davkoplačevalce ter voditi zapisnik o zborovanju in vpisati izjave posameznih za ali proti sklepu odbora z da ali ne. Razglas o sklepu in o pozivu davkoplačevalcev k zborovanju, zapisnik odborove seje z vabilom in za ■ pisnik o zborovanju davkoplačevalcev je takoj po gori navedenem postopanju predložiti semkaj v nadaljno poslovanje. V zadnji seji občinskega odbora dne 1. marca 192iS pa smo enoglasno sklenili, da ne moremo dovoliti 200>j naklade na užitnino na vino in vinski mošt, ker bi sicer s tem podražili produkt naših vinskih goric. Krč-mar ne plača nikdar davkov, ampak samo produceni in konsument. Prosimo zp odobritev 400% občinskih doklad. Občinam! Kakor razvidlte iz predstoječega dopisi;, hoče pokrajinska uprava j>risiliti občine, da pobiraj;» 200% naklado na užitnino na vino in vinski mošt. K< znaša državna trošarina 1.40 K in bi znašala 200% občinska doklada 2.80 K, bi se s tem podražil liter vin;-, oziroma mošta, za 4.20 K. S tem bi bilo naše vinogradništvo hudo oškodovano. Glasujte torej proti 200% povišanju naklade! Opravilna številka A IV 63/23 Stavbi Sle Učenca Hlapec z letn*'mi spričevali se sprejme Piača 600 K. Marin Jakob, pos. Ruše. 1-3 2t8 se pcssstro, okoli 3 orale zemlje, le? sa-donosoik, poldrugo uro od Ptuja. 3 in pol ure od Maribora. Cena 143.010 K. Naslov: B Ja>* - V;. Socialisti so izdali lepake in letake, kjer pravijo, da je skrinjica Slo venske ljudske stranke tretja. Tudi republikanec dr. Novačan je razširil med ljudstvom listeke, na katerih piše, da je skrinjica Slovenske ljudske stranke tretja. To je čisto navadna goljufija. Tretjo skrinjico imajo dr. Novačanovi republikanci, ne mi. Ker dr. Novačan nima volilcev in bo propadel, kakor je dolg in širok, zato si hoče zdaj pomagati z goljufijo. On hoče naše pristaše premotiti, da bi vrgli kroglico v njegovo tretjo skrinjico, zalo laže, da ima tretjo skrinjico Slov. ljudska stranka. Pristaši! ne dajte se premotiti. Naša škrinjica je in ostane na vseh voliščih druga. Kdor vam drugače pravi, ta laže. PRISTAŠI! Opozorite povsod naše volilce na Novačanove in druge goljufije! Slov. ljudska stranka je izdala samo en letak proti Radiču in sama en lepak v modrordeči barvi z velikim slovenskim kri žem v sredini. Drugih lepakov in letakov ni izdala in jih \udi ne bo. Kdor bi torei širil kake druge tiskovine v imenu Slovenske ljudske stranke, je navaden goljuf in slepar! Pristaši, povejte to našemu ljudstvu. ^ Vodstvo Slov. ljudske stranke. Polomljeni dokazi V nfmžkih predvojnih in medvojnih spisih smo večkrat naleteli na trditve, da smo Slovenci degeneriran narod, obsojen k neizogibni politični, moralni in fizični smrti. Ko je pisec teh vrslih prebrJl znano brošuro dr. šušteršiča «Moj odgovor«, se mu je nehote vrinila misel: ako bo ta brošura, prepojena patološko bolehave mcgaloinanije in zaljubljenosti v samega sebe, imela kak uspeh v slovenskem ljudstvu, potem je to jasen dokaz, da je v naši ljudski duši zamrl zdrav moralni in intelektualni čut, da smo res v svoji men-taliteti degenerirani. Nič ni novega v zgodovini političnega življenja, da se kdo .skrega s stranko, v kateri je doslej zavzemal odlično mesto, in da iz političnih prijateljev postanejo najhujši nasprotniki, ki seveda drug drugega ne prijemajo z rokavicami ter si drug drugemu očitajo slabosti in grehe. Toda pri tem vendar gledajo, da ne pridejo v navzkrižje z zdravo pametjo in temeljnimi načeli civilizirane honetnosti. Dokazi, ki se jih poslužuje dr. šušteršič, so pa izraz popolne polomije njegove miselnosti. Z brezstidnim cinizmom na-tvezuje svojim nasprotnikom vse to, kar je on sam v obilni meri izvrševal, višek njegove zmedenosti in nesramnosti je pa trditev, da je SLS bila na mirovni konferenci dosledno odsotna in da je ona zakrivila izgubo primorskih in koroških bratov. (Str. i>0 i. d.). Te očitke glede mirovne konference je skoraj do-slovno ponovil v članku «Uspehi SLS v državi SHS« v št. 28. «Lj. Dn.« z dne 6. marca. Drugih neuspehov sploh ni vedel našteti. It vsega ropotanja sledi le eno: temeljita napaka je bila ta, dn ni bil On, dr. šušteršič poslan v Pariz. Potem bi bilo seveda vse rešeno. Dr. S. je pri tem sam sebe pošteno udaril po zobeh, ko na str. 120. svoje brošure piše,, da je poglavitna naloga državniške umetnosti, zbrali vse ljudske življen-ske sile v harmonično celoto« in jih «strniti v zmagovito živo silo narodne ilKŽavc.« Tega se je SLS ob prevratu, lojalno držala. Politična in državniška modrost povsod zahteva, da se v važnih zadevah potisne v ozadje čisto strankarsko stališče, osredotočijo vse moči in ha važne postojanke postavijo možje, ne po strankarski pripadnosti, marveč po sposobnostih. Dr. Š. bi moral vedeli, da so se pO majski deklaraciji strnili v enoto vsi jugoslovanski poslanci v bivšem dunajskem parlamentu in ta enota je bila reprezenlant hrvatsko slovenskega naroda ob porodu naše države. Ali bi ne bilo naravnost hudodelstvo, če bi bila v tistem kritičnem trenutku SLS vrinila svoje specifično strankarsko stališče v ospredje in potisnila može drugih strank v stran? «Lj. Dn.« piše, da bi bila «SLS s svojim vplivom takrat z, lahkoto izposlovala, da bi bila v mirovni delegaciji SHS primerno zastopana in da bi bil njen glavni reprezenlant neposredno med delegati polnomočniki naše države.« Kaj takega more napisati Ie človek popolnoma zmednih pojmov in zlobne volje. Prvič ni bilo v oblasti ne SLS ne beograjske vlade poljubno določevati števila delegatov polnomočnikov, temveč to je odločila konferenca ententnih velesil in le s težavo se je doseglo, da so se naši državi dovolili trije polnomočni delegati, oziroma, da sla mesto tretjega delegata zamenjavala dr. Vesnič in ar. Žolger. Dr. S. vedoma vara svet, kakor bi v delegaciji sploh ne bili zastopani Slovenci. Kdo bi mogel pričakovati, da bi polnomočnik-slrankar imel v Parizu več vpliva kakor odposlanec vlade in nestrankarski zaupnik takratne koalicije, ki je v Sloveniji prevzela prvo vlado. Dr. Trumbič je bil med vojno v ententnih državah, par mescev pred polomom ga je italijanski minister vodil roko v rok' po Rimu, na kraljevi dvor in celo v glavni italijanski vojni stan, a v Parizu je isti minister izjavil, da smatra izpod svoje časti, sedeti pri eni mizi z bivšim avstroogrskim po- ] danikom! In sedaj naj hi prišel v Pariz prononsirani j črnožolti Sušleršič ali kak drug strankarl V naši dele- j gaciji se niso poznali zastopniki strank, le zastopniki I celokupnega naroda, če bi aLS postavila v delegacijo i kot stranka svojega zastopnika, bi z istim pravom smele to zahtevati tudi druge slranke med Slovenci in Hrvati. To bi bil prizor za olimpske bogove, ko bi mi svoje strankarske krošnje razpostavili na ogled pred celim svetom v Parizu! Zaradi sovražnih Italijanov še razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi nismo smeli kazati. «Lj. Dn.« piše, da jc bila dolžnost SLS zahtevati lastnega polnomočnega delegata, preden je Slovenijo iz ročila Beogradu. Dr. š. bi moral vedeli, da je ujedin-jenje izvršilo Narodno veče v Zagrebu, ko je dr. Korošec bival z dr. Žerjavom v Parizu in Švici v važnih diplomatskih poslih. Kaj pa, če bi beograjska vlada ne bila sprejela zahteve strankarskega zastopnika v delegaciji, oziroma ne daia zadostnih garancij za «odločilni« vpliv SLS v delegaciji? Potem bi ne prišlo do ujedinjenja, in Italijani bi bili izvedli svoj načrt: okupirali bi Slovenijo do Zidanega mosta, ostalo pa prepustili Nemcem in danes bi mi na Štajerskem bili pod nemškim jarmom, Kranjci pa pod italijanskim. Po pravici bi potem padlo pro-prokletstvo na SLS, da je iz zgolj strankarskih ozirov preprečila ustanovitev jugoslovanske države. Sicer pa, kakor smo rekli, ni res. da bi bili Slovenci v mirovnni delegaciji brez zastopnikov. Poleg polnomočnega delegata dr. Žolgerja je bil dr. Itybarš, ki je kot dolgoletni aktivni politik, kot jurist in poznavalec francoskega in italijanskega jezika bil pač koinpetenten za Primorje. Dr. Š. vedoma zamolčuje, kako težavno situacijo je našla naša delegacija v Parizu, vkljub temu, da je nad njo plaval nimbus zmagujoče ententne zaveznice — Srbije. V težkem položaju, ki so ga ustvarili pred vsem Italijani, bi se težko kaj več doseglo, četudi bi SLS poslala same Solone v Pariz. Poleg delegatov so bili tudi izvedenci za Koroško, Štajersko in Prekmurje baš izmed pristašev SLS, če že kdo na vsak način vprašuje po -strankarski pripadnosti. Vrh tega je beograjska in takratna ljubljanska vlada bila v neprestanem stiku s pariško delegacijo. Naša delegata Žolger in Rybarš sta izrecno povdarjala, ko so zastopniki vseh treh glavnih takratnih strank v Sloveniji prišli v Pariz, da nobena stranka ne srne drugi očitati neuspehov, ker je položaj izredno težaven. Končno, ako je dr. š. res tako velik Jugoslovan, kakor zatrjuje, in prepričan o svojih nenadomestljivih zmožnostih, je imel dovolj prilike v Švici kaj storiti za zboljšanje našega položaja, ker tam so Italijani 'in Nemci razpredli mreže za svojo agitacijo. V zgodovini poznamo velike može, katere je včasi vladajoča stranka izlisniia iz domovine, pa niso delali v tujini zoper lastno domovino. Kaj pa je delal dr. š. v Švici? Lizal je pele ubeglim Habsburžanom in spletkaril proti naši državi. Šele ko mu je smrt razcesarja Karla podrla upe za dogledno bodočnost, se je prelevil v Jugoslovana. In Pašičeva vlada je zapostavila državne Interese ter iz zgolj negativno-strankarskih ozirov (da oškoduje SLS) pustila ta splelkarski individium preko meje. Naj pazi, da se ne zgodi nekaj sličnega kakor v Rusiji. Tam so bili v začetku vojne najbolj navdušeni Rusi in najbolj goreči oznanjevalci vojne proti Nemcem ljudje, kj so bili tajni agenti Nemčije ter so se s svojo kričavo Itojevitostjo znali vriniti v generalni štab, odkoder so izdajali Nemcem ruske bojne načrte. Dr. S. misli, da je z očitki radi pasivnosti SLS za časa mirovne konference vrgel najtežjo bombo proti stranki, v resnici je pa to le znak njegove popolne duševne revščine in pomanjkanja stvarnih razlogov. Človek, ki ima toliko masla na glavi, naj ne hodi na solnce. ščane kot talce, vse ^a varne in kinematografi so zaprti in po 7. uri zvečer ne sme nihče na ulic«. Turški protipredlogi. V svojih protipredlogih po-vdarja Turčija, da ne zahteva nobene temeljne spremembe političnega značaja lozanske pogodbe. Turčija zahteva otok Casteloriso, male arhipeljske otoke, otok Tenedos in delno spremembo tracijske meje. Dalje zah teva še Turčija, da se izločijo tisti členi lozanske pogodbe, v katerih se ni dosegel sporazum s Turčijo. Kon čno predlaga Turčija, naj se obnove mirovna pogaja -nja v kakem evropskem mestu, najraje bi imela, c.a se vršijo v Carigradu. Rusija zahteva vrnitev \ojnih ladij. Litvinov j>. poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Poin-careju daljšo noto, v kateri protestira proti francoski zbornici predloženemu načrtu zakona o prodaji vseh Vranglovih ruskih vojnih ladij, ki so bile pripeljane v francoska pristanišča, v svrho kritja izdatkov Francije Vranglovi armadi. Nota navaja med drugim tudi dna 18. avgusta 1921 brezžično oddano izjavo ruske vlade, da se Rusija ne odreka lastninski pravici za časa intervencije krivično zaplenjenih ruskih vojnih ladij in da ne prizna nobenega glede teh ladij sklenjenega kupčij-skega posla. Ruska vlada radi tega predlaga francoski vladi, da Francija izroči vse ladje svojemu pravnemu lastniku, to je ruski vladi. Dalje izjavlja ruska vlada, da dela francosko vlado odgovorno za vso materijeln« škodo, ki bi nastala na podlagi gorenjih francoskih odredb. Kupljeni Po mtv. 7.--AÜ XÜO lz Poruhurja. Na cesti, ki pelje v mesto Buer, so našli ustreljenega nekega francoskega poročnika. Za storilce se ne ve. Eni trdijo, da so ga ubili belgijski vojaki, ker jih je izgnal iz neke krčme, drugi pa zatrjujejo, da jc žrlev Nemcev. Mogoče je seveda tudi to, ker se francoska soldateska silno razuzdano in nasilno vede. Posilstva in izgredi so na dnevnem redu in tako bi bilo prav lahko, da je kak domačin ubil Francoza v silobranu. Oblast pa pri vsem leni ; ;ra ugledne me- Dolgo časa so se pripravljali, predno so si upali s svojimi navadami v Slovenijo. Nekaj vesti ima vsak človek in če tudi imajo radikali okrog Pa-• šiča prav malo vesti, jim je vsaj ta ostanek vesti ; govoril, naj nikar ne poskusijo v Sloveniji. Premagala jih je želja po gospodstvu; žal bi jim bilo, če bi videli, da po 18. marcu samo Slovenija ne leži vkovana v suženjske verige na tleh. Štiri leta vladanja in bi Slovenija še ne bila vilajet, to bi jih bolelo. Zato so pa prišli. Prišel je sicer eden sam, a njemu enaki so mu v tekmovalni skrbi pripravljali ugodna tla. Prišel je tisti, ki je prišel najložje. Ima ključe od državne blagajne v Beogradu. In mlad je še, zato je prišel ravno on, dr. Stojadinovič. In videli smo, je najvišji predstavitelj našega pod-ložništva pokrajinski namestnik Hribar prišel v" njegovem spremstvu. In da nam dasta čutiti vso grenkobo nižjih, tlačenih, teptanih, pripeljala sta se vsak v svojem salonskem vozu. Saj lahko, saj imamo! In če tudi smo plemstvo odpravili, jim je ugajal stari blesk viteštva in komandirali so viteza Grasselli-ja, da je vodil shod, najžalostnejši shod v celi volilni dobi. Vsaka stranka namreč — vsaj v zapadni Evropi, — ima toliko sramu, da če že misli, da mora podkupovati volivce, da dela to skrito, ne pa pred celim svetom. Radikalna stranka Pašičeva tega sramu ne pozna. Odkrito, kakor nalašč, kakor v posmeh poštenosti obljublja denar, posojila, krave. Edino, kar je bilo obljubljeno na tihem, je povišanje tistim, ki so podlegli najprej, namreč višjim uradnikom. In to naj bodo svobodne volitve! Res je sicer, da ima vsak volivec svojo prosto voljo, se torej lahko da podkupiti ali pa tudi ne, a način ,kako se to gnusno podkupovanje vrši, razmere, razmere, v katerih se vrši in .„'udje, pri katerih se vrši, vse to je vredno vse obsodbe, zasluži zaničevan ie vseh poštenih ljudi. Dobro so vedeli v Beogradu, kje trpi prebivalstvo pomanjkanje in čas, ko je za viničarje »ajhujše. Dobro poznajo v Beogradu stare vo-livnc navade v Prekmurju. Dobro poznajo hrepenenje nekaterih višjih uradnikov, če treba tudi po poti Zadko Lazič-a zlezti nekam ali vsaj višje in vse to porabljajo sedaj, da dosežejo svoj namen odkloniti Slovenijo s tem, da ji oropajo če mogoče še teh par mandatov, ki so nam jih milostno dovolili v postavi. Z milijoni, ki so jih iztisnili davkoplačilcem, z denarjem, katerega se drži znoj trdega dela, s tem denarjem delijo podpore ravno sedaj, ko ve vsak politični novinec, da je to brezvestna kupčija duš. Gluha ušesa so imeli v Beogradu, ko so naši poslanci zahtevali, pomoč krajem, kjer je pretilo pomanjkanje vsled dveletne suše. Sedaj tik pred volitvami hočejo s par ušivimi dinarji potlačiti jezo in srd pomanjkanje trpečega ljudstva, hočejo na zločinski način izrabljati politično neizšolanost dobrega naroda. Uvajati k nam balkanske načine volitev je zločin, ki ga zmore samo človek, ki se ne more povspeti na višek zapadne kulture. Ali so gospodje pomislili resno, kaj delajo? Na vse posledice gotovo ne. Na eno jih opozarjamo, da se ne bodo izgovarjali, da so delali v nevednosti. In to je: Če je še v Sloveniji kakšen človek, ki je bil do sedaj v srcu prepričan o poštenosti srbske vladajoče stranke v Beogradu, je sadaj naravnost primo-ran to svoje prepričanje opustiti. Naravno pa je, da bo naše ljudstvo v svoji nevolji raztegnilo svojo sodbo na ves srbski narod. Marsikatere krivice, mnogo zla bodo Slovenci pozabili srbskim radikalom, podkupovanja slovenskih duš pa nikdar. In k temu bodo pripomogli Stojadinoviči in njihovi slovenski pomagači. Vsem tem in tistim, ki jih bo omamil papirnati dinar ali se bodo zagledali v nemške krave, vsern tem bodi povedano to: prišel bo čas in mora priti, ko bodete dajali račun o tem svojem delu: kupci in kupljeni. In trdo bo takrat računalo ljudstvo. Zraven pa naj pomislijo tisti, ki so bili kupljeni, da bodo kupci ob svojem času prišli po svoj denar in po svoje krave, četudi dobro vedo, da vse to ni njihova, ampak državna lastnina. Takrat pa bodo zahtevali boljšo valuto in preklinjali boste tiste, katerim ste nasedli, a preklinjali prepozno. Dne 18. marca bomo videli, koliko bo kup-, Ijenih duš po Sloveniji in dobro, na pamet si bomo zapomnili številke v posameznih občinah. Vemo, da jih bo tu in tam nekaj, a tudi to vemo, da jim bo zaleglo toliko, kolikor je zaleglo Judežu Iškar-jotu. Bolj nego tisti jjideževi groši, bolj naj jih peče zaničevanje vse poštene Slovenije, katero jih čaka. Zaničevanje srbskih radikalov pa imajo že v naprej, saj drugače bi ne kupovali njihovih duši________ Naši usoetii. Zmagoviti shod SLS v Slov. Bistrici. Eden najbolj veličastnih volilnih shodov naše stranke je bil sigurno okrajni shod v Slovenski Bistrici dne 11. marca. Že od ranega jutra so prihajale množice volilcev od vseh strani, celo od konjskega in mariborskega okraja. Velik trg je bil pred zborovanjem podoben mravljišču. Ob 11. uri so stotine in stotine volilcev napolnile dvorano hranilnice do zadnjega kotička. Še galerija in »iranski prostori so bili nabasano polni. Zbor je otvoril v imenu hišnega gospodarja č. g. dekan Cerjak. Za predsednika je bil izbran naša korenina župan gospod Pavel Safošnik, ki je z lepim navdušenim govorom otvoril zborovanje. Narodni poslanec Zebot je v poldrugournem govoru, ki je bil skoro pri vsakem drugem stavku prekinjen z viharnim odobravanjem, temperamentno orisal sedanji položaj v državi, pogubno politiko demokratske, radikalne in samostojne stranke. Vihar odobravanja je vzkipel do vrhunca. ko je govornik s povzdignjenim glasom po-vdarjal, da SLS in njeni poslanci ne bodo prej mirovali, dokler ne priborijo Sloveniji njene samostojnosti, avtonomije. Zahtevamo gospodarsko-fi-nančno ločitev od Beograda, šole kakoršne mi hočemo, učiteljstvo in uradništvo naše krvi. Slovenski vojaki morajo služiti v Sloveniji in ne v Makedoniji. Ko je Zebot govoril o divjaštvih «Orjune«, je nastal v dvorani vihar. Ljudje so vstajali in klicali: «Dol z orjunci! Fej Kukovec! Fej Reisman! Po vseh vaseh bomo osnovali protiorjuno!« Tudi navzoči nasprotniki vseh strank so pomagali pri tem vsklikanju. Govornik je nato pozval volilce: Vsi do zadnjega na volišče! Vsi krogijice v Koroš-čevo skrinjico! Tudi vi nasprotniki, ki želite svobodo Slovenije ter red in pravico v naši domovini, dajte svoje krogljice SLS! Nato se je oglasil k besedi kandidatov namestnik g. Gril, ki je v živahnem govoru z dokazi prepričal zborovalce, da se ne smemo cepiti, ampak vsi do zadnjega kot en mož glasovati za SLS! Tudi govor gospoda Grila so zborovalci radostno odobravali. Po dveurnem zborovanju je predsednik zaključil veličasten zbor. Dr. Korošcu in SLS je vo-lilstvo celega okraja med velikim navdušenjem izreklo zaupnico in zahvalo za njegovo borbo za samostojnost Slovenije. Zborovanje je poteklo slovesno in mirno. Udeležili so se ga tudi vrli meščani. Majestetičen utis so napravile ogromne množice naših krepkih mož in fantov, ki so napolnile vse ulice in ceste. Kaj bo borna Kukovčeva-Reismanova Orjuna proti tej disciplinirani armadi našega ljudstva! Ponosni smo na naš bistriški okraj, ki bo dal ogromno večino naši stranki. Slava vam vrli možje in fantje! 18. marca boste se ra-dovali in kot plačilo za trud in požrtvovalnost dosegli sijajno zmago! Zborovanje kandidata Krajnca. V Dramljah se je vršil 11. marca po rani sveti maši shod SLS shod na prostem pred cerkvijo. Kandidat D. Krajnc je v poldrugournem govoru orisal škodljivost centralizma in razvijal program SLS. Zanimivo je bilo, da so samostojneži napravili istočasno shod pri Jarnoviču, dali shod preklicati in povabili vse ljudi na svoj shod, pa nobeden ni šel na njih shod, ker so vsi ostali na našem shodu in še calo samostojni kandidat Urlep je bil cel čas na našem shodu in mirno poslušal in tresoč se požiral očitke samostojnih grehov. Zanimivo je tudi, da so si naročili žandarje, čeprav se ni nikdo zmenil za nje. Shod naše stranke se je vršil nad vse sijajno in pokazal, da so tudi Dramlje v taboru SLS. Dne 4. marca se je vršil shod na Frankolo-vem v novi društveni dvorani. Dvorana je bila natlačeno polna. Ljudstvo je navdušeno poslušalo kandidata Krajnca in pokazalo, da je vse Franko-lovo za SLS. Gibanje naše stranke v ormoški okolici. V sredo zvečer preteklega tedna se je vršil v občini Hum pri županu Zidarčiču pod predsedstvom Maslena volilni shod. Domači gospod kaplan je razvijal poglavitne pro-gramne točke SLS ter se tudi dotaknil republikanske stranke, za katero je par Radičevih pristašev v občini tako vnetih. Nato je govoril obširno in jako dobro Peter Zadravec iz Ormoža o genevski pogodbi, o Radiče-vi seljaški republiki in o raznih gospodarskih vprašanjih. Dobro in spretno je zavračal mladega Alatiča, ki si tolikanj pete brusi za Radičevo stranko. Nazadnje je govoril o istih točkah prav dobro frankovski župan g. Ivauuša in je republikanca Alatiča zavrnil parkrat med viharnim smehom in ploskanjem. Volilno gibanje v Vodrancih pri Središču. Preteklo nedeljo smo imeli pri vrlem somišljeniku M. Ivanušu lep shod za našo občino. Velika soba je bila nabito polna. Na shod je prišel tudi znani somostojnež Ciril Zabavnik iz Vodranec, ki je hotel z medklici motiti naše govornike. Ti pa so mu take zabrusili in tako izprašali kosmato vest, da nazadnje ni vedel ne kod ne kam s svojo samostojno polomijo. Z navdušenimi živijo-klici na dr. Korošča in Kmetsko zvezo se je shod zaključil. Vsi glasovi bodo padli v drugo skrinjico! — Nek privandranec Prekmurec hoče za našim hrbtom kaliti mir in edinost v občini z republikanskimi letaki za Radiča. Naj ga le dobi Novačan v roke, se mu bo godilo, kakor Veldinu. Očistili smo se vseh sleparjev. (Dopis od Sv. Urbana pri Puju). V nedeljo smo se postavljali mi Urbančani kakor že ne dolgo poprej. To vam je bilo vriskanja in krikanja «Živijo dr. Korošec!«, ko je hotel na našem shodu, ki ga je imel mesto kandidata prof. Vesenjaka g. urednik Goleč, nastopiti še znani samostojnež Simonič iz Podpr-šaka! Ni mogel govoriti in peneč se od jeze je moral sramotno utihniti. Kaj nam bo tukaj dajal lepih naukov človek, ki jih sam najbolj potrebuje! Saj še ni potihnilo govorjenje o raznih škandalih ki jih on uganja v svoji družini. Njegova zvezda je utonila, ljudstvo ga pozna predobro. Komunista Podgoršeka sploh ni bilo k nam, zbal se je naših mož in fantov. In tako smo očistili Sv. Urbana vseh sleparjev l Zdaj pa samo še s korajžo v ne- deljo vsi na volišče! Naša skrinjica je druga. Tam hočemo dopolniti začeto veliko delo. Bog živi vse urbanske krščanske volilco! Volit greme vsi! Naša zborovanja v Novi cerkvi pri Celju. Kakor povsod, tako tudi pri nas Slovenska ljudska stranka. napreduje. Dokaz temu so naši shodi, kateri so bili jako dobro obiskani in so se nemoteno vršili, kar prejšnja leta ni bilo in se nam je navadno vsaki shod motil. In imeli smo tri shode in sicer dne 28. februarja dopoldan v gostilni Krivec v Novi cerkvi. Prostori so bili natlačeno polni poslušalcev in kljub temu, da je shod približno tri ure trajal, so poslušalci izvajanja govornikov — gg. Dav. Krajnca in dr. Ogrizeka — do konca poslušali. Popoldan istega dne se je vršil shod SLS za občino Višnjavas v Ivenci. Tudi ta shod je bil dobro obiskan in navzoči so bili marsikateri naši svoječasni nasprotniki, ki so izvajanja govornikov navdušeno odobravali. Dne 4. marca smo pa priredili shod v bivši trdnjavi socialdemokratov in samostojnih, to je v — Sotski, fara Nova cerkev. Prostore nam je dal posestnik Petre na razpolago in čeravno je ta dan močno deževalo, zbralo se je toliko zborovalcev od blizu in daleč, da je bil zborovalni prostor popolnoma zaseden. Poročali so na shodu gg. Dav. Krajnc in Pavel Žagar. Zborovalci so vztrajali nad tri ure in nazadnje so iz enega grla navdušeno zaorili: Živijo Kmetska zvezal Polomila nasprotnikov. Dr. Kari Koderman, Voglar in Kejžar v fio-čah pri Mariboru. V nedeljo so poskrbeli za brezplačni teater v iločah dr. Koderman, Voglar in Kejžar — policaj demokratski politiki iz Maribora. Kot prvi govornik se je lotil avtonomije in vojaš-va ne bodi ga treba Voglar, katerega pa je nas pristaš Kari Sernec tako odločno zavrnil, da je moral utihniti. Na V oglarja so letele bridke, ki so začele presedati groznemu Kodermanu, ki je vstal in rekel: kdor ne mara poslušati, naj se odstrani. Odšli so vsi, ostali so sami Voglar, dr. Koderman in Kejžar. Pred odhodom naših pristašev je še povedal naš Franc Onič policajdemo-kratski deteljici: Mariborski liberalni advokati kmetov niso in ne bodo podpirali, pač pa odirali! Tako se je godilo policaj demokratom v Hočah pri Mariboru. Zborovanje policajdemokratskih kmetov v Zavrču niže Ptuja. Iz Zavrč nam poročajo: 2e celi minuli teden so nam poročali plakati prihod dr. Kukovca, katerega pa ni bilo. K nam so se pripeljali v kočiji dr. Kukovčevi kmetje: dr. Gosak, ptujski advokat, Lovro Petovar in financar Debe-ljak. Shod se je vrših pri Murkoviču. Poslušalcev se je zbralo celotno krog 40, seve sami pristna SLS. Demokratov je bilo na shodu samo toliko, kalikor se jih je pripeljalo v kočiji iz Ptuja. Zborovanje je otvoril iz službe znani učitelj Troha, ki je takoj pri otvoritvi zagrozil, da se bo proti vsakemu, ki bi se drznil oporekati govornikom, postopalo sodnijsko. G. Lovro Petovar se je sam sklical predsednikom in si je kar sam podelil besedo-G. Petovar je čital svoj govor, ki je bil s strojem pisan nekje v Mariboru. Kakor hitro je prečitai hvalo centralizma, je zadel pri poslušalcih na taka oster «dpor, da je moral utihniti in mu je Troha pošepnil na uho: Tiho bodi, sicer še boš bit! Petovar je res utihnil in zborovalci so sami zaključili shod z živijo klici na dr. Korošča in avtonomijo. Tako je končal na Zavrču shod dr. Kukovčevib kmetov. Shod Mermolje v Pišecah. 11. t. m. je poskusil Mermolja svojo srečo v Pišecah. Drugod ni več uspelo, morda bo kaj v Pišecah. Pa tudi pri nas se ni dalo. Nihče več ne mara poslušati lepih besed samostojnih. Vemo namreč, da obljubiti ia storiti, je za njih preveč. Ko torej nihče ni maral poslušati Mermolje ter so skoraj vsi odšli, je ta mož se vendar zopet ojunačil in je začel svojim zvestim, ki bi si dali od njega mazati tudi nosove, govoriti in razkladati svoje reči. Pred vrata verande, kjer je bil shod, pa je stopil za stražo gosp. Urek, kakor da bi bil občinski redar, — nekateri so pa rekli, da pobira vstopnino, ker je klical v verando ljudi, a le take, o katerih je vedel, da imajo silno potrpežljiva ušesa in da vse verjamejo. Zelo klaverno se je končal shod, ki je najboljši doka?., da niti v trdnjavi Samostojne, za kar ste imeli Pišece, ljudje ne marajo poslušati samostojnih in da je najbolje, gosp. Mermolja, da greste z g. Urekom vred v pokoj, ako sta si ga zaslužila. Dva shoda •— naš in samostojni. (Sv. Rupert nad Laškim. Dne 11. marca smo imeli dva shoda. Po prvi maši SLS. Govorila sta naša kandidatu Kugovnik in Hrastnik. Bilo bi vse dobro, ako lii samostojni Špilančev Jaka bili lepo tiho in si iz- i vajanja govornikov vzeli k srca, pa so nekaj godiš in mrmrali, k besedi se itak niso upali oglasiti, zdaj pa so morali od žensk slišati take, da se je vse smejalo. Trobendolski aohiar Poldek, ki so tudi hud slabostojnež, pa so jo rajši prej popihali. Po pozni maši pa sta imela javen shod dva socialista iz Trbovelj. Le par Obrezov in Kantužarjev je verno poslušalo visoko modrost in učenost nekega Arha. Naša dekleta in žene pa so stala na straži. Kaj bo ta povedal? Od začetka je šlo precej dobro zoper kapitalizem in militarizem. Zdaj pa pride klerikalni zmaj in ženske so ušesa povzdignile. «Duhovniki so bili krivi vojske, ker so žegnali kanone in zvonove šenkali — se glasi visoka modrost govornikova in par rudarjev je prikimalo. Pa ob enem je že tudi treščilo in govornika je vrglo kmečko dekle s stopnice v blato — padel je brez žegnanega kanona — in začel se je boj, frčale so fižolnice, socialisti pa so mesto že- j gnanih ročnih granat metali blato, dokler niso I premagani popihali v bližnjo gostilno si jezo hladit. Dekleta in žene so ostale zmagovalke. «Per moj keršen ... to so hudičeve babe! — Bog nas , varuj takih, rajši ostanem ledik«, so ječali socia- | listi. Pa bolj še bodo ječali 18. marca, ko noben človek, ki ima vsaj trohico pameti, ne bo vrgel | krogljice v njihovo škrinjico, ampak v drugo, ki je naša in bo pošteno zmagala. Ob znanem Gregorjevem shodu zoper kugo in nalezljive bolezni v Breznem dne 12. marca vtihotapljeni shod Samostojne stranke je dokazal, da je ista v Drav. dolini in na Pohorju — volilci so bili zaradi običajne cerkvene slovesnosti in sejma iz vseh obdravskih far ; navzoči — zelo slabostojna. Ob 11. uri napovedani jav- i ni shod pri vsestranskem županu g. Jenčiču se je posku i šal vršiti ob 1. uri popoldne. Ogorčeno, v draginji in I pomanjkanju trpeče ljudstvo je vztrajalo s krepkimi medklici in s tem preprečilo, nastop govornikov (gg. Iršič hi Zabovnik). Vladni zastopnik je po glasovanju ugotovil, da je ogromna večina poslušalcev odločno nasprotna samostojnežem. Vsled tega je moral javni shod zaključiti. Iz vseh grl je ljudstvo zaorilo mogočno: Živel dr. Korošecl Radikalni pust v Mozirju dne 11. marca se je dobro obnesel, občinstvo je bilo jako zadovoljno, ker je bilo res od smeha za počit. Za zabavo je skrbel neki «Revček Andrejček«, oziroma dr. Leopold Lenard (vsaj tako se podpisuje). Hotel je imeli volilni shod pri g. Strmšeku, katerega se je občinstvo prav obilno udeležila Ker pa so mu volilci takoj izpočetka ugovarjali, je rekel, da kdor noče poslušati, naj pa gre, nakar se je soba med veliko veselostjo popolnoma izpraznila. Toda g. kandidatski namestnik še ni izgubil svojega poguma, upajoč na boljše čase, je vstrajal na svojem mestu ter volilce zopet v sobo vabil. Polagoma so začeli zopet "prihajati volilci v sobo, prebirati njegovo srbsko kramo, da se je sčasoma soba zopet napolnila, toda kšefta le ni hotelo biti, ampak je slišal levite, kot še menda svoj živi dan ne. Siromaček si je bil v velikih skrbeh pred razjarjenim ljudstvom, kajti edina vrata na svobodo so bila tesno z občinstvom zaphana, toda vkljub temu se je nenadoma brez posebnih ne-rilik naenkrat znašel na javni tehtnici pred gostilno, jer je pod milim nebom, oziroma tržko lipo, klaverno skončal svoj prvi in zadnji shod v Mozirju. Po pravici lahko rečemo: «Bil si tehtan in prelahek najden!« Jeklen značaj bi naj bil nek Piki Franjo iz Žalca. Tako pravi njegov osebni tajnik, ki ga hvalisa po samostojnih listah, kakor j ud svojo slabo robo. Jeklenost , Piklovega značaja poznamo pa v Savinjski dolini bolj nego je to Piklu ljubo. Enkrat liberalec, drugokrat ne-odvisnež, tretjikrat narodni naprednjak, potem demokrat, danes samostojnež, to ni samo jeklen, to je kar naravnost kremenit značaj. In takih značajev potrebuje — samostojna strankal Dober teki Nekaj za smeh in kratek čas. Od. Št. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: V nedeljo, dne 11. marca, so bili pri nas po rani maši napovedani kar trije shodi: #ocijaldemokratični, krnetsko-republikanski in narod-no-socijalistični. Socijallažikratski agentje so stali na vseh og':h cerkve in čakali, kje se bodo začeli zbirati ljudje, da bi jim začeli lagati. Ravno tako renublikan-ski tajnik Štnmpar, kateremu so ljudje pravili, da nosi republiko v nahrbtniku. Narodno-socijalistični plačan agent, železniški pomožni delavec Rudek si pa niti blizu ni upal, ker je bil sam in se je bal batin. Zato so se »brali med pozno mašo pri gostilničarju Zdolšeku. Tu ; so izkoristili izplačevanje krompirja, na katerega je i prišlo precej ljudi. Strankarski agentje so se vendar loliko sporazumeli, da bodo vse tri stranke dobile besedo. Ker jim pa g. Zdolšek ni pustil v hiši govoriti, so šli na dvorišče, kamor jim je sledilo par možakarjev, da so jih mogli smešiti. Ko je socijaliažidemokrat dobil besedo in izpovedal grehe svoje stranke, je začel neki naš somišljenik vodo pumpati po njem. Vsi trije govorniki so bili do skrajnosti osmešeni in pobiti. Za NSSarje pa se sploh nihče ni zmenil, šentlovrenčani so vedno na stališču, da se samo SLS zavzema za vse govoričenje vseh drugih strank je pa sama demagogija. Značilen je predsednik vseh govornikov. Bila Je namreč Korenov* krava, privezana ob govorniku, ki J° stal na koritu za živino napajati. Vsi trije govori 30 ** končali a viklikom: Živel dr, Korošecl Živela SLS! Politična smola g. Novafana. (Novačanovi kandi- j dati agitirajo za Radičevo listo. Obup gospoda Nova- j čana). Politično vetrnjaštvo gospoda dr, Novačana gre h koncr. in dne 18. marca bo slovesen pokop stranke gospoda nadpolitika in preroka, razgrajača Novačana. Njegovi bivši najboljši prislaši ga kar eden za drugim ; zapuščajo ter se organizirajo večinoma v novoustanov- i Ijeni Radičevi stranki in tudi v SLS. Pri Novačanovi vi \ hravosti ni nič nenavadnega, da ga pametni ljudje za- j puščajo. Značilno in pogubonosno za Novačanovo j strančico (če se tak sploh more imenovati) je pa ne- j kaj drugega. Navadno so za vsako stranko najbolj de- j lavni njeni kandidati, kar jc pač samoumevno. Tega j pri kandidatih Novačanove liste ni in godi se danes, da i nekateri teh kandidatov ne le, da bi se vzdržali agita- j cijskega dela za Novačanovo siranko, delajo na vse kriplje proti Novačanu samemu in agitirajo za Radičevo listo. Tako na primer Novačanov kandidat Boro-vinšek agitira po brežiškem okraju v družbi z Radiče-vim kandidatom Pevecom ter obžaljuje, da je Novačanovo listo podpisal. Kandidat Ubleis iz Maribora pa pridno izdaja Radičeveem Novačanove načrte in se je zadnji čas podal v družbi z Radičevim agitatorjem na agitacijo za Radiča v Savinjsko dolino. Namestnik za ptujsko-ormoški okraj — Franc Mikša je pa zadnje dneve organiziral cele čete Radičevih agitatorjev, ki imajo glavni namen, porušiti to, kar so prej pomagali sezidati za Novačana. Namestnika Weisbacherja je Novačan v zadnjem hipu podkupil s par tisočaki, da mu je ostal zvest. Kandidati Jekl, Polanšek in še nekateri drugi, ki so pa izrazili željo, da se jih ne izda, izpodkopavajo na tihem Novačanove pozicije, ali pa so se udali popolni politični brezbrižnosti in pravijo, da so se prenaglili, ker so podpisali izjavo za Novačanovo listo. Novačanu zvesti so ostali: Mahen, Tlaker, Emer-šič, Kosi in pa od Novačana plačani Štamper. Nobeden od teh se pa javno ne upa pokazati pred ljudstvo. Razume se samoposebi, da Novačan sam vidi potop svoje barke in skuša rešiti, kar se da. V to svrho se poslužuje ne svojega uma toliko, kakor svojih rok in svoje gorjače. Revež ne vidi, da si s tem samo poslabša položaj. V sili se je zatekel k najskrajnejšemu sredstvu in je dal v zadnji števiki svojega kilavega «Republikanca« razglasiti laž, da je Radičeva lista zavržena, da naj vsi republikanci glasujejo v tretjo (Novačanovo) škrinjico. Smešen je Novačan, da hoče na tak način popraviti, kar je zahiral. Vemo pa to, da bi v Novačanovi republiki bilo mogoče tako brezzakonje, da bi se zavrglo magari vse nenovačanske kandidatne liste, re-publikanstvo in svobodo bi nam pa Novačan zabijal s svojo pestjo in gorjačo v glavo. Vsak še tako omejen Novačanov pristaš mora iz tega uvideti, da prede Novačanu vražje huda. «Matija Gubec« v št. Juriju ob Pesnici. Veliko število lepakov je privabilo precej radovednežev v nedeljo na shod «napredne kmetsko-obrtne zveze.« Shodu je predsedoval pri več strankah neizogibni nadučitelj g. Robnik, katerega se je prijel priimek «glumač«, nekak program je pa razvijal ključavničar Rebek iz Celja ob asistenci posojilniškega uradnika Julčeka Novaka iz Maribora. Ker Rebekov program ni našel plodnih tal, je nastopil nadučitelj Robnik ter začel na podlagi neke pratike in Aškerčevih citatov razlagala zgodovino Matije Gubca, predrzno primerjajoč tega kmetskega inu-čenika z — Rebekom, priganjačem falirane frakarske policajdemokracije. Privlekel je tudi film inkvizicije, pa vse to ni zaleglo, ljudem se je vsa ta demagogija za-studila in zahtevali so, naj navede tudi kandidate te «napredne zveze«, ki se hoče košatiti z Gubcem. Govornik je začel naštevati kandidate, razni namestniki, ki imajo kolikor toliko stika z obrtniškim in kmetskim stanom, so mu šli gladko od ust, imena doktorjev Ku-kovca, Roša, profesor Mravljaka itd. je pa samo šepetal in jecljal. — Policajdemokraciji naši ljudje ne bodo nasedli, pa naj pride z Gubcem ali pa s filmi. Polomija samostojnih v KostrivnicL Kako so jo samostojni povsod zafurali, se je tudi pri nas videlo v petek, ko je Drofenik napovedal shod in nas hotel še enkrat osrečiti s svojo lažioolitiko. Pa je gospodin men da prej zvedel, kaj ga čaka, je poslal svojega prijatelja, ki je seveda slabo naletel. Že pri prvih besedah je dobil tak kontra, da mu je kar začelo toplo biti. Ko so mu začeli izpraševati vest, mu je pa hotelo menda sapo zaprti. Rad bi jo bil popihal, pa ni smel, moral je poslušati hočeš nočeš svojo obsodbo, katere« mu je gospod župnik bral, do konca. Dobil je pa zagotovilo, da v njegovi najmočnejši trdnjavi ni ne ene krogljice več za samostojne. Dne 19. marca vabimo vse sosede, bližnje in od daleč, bo namreč naših pet republikancev raz glasilo kostrivniško republiko. Za predsednika si bodo postavili pa hrvatskega Griia, ker je baje največji. ■»^Ifc^aa* n»AW HraMV' - I», i H i«imm ■ - ^ - flassn.1 -i ^ |l> Dnevne novice. Lumparije nasprotnih strank. Samostojna, demokratska, socialistična, nemška in druge stranke so imenovale predstavnike za volilne škrinjice, ne da bi jih vprašale, če sprejmejo to mesto, ali ne. Te stranke nikogar ne morejo siliti, da bi bil čuvar skrinjice. Ako je kdo na nesprotnih listinah napisan za predstavnika, ga nihče ne more siliti, da bi moral čuvati skrinjico Mi smo vsakega predstavnika prej vprašali, aLi sprejme to mesto ali ne. Možje volilci, pustite nasprotne škrinjice, ne hodite t je! Poročila o izidih na posameznih voliščih pošljite g. zaupniki SLS takoj 18. marca zvečer v Maribor in sicer: iz o-krajev Maribor, Št. Lenart, Ljutomer, G. Radgona, Ormož, Piuj, Slov. Bistrica, Marenberg, Prevalje in Prekmurje na Cirilovo tiskarno v Mariboru, telefon števiio 113. Za okraje Celje, Šmarje, Konjice, Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica, Laško, Gornjigrad, Šoštanj in Slov. Gradec na telefon Gospodarske banke št 311 v Maribora Prosimo ločnih in popolnih poročil. Tajništvo LSL v Mariboru. Iz vrst finančne kontrole. Odkar je doletela L 1920 gospode demokrate, radikalce in samostojneže neza služena čast, da so zlezli na stolčke raznih ministrstev niso hoteli več poznati državnih uslužbencev, najmanj, pa poduradnike finančne kontrole; sicer bi vendar ne bilo mogoče, da so nam pošiljali klofuto za klofuto in največjo s tem, da so nas maksimirali in s tem dosegli, da se nahajamo z našimi družinami v največji bedi ter smo postavljeni vsem drugim stanovom v svarilo, češ, tako boš raztrgan in lačen, če se pregreši?: da vstopiš v državno službo. Mnogokaj bi se še lahko pisalo o naši Lrnjevi poti, vendar pa je to vse v obe s tako znano, da bi bilo škoda za vsako nadaljno razjas-njevanje v tem ozira. Kar nam je potisnilo v roke pero, je dejstvo, da se nas sedaj pred volitvami spominjajo z raznimi umazanimi časopisi, kakor «Naša vas« itd. tisti gospodje, kateri se nas, dokler so bili na površju, nikdar niso spomnili in katerim smo bili vselej le balast, izvzemši seveda tedaj, ko smo hodili lačni in raztrgani v naporno službo in jim zbirali pri tem lepe mi~ lijončke. Niso zamogle omehčati njih trdih src ne naše brezštevilne prošnje in protesti, ne obupno ihtenje naših lačnih družin; zato pa tudi mi ne bomo odnehali in bomo ravno z isto brezobzirnostjo tolmačili našemi; ljudstvu škodljivost njih centralizma. Prilike in volje nam ne manjka, da pa pridemo mi v stik s priprostinn bajtarjem, kakor tudi z velikašem, to pa leži itak že * bistvu naše raznolične službe. Povemo odkrito, bežite vsi tisti, ki nas dosedaj niste poznali, z vašimi lažnji-vimi časopisi, z vašimi dvoumljivimi obljubami in s proslulim centralizmom! Naša volja, naše prepričanje in naš up na boljšo bodočnost je avtonomija Slovenije in v tem našem upu bomo vrgli od prvega do zadnjega naše krogljice dne 18. marca v škrinjico SLS. — Mak-simiranci. Pozor! Liberalni advokat dr. Kukovec in vojni do-bičkar-milijonar Lovro Petovar sta skuhala nov lim. Kmetijske podružnice dobivajo te dni neke brošure, kjer se udriha po vseh drugih strankah, hvali pa dr. Žerjav, ki je hotel rešiti slovenskega kmeta s tem, da je glasoval proti temu, da bi se zavarovali kmečki delavci in posli za bolezen, nezgode in starost. Žerjav je takrat propadel pri tistem glasovanju, a je vseeno ko-rajžno ostal v mmistrstvu s Pucljem skupaj, čeravno je bil Pucelj za predlog. Če je dr. Žerjav mož, bi bil moral izvajati posledice in odstopiti Pa ni. Če je dr. Kukovec videl, da Žerjav ne pozna političnih manir, naj bi ga pa bil on opozoril na to. Pa ga ni. Prihranil si je tisti predlog o zavarovanju kmečkih poslov in de -lavcev za čas tik pred volitvami in hoče sedaj napra -viti razdor med kmetovalci in njihovimi posli in delavci ter s tem profitirati za sebe par krogljic. Ne !bos jih, Lojze! Imel si časa dovolj skrbeti za kmeta in njegove posle in delavce, sedaj je tvoj čas potekel. Dn<: 18. marca bo obračun! Vsi kmetovalci, vsi posli in delavci vedo, da je njihova Skrinjica št. 2. Kmetijske podružnice in slovenske občine, vrzite Kukovčevo brošuro in resolucijo v peč! Samostojna v Rušah. Odgovor na dopis v «Kmet-ski moči« od 7. t. m. Potem ko so preplašeni od ogorčenega ljudstva svoj od naših mož in mladeničev «sijajen« shod klaverno zaklučili, so se podali vsi samostojni na čelu s svojim Drofenikom preko Drave v Rn-še. Ni res, da se je vest o njih prihodu takoj raznesla, pač pa nibče ni znal, kje mislijo zborovati. Ko so se po tuhnili v «dvorano« neznatne gostilne, tedaj šele smo izvedeli o njih. In kako obilno število jih je bilo: Čujte in strmite: celih 30 (trideset)! Vseh zborovalcev pa z «bledim« kaplanom vred 43! Zborovanje je nudile res veliko užitka za one, ki so morali slišati, kako se je g, Drofenik temeljito z ognjem na obrazu trudil dokazati, kako velikega gospodarskega pomena da je ravno za slovenske kmetijce znano amerikansko posojilo, ki bi nas ravno gospodarsko še bolj usužnjilo. (Ali povedati je pozabil, da je že v našo škodo propadlo za kšefte it» «dviganje valute.) Ali je kaplan izgrešil svoj poklic, a tem bodo pa že drugi sodili, ne pa gospodje okrog SKS. Gotovo je za vas lepše, ako bi se mogli izgovoriti, da je kaplan poslal razgrajače; toda tega niti sami sebi ne verjamete, niti morete tega dokazati. Res je, da vas delavci več ne morejo trpeti, ko ste jih izročili na milost in «emilost centralizmu; zato so sami od sebe pobijali neresnično izvajanje govornikovo. Ko sem slišal, kako £6 resnica zavija in se farizejsko obrača oči, češ, SKS poslanci so branili Slovence in njihovo pravico, tedaj je vzkipelo v meni in oglašal sem se dovolj stvarno, tako da me je govornik rotil, naj mu vsaj pustim izgovoriti do konca. Zagotovil mi je svobodno besedo; zato sem pustil, da je nehal. Nato pa je zaprosil za besedo g. Viktor Glaser, ne kakor trdi dopisnik, da je izpraša! meni vest, ampak želel je, me preplašiti, češ, da me b»; tako ponižal, da bom za devet desetink manjši, na moj poziv pa tega ni storil, ampak se je umaknil, j Našiia t. ko inteligentnim samostojnim v album pa bo- l>t£U> i. SLOVENSKI GOSPODAR. 14. marcu 182ol iti to zapisano: Ločite osebo s . politične stranke! Ni-*em nikogar blatil, ampak dokazal, da je delo SKS poslancev za vse stanove, za kmeta še posebej, kvarno, škodljivo in obsodbe vredno! Vedite, da me niti z mili-oni nikdar- ne podkupite, da bi molčal o vaših političnih grehih in se ne potegoval za resnico! Tako bi mo-al biti le vašega kova, ki za osebne koristi vodite boj .'.a naše uničenje; vam ni mar svobodne, neodvisne Slovenije, pravičnosti do vseh stanov, ni vam mar kultura in vera vaših res vzornih očetov, vam je pri srcu kapi-al in uživanje! Ker se proti resnici niste znali z jezi-/.om postaviti, ste prelomili obljubo svojega Drofenika sasproti meni in ste sc proslavili s poniževalnim činom iasilja! Ko ste tako pokazali svojo oliko, vam je posla-« žal, ua sle pozabili pokazati težo in silo -svojih pesti a palic. — In konec je še ostudnejši, ko se drznete trditi, da so se delavci prišli opravičevat, «gospod so nas safiuntali.« Ali so vas pa delavci grdo «potegnili.« Pa ¿zarn mora biti človeka, ki izve, kakšni ste, ko vam tega ne bi prisojal, čestitam taki stranki! Kljub blatenju od vaše strani bom stal kot hrast, neomajen v boju za -azkritje resnice, ki jo SKS potvarja. i obeljeni grobovi političnega profitarstva se odpirajo! Zdravi! — «Bledi* kaplan ruški. Kako je pred volitvami pri Sv. Benediktu v Slov. gor.? Pri nas je živahno gibanje za volitve. Vsakdo pravi: Takrat gotovo greni volit, naša Slovenska ljudska stranka mora zmagati na celi jrti, nasprotniki, posebno samostojneži pa propasti, ker so ves čas od zadnjih volitev skrbeli le m svoje žepe. ne pa za ljudstvo. Agitatorji so pridno na delu. Močno nas je podkuril Zebotov 4w>d dne 20. februarja. Volili bomo na štirih voliščih: Ročica in Drvanja pri Sv. Ani, Ščavnica na Plitviškem vrhu, Osek pri Sv. Antonu, Benedikt, Ihova, Sv. Trije Kralji in Trotkova pri Sv. Bene-Hkht. Povsod hočemo krepko pomagati, da bo število glasov za našo stranko tem večje. Agitatorji imajo vsak svoj okoliš. Sedaj storimo svojo dolžnost, da bo zmaga res častna. Dober katoličan. ki ljubi državo in hoče tudi sebi dobro, ne more in ne sme ostati doma. Nasprotniki bodo šli aa volišče vsi do zadnjega. Pred 2 letoma smo od 40 poslancev dobili samo 15, ker so premnogi ostali doma. Norec je, ki pravi: Bodo že brez mene opravili! Saj ne bo nič boljše! če bi se zopet mnogi tako izgovarjali, potem seveda ne bode bolje. Upamo pa, da je vse. povsod tudi te že pamet sre-iaia, da s svojo vnemarnostjo ne bodo več pomagali nasprotnikom. Bog daj srečo naši kmečki zvezi! Auf biks — v dobrem. smislu! Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. nam poročajo: Kaj bo v nedeljo — ali bomo šli možje volit, pokazat in rešit svojo moško čast in lolžnost? Nekateri seveda radi bolezni ne bodo mogli iti na volišče; vse druga pa, kar leze in gre, mora od loma, volit kandidate naše krščanske in slovenske KZ. Njena Skrinjica je druga. Sklenili smo: Kdor ostane doma, naj sleče moške hlače, med može ne spada tak omahljive« in neznačajnež, pa tudi ženske ga ne bodo trpele v svoji sredi, ker so desetkrat bolj zavedne in ko-rajžne, kakor marsikateri, ki nosi moško ime. Vsi torej v boj za boljšo bodočnost, vsi enega duha in ene „£n.!$U, vsi k eni misli, to je drugi Skrinjici! Auf biks — v dobrem smislu. Stotnik potegnil frajterja. (Dopis iz Žalca.) Naš Piki je torej srečno postal kandidat. Želel si je to iz vsega svojega širokega srca. Da bo užival to veselje ielj časa in ostal še nadalje kandidat, bodo volilci naše lepe Savinjske doline dne 18 .marca vrgli volilne kro gljice v skrinjico štev. 2. Imeli smo norca, da ne vi(b', kako ga celo njegov najboljši prijatelj Eduard Kukcc vleče, je znamenje, da so njegove zmožnosti precej bli-m ničle. Ali res misli moj sin brone, da bi ne bil stegnil Eduard sam rok po časti poslanca, ko bi vedel, ua bo izvoljen gotovo. Ker se pa noče osmešiti — kar bi bila za avstrijskega stotnika huda reč — prepustil je to oižji šarži in ;i rekel: Naj se le osmeši frajtar! In tako grdo vleče Kukec ubogega Pikla, da ga še gre v Gotov-ije priporočat, ko pa dobro ve, da Pikla v Gotovijah in v Žalcu in enako drugod nikdo ne mara. Predobro poznamo Pikla in njegovo dosedanje delo. Ni zastonj njegov izrek: Politika je kšeftl Čisto naravno, da je na svoje stare dni prijadral v Samostojno. Kšeft! Piki je prezgodaj izdal namen, ki ga ima s kandidaturo. Odkod neki imajo naši šolarčki besede: Piklov mož bodo pa zaslužili vsak dan 800 kron v Belgradu, ko bodo poslanec! Naj pa Piki nikar ne kaznuje svojih otrok za to; njegovi otroci so pri tem nedolžni. Kar so slišali doma, so povedali drugim otrokom in gotovo so se hoteli malo pobahati s svojim očetom, ki bo tako mastno zaslužil v Belgradu. Popularna osebnost v Gornji Savinjski dolini je po pisavi samostojnih listov samostojni kmetovalec iz Go-tovelj Franjo Piki iz Žalca. Osebnost Piklova je sploh po celem svetu popularna, zdi sc pa, da Piki niti ne ve, kaj to pomeni. Popularnaost njegove osebnosti seže brez dvoma tako daleč, kakor popularnost vsakega hmeljs-kega mešetarja. Kot slab hmeljski mešetar ja Piki že znan, popularen pa ni bil, ni in nikdar ne ho. Mozirski Sokoli so prestopili policijsko uro in razgrajali po trgu,, da je moralo nastopiti orožništvo. Šest bratov Sokolov je v preiskavi. Bomo že poročali, kaj Bo iz tega. _________ Vedno sveže klofute in moderne pasje biče, posebno primerne za volilno sezono, ima v zalogi samostojni g. Josip Kosiajnšek, trgovec v Mozirju. «Svoji k svojim!« Sam ne ve, kako bi se podpisal. Od Velike Nedelje nam poročajo: V krstnih knjigah je zapisano Ivan Her žič, ko pa je fant dorastel in je zavel uemčurski vetrič po naši lepi slovenski Mihovski vasi, se je začel podpisovati Johann ali Hans Ilerschitz, zdaj v Jugoslaviji pa menda sam ne ve, kako bi se podpisal na kandidatni listi. Njega in njegovo stranko ne bo nikdo volil. Vse krogljice bodo padle v — drugo Skrinjico! Nemška hujskarija v Ločah. Pri zadnjem ljudskem štetju se je v Ločah dalo vpisati za Nemce 12 oseb. Prav ponižni so bili do sedaj in lepi mir in sloga sta vladala v Ločah. Sedaj pa, ko nemška stranka kandidira v konjiškem okraju tukajšnjega grajščrka Possecka, pa motijo nemški agitatorji, v prvi vrsti od slovenskih denarcev obogateli trgovec Fleck, naše ljudi, da naj volijo Posse. ka. Naj Nemci magari prešteje jo svoje glasove in tudi proti Possecku kot osebi nimamo ničesar, a hujskanje proti Slovenski ljudski stranki pri viničarjih in delavcih si odločno prepovemo. — Dobro vemo, da niti eden Nemec iz celega Spod. štajer-ja ne bo izvoljen, najmanj j a Posseck, ker kandidira v najmanjšem okraju, zato si bomo nemške hujskače dobro zapomnili. Zapomnite si, s tem da sle na odločno slovenske hiše namazali svoje nemške lepake, ste razdrli slogo v vasi, in mi smatramo vaše početje kot predrzno izzivanje. Torej «čistokrvni« Nemci iz Loč pamet, j>amet, pamet in pustite naše ljudi pri miru. Upamo, da bo to naše svarilo zadostovalo. Zopet afera. Rekord v aferah je na vsak način hotel ter tudi dosegel minister pravde dr. Lazar Mar-kovič. Značilno, da nosi baš minister pravde ta preža-lostni sloves! -- Sedaj se gre za dvoje velikih klavnic v Veliki Plani. Posestniki teh dveh klavnic so bili že pred vojno Nemri in že takrat se je cenila ena na tri, druga pa na dva milijona dinarjev. Med vojno sta bili sekvestrirani. Po vojni so se pa potegovale kmetske zadruge za prevzem. Minister je prošnje odbil. Zadruge so ponudile celo šest milijonov za manjšo klavnico, pa je minister zopet odbil. Potem pa gre ter izda razpisa za prevzetje klavnic: eno za pet, drugo za štiri milijone. Potegovati za to so se smeli samo — Srbijanci. Kako se je postopalo po razpisu, ni znano, znano pa je, da je bila večja klavnica prodana pod razpisno ceno za 2,400.000 dinarjev, manjša pa za 1,900.000 dinarjev in to celo s to ugodnostjo, da je treba samo tretjino takoj plačali, drugo pa po treh letih. In to je kupila beograjska kreditna banka, kjer je g. minister pravde — prvi in glavni. Klavnici še sedaj ne poslujeta, to pa itak ni potrebno, ker bo vse skupaj minister «pravde« kot trgovski bankir zopet z velikim profitom prodal. Volilne Skrinjice in redi v šolskih naznanilih. — Kdo bi mislil, da so liberalci in samostojneži tudi to vpoštevali pri vlaganju svojih list. Liberalni kapitalist-advokat dr. Kukovec ima štev. 1. To pomeni prav dobro. V resnici, kapitalistom se godi prav dobro, še boljše nego prav dobro v primeri s trpini kmeti in delavci. Kakor ljudstvo z jezo v srcu prenaša krivice in slabe posledice kapitalizma, ki se redi in masti na račun ljudskih žuljev, z isto ježo bo šlo dne 18. marca mimo 1. Skrinjice in metalo krogljice v št. 2. Enako dobro so zadeli samostojneži. Imajo št. 4. To pomeni dandanes nezadostno. Dve leti so nezadostno skrbeli za našega slovenskega kmeta in delavca, katerima so leta 1920 obljubljali zlate gradove, potem pa z dušo in telesom podpirali v zvezi z liberalnimi advokati srbske radikale. Zato bo jim pa tudi ljudstvo dne 18. marca zapisalo red nezadostno in pustilo njihovo skrinjico 'prazno. Naša Skrinjica ima Ste. 2. To pomeni dobro. Dobro so se držali naši poslanci dve leti v Belgradu. Junaško so odbijali vse napade srbskih radikalov, Kukovčevih liberalnih demokratov in Pucljevih slabostojnežev. Če se bori majhna četa proti premoči in ne opeša in ne izgubi poguma, imenuje to ves svet junaštvo. Ker so se naši poslanci dobro vojskovali proti vsem škodljivcem slovenskega ljudstva, zaslužijo red 2, to je dobro in vse volilne krogljice naj dne 18. marca romajo v Skrinjico številka 2. Povodenj v Pesniški dolini. Grozni naliv od 4. do 5. marca in naglo kopneči sneg sta povzročila v Pesniški dolini v kratkih urah nevarno povodenj. Voda je preplavila vse okrajne ceste od Sv. Lenarta do Ptuja. Z vso močjo je drla voda črez ceste in povzročila tudi razne nesreče. Blizu Sv. Ruperta je odnesla v jarek voz s konji in voznikom vred, v Mosteh pri Sv. Lovrencu je vrgla jezdeca in konja v globoki cestni jarek, jezdec je bil juršinski poštni sel, v vodi je izgubil poštno torbico z denarjem, samo «Slov. Gospodar« je že rešil, vse drugo so odnesli valovi. Nekaj dni je počival ves promet, ker nihče ni mogel črez vodo. Zdaj je voda večinoma že odtekla. Za travnike je seveda pomladanska povodenj prava dobrota, ker nadomesti enkratno gnojenje in ljudstvo je na take poplave že navajeno. človekoljubnih ozirov opozorili in poučili, naj se ne napihuje in blamira. Kdo je naložil dr. Kukovcu odgovornost in jamstvo za severno mejo in komu naj bi padlo na um, da odgovornost od njega zahteva? Pa če bi jo tudi zahteval, s čim naj jamči dr. Kukovec? Mar s svojimi pristaši, ki mu na štajerskem niti mandata ne morejo zajamčiti, ali pa z orjunci — kriminalnimi tipi a la pretepač škerjanc in Kirchenraubcr Štoka? Če nosi dr. Kukovec kako odgovornost, potem jo nosi za razpad demokratske stranke v Sloveniji ter po svoji politični iznajdljivosti tudi jamči, da se bodo njeni obstanki čimprej razpršili. V Krčevini pri Mariboru se je v gostilni pri «Lovskem domu« v pondeljek, dne 12. marca zvečer vršil dobroobiskani volilni shod SLS. Za predsednika je bil izbran župan g. Škof, ki je pred vsemi zborovalci izjavil, da je dr. Korošec najpoštenejši politik v Sloveniji in da SLS ni menjala nikdar svojega programa. Zategadelj pa bodo pri volitvah z dr. Koroščevo stranko, šli tudi tisoči takih voliiccv, ki so dosedaj bili pri drugih strankah. Politično in situacijsko ter strankino programno poročilo je podal kandidat Žebol. Delavci, kakor tudi zastopniki drugih stanov so živahno odobri vali naš glavni cilj: zakonodajno avtonomno Sloveniji). Dva socijalista, pristaša sedanjega milijonarja Antona Kristana (kakor je eden njiju izjavil), sta s par bedastimi medklici skušala motiti govornika, a sta morala hočeš nočeš kmalu utihniti. Tudi Karčevinčanje bomo prihodnjo nedeljo po večini glasovali za Slovensko ljudsko stranko. Splošno se pri nas trdi: Ko bi le že dr. Korošec kmalu s svojo spretno roko napravil red hv prišel nam .na pomoč. Da-se pa to zgodi, bomo 18. marca posebno železničarji spustili volilne krogljice v dr. Koroščevo drugo Skrinjico. Volišče za Krčevino je v naši šoli. Začetek zjutraj ob 7. uri. Konec zvečer ob' 6. uri. Pri mariborski oblasti je nastopil službo kot namestnik velikega župana načelnik notranjega ministrstva dr. Vilko Pfeifer. Stranke sprejema vsak dan dopoldne v prostorih mariborske oblasti v poslopju okt\-glavarstva v Mariboru. Predavanje SKSZ se vrši v petek ob pol 8. uri zvečer. Nadaljuje se razprava o narodnosti in krščanstvu- Na praznik sv. Jožefa bo blagoslovijenje nove zastave krščanskega izobraževalnega društva v Lajiers-bergu. četrt na deset bo slovesen vhod v frančiškansko cerkev, na to bo slavnostni govor, po govoru blagoslovitev zastave in slovesna sv. maša. Popoldne bo v Narodnem domu slavnostni govor prof. Medveda, nato dve deklamaciji in igri «Sinovo maščevanje« in «Ne kli či vraga«. Uljudno vabimo vse člane in nečlane, posebej pa še vse katoliške organizacije, da pošljejo svoje zastopnike. Fantovski večer mariborskega Orla je v sredo, dne 11. marca 1923 ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. Tvarina predavanja: srenjske tekme. Dolžnost vsakega člana je, da se točno ob napovedani uri udeleži fantovskega večera. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. — Bog živi! Iz Maribora, Kukovčeva odgovornost. Včerajšnji «Tabor« prinaša: «Depeša dr. Kukovca kralju. Maribor, 12. m&rca. G. dr. V. Kukovec je danes odposlal kralju sledečo brzojavko: Na severni meji Vaše države zmaguje Radič in Nemec. Odklanjam odgovornost, ako se pred volitvami ne izpuste iz zaporov jugoslovanski nacijonalisti. Dr. Kukovec.« — To je kratko in milo rečeno skrajna domišljavost in budalost. V tej drugi lastnosti se je dr. Kukovec že neštetokrat izkazal in proslavil, sedaj so ga pa vsekakor prekosili Taboriti, ki ta njegov brzojav prinašajo, mesto da bi dr. Kukovca iz strankarskih in VINIČARSKI KOTIČEK, Iz Haloz. Predragi bratje! Da smo tudi mi nekaj vredni, se vidi pri volitvah. Vsak bi se daj rad imel našo glase, akoravno se prej nobena stranka ni brigala Z2 nas, .razuii naše krščanske stranke, kateri pravimo Kmetska zveza ali Slovenska ljudska stranka. Zdaj bomo imeli deset Skrinjic. V katero naj vržemo našo krog, liico? Jaz vam pravim — v drugo, ker mora zmagati krščanska pravičnost, ako hočemo, da bomo živeli. Samostojni so nam mnogo obljubili dali pa nič. Ko je bil Korošec minister, je bila moka po 10 K, pod Puci-jein pa po 30 K. Kdo je naredil draginjo? Republikanski menihi tudi ne bodo pomagali. Ako nam bodo hoteli kaj dati, bodo morali kje vzeli. Zdaj pa plačujemo davek od šibic, od cukra, od tobaka, od soli itd., zaslužka pa ni, ker se vino ne more prodati. Ako bi se republikanci zavezali, da pokupijo vso naše vino pe jiimemi ceni, bi tudi naši gospodarji volili ž njimi, še pili bi jim pomagali vsi skup. Zdaj pri volitvah ima vsak mnogo besed, ko pa bodo volitve minule, pa bomo mi ubogi viničarji zopet prepuščeni sami sebi. S svojim gospodarjem trpeli in živeli. Ako bo Bog dal dobro letino bo bolje, ako pa bo slaba letina, pa slabo. Skrbeli pa moramo, da dobimo vsaj viničarski red in starostno zavarovanje in zdravniško pomoč v sili. To» pa dosežemo samo na podlagi slovenske avtonomije, ker Srbi nimajo srca za nas, ker nimajo gori«, kakor mi Slovenci. Naša krščanska Kmetska zveza pa vam je obljubila, da hoče skrbeti tudi za naš revni stan. Zato jo moramo voliti in spustiti krogljico v drugo Skrinjico. Viničar. Vurberg pri Ptuju. Tudi pri nas imamo gorice. — Naši viničarji pravijo, da bodo vsi volili Slovensko lunetsko zvezo in spustili krogljico v drugo škatljico. Samo v edinosti leži naša bodočnost. Živijo zavedni viničarji! Slovenska Bistrica. Viničar nam piše: Republikancev ne hi rad volil. Ona se je proglasila še le sedaj pred volitvami, kakor se je izlegla Samostojna stranka pred zadnjimi volitvami. Pravijo, da zadnje jajce ni mnogo vredno. (Prav imate! Op. ur.) Ljutomer. Nam ubogim viničarjem se ne godi dobro. Celo zimo nismo imeli zaslužka. Po lclu še že gre, ko gremo na delo, ali v zimi smo reveži. Kje si naj vzamemo krajcar? Enim je res bolje, drugi pa si ne vemo pomoči. Moka stane več, kot zaslužimo. Nekaj se bo moralo spremeniti, ker Uko na gre več naprej. Naša vtlilna škriniica je druga!