NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnjk
4. april 1991 • številka 13 • leto XL¥ • cena 20 ainarlev
20.500 izvodov - 32 strani
V ringu
Dogajanja na širšem celjskem območju, Sloveniji in Jugoslaviji v preteklem
tednu vse bolj spominj^o na srečanja bližnje vrste - v rokavicah in v boksar-
skem ringu.
Poslanci osmih občin so svoje poslanstvo-sprejemanje občinskih proraču-
nov, opravili brez rokavic (a bolj v rokavicah), o čemer pišemo na 5. strani.
Kot kaže, pa zdravstvenim delavcem niti boks ne more pomagati do potreb-
nega denaija. saj v zdravstvu razmišljajo celo o odklapljanju bolnikov. Več
o tem na strani 7.
Sicer pa v te|	pišemo tudi o čisto pravem boksu-reviji boksaijev
v dvorani	Da pot v ring ni enostavna, dokazuje naslovnica, da je
v njem še težje, pa pišemo na 16 strani.
Stran 6
IVlirko Krajnc: Ne
bo šlo brez
stečajev
pBtski na illTOl
stran 24
Bioenergetik
prigovarja
Stran 2
Zloglasnega davka
ne ho
Stran 4
O Gllnu na ulici
Ob službo
zaradi klobase
Poučna zgodba, kako
si Olg službo zaradi
nekaj klobas na
sira nI 16.
2. STRAN - 4. APRIL 1991

Peta ideja
y torek odpirajo v CoHu zanimiv solem
v torek, 9. aprila bo član
slovenskega predsedstva
dr. Dušan Plut na razstaviš-
ču celjskega Golovca odprl
5. mednarodni sejem inova-
tivnih dosežkov, računalni-
ške programske opreme,
propagandnih sredstev ter
pisarniške opreme in gra-
fičnih pripomočkov Ideja
91. Za sodelovanje na sej-
mu, ki se bo zaključil 12.
aprila, se je prijavilo 84 raz-
stavljalcev, večina iz Slove-
nije, nekaj pa iz sosednje
Hrvaške, Italije ter Srbije
in Bosne in Hercegovine.
Organizatorji, Zavod ŠRC
Golovec in mariborsko po-
djetje Step, so poskrbeli za
vsebinsko obogatitev sejma,
ki se letos širi tudi na celotno
področje pisarniške opreme
in grafičnih pripomočkov,
glede na predhodne prijave
razstavljalcev, pa na sejmu
letos ne bo občutnega pora-
sta le-teh. Sicer pa bo raz-
stavljalcem in obiskovalcem
sejma na voljo 3 tisoč kva-
dratnih metrov pokritih raz-
stavnih površin v dvorani D.
V okviru sejma Ideja 91 bo
tudi letos delovala računal-
niška poslovno-informacij-
ska borza s posebnim po-
udarkom na varstvu okolja.
Že lanska mednarodna bor-
za inovacij je med razstav-
Ijalci in obiskovalci sejma
naletela na dober odziv, ScO
so borzni predstavniki ter
posredniki iz Nemčije in Av-
strije sklenili več kot 30 kon-
kretnih dogovorov za sode-
lovanje.
Sejem Ideja 91 bo odprt
med 9. in 18. uro, organiza-
torji pa bodo najboljše do-
sežke sejma tudi nagradili.
Za inovacijske dosežke na
področju samostojnega
osebnega dela bodo podelje-
ne nagrade Zveze obrtnih-
združenj Slovenije, kakovost
vsakega od štirih sejemskih
sklopov .bodo nagrajevali
z zlatimi, srebrnimi in brona-
stimi znaki Celeia, dosežke
na področju ekoloških ino-
vacij pa bo nagrajevala Go-
spodarska zbornica Slove-
IVANA STAMEJČIČ
Priznanja Republišicega štaba za
civilno zaščito
Prejšnji teden je Republiški štab za civilno zaščito
podelil zlate, srebrne in bronaste znake civilne zaščite
za posebne zasluge pri razvoju in krepitvi civilne zaš-
čite ter za praktično delovanje ob lanskoletnih po-
plavah.
Zlati znak civilne zaščite je prejel Občinski štab za
civilno zaščito Celje, srebrni znak pa so prejeli Občin-
ski center obveščanja Celje, Občinska gasilska zveza
Celje, Zavod za požarno tehnično reševalno službo
Celje in Radio Celje.
Bronasti znak pa so na Celjskem prejeli: KS Luče,
KS Ljubno, Občinski štab za civilno zaščito Mozirje,
Občinska gasilska zveza Moziije, Občinski odbor RK
Slovenije Mozirje, Radioklub Moziije, Gasilsko^ dru-
štvo Šmarje pri Jelšah, Občinska gasilska zveza Žalec,
Občinski štab za civilno zaščito Žalec, Postaja milice
Žalec, Občinski^ odbor RK Slovenije Žalec, Komu-
nalno podjetje Žalec, Občinski odbor RK Slovenije
Celje, Postaja milice Celje, Gasilsko društvo Luče,
Gasilsko društvo Ljubno, Občinski odbor RK Slove-
nije Laško in Javno podjetje komunala Celje. Med
posamezniki so bronast znak prejeli Anton Vesolak,
Stane Lesjak, Bogdan Pečar in Rihard Kopušar iz
Žalca, Vinko Plavčak, Franc Berck in Alojz Tirgušek iz
Šmarij pri Jelšah, Jurij Funtek iz Podvolovljeka,
Anton Žuntar iz Rečice ob Savinji, Jernej Plankl in
Anton Breznik iz Luč, Vlado Marot iz Laškega, Tone
Mastnak iz Celja, Marija Janžovnik iz Mozirja in
Darinka Herman iz Velenja.	U. K.
Ne odpuščajo redno zaposlenih
Mozirsko občino so spet
razburile govorice, tokrat
povezane z Gorenjem Mali
gospodinjski aparati v Na-
zarjah. V podjetju naj bi
menda zaradi zmanjšane
proizvodnje začeli odpuščati
delavce.
Kakor nam je povedal di-
rektor MGA, Jože Kuder, ne
gre za odpuščanje delavcev,
ampak je sto petim začasno
zaposlenim delavcem z zad-
njim marcem potekel rok za-
poslitve. »Torej ne gre za od-
puščanje rednih delavcev,«
je poudaril Kuder, »ampak
za popolnoma normalno pre-
kinjeno delo začasno zapo-
slenih. Z nekaterimi bomo
sklenili nadaljnje pogodbe,
pač odvisno od potreb.«
Tudi glede govoric o nižji
proizvodnji je Jože Kuder
pojasnil, da gre za popolno-
ma normalno stvar, saj imajo
dogovorjeno 30-odstotno
možnost nihanja plana. Dej-
stvo je, da so v MGA zaradi
manjše prodaje v Vzhodni
Nemčiji in Ameriki znižali
plan, torej začasno tudi ne
potrebujejo toliko delavcev.
U.K.
Ko umrla bo država...
Andrej Šifrer se že nekaj mesecev melo-
dično vprašuje »kdo bo na pogreb prišel, ko
umrla bo država«. Zdaj, ko so poslanci v re-
publiški skupščini končno sprejeli proračun
RS, kantavtor ne bo preveč zadovoljen. Dr-
žava namreč še dolgo ne bo umrla. In tako je
edina smrt, kije bržkone vsepočezno zažele-
na, spet odmaknjena do ne ve se kdaj...
Peter Glavič, poslanec Liberalno-demo-
kratske stranke, je republiškem parlamentu
razložil, zakaj ne soglaša s proračunom
- proračun je realno višji od lanskega _ ni
sestavni del protiinflacijskega programa;
proračunski razrez pa kpub popravkom ni
v širšem interesu državljanov, s^ je preveč
denarja, namenjenega za represijo. Pravilo-
ma je tako, da s proračunom nikoli niso vsi
zadovoljni. Ne v republiki in ne v občinah.
Letošnji republiški proračun (glas poslancev
s celjskega območja je bil prešibek z izjemo
Franca Bana), pa se je zagotovo našel na
tankem ledu. Za poslanca Petra Glaviča je
proračun preveč represiven (precejšnja sred-
stva za vojsko in policijo), za tiste, ki osamo-
svojitev Slovenije povezujejo predvsem
z njeno gospodarsko močjo, pa je sporna
zlasti filozofija proračuna. V njem ni dovolj
razpoznavna razvojna strategija Slovenije.
Proračun ni v funkciji slovenskega približe-
vanja Evropi, marveč bolj upošteva trenutne
politične razmere v Jugoslaviji.
Trditev je najlažje podpreti z usodo cestne-
ga dinarja. Vlada je seveda stisnjena v kot.
Težko diha zaradi hudih bremen dediščine,
zaradi lastnih napak in zaradi različnih inte-
resov znotraj vladajoče koalicije. Opazoval-
cem je nenavadno, ker se v razpravo o inte-
gralnem proračunu in o tem, kako bo Slove-
nija uresničila obljubljeno zmarijšanje javne
porabe, ni bolj zavzeto vključil podpredsed-
nik dr. Jože Mencinger. Kot da vlada santg
ne veijame svojemu proračunu. Prav z odlo,
čitvijo, da se s cestami malo počaka, je zani.
kana evropska strategija Slovenije. Vsak
proračun je legitimacija razvojne politik^
vlade. O razvoju, gospodarstvu in o državi,
mora ustvarjati najboljše možnosti za raz.
cvet podjetništva, so člani v vladi malo govo,
rili. Morda zato niso naključne izjave poslan,
cev SDP, ki obtožujejo republiški izvršni
svet, daje njegova politika zgrešena in da ne
zasluži podpore. Zato predlagajo interpelaci-
jo, razpravo o delu republiške vlade.
Kaj bo z usodo interpelacije v zvezi z raz.
vojno in ekonomsko politiko republiškega

izvršnega sveta, bomo še videli. K pren\isle-
ku o razvojnih dilemah in o ukrepih za pre-^
prečitev umiranja na obroke silijo tudi obJ
činske vladne krize na celjskem območju in
neizrazite gospodarske politike nekaterih
občinskih izvršnih svetov. Občinske vlade
predvsem gasijo. Zgovarjajo se, da ima škar-
je in platno v rokah republika. Ta je resda
ustanovila Agencijo za privatizacijo in Sklad
za razvoj. Vendar se občine še kar naprej
obnašajo kot občine in ne kot podjetja. Izvrš-
ne svete bolj skrbita državna uprava in nad-
gradnja kot gospodarstvo in razvojna po-
moč, ki bi jo lahko nudili tistim, ki še dihajo,
in tistim, ki so skoraj v zdihljajih.
Dokler občinske uprave (zgled bi morala
dati republika) ne bodo »podjetja«, bo tako,
kot je. Andrej Šifrer bo lahko še dolgo za-
man pel tisto ljubko »ko umrla bo država«...
JOŽE VOLFAND
Kaj pričakujejo Smarčani
Smo ena redkih občin,
kjer so še naložbe, je na zad-
nji seji šmarske skupščine,
pred sprejetjem programa
občinske vlade, menil njen
predsednik Marjan Aralica
in jih naštel. Socialisti iz
opozicije so dejali, da so
v Šmarju ena redkih občin,
ki je postavila vlado brez
programa, temu pa zd^ tu-
di drugi poslanci očitajo da
je kljub negotovosti preveč
načelen ter brez rokov.
»Dokončah smo naložbo
v Atomskih Toplicah, zaklju-
čujemo informacijski center
Spominskega parka in pošto
v Podsredi, oživili smo Olim-
je, gradimo zdravstveno po-
stajo Rogatec, v Šmaiju od-
pravljamo prometno črno
točko proti šoli in pokopališ-
ču. V Rogaški Slatini gradi-
mo vrtec, pripravljamo plini-
fikacijo, v zaključni fazi je
projekt čistilne naprave, pri-
pravljamo tudi gradnjo no-
vega hotela,« je našteval Ara-
lica in omenil še makroreor-
ganizacijo občinske uprave,
ustanovitev sveta za turizem,
kjer sodeluje minister Ingo
Paš in reševanje likvidnost-
nih težav Steklarne. Pred-
sednik skupščine, Franc Po-
točnik, je menil, da je kon-
kretni program težko pripra-
viti ter je vse odvisno od tega
koliko bo denarja.
Šmarska vlada je program
podrobneje predstavila in
komentirala na svoji zadnji
seji. Tako ugotavljajo da je
šmarska industrija v nekoli-
ko ugodnejšem položaju,
vendar je nova delovna me-
sta pričakovati izključno
v turizmu, obrti, drobnem
gospodarstvu in delno
v kmetijstvu. V turizmu bi
ponudbo širili iz obeh zdra-
vilišč v druge, privlačne kra-
je občine in bi ustvarili svoj
imidž, blagovno znamko.
Povezali bi ga s kmetij-
stvom, saj je šmarska kmetij-
ska pridelava zaradi majhne
porabe umetnih gnojil na
hektar že blizu bio pridelavi.
V kmetijstvu bodo morali
ohranjati tudi manjše kmeti-
je. Njgveč novih delovnih
mest pričakujejo v obrti in
podjetništvu, l^er bi poma-
gali prostorsko in svetoval-
no, kajti med občani se že
pojavlja veliko zamisU. V za-
poslovanju računajo z mogo-
čim porastom nezaposleno-
sti in bi težave reševali s sofi-
nanciranjem delovnih mest,
pomočjo iskalcem prve za-
poslitve, svetovanjem, lokal-
nimi javnimi deli ter prekva-
lifikacijami.
V družbenih dejavnostih
bodo velike spremembe za-
radi lastninjenja ter bodo
podpirali zasebno pobudo,
v socialni politiki pa bi po-
udarili tudi lastno skrb obča-
na. Na področju vzgoje in iz-
obraževanja zaskrbljuje pri-
hodnja (nizka) izobrazbena
raven, ker je vsako leto za
petino manj vpisa v srednje
šole. Kulturo bodo vključili
v turistično ponudbo ter
opredelili vlogo in status
Spominskega parka. V razi-
skovanju se bodo bolj vklju-
čevali v akcijo 2000 mladih
raziskovalcev.
Občinska vlada namerava
pripraviti omizja za področja
turizma, obrti, kmetijstva in
šolstva. BRANE JERANKO
Proti širitvi
Cinkarne
Poslanci celjske skupšči-
ne so na zadnjem zasedanju
zavrnili osnutka zazidanih
načrtov za staro in novo
Cinkarno.
Gre za dokumenta, katerih
izdelava se je začela že leta
1984, z njima pa neu bi Cin-
karna uredila območje seda-
nje proizvodnje, izvedla ne-
k^ prestavitev dejavnosti
ter uvedla nove. Po zagotovi-
lih sestavljalcev besedila so
k odlokoma pridobiU vsa
ustrezna soglasja in sta
v skladu z načrti občine.
Kljub temu pa so imeh po-
slanci številne pomisleke, še
zlasti po protestu društva za
varstvo okolja, ki je protesti-
ralo zaradi predlagane širi-
tve proizvodnje titanovega
dioksida z 22 na 26 tisoč ton
letno. Tudi za predlagane no-
ve proizvodnje so poslanci
menili, da ni zadostnih zago-
tovil, da te ne bodo dodatno
obremenjevale celjskega
okolja. Zahtevali so, da bese-
dilo k odlokoma odgovori na
vse njihove pomisleke in
dvome, šele nato pa bodo od-
ločali o njunem sprejemu.
TC
Za demografsko
ogrožena
območja
Poslanci zborov laške ob-
činske skupščine so prejšnji
teden med drugim obravna-
vali tudi predlog razvojne-
ga programa demografsko
ogroženih območij v občini
Laško.
Program so podprli, med
demografsko ogrožena ob-
močja v laški občini pa sodi-
jo naselja krajevnih skupno-
sti Jurklošter, Vrh nad La-
škim, Vrhovo, Zidani most.
Breze in Marija Gradec.
Kriteriji za določanje de-
mografsko ogroženih obmo-
čij republike Slovenije so bi-
li sprejeti z republiškim za-
konom konec lanskega de-
cembra, v Laškem pa so
v svojem razvojnem progra-
mu opredelili dejansko sta-
nje in razvojne usmeritve ter
možnosti za naselja v šestih
krajevnih skupnostih, ki po
kriterijih sodijo med demo-
grafsko ogrožena območja
v obdobju 1991 do 1993. IS
Ne za kolektivni
podpis
šentjurska skupščina ai
na zadnji seji ni odločila n
kolektivni pristop in po4
pis znane slovenske Dekl»
racije za mir, kar so predi*
gali domači prenovitelji.
V razpravi so pobudo veči
noma podprli zlasti liberalni
demokrati, ki so opozorili nj
dosedanje podobne pobude
iz njihove stranke. Razprav-
Ijalca dr. Franc Zabukovšek
in mag. Franc Kovač sta
v imenu Slovenske demo-
kratične zveze ugovaijala, di
je posredi razorožitev, kar bi
bilo v sedanjih razmerah ni
Balkanu riesprejemljivo, te
da si sedanja oblast že priza-
deva v duhu te deklaracije,
na primer s krajšanjem voja-
škega roka. Prenovitelj Jože
ŠtigUc je dejal, da gre za vse-
bino mirovnega člena nove
ustave in podporo tem priz»
devanjem, ter navedel da je
kolektivno pristopila skupš-
čina Slovenska Bistrica in
številni ugledni posamezni-
ki. Poslanec Oto Prebil je
menil, da ni pomembno ka-
tera od strank je predlaga-
telj, dr. Ivo Moser pa še, da
miru niso nikoli dosegli
z močno vojsko. Večina po-
slancev je sklenila, da pobu-
de ne bodo podpisali kolek-
tivno in poslanec Zabukov-
šek je dejal naj se vsak odlo-
ča po lastni presoji. BJ
Sklad za obrt
Na republiški ravni naj bi
še letos ustanovili agencijo
in sklad za pospeševanje
drobnega gospodarstva, je
napovedal minister za
drobno gospodarstvo Vik-
tor Brezar, ko se je v pone
deljek sestal s predstavniki
velenjske vlade, območne
gospodarske zbornice
obrtnega združenja.
Ta repubUški sklad naj bi
ustanovili skupaj z Avstrijci
ki so pripravljeni prispevati
več mlijonov šilingov. NaU*
večje breme bo nosila repu-
blika, ki bo v sklad vložila
proračunska sredstva, name-
njena za drobno gospodar-
stvo. Letos naj bi za krediti-
ranje podjetniških projekte^'
namenili 495 milijonov di;
narjev iz tega sklada, ki naj
bi dajal predvsem poroštva
in posojila za mala podjetji;
iz njega pa bodo črpali tudi
rizični kapital za uresničitev
podjetniških idej.	U-K
Zloglasnega davka ne bo
Konjiškim občanom ni
potrebno skrbeti zaradi
davka na premoženje oziro-
ma tistega dela, ki govori
o davku od stavb, stanovanj
in garaž. Tega davka letos
še ne bodo plačevali, saj
v občini še niso in verjetno
še lep čas ne bodo opravili
izmere zasebnih hiš.
Niti prejšnji niti sedanji iz-
vršni svet se za izmero stavb
nista odločila. Izmeriti in
oceniti bi bilo potrebno pre-
ko 6 tisoč hiš. Stroški bi bili
veliki, nezadovoljstvo med
občani še večje, koristi od
davka pa zanemarljive. Le
majhen del stavb namreč po
oceni presega 160 kvadrat-
nih metrov, ki so meja za pla-
čilo tega davka. Poslanci ko-
njiške občinske skupščine
so odlok o davkih občanov
vseeno sprejeli, dela, ki go-
vori o plačilu davka na pre-
moženje oziroma stavbe, sta-
novanja in garaže, pa ne bo-
do uresničevali.
To je ravno v nasprotju
z odlokom o zagotavljanju
sredstev za izvajanje progra-
ma zdravstvenega varstva
v občini. Tega odloka na
predzadnjem zasedanju zbo-
rov občinske skupščine po-
slanci niso sprejeli (menda
zadnji v Sloveniji so prejšnji
teden to popravili), vendar je
bil že v začetku leta objav-
ljen v Uradnem listu in so ga
s krajšo prekinitvijo tudi
uresničevah. »Kdo je kaj na-
redil narobe in kdo lahko kaj
razume?« se je na skupščini
vprašal eden izmed poslan-
cev. Vprašanje je ostalo reto-
rično.
S sprejemom tega odloka,
po katerem občani prispeva-
jo 0,61 odstotka iz bruto
osebnih dohodkov, denaija
za potrebe zdravstva v obči-
ni vseeno ne bo dovolj. Pred-
vidoma bodo tako zbrali 4,2
milijona dinaijev, kar pa ver-
jetno ne bo zadoščalo niti za
nadomestila osebnih dohod-
kov obrtnikov in pri njih za-
poslenih delavcev za odsot-
nost z dela zaradi bolezni, ki
je daljša od 30 dni. Denar za
nego, pogrebnine, posmrtni-
ne, potne stroške, in naložbe
v zdravstvu bo očitno po-
trebno vzeti iz proračuna;
Predlog poslanca Jerneja
Kuzmana, da pogrebnine in
posmrtnine kar odpravijo,
bodo posredovali pristojnim
republiškim organom.
MILENA B. POKLIČ

4. APRIL 1991 - STRAN 3
Me zapiranje, manj postelj
iian odbora za zdravstvo dr. Žuntar meni, da zapiranje bolnišnice Topolšica ne
pride v poštev
»člani odbora za zdrav-
stvo pri republiški skupšči-
ni so razpravljali o vseh
ylirepih za .racionalizacije
y zdravstvu. Pri tem se niso
strinjali z odločitvijo mini-
strstva za zdravstvo, da bi
pekatere bolnišnice, med
pjitni tudi Topolšico, ukini-
li, vendar pa bo potrebno
y Sloveniji zmanjšati po-
steljni fond, saj presegamo
svetovna povprečja«, nam
je povedal dr. Anton Žuntar,
ki je član republiškega od-
bora za zdravstvo.
O možnem ukinjanju bol-
nišnice Topolšica so v zelo
vroči debati razpravljali tudi
poslanci velenjske skuščine.
Končni sklepi, o katerih smo
že poročali, torej protest za-
radi načina, kako so velenj-
čani izvedeli za možnost uki-
njanja, ter povezava občin-
skega izvršnega sveta z mini-
strstvom za zdravstvo,
zdravstvenim centrom Vele-
nje in stroko za čimprejšnje
razreševanje problematike,
so bili doseženi po različnih
dokazovanjih in mnenjih po-
slancev v velenjski skupšči-
ni. Tako je na primer Ivan
Atelšek menil, da ne morejo
ukinjati vsega dobrega na ra-
čun določenih centrov z ne-
racionalnim gospodarje-
njem. Predsednik velenjske-
ga IS Franjo Bartolac pa je
povedal, da naj bi do 7. aprila
obiskala Velenje in Topolši-
co ministrica za zdravstvo
dr. Katja Boh in predsednik
Gopodarske zbornice Slove-
nije Tomaž Košir. Hkrati pa
je povedal, da je IS že ukre-
pal in tudi protestiral pri re-
publiškem IS zaradi načina,
kako so izvedeli za ukinitev
bolnišnice Topolšica.
»Tudi v odboru za zdrav-
stvo smo razpravljali, zakaj
so v prizadetih bolnišnicah
šele iz časopisov izvedeli za
možnost ukinjanja,« je pove-
dal dr. Anton Žuntar. »Spre-
jeli nismo nikakršnega skle-
pa o ukinjanju, menili pa
smo, da bi se bilo najprej tre-
ba pogovoriti z bolnišnica-
mi. Osebno mislim, da ne bo
nobena od predlaganih bol-
nišnic ukinjena, da se bo, kot
sem že povedal, zmanjšal po-
steljni fond. Kakšen bo ključ
tega zmanjševanja, je drugo
vprašanje.«
URŠKA KOLENC
Ukinjen svet
sindikatov
V ponedeljek so v Nazar-
jah uradno ukinili občinski
svet svobodnih sindikatov
v mozirski občini.
Ta občinski svet bo poslej
deloval v območni organiza-
ciji sindikatov v Velenju,
ukinitev pa je v skladu redne
likvidacije glede na novo or-
ganiziranost svobodnih sin-
dikatov.
Na ukinitvenem sestanku
občinskega sveta so sindi-
kalni zaupniki spregovorili
o izvršenih nalogah v novi
organizaciji, članom pa so
predstavili delovanje sindi-
kalnega konzuma in delav-
ske hranilnice. Na ukinitve-
nem sestanku občinskega
sveta svobodnih sindikatov
so izvolili Andreja Kranjca
za sindikalnega koordinator-
ja v izpostavi Mozirje.
U.K.
IZJAVE. MNENJA...
Ivan Atelšek, poslanec občine Velenje v republiški
skupščini:
»Ali skupščina občine sploh predstavlja kakšno oblast?
Vse vitalne zadeve se v Ljubljani rešujejo centralistično, vse
je v rokah republike. Predvsem gre za ekonomski in socialni
vidik, ukrepi pa vzbujajo negotovost med ljudmi. Morali
bomo začeti protestirati, da se zadev ne da reševati na tak-
jen način. Ali je sploh smiselno imeti kakšno skupščino
občine? Kaj še sploh delamo, v republiki pa nas drugi
poslanci itak preglasujejo. Potrebno je izpostaviti vprašanje
dialoga, kaj je občina in kaj je republika! Tu, v občinski
skupščini nas je približno 90, ki izgubljamo čas, škarje in
platno so v rokah repubhke. Dejstvo je, da ni nikjer dovolj
denaija, tudi Nemci ali Američani ga nimajo, pa ne delajo
neumnosti. Tudi pri nas jih naj ne bi počeli!«
Šoštaničani ven s pomočjo vlade?
Hudi pritiski na ElkroJ, naj dovoli odcepitev obrata v Šoštaniu - Velenjčanl
zanikalo trditve
Eden izmed sklepov po-
slancev v mozirski skupšči-
ni je bil, da naj izvršni svet
Mozirje stopi v stik z izvrš-
nim svetom Velenje in pre-
uči problematiko Elkroja
v Nazarjah. Po poročilu Ma-
rije Vrtačnik in predsedni-
ka mozirskega IS Alfreda
Božiča družbeni pravobra-
nilec samoupravljanja za
Velenje in Mozirje ter ve-
lenjska vlada pritiskata na
nazarsko matično podjetje,
dovoli odcepitev obrata
v Šoštanju.
Marija Vrtačnik je trenut-
no bivša vršilka dolžnosti di-
rektorja v Elkroju, saj j^ so-
dišče na pritožbo Pavla Do-
larja iz Žalca razsodilo, da je
nezakonito imenovana za to
mesto, ker prej ni bila zapo-
slena v podjetju. Alfred Bo-
žič je poslancem v skupščini
povedal, da takšni sklepi
povzročajo zmedo med ljud-
mi, med dalavci pa ima Vr-
tačnikova podporo. Božič je
še povedal, da je bil šoštanj-
ski obrat vzgojen na račun
Elkroja in da nima nihče mo-
ralne pravice, da bi se odce-
pil. V mozirskem IS so tu
podprli prizadevanja novega
vodstva Elkroja, saj se vidi,
da se stvari pomikajo na bo-
lje. Nekateri poslanci v mo-
zirski skupščini so ocenili,
da je^poskus odcepitve obra-
ta v Šoštanju kraja mozirske
imovine in da mora skupšči-
na občine to preprečiti. Mari-
ja Vrtačnik je povedala, da
so na matično podjetje v Na-
zarjah resnično hudi pritiski
na vseh ravneh, vendar jpa
meni, da si delavci, ki so Šo-
štanj ustvarili, zaslužijo do-
ločeno odškodnino. Delavec,
ki pošteno dela, si poleg ob-
veznosti zasluži tudi svoje
pravice, je zaključila Vrtač-
nikova.
In kaj o tem pravijo v ve-
lenjskem izvršnem svetu?
Predsednik Franjo Bartolac
je povedal, da zaenkrat še ne
razpolaga s sklepi poslancev
v mozirski skupščini, ko pa
bodo te sklepe prejeli na IS,
se bodo do njih tudi uradno
opredelili. Bartolac pravi, da
ni bilo pritiskov, da so Ve-
lenjčani le prosili za informa-
cije, kaj se v Elkroju nasploh
dogaja, saj je končno sedež
šoštanjskega obrata v njiho-
vi občini. Vsekakor pa bodo
v Velenju, meni Bartolac, za-
interesirani in bodo sprejeli
iniciativo mozirskega IS, saj
bo potrebno pristopiti k re-
ševanju problematike.
URŠKA KOLENC
Šmarske priznavalnine
Povprečna borčevska priznavalnina znaša v šmarski
občini 1312 dinarjev. Občani brez drugih prihodkov,
v občini jih je pet, prejemajo 3469 dinarjev priznavalnine,
medtem ko najnižja znaša 361 dinaijev. Večina prejemnikov
ima nizke kmečke pokojnine in je uveljavljala pravico do
razlike najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo
v primerih dohodka iz kmetijstva zmanjšajo za desetino.
V šmarski občini prejema priznavalnine 461 občanov, med
katerimi je 131 družinskih upravičencev udeležencev NOB
in 10, ki jih prejema priznavalnine po nekdanjih borcih za
severno mejo. Po lanskem sprejetju zakona o varstvu udele-
žencev vojne je izgubilo pravico do priznavalnine 22 obča^,
nov Šmaija. Dodatek za postrežbo in pomoč prejema 9 obča-
nov in znaša z všteto priznavalnino od 2500 do 4287 dinarjev.
Za različne oblike pomoči v primerih bolezni, smrti, potrebe
po sosedski pomoči in zdravljenju lahko v občinskih prora-
čunih namenijo po zakonu od 15 do 20 odstotkov denarja za
priznavalnine. Letos namenjajo v Šmaiju po sprejetem
predlogu proračuna za priznavalnine 6.432.000 dinaijev, kar
je 4 odstotke manj od lanske realizacije.	BJ
Svetovni kongres
na Šentjurskem
Šentjurčani bodo v času
Svetovnega slovenskega
kongresa, ki se bo odvijal
Od 27. do 30. junija, blizu
celjskega dela dogajanja.
Na dopis prirediteljev nad-
strankarskega kongresa so
Se odzvali tudi na Šentjur-
skem, kjer bi dognanje po-
rezali z Ipavčevimi dnevi in
"krati vzpodbudili kulturna
društva in druge kulturnike
občini. V ta namen bodo
"nenovali poseben odbor ter
Poskrbeli tudi za primeren
sprejem Šentjurčanov, ki bo-
do prišli celo z drugih celin,
v Šentjurju opozarjajo na
Pravočasnost priprav in ob-
činska vlada je za Ipavčeve
^neve, ki bi bili tudi sicer, že
odmerila 50 tisoč dinaijev.
2 Ipavčevimi dnevi bi tako
Slovence opozorili na bogato
šentjursko kulturno zaklad-
•^ico, kije znana v širšem slo-
venskem in evropskem pro-
storu.
BJ
Teden kulture za praznik
Celjski občinski praznik, ki
ga letos privič praznujejo 11.
aprila, v spomin na 540-letni-
00 kar je grof Friderik II. Ce-
lju podelil mestne pravice, bo
minil v znamenju kulturnih
prireditev.
V Muzeju revolucije so da-
nes (v četrtek, 4. aprila) ob 13.
uri odprli razstavo »Življenje
na listkih 1945/90«, zvečer ob
19. uri pa bo v Likovnem salo-
nu otvoritev razstave akvare-
lov Milana Lorenčaka. V pe-
tek, 5. aprila ob 18. uri priprav-
lja Knjižnica Edvarda Kardelja
literarni večer z Bino Štampe-
Žmavc, ob 19.30 uri pa bo
v Opatij ski cerkvi koncert me-
šanega pevskega zbora France
Prešeren in Celjskega godalne-
ga orkestra. Kulturne priredi-
tve se bodo nadaljevale v sobo-
to, ko bo ob 19.30 uri v Sloven-
skem ljudskem gledališču go-
stovalo Primorsko dramsko
gledališče iz Nove Gorice
s predstavo Smrtna past in
v torek, 9. aprila, ko bo prav
tako ob 19.30 uri v Opatijski
cerkvi koncert Novega ljub-
ljanskega pihalnega tria.
Praznične prireditve v Celju
pa se bodo zaključile prihodnji
četrtek, ko bo na sam praznič-
ni dan najprej slavnostna seja
vseh treh zborov občinske
skupščine s kratkim koncert-
nim programom vokalne sku-
pine Kompolčani, zvečer ob
19.30 uri pa se bo s slavnostno
predpremiero - tudi v počasti-
tev 40-letnice obstoja celjskega
gledališča - Galinovih Zvezd
na jutranjem nebu predstavil
domač gledališki ansambel.
IS
Jenko prvi mož Gorenja
s ponedeljkom je prvi mož Gorenja postal 42-letni diplomi-
rani ekonomist Mitja Jenko. Predsednik poslovodnega odbora
koncema Gorenje bi moral postati že konec januaija, vendar pa
je bila zamenjava odložena zaradi »popačenega prikazovanja
položaja Gorenja in razlogov za Rigelnikov odstop.«
Mitja Jenko je član kolektiva koncema Gorenje šest let, lani
decembra pa je prevzel funkcijo izvršnega podpredsednika
po.slovodnega odbora koncema Gorenje. Pri svojem delu, kot je
nakazal že januaija, računa na vladno podporo in kapital ter
dvakrat do trikrat večjo vsoto denarja od zbranih obveznic.
Jenko je o svoji kandidaturi še povedal, da gre za težko osebno
odločitev, da pa zaupa v svoje sodelavce.
U. K.
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Kroženja orlov naveličani
Albanija je zadnja evropska dežela, kjer se je zaključil
zgodovinski prelom, prehod od totalitarnih enopartijskih
komunističnih režimov, k demokratičnemu večstrankar-
skemu parlamentarizmu. Mnogi so pričakovali, da se bo
v Tirani zgodil Temišvar oziroma Bukarešta, s^ so dose-
danje revolucije pokazale, da je bila stopnja represije
režima v premem sorazmerju s krvavostjo ali pa žamet-
nostjo njegove eksekucije.
Dežela orlov (to je simbol komunistične vladavine) je
postala mešanica vzorcev demokratizacije, ki so se logično
končale tako, da bi se pravzaprav lahko resno začele,
z volitvami. Najbolj izolirani režim na stari celini (poleg
Romunije v času Ceausescuja) je sicer že kakšni dve leti
po smrti diktatorja Enverja Hodže pokazal nekaj kozme-
tičnih znakov pozitivnih sprememb, predvsem kar se tiče
odpiranja v svet (bolj intenzivna diplomacija, prisotnost
na nekaterih bolj ali manj pomembnih mednarodnih kon-
ferencah in srečanjih, oživljanje gospodarskih stikov).
Doma pa razen manjšega policijskega zalezovanja in neka-
terih kadrovskih sprememb, ni prišlo do kakšnih kolosal-
nih premikov.
Kozmetična in polževa hitrost preobrazbe je dobila
pospešek z azilantskim sindromom lansko poletje, ko je
nekaj tisoč Albancev naskakovalo tuje (predvsem
zahodne) ambasade v upanju na pobeg. Z novembrskim in
marčevskim masovnim migracijskim konvojem golih in
bosih, pa seje ponovil scenarij vzhodnonemškega iskanja
svobode. To je bil n^prodornejši signal za režim, da kaj
ukrene, s^j je državi grozil popolni kaos, s krvavo konč-
nico, zaradi obupane množice in nervoznih vojakov, ki so
kakšnega »domišljavega« begunca že ustrelili, 30 do 50
tisoč glavo množico pa je bilo že težje ukrotiti.
Začetek konca je imel tudi simbolično razsežnost: če se
je odstranitev Stalinovegha spomenika v Tirani izvedla
elegantno čez noč in če te praznine ni nihče niti opazil, pa
je bilo rušenje očeta naroda, Enverja Hodže, dramatično.
Pobesnela množica seje spravila na desetmetrski bronasti
kip in ga praktično z golimi rokami odstranila. Vojska
sicer ni posredovala, čeprav je šlo za najbolj kritično situ-
acijo, dokončni napad na Hodžoje pomenil tudi dokončni
napad na sistem. To pa je vse kaj drugega kot napad na
katerega od njegovih sestavnih elementov.
Velika bitka se je bila v vrhu. Prvi in najbolj odločilni
znak popuščanja je bilo dovoljenje življenja opozicijskih
strank in sklic prvih svobodnih parlamentarnih volitev.
Spremenila se je tudi ustava, ki ne prepoveduje več veroiz-
povedi, uvaja zasebno lastnino, ukinja vodilno vlogo par-
tije itn. Ramiz Alija, ki sicer velja za reformista, centristič-
nega tipa (podobno kot Gorbačov), se je moral spopasti
s konzervativnim blokom, katerega ideološka siva emi-
nenca n^ bi bila Enverjeva vdova Nedžimija, bojda tudi
v navezi z zloglasno državno varnostno službo Sigurimi.
Čeravno je Alija nasprotoval zrušenju spomenika in je
kasneje tudi razmišljal o ukazu, da bi ga obnovili, ni pre-
prečil tega dejanja in surovo obračunal s huligani (ki jih je
sicer tudi sam tako imenoval), kot so to zahtevali konser-
vativci. Popustil je tudi pred zahtevami študentov, ki se
niso hoteli več izobraževati v ustanovi z imenom osovraže-
nega diktatorja.
Pretresljivo je bilo spremljati posledice skoraj polstolet-
nega zatiranja pod vsemi minimalnimi človeškimi civiliza-
cijskimi standardi: obupani Albanci so se zaradi neomajne
želje po svobodi lačni in prezebli kot živina prevažali na
ladjah v italijanski Brindisi in domače ognjišče, ki kakrš-
nokoli je že je domače zamenjavali za šotor in bolniške
pidžame. Albancem, mladim in starim, je preprosto pre-
sedlo stalno nadziranje komunističnih orlov, ki so svoje
državljane socializirali v komunikacijah, ko je, ne bo preti-
rano karikirano, veljalo, da tudi za lastnega brata nisi
vedel, če je vohun. Tista banalna civilizacijska oprema, ki
je postala del normalnega vsakdana demokratične Evrope
na pragu 20. stoletja, modna obutev, obleka, zadostna
prehrana, zabava, televizija, avtomobili pa so za mnoge
bile samo sarije. Glede na stopnjo represije in izolacije od
preostalega sveta, je svet pravzaprav presenetila hitrost
padca še zadnje komunistične trdnjave v Evropi, vendar
se je še enkrat potrdilo, da so takšni necivilizacijski in
nehumani režimi dokončno obsojeni na smetišče zgodo-
vine.
Kljub vzorčni mešanosti z drugimi vzhodnimi modeli,
pa bo albanska paradigma demokratizacije, z volitvami,
po neuradnih rezultatih imela pretežno, balkansko ozi-
roma srbsko obeležje: do sedaj vladajoča Albanska partija
dela bo imela dvotretjinsko večino v parlamentu, od 250
poslanskih mest so komunisti dobili 168, 76 sedežev je
dobila glavna opozicijska stranka. Demokratska stranka,
3 pa Etnična stranka Grkov. Komunistom je, kljub pomi-
slekom o regularnosti volitev, očitno uspelo dobro indok-
trinirati predvsem kmečko prebivalstvo, S£y so tam dobili
večino glasov, izgubljali pa so v mestih, kije mipe inteli-
gence. Ramiz Alija je celo izgubil v svoji volilni enoti
v Tirani proti 50 letnemu anonimnemu inženirju Franku
Krociju iz Skadra. Vendar pa je sistem naravnan tako, da
predsednik lahko postane tudi tisti, ki ni bil izvoljen za
poslanca v skupščini, o tem pa odloča dvotretjinska
večina v parlamentu. Aha bo tako zagotovo ostal pred-
sednik.
Če so volitve z zmago komunistov dobile srbsko-balkan-
sko obeležje (podobno Romunka in Bolgarija), pa lahko
tako obeležje pričakujemo tudi v postvolilnem obdobju,
ScU je pričakovati »draškovičizem« z demonstracijami:
proti prepočasni in preveč skrbniško dozirani nadaljnji
demokratizaciji, ki bo verjetno imela tudi svoje izpeljanke
v prilaščanju in zlorabljanju ideoloških aparatov države
(predvsem medijev, šola...)
Ne glede na nova notrarrja gibanja v deželi, ne obglavlje-
nih, vendar dodobra upehanih orlov, predstoji ena sama
pot: nadaljnje odpiranje, polnjenje obče evropske demo-
kratične košarice (parlamentarna demokracija, tržno,
gospodarstvo, človekove pravice), če želi postati enako-
pravni državljan novega skupnega evropskega doma (na
lanskem novembrskem pariškem KEVS) je bila Albanija
samo opazovalka). To pa bo morala storiti predvsem zato,
da bo dobila dolarje, kar naj bi ji pomagalo odpraviti to,
zaradi česar seje morala preobraziti - revščino.
4. STRAN - 4. APRIL 1991

O Glinu na ulici?
Direktor nazorskega podjetja Janez ŽIvko meni, tla preveč govoric o Gllnu nastaja na ulici
Gorenje Glin v Nazarjah je podjetje, ki
je lani doseglo dokaj visoko izgubo, očita-
jo mu, da onesnažuje okolje, nasploh pa se
je v mozirski občini že večkrat izpostavilo
vprašanje o smiselnosti obstoja podjetja.
O tem in še o nekaterih govoricah o po-
djetju smo se pogovarjali z direktorjem
Janezom Živkom.
»Lani smo res dosegli negativni rezultat,
razlogov za to pa je veliko. Upam si trditi,
da prevladujejo zunanji vzroki! Tako smo
lani ostali praktično brez hlodovine, čeprav
podjetje leži v osrčju gozdov. Hlodovino
smo uvažali iz ZRN, pa je bila še vedno
cenejša od domače surovine! Drugi zunanji
vzrok je, da je naše poslovanje še bolj kot
zakon o moratoriju vplivalo nespoštovanje
zakona o trgovini z lesom, kar je vplivalo na
pomanjkanje surovine. Med vzroke šteje-
mo tudi gospodarske, predvsem pa politič-
ne razmere na jugoslovanskem trgu in go-
spodarsko politiko nasploh. Lani smo, na
primer, plačali več obresti kot je izguba,
z lastnimi sredstvi bi poslovali pozitivno.
Novemberska poplava je Glinu prinesla še
dodatne težave, povrnjene smo dobili le 10-
odstotkov uradno prijavljene škode. Ob
upoštevanju vseh teh razlogov je izguba
v podjetju še kar znosna, pokriU pa jo bomo
z lastnimi rezervnim skladom.«
Nekateri v mozirski občini menijo, da je
vsaj polovica krivde za izgubo treba iska-
ti v notranjih vzrokih?
»Gotovo so tudi notranji vzroki razlog.
Imamo še ogromno rezerv. Vendar je vse
skupaj treba gledati širše. Gotovo je dolo-
čena krivda za izgube tudi znotraj. Vendar
kljub kronični neplačilni sposobnosti lani
pri izplačilu osebnih dohodkov nikoli ni-
smo zamudili več kot tri dni. Za približno
150 delavcev smo zmanjšali število zaposle-
nih v režiji, lani pa smo izdelali tudi strate-
ški načrt, ki nakazuje razvoj Glina za na-
daljnjih 5 let.«
Vse bolj so prisotne tudi ocene, da je
v podjetju približno 300-400 delavcev
preveč?
»Na Glinu se ob normalni preskrbi z le-
som ne pojavlja problem viška delavcev.
Gre za vzpostavljanje normalnega razmerja
med proizvodnjo in režijo. Te težave je lažje
rešiti kot problem viškov. Že lani smo zni-
žali režijo na približno 38 odstotkov, letos
pa bomo poskušali doseči evropske norma-
tive, torej pribUžno 33 odstotkov. Ostaja
nam predvsem problem proizvodne režije.«
Glin mora vzdržati tržno bitko
Katere so temeljne postavke strateške-
ga načrta razvoja?
»Načrtujemo za 100 milijonov mark pro-
izvodnje, od tega kar 30 milijonov mark
v izvozu. S poslovanjem v prvem tromeseč-
ju smo zadovoljni, dosegh smo petino let-
nega plana. Po dolgih mesecih je proizvod-
nja ponovno normalna. Točne napovedi,
kaj se bo dogajalo, je težko dati, saj bo na
gospodarstvo imel velik vpliv tudi razplet
jugoslovanske krize. Tako nameravamo iz-
graditi Glin, ki bo vzdržal tržno bitko. Prej
ali slej pričakujemo normalno oskrbo z le-
som in hlodovino, saj bi bilo nerealno, da bi
v središču hlodovine zaprli podjetje kot je
Glin. Še naprej bomo delali na racionaliza-
ciji števila zaposlenih in nadaljevali delo na
projektu internacionalizacije, ki zajema
predvsem izvoz, konkurenčno moč, kako-
vost, produktivnost in decentralizacijo.
Glin bo najbrž treba razbiti in ustvariti
manjše enote. Postopno bomo izločali dele
Glina, pri tem se pogovarjamo tudi s tujimi
partneiji. Ghn bo ostal kot krovna hiša,
ostalo se bo razdelilo na posamezne progra-
me. Možnosti za sodelovanje imamo že za
tri četrtine teh programov.«
Največ preglavic povzroča program iver-
nihj)lošč...
»Ze dve ali tri leta imamo pripravljen
projekt, ki predvideva sanacijo priprave
iverja, kar bi izboljšalo konkurenčno spo-
sobnost, po drugi strani pa v celoti rešilo
ekološki problem. Edina težava, ki bi osta-
la, bi bilo preveč vlage v okolju. V drugi fazi
projekt predvideva rekonstrukcijo notra-
njega dela, pri tem pa gre za veUka sred-
stva, ki jih Glin nima. Vprašanje je tudi
realna možnost dolgoročne oskrbe ivernih
plošč. O tem pripravljamo analize. Pri tem
je pomembno tudi, kako se bosta preobh-
kovali fmalizacija proizvodnje v masivnem
pohištvu in predelava. Interes teh dveh bo
dal dolgoročen odgovor, iverka da ali ne.
Lani smo v iverki dosegh zelo dobro poslo-
vanje, tudi letos na tem področju dobro
kaže. Tovarne ivernih plošč v Sloveniji niso
bile najbolje razporejene, drugače pa me-
nim, da v jugoslovanskem prostoru ni pre-
več tovarn ivernih plošč.«
Lani ste morali zaradi pomanjkanja le-
sa na domačem tržišču les uvažati. Kakš-
na so predvidevanja za letos?
»V zadnjem mesecu so se stvari končno
začele normalizirati, tako da bomo postop-
no prekinili z uvozom. Oskrba z bivšega
območja nazarskega Gozdnega gospodar-
stva je bistveno boljša kot v drugi polovici
lanskega leta, boljša pa je tudi oskrba so-
sednjih Gozdnih gospodarstev, ki sedaj po-
krivajo skoraj četrtino naših potreb.«
Ulične govorice
Lani je sindikat v podjetju zahteval me-
njavo nekaterih vodilih kadrov. Kakšni
pa so sedanji odnosi s sindikatom?
»S sindikatom smo uskladili in podpisali
kolektivno pogodbo. Trenutno koristimo
možnost, da za 10 odstotkov zaostajamo za
izhodiščnim osebnim dohodkom. V tem
tednu smo začeli pogovore z zaposlenimi.
Pogovarjamo se o lanskem poslovanju, se-
danjem položaju in načrtih za naprej. Še
vedno je uhca zelo močna, pojavljajo se
razne govorice.«
Ker ste že omenili ulico, odtod tudi go-
vorice, da so delavci v proizvodnji prejeli
le 90 odstotkov plače za mesec februar,
medtem ko so delavci v skupnih službah
prejeli 100-odstotne plače?
»To je čista dezinformacija. S kolektivno
pogodbo imamo določeno, da lahko za 20
odstotkov znižamo plače. Na račun učinko-
vitosti za polovico, na račun manjše vred-
nosti točke pa za drugo polovico. To velja
za ves Ghn!«
URŠKA KOLENC
Direktor Glina je z izplačilom 90-odstot-
nih plač ravnal v skladu s kolektivno po-
godbo, vendar pa v tej pogodbi tudi piše,
da se je o nižjih plačah treba posvetovati
s sindikalnimi zaupniki. Sindikalist na
Glinu pa o nižjih plačah ni vedel ničesar
vse do dneva pred izplačilom.
Pobot bi moral preko Sotie
Tudi Slovenija se je, podob-
no kot lani že Hrvaška, odlo-
čila za pobot terjatev in ob-
veznosti. V dopisu, ki ga je
pred kratkim poslala prav-
nim osebam služba družbene-
ga knjigovodstva Slovenije
piše, da se bo pobot izvršil 13.
aprila, do takrat pa morajo
organizacije prijaviti vse svo-
je obveznosti nad zneskom ti-
soč dinarjev. Kompenzacije
te vrste smo pri nas že imeli,
s to razliko, da je sedaj pobot
obvezen.
Osnova pobotu je odlok
o obveznem pobotanju, spreje-
tem v izvršnem svetu, zadeva
pa predstavlja, kot je dejal di-
rektor SDK Dušan Drofenik,
resen in strokoven izziv službi
družbenega knjigovodstva.
Težko je predvidevati, kakšni
bodo rezultati, saj nihče ne ve
natančno, kolikšen je obseg
neporavnanih terjatev in ob-
veznosti. Znano je. da tako
imenovane multilateralne
kompenzacije, ki niso bile ob-
vezne, niso obrodile sadov,
morda pa bo sedaj, ko je pobot
obvezen, več uspeha. Hrvaška
se je, vsaj po nekaterih podat-
kih, pohvalila z rezultati lan-
skoletne akcije.
Gospodarstveniki niso pre-
več optimistični. Peter Priv-
šek, direktor Topra sicer meni,
da je obvezen pobot vse kaj
drugega kot neobvezen, ven-
dar pa bi bili rezultati oprijem-
ljivi, če bi pobot segel tudi pre-
ko Sotle. Toper ima namreč,
tako kot mnogo firm. precej
dobaviteljev v Sloveniji, kupci
pa so v večini iz drugih repu-
blik. Dobavitelji in kupci se za-
to, ker je pobot obvezen le za
Slovenijo, ne bodo srečali. Od
pobota si zato ne obetajo veli-
ko. saj jim verjetno ne bo po-
magal pri reševanju zadolže-
vanja.
Tudi Franc Mlakar, direktor
Korsa podpira obvezen pobot,
saj je bila tekstilna branža tudi
eden pobudnikov za njegovo
izvedbo. Na trgu imajo za pri-
bližno tri plače denarja, od te-
ga se večina nanaša na zapadle
terjatve. Vendar pa je tudi pri
njih stanje bolj kritično v dru-
gih republikah, na katere od-
pade več kot polovica terjatev.
V Sloveniji jih imajo za četrti-
no, tako da nekaj učinkov le
pričakujejo.
Manj optimistični so v Šem-
petrskem Sipu. Vodja financ
Anton Sovine pričakuje po po-
botu večje likvidnostne težave,
ker pobot ne bo zajel vseh de-
lov Jugoslavije. Bojijo se, da
bodo imeli pobotane tiste ter-
jatve, od katerih še pričakujejo
prilive. Utegne se zgoditi, da
bodo imeli še manj likvidnost-
nih sredstev kot sedaj.
Za razliko od nekaterih dru-
gih so bili v Libeli zadovoljni
že z rezultati neobveznih pobo-
tov. Direktor Danilo Kotnik se
zato do sedanje akcije oprede-
ljuje pozitivno, če seveda v da-
nih razmerah ni mogoče reše-
vati stvari na drug način.
V Sloveniji imajo približno pe-
tino odprtih terjatev, zato brez
učinkov zanje ta pobot ne bi
smel biti. Podobno kot vsi
ostali pa imajo večino odprtih
terjatev v drugih republikah,
precej pa tudi v tujini (Irak),
kar je tudi prispevalo, da so se
pri lanskoletnem poslovanju
obarvali rdeče. A tudi na tem
področju se na zveznem in re-
publiškem nivoju pripravljajo
novosti, od katerih lahko pri-
čakujejo pozitivne učinke. Kar
pa zadeva domač trg, bi seveda
bilo bolje, da bi pobot zajel vso
Jugoslavijo.
R. PANTELIČ
Pol stoletja od ustanovitve OF
V	Sloveniji bomo letos praznovali 50-letnico ustanovi-
tve Osvobodilne fronte. Osrednja prireditev bo na sam
praznični dan, v soboto 27. aprila na Trgu revolucije
v Ljubljani, po občinah in krajevnih skupnostih pa bodo
v tem času pripravili priložnostne slovesnosti.
Celjski občinski odbor Zveze združenj borcev NOV se je
na obeležitev 50-letnice ustanovitve OF začel pripravljati že
pred časom, sredi februarja pa so se borci o tem pogovarjali
tudi s celjskim županom Antonom Rojcem. Tako naj bi bila
osrednja občinska slovesnost v Celju v četrtek, 25. aprila
v Narodnem domu. Ob slavnostnem govorniku (še vedno
razmišljajo o članu Predsedstva Republike Slovenije, članu
Predsedstva republiške borčevske organizacije, celjskemu
županu ali predsedniku občinske borčevske organizacije)
bodo udeleženci slovesnosti prisluhnili še koncertnemu
programu.
V	tem času pa se bo v osnovnih in srednjih šolah zvrstilo
več krajšnih slovesnosti, pri pouku zgodovine naj bi name-
nili učno uro obravnavi zgodovinskega pomena OF, v krož-
kih OZN pa naj bi pripravili več pogovorov na temo »Vzgoja
in mir«. Borci predlagajo še več športnih prireditev in poho-
dov, v Muzeju revolucije pa naj bi ob koncu aprila pripravili
razstavo o Celju in OF. Prav tako bi v obeležitev 50-letnice
ustanovitve osvobodilne fronte sodile tudi okrogle mize
oziroma posvetovnaja na temo zgodovinskega pomena OF.
IS
DENAR IN VALUTA
6. nadaljevanje
Kako rešiti denarni sistem
- razloga za lipo
Vpeljava novega lastnega denarja hpe
narekujeta dva razloga:
1.	Doseči želimo suverenost Slovenije
tudi v denarnokreditni politiki, kamor
spada pravica do tiskanja lastnega de-
narja. Z denarno politiko o zelo tesno
povezani tudi davčni in carinski sistemi,
ki morajo biti z njo usklajeni in prav
tako pomenijo temelje državne suvere-
nosti. Država, ki nima popolnega vphva
na oblikovanje teh elementov in ki nima
popolnega nadzora nad izvajanjem spre-
jete politike, ne more biti suverena, ozi-
roma sploh ne moremo govoriti o njeni
državnosti.
2.	Stabilna valuta in dober ter zdrav
denar sta bistvena pogoja dobrega kapi-
talista upravljanja.
Dinar je zaradi visoke inflacije in ne-
stabilnosti kot valuta neuporaben. Po-
leg tega je vpliv na denarno-kreditni si-
stem izključno v rokah zveznih organov.
Večina odločitev se namreč sprejema
z večinskim glasovanjem, tako da Slove-
nija ne more dovolj vplivati na monetar-
no politiko, saj je lahko v ključnih vpra-
šanjih preglasovana.
Nemogoče je pričakovati kakršne koli
pozitivne ekonomske spremembe, do-
kler ne bomo imeli stabilne valute in
dobrega denarja. Prav tako je nemogoče
pričakovati urejene in pravične odnose
med državami Jugoslavije, dokler se bo
denarni sistem zlorabljal za nekontroli-
rano prerazporejanje sredstev med regi-
jami v Jugoslaviji.
Denarni sistem je bil vseskozi zlorab-
Ijan. Prek njega so se, posebno ob visoki
inflaciji in hiperinflaciji, prerazporejala
in izgubljala ogromna sredstva. Zdaj pa
se prerazporejajo zaradi precenjenosti
dinarja in zaradi pretiranega večanja de-
narne mase v obtoku. Nenevtralna in
nekontrolirana denarna politika, ki seje
in se še vedno izvaja v Jugoslaviji, je
pripeljala do neracionalnega delovanja
subjektov, do nenehnih prepiranj v dr-
žavi in do razsula bančnega sistema.
Dejstvo je, da je najmanj 30 odstotkov
aktive bank izgubljene. Za dolg do obča-
nov, ki so glavna pasivna postavka
bank, jamči NBJ oziroma federacija. Fe-
deracija, tega dolga zaradi političnih in
socialnih razlogov ne more več in ga
tudi v prihodnje ne bo zmogla servisira-
ti. Izkušnje kažejo, da tudi delnih rešitev
ne bo moč doseči z dogovori, še manj pa
stabilnosti valute na daljši rok. Torej ta-
kega položaja ni moč sanirati brez razpa-
da bančnega sistema.
Triglavmarka vodi
v katastrofo
Dinar, tudi v zdajšnjem Markoviče-
vem eksperimentu, ni dovolj stabilna
valuta za kapitalsko upravljanje. Zaupa-
nje vanj je verjetno za vedno izgubljeno.
Triglavmarka (dinarska protivrednost
DEM), ki se zdaj uporablja kot valuta
skoraj pri vseh zakonih, pogodbah in
vrednostnih papirjih ne izraža pravilnih
notranjih razmerij cen in je zato uporab-
na le tam, kjer gre izključno za posle
povezane s tujino. Široka uporaba te va-
lute kot merila vrednosti vpeljuje velike
valutne rizike in naredi ekonomski si-
stem države težko vodljiv. Sprememba
tečaja dinarja do marke, bi namreč hkra-
ti pomenila tudi spremembo vseh notra-
njih razmerij. Zaradi tega postane eko-
nomski sistem neelastičen in neprila-
godljiv na spremembo učinkovitosti do-
mačega gospodarstva. Tudi, če bi bil te-
čaj ideano izbran in bi bila denarna poli-
tika vodena restriktivno, bi ob najmanj-
ši notranji katastrofi (npr. poplavah) pri-
šlo do sproženja inflacije, ki bi kaj hitro
prešla v hiperinflacijo. Zato lahko nada-
ljevanje te prakse povzroči pravo kata
strofo.
Nadaljevanje prihodnjič

4. APRIL 1991 - STRAN 5
Segrete poslanske klopi
Igčasno financiranje ¥ Šentjurju in Veienju - Med najnižjimi v Konjicaii in Šmarju
Tudi poslanci osmih občin celjskega območja so v minu-
ijh dneh ob razpravi o osnutkih in predlogih občinskih
proračunov dobro zagreli poslanske klopi. Razprave niso
^jle niti približno tako vroče kot v republiškem parla-
pjentu, nekaj več zapletov je bilo le v žalski skupščini,
l^er pa so predlog le izglasovali in se tako rešili začasnega
financiranja. Sicer pa so pri osnutku zaenkrat ostali
y Velenju in Šentjurju, med najnižjimi proračuni pa sta,
vsaj po trditvah poslancev, šentjurski in konjiški.
Celie - brez pripomb
predlog celjskega prora-
čuna so poslanci na zad-
njem zasedanju sprejeli
Ijrez pripomb. Proračun je
v primerjavi z osnutkom
jianjši za 6 odstotkov, torej
ja nekaj več kot 42 milijo-
nov dinarjev.
V celoti bodo tako v Celju
ja potrebe v občini zbrali in
namenili več kot 600 milijo-
nov dinarjev. Od tega bo več
l(ot polovica zbranega denar-
ja namenjena za potrebe
družbenih dejavnosti, nekaj
več kot 20 odstotkov bo
sredstev za stanovanjsko in
Icomunalno dejavnost, pri-
bližno 14 odstotkov pa za de-
javnost družbenopolitične
skupnosti. V primerjavi s os-
nutkom, ki je bil višji, so mo-
rali za štiri indeksne točke
zmanjšati vse postavke pro-
računa, še dodatno pa so za
15 milijonov dinarjev zmanj-
šali sredstva za solidarnost
v stanovanjskem gospodar-
stvu. Dodatno so znižali tudi
predvidena sredstva za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne, za nakup stanovanj Po-
staje milice in za proračun-
sko rezervo.
Zavrt razvoj?
Poslanci konjiške občin-
ske skupščine so brez spre-
minjajočih predlogov spre-
jeli ponujeni osnutek občin-
skega proračuna v višini
161 milijonov dinarjev. Le
i dvema vzdržanima glaso-
voma so ga najprej spreme-
nili v predlog in nato tudi
potrdili.
Izvršni svet je namreč ves
zapleten postopek usklaje-
vanja opravil že pred zaseda-
njem skupščine. Pri tem ni
imel lahkega dela, saj je bilo
zahtevkov za 187 milijonov
dinarjev, lanski proračun pa
ie bil še večji - 196 milijonov
dinarjev.
' Čeprav je letos del bremen
prevzela repubUka, je občin-
ski proračun tudi dejansko
nižji od lanskega in menda
med najnižjimi v Sloveniji.
Na prebivalca pride le 7300
dinarjev (v Ljubljani 11.500,
v Laškem 11.000...). To so
nekateri poslanci proračunu
tudi očitali, saj občini ne
omogoča vpliva na razvoj.
Po drugi strani pa je Drago
Klima opozarjal, daje prora-
čun v sprejeti višini vpra-
šljiv, saj po njegovem le uto-
Pisti lahko pričakujejo pri-
hodek od dobička pravnih
Oseb in 54 milijonov dinar-
jev, ki bi jih naj dobili iz re-
publike. Sicer pa je predvi-
denega denarja iz republike
n^alo, saj so Konjičani lani
''olj od drugih razbremenje-
{[ali gospodarstvo. V republi-
bodo skušali doseči spre-
jjiembo kriterijev, a to je sla-
tolažba, še zlasti za stano-
j^anjsko gospodarstvo in
'^'iietijstvo, ki so jima najbolj
'^nieljito oklestili zahteve (in
Potrebe).
I^roračun sicladen
^ rastjo cen
Laška občina je bila edina
••a celjskem območju, ki je
®bčinski proračun za leto
sprejemala že lanskega
"^cembra. V občini so se na-
•^reč odločili, da v okviru
''•"oračuna ohranijo realni
"bseg dejavnosti iz leta
1990 in pri pripravi novega
proračuna upoštevajo le in-
deksni porast cen.
Pri pripravi proračuna, ki
v Laškem obsega 224 milijo-
nov 352 tisoč dinarjev, so
v občini upoštevah tudi prva
republiška izhodišča oziro-
ma navodila za sestavo ob-
činskih proračunov. Zdaj ka-
že, da bodo morali na april-
skem oziroma majskem za-
sedanju občinske skupščine
sprejemati rebalans proraču-
na in v njem upoštevati re-
publiška izhodišča o 10-od-
stotnem znižanju.
Sicer pa je letošnji laški
občinski proračun glede na
lanskega večji za 19,4 in-
deksnih točk (kar je soraz-
merno z rastjo cen v prete-
klem letu), največ denarja pa
podobno kot lani v Laškem
namenjajo za družbene de-
javnosti. Za to področje so
odmerili 54 odstotkov, naj-
več, 65 milijonov dinarjev,
pa je namenjenih izobraže-
vanju.
V laški občini redno
spremljajo mesečno realiza-
cijo in na osnovi le-te prihaja
tudi do medletnih usklaje-
vanj proračuna.
Predlog višji od
osnutica
Poslanci občine Mozirje
so na skupščinskem zaseda-
nju sprejeli predlog prora-
čuna, ki je za približno 964,5
tisoč dinarjev višji od os-
nutka in v celoti znaša pri-
bližno 104,5 milijona di-
narjev.
Največ pripomb na osnu-
tek proračuna so imele
stranke, saj so jim v osnutku
razpolovili sredstva, v pred-
logu pa so jim ta sredstva
povišah za 10 odstotkov. Pri
dokončnem predlogu prora-
čuna v občini Mozirje so na-
to sprejeh amandmaje, da na
račun družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja in
proračunske rezerve poveča-
jo sredstva za krajevne skup-
nosti. Drugi amandma, ki so
ga sprejeli poslanci, je, da
bodo iz proračuna namenili
sredstva za pripravo progra-
mov za demografsko ogrože-
na področja. V sredstvih, ki
so namenjena za kulturo, so
spremenili procentualni de-
lež v korist ljubiteljske kul-
ture.
Šmarje - med
najnižjimi
v repubiiici
Po dvoinpolurni razpravi
o predlogu letošnjega ob-
činskega proračuna so na
petkovi seji šmarskega par-
lamenta predlog sprejeli,
občinsko vlado pa zadolžili
da si bo na republiški ravni
prizadevala pridobiti vsaj
85 odstotkov proračuna na
prebivalca v Sloveniji (na-
mesto sedanjih 81 odstot-
kov). Poslanci so ugotovili,
da je šmarski proračun
v znesku 217 milijonov med
najnižjimi v Sloveniji
Od skupnega zneska je
največ, 144 milijonov, name-
njenih za družbene dejavno-
sti, na tem področju pa naj-
več za kulturo. Znova so se
pritožili učitelji, za katere ve-
lja republiška raven plač, tr-
dijo pa, da imajo 10 do 20
kodstotkov nižje plače od
celjskih in ljubljanskih uči-
teljev. V šolstvu se tudi boji-
jo da ne bo dovolj občinske-
ga deleža za sanacijo šol na
Lesičnem in v Kozjem.
Področje socialnega var-
stva bi potrebovalo za petino
več denarja za enkratne de-
narne pomoči, saj se število
prosilcev veča. Poslanci iz
zbora krajevnih skupnosti so
se pritožili, da je za delo kra-
jevnih skupnosti še vedno
premalo denarja. Predstav-
niki občinske vlade so meni-
li, da so nekateri poslanci
pramalo seznanjeni, kajti za-
pisani znesek za delo krajev-
nih skupnosti ni edini vir za
njihovo financiranje.
Kljub socialistov, kije pro-
račun večinoma podprl, je
opomnil na potrebno pravo-
časnost za pridobivanje de-
narja iz republiške blagajne.
Predsednik občinske vla-
de Marjan Aralica je opozo-
ril, da republiški in vsi ob-
činski proračuni temeljijo na
lanski porabi ter je uresniče-
nje postavk vprašljivo, saj se
po njegovem mnenju gospo-
darska kriza še ne končuje.
Začasno financiranje
Na zasedanju poslancev
v velenjski občinski skupš-
čini so razpravljali o osnut-
ku proračuna, ki znaša
377,750 milijonov dinarjev.
Kljub dolgotrajni razpravi
poslanci niso mogli izobli-
kovati glavnih usmeritev,
ki bi služile izvršnemu sve-
tu pri pripravi predloga
proračuna.
Tako so se odločili, da je ob-
činski IS še teden dni po
skupščinskem zasedanju (do
torka) sprejemal pripombe.
Na zasedanju skupščine so
bile glavne pripombe, da je
namenjeno premalo sred-
stev za gospodarsko infra-
strukturo in družbene dejav-
nosti, predvsem kulturo.
Burna razprava je bila tudi
zaradi razpolovljenih sred-
stev za CIPS, saj zaradi pre-
malo denaija iz proračuna
velenjski radio in Naš čas
praktično nimata več mož-
nosti za obstoj.
V	velenjski občini torej ni-
so sprejeh predloga proraču-
na, čeprav so poslanci na
skupščinskem zasedanju
prejšnji torek spraševali kaj
bo, če proračun ne bo sprejet
do konca marca. Na to vpra-
šanje jim niso odgovorili.
Konec socializma
Na zadnji seji šentjurske-
ga parlamenta so poslanci
največ pozornosti namenili
osnutku letošnjega občin-
skega proračuna v znesku
116 milijonov dinarjev, kar
je 3 milijone več kot lani.
Najmanj denarja je letos za
področje cest in komunale.
Zgradili bi lahko le 4 cestne
odseke, ki so ostali prednost-
ni iz srednjeročnega progra-
ma, vendar pa so od teh trije
v krajih, kjer samoprispevka
niso izglasovali. Zato bodo
morali tam zagotoviti dru-
gačno denarno soudeležbo,
sicer bodo gradili odseke
Turno-Slivnica, Slatina-Lu-
terje, Kalobje-Vezovje in
Večje brdo-Lažiše.
V	razpravi je bilo največ
pripomb zaradi višine zne-
ska za delo upravnih orga-
nov, zaradi znižanja zneska
za požarno varnost, poslanci
pa so terjali tudi več podpore
področju ljubiteljske kulture
v občini. Predsednik šent-
jurske skupščine, mag.
Franc Kovač je ocenil, da je
letošnji proračun osnova na-
črtnemu odmiranju občin-
ske države in koncu socializ-
ma. Osnutek proračuna so
sprejeli, aprila pa se bodo
morali porabniki zadovoljiti
z začasnim financiranjem.
Sporno financiranje
stranic
Žalčani so predlog prora-
čuna sprejeli po skoraj pet-
urni razpravi. Da so do-
končno rekli da, pa je bilo
potrebno vmesno zasedanje
izvršnega sveta, usklajeva-
nje, predlog proračuna pa
so sprejeli na skupnem gla-
sovanju vseh treh zborov.
Žalski občinski proračun
znaša okoli 365 milijonov di-
narjev in je v primerjavi z os-
nutkom nižji za 13 milijonov
dinarjev. Na osnutek pred
časom poslanci niso imeh bi-
stvenih pripomb, na skupš-
čini v petek pa seje pri preje-
manju predloga zataknilo.
Neuradno je bilo slišati že
govorice o odstopu žalske
vlade. Na zasedanju je posla-
nec kmečke zveze-ljudske
stranke Marjan Ribič pred-
lagal nekaj amandmajev,
kjer je zahteval 50 odstotno
zmanjšanje denarja za dru-
štvo prijateljev mladine, 50
odstotno znižanje pri postav-
ki za skupno porabo za delo
upravnih organov, 20 odstot-
no znižanje pri postavki do-
govorjeni programi osnov-
nih šol in glasbene šole, ta
denar pa naj bi namenili za
sanacijo strehe na žalski šoli.
Predlagal je tudi 50 odstotno
zmanjševanje denarja za fi-
nanciranje strank. O teh
amandmajih je razpravljal iz-
vršni svet, ki- je zavrnil tri
amandmaje, okoli zmanjše-
vanja denaija za stranke pa
se niti v izvršnem svetu niso
mogli dogovoriti.
Po burni razpravi so uma-
knili amandmaja o zniževa-
nju sredstev za društvo prija-
teljev mladine, za sanacijo
strehe bo poskrbel izvršni
svet, če bo seveda dovolj de-
naija. Ostalo je glasovanje
o amandmajih v zvezi
z zmanjševanjem skupne po-
rabe upravnih organov ter
zmanjšanju denarja za stran-
ke. Poslanci so oba amand-
maja zavrnili, za predlog pro-
računa pa so zatem glasovali
le v družbenopohtičnem
zboru, zavrnili pa so ga
v zboru združenega dela in
zboru krajevnih skupnosti.
Po usklajevanju so predlog
proračuna na skupnem gla-
sovanju vendarle sprejeli.
Mnogi so se spraševali, ali
je bilo smiselno sedeti pet ur
zato, da so se kopja lomila
predvsem na financiranju
strank, kar predstavlja 0,3
odstotke proračuna. Se ne-
kaj misli iz razprave: v žal-
skem parlamentu prevladuje
strankarski interes, poslanci
ne odločajo z lastno glavo, če
bodo v občini hoteli razbre-
meniti gospodarstvo, pa bo
treba izbiti čep v republi-
škem sodu. Če tokrat ne bi
sprejeli proračuna, bi na-
mreč gospodarstvo ne bilo
nič manj razbremenjeno,
n^krajši konec pa bi poteg-
nili porabniki, ki bi nasled-
nje tri mesece imeli začasno
financiranje. Zaradi tega bi
lahko v krajevnih skupno-
stih na primer pozabili na
javno razsvetljavo, ker ne bi
imeh denarja niti za elek-
triko.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Miloševič preslepil Tudjmana
Vsaka čast Slobodanu Miloševiču, saj je prav poznaval-
sko preslepil svojega »prijatelja« dr. Franja Tudjmana.
Medtem ko se je prijazno pogovarjal z njim v Karadjor-
djevu v»Karadjordjevo nam nikoli ni prineslo ničesar
dobrega,« je trdil eden uglednih opozicijskih prvakov
v Srbiji dr. Ivan Djurič, pri tem pa je mislil na znane seje
jugoslovanskega partijskega vrha, ki se za posameznike
nikoli niso dobro končale), so se »miličniki Srbskega avto-
nomnega območja in civilisti že na veliko pripravljali, da
zaustavijo »napad hrvaških policajev na Plitvice«.
Dr. Franjo Tudjman, ki je bil očitno pripravljen na kup-
čevanje (mir v Kninski krajini v zameno za »odstrel«
Anteja Markoviča na čelu ZIS) in prepričan, da se mu je
kupčija tudi posrečila, je bil na velikonočno nedeljo nepri-
jetno presenečen. Mrtev hrvaški policaj in več kot dvajset
ranjenih (število mrtvih na strani srbskih teroristov, kot je
uporne Srbe okrog hrvaških Plitvic imenoval magister
Milan Brezak, pomočnik hrvaškega policijskega ministra,
ni znano, pri streljanju je od krogle neznanega izvora umrl
še eden od krajanov Titove Korenice) je rezultat »uvedbe
miru in reda na Plitvicah«, kot pišejo hrvaški časniki, in
»puškarjenja med pripadniki MNZ Hrvaške in milice SAG
Krajina«, kot pišejo srbska glasila.
Zdaj se je znova dokazalo, da ni bil brez vzroka ukrep
hrvaške oblasti o uvajanju Hrvatov v policijske vrste
- prav tak ukrep so najbolj napadli v Srbiji, češ da gre za
načrtno diskriminacijo Srbov - ki so bile še pred letom
pretežno srbske.
Nekdo iz Zagreba je namreč moral »pravočasno« sporo-
čiti »razbojnikom«, kot jih imenujejo Hrvati, v okolici
Plitvic, da se približujejo policijska vozila, sicer jih ponoči
ne bi mogli pričakati v zasedi niti ne bi mogli postaviti
barikad na cestah.
Medtem ko je hrvaški radio poročal, da so »aretirali 29
teroristov« in o mrtvih in ranjenih hrvaških policajih, je
radio Knin, »glasilo SAG Krajina« dramatično pozival:
»Oborožen napad na goloroko prebivalstvo, ki so ga izvr-
ših hrvaški policaji, ima neslutene posledice. Imamo
mrtve in ranjene, smo obkoljeni, ukrepajte hitro, sicer nas
bodo likvidirali... Nad Titovo Korenico nenehno krožijo
helikopterji, domnevamo, da gre za namero, da bi upora-
bili bojne strupe in spustih diverzante na ozemlje občine«.
Čeravno se je položaj v Nacionalnem parku Plitvice
nekoliko umiril, tudi s pomočjo JLA, je še daleč od pra-
vega miru. Državljanska vojna je videti neizogibna. Izvršni
odbor SAG Krajina, ki je zasedal v Titovi Korenici, je
sprejel »sklep o pripojitvi SAG Krajina k repubhki Srbiji«,
sprejel ukaz o mobilizaciji teritorialne obrambe in prosto-
voljnih odredov SAG Krajina. Tega seveda Hrvati ne
morejo več trpeti. Glavni policaj SAG Krajina Milan Mar-
tič je Hrvatom celo že napovedal »krvave velikonočne
praznike«; k temu je treba dodati le še sklep, da bodo
morali turisti, ki se bodo »vozih čez SAG Krajina plačati
takso za prehod«, pa je mera polna.
Konec YU turizma?
Sicer pa je glavni cilj Srbov - očitno večine, tudi tistih
»dobrih in poštenih«, ki imajo svoje zagovornike v Celju
-	dosežen: hrvaški turizem za letos je verjetno pokopan,
s tem pa bo hrvaško gospodarstvo ostalo brez okrog dveh
milijard dolarjev prihodka. Kaj to pomeni za delavce na
Hrvaškem, kjer je prav tako kot v Sloveniji, vse več ljudi
brez dela, ni treba posebej poudarjati. Delavci brez dela in
s tem brez plač so vir nezadovoljstva, torej nova mina,
nastavljena tudi Republiki Hrvaški. Hud udarec s cestnim
razbojništvom pa ni prizadejan le hrvaškemu turizmu
(štiri petine jugoslovanskega), ampak tudi slovenskemu,
saj se noben pameten turist letos ne bo odpravil v »Jugo-
slavijo«, ki jo zaman ponujajo na turističnih borzah (Slove-
nija in Hrvaška, čeprav suvereni, še nimata samostojnega
»pojnega lista« za evropski turizem, saj so meje še jugoslo-
variske, valuta pa tudi). G tem pričajo tudi odpovedi na
tekočem traku, od daljnje Skandinavije do bližnje Italije.
Zgodilo se je že, kar smo pričakovah: 250 italijanskih
turistov, ki so bili med krvavimi dogodki v Plitvicah. je
pripovedovalo doma grozljive zgodbe njihove pripovedi
pa so spretno izkoristili italijanski mediji za protipropa-
gando jugoslovanskega turizma.
Usodno lovišče Karadjordlevo
Tako je točna ugotovitev, da Karadjordjevo nikoli ni
prineslo ničesar dobrega. Tudjman in Miloševič sta se
sestala »nekje vmes«, na mejnem območju obeh republik
-	šesterica predsednikov se je nekaj dni kasneje rajši
odločila za Split, vendar je sestanek minil brez sporazuma,
v Slovencih pa utrdil odločitev, da seje »bratov« treba res
čimprej znebiti oziroma nehati živeti z njimi v »bratski in
enotni« skupnosti - v enem od slovitih nekdanjih Titovih
lovišč. Karadjordjevo je prišlo v jugoslovansko - partijsko,
pa tudi splošno - zgodovino leta 1971, potem, ko je v raz-
merju sil 5:1 jugoslovanski vrh (tista leta je bil partijski vrh
enak državnemu) obračunal s »hrvaškimi nacionalisti in
liberalci«, kot so zmagovalci imenovali hrvaško vodstvo.
Takrat so Hrvati ostali sami, podobno kot je dobro deset-
letje kasneje Slovenija doživljala usodo glasu vpijočega
v puščavi, dokler se ji ni najprej - v strahu pred Veliko
Srbijo - pridružila Hrvaška, letos pa še demokratično
izvoljeni vodstvi BiH in Makedonije.
V	Karadjordjevu pred 20 leti so hrvaški partijski libe-
ralci imeli za nasprotnika nazadnjaško, ostarelo strujo
v ZKJ, ki je sovražila vsakršnen liberalizem in nacionalno
prebujanje, saj je poznala edinole bratstvo, enotnost in
edinost partije in ljudstva, prizadevala sije za jugoslovan-
ski »narod« in zatirala vsakršno prebujanje narodov v dr-
žavi.
V	Karadjordjevu 1991 sta sklenila kupčijo ah pa se o njej
vsai pogovarjala Slobodan Miloševič in dr. Franjo Tudj-
man. Eden od njiju je držal figo v žepu. Dogodki zadnjega
konca tedna so dokaz, da to ni bil predsednik Repubhke
Hrvaške. Želel si je mir, dobil pa je - vojno. »Pripojitev«
SAG Krajina k Veliki Srbiji, kar pomeni razkosanje Hrva-
ške in njeno osiromašenje, saj so Plitvice eden od biserov
jugoslovanskega turizma, pozivi k orožju iz »matične
republike«, od Novega Sada do Kosovega polja, prelita kri
hrvaških policajev in onemogočeno mirno življenje Hrva-
tov sredi suverene Hrvaške, se skoraj zanesljivo ne morejo
končati mirno. Žal...
6. STRAN - 4. APRIL 1991

Ne bo šlo brez stečajev
Mirko Krajnc: '»Uspeh je, da ¥ letu dela sedanjega IS nI bilo nobenega stečaja*'
Skoraj leto dni že vodi Celje
občinska vlada, ki jo je sestavil
mandatar Mirko Krajnc. V tem
času občinski izvršni svet kakš-
nih posebej kritičnih pripomb ni
bil deležen (razen na račun posa-
meznih članov), kar pa ne pome-
ni, da mu bodo te tudi v prihod-
nje prihranjene.
Razmere v Celju se namreč zao-
strujejo na vseh področjih in ob-
činska vlada bo morala vse bolp
posegati v dogajanje. Ali, kot je
v pogovoru že napovedal Mirko
Krajnc: »Če smo se v zadnjem letu
stečajem podjetij še lahko izognili,
se jim v prihodnje gotovo ne bo-
mo mogli.«
Proračunske luknje
Sprejemanje občinskega prora-
čuna je bila v zadnjih tednih go-
tovo ena osrednjih točk celjske
vlade. Skupščina je sprejela
predlog brez razprave in pri-
pomb, kljub temu, da ste že pri
osnutku napovedali klestenje
proračuna. Ali gre pri sprejema-
nju za usklajenost postopkov ali
pa enostavno za nepoznavanje
problematike s strani poslancev?
»Proračun sestavlja sklop pro-
blemov, ki jih poslanci podrobno
ne morejo poznati. Res, da je bil
proračun okleščen, vendar je bilo
to opravljeno usklajeno s posa-
meznimi porabniki. Sprejeti pred-
log vsebuje realne številke, ven-
dar predstavlja 634 milijonov ce-
lotnega proračuna vrednost, ki ne
zadovoljuje vseh potreb.«
To verjetno pomeni, da bodo
nekatere dejavnosti v Celju zelo
omejene, s tem pa bodo prizadeti
tudi interesi občanov. Na ta pro-
blem ste deloma opozarjali že pri
sprejemanju osnutka. Katere de-
javnosti bodo najbolj na udaru?
»Celoten proračun smo morali
zaradi republiških določil skrčiti
za štiri indeksne točke, kar pome-
ni, da znaša povprečni indeks rasti
108 namesto predvidenega 112.
Ker s tem še nismo dosegli števil-
ke, ki jo je postavila republika,
smo morali nekatere postavke še
dodatno zmanjšati. Najbolj smo
prizadeli komunalno in kmetijsko
dejavnost. Čeprav Celje ni kmetij-
sko območje, smo želeli dati tudi
tej dejavnosti večji poudarek, kar
pa zaradi krčitve sredstev ni mo-
goče. Pri komunali pa so želje zelo
velike zlasti iz krajevnih skupno-
sti, ki so izven mestnega jedra in
ki jih pesti neurejenost iz prejš-
njih let. Največjim željam bomo še
lahko ugodili, medtem ko za šte-
vilna potrebna vlaganja ne bo de-
narja. V mestu pa bomo dali po-
udarek predvsem vlaganjem, ki
bodo pomenila izboljšanje ekolo-
škega stanja. Pri tem mislim plini-
fikacijo za čim več gospodinjstev,
zato bomo iz proračuna financirali
izgradnjo omrežja in subvencioni-
rali ceno plina, ki smo jo znižali.«
Precejšnje dodatno breme
v proračunu predstavlja odplači-
lo posojila za odkup Emovih sta-
novanj.
»Na žalost sta postavki za soli-
darnost v stanovanjskem gospo-
darstvu in za odplačevanje posoji-
la za odkup Emovih stanovanj
skoraj enaki, za solidarnost so
sredstva celo nekoliko manjša.
Odplačevanje posojila je stari
dolg, vendar je pogodbo treba
spoštovati, čeprav za nas ni ugod-
na. Po sprejemu stanovanjskega
zakona bi radi vsaj delno stanova-
nja odprodali in s kupnino zmanj-
šali dolg. S tem se bo sprostilo
vsaj nekaj sredstev, ki jih bomo
namenili za solidarnost v stano-
vanjskem gospodarstvu.«
Z novim načinom flnanciranja
iz sredstev, ki se zbirajo v repu-
bliki, je občina ostala brez večine
izvirnih prihodkov, prav gotovo
pa so s tem povezane tudi možno-
sti odločanja o ključnih razvoj-
nih vprašanjih. Kako gledate na
te spremembe?
»Za nas je to slab način, saj od-
haja v Ljubljano več sredstev, kot
pa jih prihaja. Kontrole ni več, po-
navlja se stara praksa, ko so dobri
gospodarji iz preteklega leta priza-
deti v načrtovanju prihodnje pora-
be. Ker smo skušali lani skrbno
gospodariti, nas je to udarilo kot
povratni učinek v proračunu. Pri
pomembnejših odločitvah lahko
računamo predvsem na naše po-
slance v republiki, vprašanje pa je,
koliko lahko ti prenesejo želje na-
še občine in v kolikšni meri so te
upoštevane. Ves sistem je še v fazi
oblikovanja, česar se dobro zave-
da tudi republika in nam zato puš-
ča odprta vrata za nadaljnje pogo-
vore in predloge. Težko pa je reči,
kakšen bo sistem v prihodnje.«
Ali to pomeni, da bo usoda Ce-
lja v prihodnje odvisna pred-
vsem od prepričevanja na ravni
republike in pogajanj?
»Verjetno bo pomembno tudi
to. V sedanji politični garnituri
imamo mnogo Celjanov, ki lahko
uspešno vplivajo v republiki.
vprašanje pa je, kako bomo sami
uspeli prenesti svoje želje in jih
oblikovati, da bodo dobile pravo
težo.«
Kljub centralizaciji odločanja
na ravni republike pa se od obči-
ne še vedno zahteva, da rešuje
probleme, ki niso več v njeni pri-
stojnosti. Eden zadnjih primerov
je Železarna Štore, za katero je
morala občina zagotoviti del
sredstev za izplačilo plač. Kaj po-
meni takšno prelaganje bremena
na občino?
»Slovenske železarne so v fazi
prestrukturiranja. Kljub prenosu
v državno last pa zadeva še ni zaži-
vela. V republiki očitno ne pozna-
jo dovolj težkega položaja v žele-
zarnah ali pa reševanje odlagajo.
Slovenija s tremi železarnami ne
more preživeti. Potrebne bodo
čistke, kot so jih predvideli tuji
strokovnjaki, vendar gre za takšne
reze, da jih trenutno nismo spo-
sobni izvesti.«
Celjske gospodarske
zagate
Večkrat optimistično poudar-
jate, da bi gospodarska situacija
Celja brez Železarne in Ema
sploh ne bila tako katastrofalna.
Se vam ne zdi, da so te izjave
preveč nerealne?
»Emo in Železarna imata 6 tisoč
zaposlenih, kar je komaj šestina
vseh zaposlenih v občini. Brez teh
dveh podjetij bi bilo stanje v pri-
merjavi z drugimi občinami neko-
liko boljše. Res, da so problemi še
v nekaterih drugih kolektivih kot
so Toper, Metka, Ingrad in Aero,
vendar gre pri teh za težave pre-
hodnega značaja. V Sloveniji se
mora zgoditi nekaj temeljitega, pri
čemer se bodo slednji lažje izvle-
kli. Za Emo pa menim, da bi bilo
treba nekaj programov takoj uki-
niti, predvsem pa je problematič-
na njihova preobsežna režija.
V zadnjem času se večkrat omenja
tudi Cinkarna, ki bo lahko proiz-
vodnjo titanovega dioksida ohra-
nila le v količinah, ki jih bo lahko
prodala na trgu, najti pa bo morala
nove proizvodnje.«
Od kod potem podatki, da naj
bi proizvodnjo Ti02 povečala od
ZZ na Z6 tisoč ton letno, kar je
posebej razburilo poslance ob
obravnavi zazidalnih načrtov za
Cinkarno?
»Zazidalna načrta sta nastajala
od leta 1984 in temu ustrezno je
tudi besedilo. Proizvodnja 26 tisoč
ton letno je stvar preteklosti, žal
pa besedilo ni bilo popravljeno.
Kljub splošnemu vzdušju proti
Cinkarni menim, da bi lahko os-
nutek odlokov sprejeli, saj bi šele
s tem imeli možnost dajanja pri-
pomb. Sedanja odločitev poslan-
cev pomeni zavoro za Cinkarno, ki
se bo sedaj težje lotila nekaterih
ekoloških rešitev, še težje pa no-
vih programov, kot je na primer
mešalnica gradbenih malt, ki je
ekološko neproblematična.«
Ob teh težavah v celjskem go-
spodarstvu je slišati predvsem
zahteve nekaterih članov občin-
ske vlade po kadrovskih zame-
^avah v problematičnih podjet-
jih. So tudi po vašem mnenju te
ključnega pomena?
»Velike kadrovske spremembe
se rojevajo predvsem v razgretih
glavah. Takšne stvari se ne rešuje-
jo čez noč. Menjati bo treba direk-
torje, ki slabo gospodarijo, vendar
je v Celju treba najprej pridobiti
naz^ kakovostne kadre, ki so od-
šU. Sele nato bomo lahko govorili
o zamenjavah, pri čemer pa poli-
tična pripadnost ni odločilna.«
Vlada kot menežer
Verjetno so kadrovske možno-
sti botrovale tudi vašim odloči-
tvam pri sestavi občinske vla^
Bi se danes odločili drugače,T
bi imeli to možnost?
»Pri sestavi izvršnega sveb
v Celju sem bil v časovni stiski jj
v takšnih primerih se zgodi, (j,
človek ukrepa prehitro. Tudi pj
občinski vladi se je pojavil ij^
problem kot pri kadrih v gospo
darstvu. Sicer pa izvršni svet ^
pohtični organ, pač pa smo pi^
jektni menežerji, ki vodimo pi^
jekt Celje, politika pri tem nitnj
pomembne vloge.«
Ali to pomeni, da tudi ni prit^
skov političnih strank?
»O pritiskih ne morem govoriti
o vplivu pa lahko. Gre za kakšno
intervencijo stranke, pri čemer zj.
stoparh svoje mnenje.«
Kritike so doslej letele pred-
vsem na člana IS za kadre, ne pt
na vlado v celoti. Kako to razlj,
gate?
»Kritike letijo na tiste člane iz.
vršnega sveta, ki hočejo svoje delo
preveč politizirati, kar pa je pe
mojem napačno.«
In kaj pomeni občinski odlok,
ki omogoča razrešitev vlade?
»Njegov sprejem je bil politične
pameten, saj so bili s tem opozicij:
odvzeti aduti, ki jih včasih upo
rablja na nepravem mestu. Odlok
kakovostnemu izvršnemu sveti
ne more škoditi, če je slab, pa jf
prav, da se ga lahko zamenja.«
Kaj je po vašem celjskemu ii
vršnemu svetu uspelo v zadnjem
letu, odkar ga vodite?
»Uspeh je po mojem to, da v ten
času nobeno podjetje ni šlo v ste
čaj. Vprašanje je, če je to pametno
vendar so naše odločitve temeljili
na tem, da je socialni položaj ži
tako napet, da stečaji niso primer
ni. V prihodnje pa se temu ne b(
mogoče izogniti. <
Namesto sedanjih industr^
skih gigantov naj bi po predvidi
vanjih in željah nastala majhis
in srednja podjetja, Celje pa bi
s Štajersko banko predstavljali
podjetniški center. Kako je s fi
mi načrti, za katere se tudi vi
zavzemate?
»Štajerska banka bo morala po
stati izhodišče za obrt in podjetni
štvo. Sodeloval sera pri njenen
formiranju in odziv sedanjih del
ničarjev je bil zelo dober. V času
ko so vsi dvigovali denar iz bank
smo uspeli prepričati ljudi,, da s«
denar vložili nazaj v banko. Štajer
ska banka je sedaj tik pred odprt;
jem. Celjska občina sodeluje v njej
z deležem v višini 400 tisoč mark.
Tudi sicer v občini načrtujemo,
da bi podjetnikom pomagali pri
zagotavljanju prostorov, iz ostan
ka stečajne mase Obnove pa bi
v celoti zgradili objekte, ki bi jili
najeU podjetniki in bi torej denai
v celoti namenili odpiranju novih
delovnih mest in izboljšanju pogo
jev za širjenje obrti in podjetni
štva.«
TATJANA CVIRN
Obvezen priklop na plin
v Celju bo odslej veljal obvezen priklop objektov
na plinovod in toplovod. Odlok, ki to določa, je
sprejel celjski izvršni svet z namenom, da pospeši
plinifikacijo v mestu in s tem izboljšanje kakovosti
zraka.
Predlog sprememb odloka o komunalnih dejavno-
stih je pripravil celjski Zavod za planiranje, ki je
menil, daje tudi na tem področju nujna pravna uredi-
tev. Le tako bo namreč mogoče posamezne onesna-
ževalce v središču mesta, kjer je plinsko omrežje že
zgr^eno, prisiliti k priključitvi nanj. Podobni odloki
veljajo tudi za priključevanje na druga javna omrežja,
torej ni nobenih ovir, da to ne bi veljalo tudi za
plinskega, so menili člani izvršnega sveta. Nove
zgradbe naj bi uredile priklop z izd^o uporabnega
dovoljenja, starejši objekti pa dve leti po izdaji pisne
zahteve javnega podjetja ali upravljalca objekta. Ne-
kateri so sicer menili, da bo takšne odlok zahteval od
občanov precejšnja finančna sredstva, kar pomeni,
da bo treba urediti tudi kreditiranje takšnih naložb.
V mestu, kjer je napeljava že urejena, bi bih priključ-
ki sorazmerno cenejši kot pa v delih, kjer ni niti
primarnega omrežja. Po izračunih Plinarne bi
v mestnem jedru priključek stal približno 60 tisoč
dinarjev skupaj z ustreznim gorilcem, približno 100
priključkov pa je že pripravljenih za priklop.
TC
Kdaj ekspozitura za obrtnike?
V	Šentjurju želijo ekspozituro Štajerske obrtne
banke, ker želijo v upravnem odboru svoje člane.
Občinska vlada obljublja, da bo ekspozitura prve
banke za obrtnike odprta v drugem četrtletju.
V	sosednjih občinah so izločali denar za drobno
gospodarstvo že prejšnja leta, v Šentjurju pa so v ob-
činski vladi sklenili ustanoviti sklad za pospeševanje
drobnega gospodarstva novembra in so prenesli vanj
880 tisoč dinarjev obresti depozitov. Po začetku uki-
njanja skladov, po predlogu zakona o javni porabi, so
se pogovarjaU z obrtnim združenjem, ki je tudi vložil
denar v to banko. Tako so 14. decembra kupili delni-
ce Štajerske obrtne banke, ker kot pravijo v šentjur-
ski vladi, vidijo možnosti razvoja obrti zlasti v ugod-
nih posojilih.
Predsednik občinske vlade Grdina je na vprašanje
poslancem odgovoril da je šentjurski denar vezan in
se obrača. Del kapitala šentjurske vlade se je do
sredine marca, po 143,6 odstotni preračunani obrest-
ni meri povečal za 435 tisoč dinarjev. Za banko je
predpisano soglasje Narodne banke Jugoslavije
s strani predstavnikov republik pridobljeno, na seji
sveta guvernerjev pa pričakujejo še njihovo soglasje,
so povedali v šentjurski vladi.
Pričakujejo da bo v Štajerski obrtni banki zelo
malo zaposlenih ter bi tako nudila za posojila 2 do
3 odsotke nižjo obrestno mero kot druge banke.
BJ
PRODAJNI CENTER
NAMA LEVEČ
Prodaja rabljenih osnovnih
sredstev
Vsak delavnik od 10.-12. ure
Informacije: vodja PC
Nama Leveč, tel. (063) 26-313

4. APRIL 1991 - STRAN 7
komentiramo
Zdravje vsem - brez denarja
»Zdravje vsem do leta 2000«
ig geslo Svetovne zdravstvene
organizacije, ki ga velja obudi-
[i spominu ob letošnjem 7.
aprilu. svetovnem dnevu
zdravja, še zlasti pri nas v Slo-
veniji- kjer nam bo kmalu osta-
lo samo še golo geslo. Sprejem
j^publiškega proračuna na-
ffireč pomeni tudi uveljavitev
j^rutih in spornih ukrepov na
področju zdravstvenega var-
gt\'a. Proračun namenja zdrav-
10 milijard 672 milijone
dinarjev, za uresničitev pro-
gramov v lanskem obsegu pa
potrebovali skoraj 13 mili-
j^d dinarjev.
Čeprav republiški sekretari-
at za zdravstveno in socialno
varstvo šele pripravlja določna
uavodila o uresničevariju »naj-
ostrejših varčevalnih ukre-
pov kot jih sam imenuje, pa je
njihova po eni strani radikal-
nost in po drugi nedorečenost
dodobra razburila ljudi najbolj
seveda zdravstvene delavce, ki
lahko bolje ocenijo posledice
ukrepov. Sindikat zdravstva in
socidnega skrbstva je zahteval
odgovornost sekretariata zara-
di predlaganih ukrepov, ki ni-
so podprti s strokovnimi anali-
zami- Ocenjuje, da bi ukrepi
zmanjšali kakovost in dostop-
nost zdravstvenih storitev, kar
bi dolgoročno povečalo število
bolniških izostankov, invalid-
nost in skrajšali življenjsko do-
bo prebivalstva. Predlagalcem
proračuna so že pred spreje-
mom očitali zavajanje ljudi, s^j.
ne namenjajo zdravstvu vsega
denarja, ki se posebej nabere
za zdravstvo.
S sprejemom proračuna, ob
katerem so preslišali vsa opo-
zorila, bodo oziroma bomo mo-
rali zdravje krepko plačati.
Obeta se razširitev kroga zave-
zancev za plačilo participacije
in njeno povečanje za 30 do 50
odstotkov. Zmanjšale se bodo
pravice iz zdravstvenega var-
stva: plačevati bo treba zobno
protetično zdravljenje, v zdra-
vilišča bo mogoče le (morda!)
v primeru neposrednega nada-
ljevanja bolnišničnega zdrav-
ljenja, plačevati bo treba pla-
stične operacije in večino orto-
pedskih pripomočkov... Ob
teh ukrepih pa predvidevajo še
ukinitev vseh naložb v zdrav-
stvu, zmanjšanje uvoza, omeje-
vanje novih operativnih in
drugih metod zdravljenja in
ukinitev premalo zasedenih
bolniških oddelkov ali kar bol-
nišnic. Z zmanjšanjem denaija
za osebne dohodke zaposlenih
v zdravstvu za 20 odstokov na-
meravsjo vzpodbuditi odpuš-
čanje zlasti tako imenovanih
režijskih delavcev.
Ukrepov je še več, vendar
podrobnosti kljub njihovi ve-
Ijavnosti še nihče ne pozna.
Menda tudi sam sekretariat za
zdravstvo ne. Drži pa nekaj:
zdravje bo postalo pravo raz-
košje, ki si ga nebo mogel pri-
voščiti vsakdo, še najbolj pa
bodo prizadeti kronični bolni-
ki (na primer diabetiki, bolniki
z luskavico...). A tudi tisti, ki
bodo imeli denar za preglede,
zdravila, operacije, zdraviliš-
ča... bodo težko zadovoljni
s tistim, kar jim bo nudilo
zdravstvo z nezadovoljnimi de-
lavci, z iztrošeno opremo, brez
možnosti za napredek. Žalost-
no pa je, da ob vsem tem vse-
eno ne bo dovolj denarja za
zdravstvo. Bodo potem res kar
prepustili bolezni in usodi sta-
re ljudi, dializne bolnike, bol-
nike, ki bi potrebovah drage
operacije, kakršne si blagajna
ne more privoščiti... Bodo od-
klapljali od aparatur bolnike,
pri katerih se pomoč »ne spla-
čaJe sploh mogoče, da
o tem resno razmišlj^o! Je,
mogoče je. Pri nas in danes.
MILENA B. POKLIČ
Posojilo za plače železarjev
Poslanci celjske skupščine so na zadnjem zasedanju
poslušali informacijo o stanju v štorski Železarni, Boris
Marolt, direktor Železarne pa je priložnost izkoristil še za
prošnjo o odobritvi premostitvenega kredita v ''višini
3 milijonov dinarjev, ki so jim manjkali za izplačilo febru-
arskih plač. Poslanci so predlog podprli.
O problemu izplačila plač v štorski Železarni je pred tem
na dveh izrednih zasedanjih razpravljal izvršni svet, ki je
ocenil, da sam ne more prevzeti tveganja in Železarni odo-
briti dodatnega posojila iz občinskega proračuna. Železarna
nanireč občini že dolguje 15 milijonov dinaijev, slišati pa je
govorice o njenem stečjgu. Poslanci so kljub nekaterim
pomislekom nazadnje menih, da je treba Železarni poma-
gati pri izplačilu plač, Boris Marolt pa je zagotovil, da bodo
že te dni vrnili del dolga z odstopom deviznega priliva
v višini pol mihjona mark, ki jih bodo prejeli od nemškega
partneija Krupp. Poslanci so se med drugim zavzeli tudi za
to, da se začne z Železarno ukvarjati republika, ne pa, da
breme prelaga na občino.
Borci nepolitični	^^
Na ustanovni skupščini občinskega odbora Zveze zdru-
ženj borcev NOV Laško, bila je minuli petek, so se preime-
novali v družbeno organizacijo prostovoljno združenih
udeležencev NOV na območju občine Laško.
V njej lahko delujejo tudi vojaški vojni invalidi, aktivisti OF
in odbori enot, ki imajo svoj domicil na območju občine.
S to odločitvijo so opravili tudi vse potrebne formalnosti za
registracijo borčevske organizacije, ki se po novem imenuje
Združenje borcev NOV Laško in sprejeli nov statut.
Po predhodnem dogovoru z občinsko upravo so sklenili,
da administrativno finančni del prenesejo v Upravne organe
občine, kjer naj bi v bližnji prihodnosti določili tudi svoje
nove prostore. S tem delom in prerazporeditvijo tajnice na
nova dela upajo, da bodo več sredstev prihranili za delo
borčevskih organizacij po Krajevnih skupnostih. Ker redno
zaposlenega na Združenju borcev v Laškem ne bo več, so se
dogovorili, da bodo uradne ure imeU ob ponedeljkih in
petkih od 8. do 12. ure v dosedanjih prostorih.
VM
Narodni dom z novo podobo
Po lanskem zaključnem računu celjskega občinskega
proračuna je ostalo 5,9 milijona dinarjev, za katere je
»2vršni svet v Celju predlagal, da jiff namenijo za vzdrže-
valna dela na stavbi Narodnega doma.
O tem predlogu so na zadnji s^i razpravljaU poslanci
občinske skupščine, ki pa niso bili enotni glede porabe
ostanka proračuna. Poslanka prenoviteljev Danica Homan
J? še z nekaterimi poslanci predlagala, da se vsaj 2 mihjona
^narjev nameni za urejanje Zdravstvenega doma po
Poplavi. Poslanci so takšen predlog zavrnih in sprejeli
sklep, da se celoten ostanek nameni za urejanje Narodnega
?oma. Za nujna vzdrževalna dela bodo potrebovah 3,5 mili-
jona dinaijev, za novo fasado pa 3 milijone, kar pomeni, da
"O treba manjkajoči del pokriti iz sredstev za vzdrževanje
^ okviru proračuna. Obnova Narodnega doma naj bi bila
•končana do konca junija, ko bo v Celju 4. dan Svetovnega
Slovenskega kongresa.	-pC
Celodnevnega pouka ni več
Zaradi tega, ker nI ilenarja za šolska kosila, so se v Štorah
odpoveilall celodnevnemu pouku
V soglasju s celjskim iz-
vršnim svetom je z aprilom
uradno ukinjen celodnevni
pouk učencem nižje stopnje
osnovne šole Štorskih žele-
žarjev v Štorah. Za ukini-
tev celodnevnega pouka se
je vodstvo šole odločilo za-
radi težkih gmotnih razmer
staršev, ki svojim otrokom
ne morejo več poravnavati
stroškov šolske prehrane.
Že v letu 1988 so celodnev-
ni pouk ukinili na podruž-
nični osnovni šoh na Svetini
in v 5. in 6. razredih štorske
osnovne šole - vzrok pa je bil
tudi takrat v nezmožnosti
plačevanja šolske prehrane.
Ravnatelj osnovne šole Štor-
skih železaijev Vlado Novak
je v utemeljitev pobude za
ukinjanje celodnevnega po-
uka povedal, da imajo na šoli
še precej neporavnanih raču-
nov za šolska kosila v de-
cembru in januarju, brez
urejene prehrane učencev pa
je celodnevni pouk nemogo-
če izvajati. Mesečna cena
malic in kosil, v Štorah se
giblje med 550 in 600 dinarji,
kar je za večino staršev, ki so
zaposleni v tamkajšnji žele-
zarni, previsoka in je zaradi
nizkih oziroma zgolj zajam-
čenih osebnih dohodkih ne
zmorejo več plačevati.
S ponedeljkom so tako
v Štorah uradno ukinih ce-
lodnevni pouk v devetih od-
delkih nižje stopnje, na šoli
pa so zagotovili oddelek po-
daljšanega bivanja za 26
učencev, ki po končanem
pouku potrebujejo varstvo.
Celodnevni pouk, kljub te-
mu, da je po mnenju ravna-
telja Vlada Novaka prinesel
vrsto novosti in napredek
v učne programe, v Štorah
torej ukinjajo, zaradi tega pa
v šoli ne bo kadrovskih vi-
škov, saj bodo le-to rešili
z upokojitvami oziroma pre-
razporeditvijo delavcev.
IVANA STAMEJČIČ
V mesecu marcu je v štor-
ski osnovni šoli prišlo do
množičnih odpovedi šol-
skih kosil (kar je predpogoj
za izvajanje celodnevnega
pouka). Starši so tožili, da
stroškov za mesečno pre-
hrano svojih otrok ne zmo-
rejo več plačevati in to je
bil tudi povod za sestanek
z vodstvom šole, ki ga je za
5. marec sklical ravnatelj
Vlado Novak. Po njegovih
besedah so na željo večine
staršev celodnevni pouk
v oddelkih nižje stopnje
ukinili že z 11. marcem, od
tega dne naprej pa je urejen
tudi oddelek podaljšanega
bivanja za 26 otrok.
Občinski sklep o ukinitvi
celodnevnega pouka in
s tem tudi ukinitvijo finan-
ciranja dodatnega progra-
ma pa velja od 1. aprila, saj
je bilo v dneh do konca mar-
ca potrebno na šoli izpeljati
vrsto organizacijskih
zadev.
TRAČ
niče
če bi vodilni bolj prisluh-
nili govoricam, bi tudi več
vedeli. Tako bi na primer di-
rektor Glina Janez Živko ve-
del, da je v podjetju 400 de-
lavcev preveč, o čemer čiv-
k^o že ptički na mozirski ob-
čini.
Ugotovili smo, zakaj pred-
sednik velenjskega IS nima
težav kot predhodnik Dmi-
trovič. Bartolac pred skupš-
činskimi poslanci govori ta-
ko tiho, da ga skoraj nihče
ne sliši in mu tudi oporekati
ne more.
V velenjski skupščini bodo
začeli ugotavljati ali so po-
slanci pismeni ali ne. Če bo
prevladalo prvo, bodo, upo-
rno, prepovedali mukotrpno
branje teksta, ki ga im^jo po-
slanci pred seboj na mizi.
Za celjskega župana Anto-
na Rojca prvi april ni bil nič
kaj smešen dan. Radio Celje
je namreč objavil prvo-
aprilsko vest o njegovem
odstopu. Župan je burno re-
agiral in pripomnil, da ni
nič čudnega, če radio objav-
lja takšne klamfe, saj za kaj
pametnega novinarji tako
niso sposobni. Po tpegovem
bi lahko kdaj napisali kak-
šen poglobljen prispevek
o njegovem delu in delu
skupščine. Ni problema, ob-
javili ga bomo takoj, ko se
bodo omenjeni izkazali
s kakšno poglobljeno
stvarjo.
Tudi Žalčani im^jo težave
z golobi. Umne rešitve pred-
lagajo na veterinarski in-
špekciji. Populacijo golobov
naj bi zreducirali s pobira-
njem j^c iz gnezd. Zdaj se
morajo le še dogovoriti, kdo
bo plezal po žalskih strehah
in pobiral jajca.
Žalčani imajo še en svoje-
vrsten problem. Postaja mi-
lice je v prostorih, ki so last
bivših DPO. Dokler se last-
ninska vprašanja ne razreši-
jo, občini nič kaj ne diši, da
bi plačevala najemnino. Iz-
vršni svet je predlagal sala-
monsko rešitev: »Ostanite,
kjer ste, najemnine ne pla-
čujte, če vas bo kdo upal
metati ven, je pa tako ško-
da, da ste to, kar ste.*
V žalskem izvršnem svetu
so obravnavali rezultate go-
spodarjenja in seznam izgu-
bašev. N^večji izgubaši so
svetovali: »Ne objavljate niti
v javnosti niti v skupščini na-
ših seznamov, ker bi to pov-
zročilo več škode kot kori-
sti." O zmanjševanju izgube
pa nič.
Predsednik konjiškega iz-
vršnega sveta Rudi Petan je
na zadnjem zasedanju ob-
činske skupščine nenehno
govoril o odejah. Usmeril se
je predvsem na njihovo dol-
žino, kajti, če je odeja pre-
kratka, nam gledajo noge
ven. Poslanci so bili sicer
prepričani, da govori o pro-
računu, mi pa mislimo, da je
šlo še za eno spretno re-
klamno potezo za prodajo
ALG posteljnine.
Župan Jože Baraga novi-
narjem ni svetoval, da bi
o »domačnosti* koT\jiške
skupščine molčali, nikakor
pa ne bi prenesel, če bi kdo
zapisal, da so poslance na
skupščino vabili tudi po tele-
fonu, ko se je zasedanje že
pričelo. Vsi tisti, ki so na sejo
prišli z zamudo, so prišli pro-
stovoljno, je zatrdil župan.
Dodal je še, da tajnica, ki je
klicala, nobenega poslanca
ni doklicala (kljub novi cen-
trali) in zažugal novinarjem.
n^ nikar ne bodo hudobni in
pišejo, da so morali konjiške
poslance za . ušesa vleči
(oprostite, klicati po telefo-
nu) na sejo. Novi demokra-
tični oblasti niso potrebne
stare mračne metode.
Podpredsednik celjske ob-
činske skupščine dr. Aleš
Demšar je velik zagovornik
demokracije, pravičnosti in
humanih odnosov v družbi.
V skladu s časom se zavze-
ma tudi za privatizacijo. Za-
čel je kar pri stanovanju, ki
mu ga je dodelil »družbeni*
Zdravstveni center Celje.
Gospod podžupan je pridno
zgradil svojo hišo, stanova-
nje pa polastninil za sina.
Nekje je treba začeti.
Šentjurski poslanci so na
zadnji seji ugotavljali, ali ima
Šentjur res sloves klovnov-
ske občine, kot so zapisali
prenovitelji. Ugibanja je raz-
rešil poslanec dr. Zabukov-
šek, ki je ugotovil, da je
klovn navsezadnje pozitiven
lik, ki ljudi sprošča.
Mi ali stranke, ni okolišil
gasilec Martin Cmok iz
Slivnice, ko je bilo govora
o delitvi šentjurskega pro-
računa. »Med poplavo smo
šli sami pomagat v Celje, ko
je gorela šentjurska blagov-
nica prav tako, v Stopčah
smo gasili do treh zjutraj.
Ko bo naslednji požar, bo-
mo pripeljali gasilsko opre-
mo pred občino, pa pojdite
gasit vi!*
Ni trač. pač pa čista resni-
ca. Novi tednik prvi v Jugo-
slaviji objavlja vest, ki jo je
poslal posebni dopisnik iz
Bistrice ob Sotli: prva dama
Hrvaške je naše gore list. Go-
spa Tudjman je doma iz slo-
venske Dekmance pri Bistri-
ci ob Sotli. Šele sedaj je jas-
no, zakaj si gospod soprog
prizadeva za tesnejše stike
s Slovenijo.
»Občina je nevarna*, bi
pokomentirali neljubo doži-
vetje občana, ki ga je letoš-
njo zimo s strehe celjske ob-
činske zgradbe oplazil del
kovinskega žlebu. Žlebove
in vse ostalo na celjski ob-
činski hiši zdaj obnavljajo
in pričakovati je, da vsaj
v tem pogledu občina ne bo
več nevarna za občane.
Sodba v imenu ljudstva.
Občan Ljubomir Jovan, Go-
riška 10 Celje, je prejel od
sodišča nalog-opomin na-
slednje vsebine: Zadeva: iz-
vršilna: upnik Temeljnega
sodišča v Celju, Enota v Ce-
lju zoper dolžnika v naslovu,
zaradi o, 10 din. Plačilo (s
sodno takso in opominom):
350 din. Komentar: s šticun-
go 3500% v pravno državo
naprej!
Šele v teh dneh smo si
opomogli od nedeljskega šo-
ka, ki nam ga je v oddaji
Zdravo pripravila TV Slo-
venija. Sicer pa je bil matu-
rantski ples celjskih gimna-
zijcev v skladu s pričakova-
nji: učenci so bili zadeti,
ravnatelj Zupančič je govo-
ril neumnosti, duet Deržek
pa je bil pripravljen za na-
stop na TV viseti tudi na lu-
stru. Na žalost sta samo pela
in sprožila vsesplošen boj-
kot francoskega šansona
med Slovenci.
Prvo nagradno vprašanje
brez nagrade: na kateri celj-
ski srednji šoli je učence rav-
natelj pred leti zmerjal s kle-
rikalci, če so nosili na verižici
križec, danes pa so deležni
prostega dneva zaradi veli-
konočnih praznikov?
Drugo nagradno vpraša-
nje z nagrado: kdo bo po
končanem razpisu izbran za
novega direktorja EI kroja?
Prvo nagrado bomo izžreba-
li med številnimi pravilni-
mi odgovori, nagrajenec pa
bo dobil hlače Formula EL,
namenjene zunanjemu trgu.
SEJEM AlPE JADRAN - »IDEJA '91«
CELJE od 9. do 12, aprila 91
Ustvarjalnost, inovativnost za ekološko čisto okolje, tehnična - pisarni-
ška oprema, računalništvo, marketing, kontaktna in poslovna darila,
strokovna posvetovanja in nova spoznanja.
IDEJA '91 - IDEJA '91 - IDEJA '91 - IDEJA '91
8. STRAN - 4. APRIL 1991

Zgovorni stari lističi
¥seslovenska razstava je pričevanje ne tako starih časov
Zanimiva vabila (na listi-
čih) so danes, v četrtek, va-
bila na otvoritev razstave
v Muzeju revolucije Celje,
ki jo je pripravila delovna
skupina kustosov za povoj-
no zgodovino. Razstava ima
naslov: Življenje na listkih
1945-1990. Vseslovenska
razstava je začela svojo pot
v Murski Soboti, po Celju
pa bo obšla še v druga slo-
venska mesta.
Življenju na listkih je z zbi-
ranjem gradiva na našem ob-
močju obogatila kustosinja
Rolanda Fugger-Germad-
nik, ki je tako na svojevrsten
način opisala mlado družino
v petdesetih letih, nato pa je
v sedemdesetih in osemde-
setih letih pospremila prvo-
rojenca družine na zaposli-
tev. Izvirna zamisel razstave
je po pivih presenečenjih in
začudenjih pri ljudeh, ki so
jih kustosi spraševali za taki-
mi lističi, začela zanimati tu-
di njih same, pravi Rolanda
Fugger-Germadnik, ki je pri
svojem iskanju naletela na
številne drobne zanimivosti,
ohranjene na podstrešjih in
v kleteh. Med njimi je tudi
zanimiva etiketa laškega pi-
va, so različni računi, spriče-
vala, pogodbe, vabila, propa-
gandni lističi za filme, listič
za proslavo na Ostrožnem,
letaki in vrsta drugih listi-
čev, ki so dovolj zanimivi, da
pritegnejo tako starejše kot
mlajše obiskovalce.
Razstava je razdeljena na
dva dela. V osrednjem delu
je obiskovalcu predstavljeno
življenje imaginarne sloven-
ske družine od leta 1945 do
osemdesetih let, - drugi del
razstave pa je namenjen zbir-
kam tistih zvrsti listkov, ki
so zaradi svoje pestrosti in
bogate povednosti vredni
dodatne pozornosti.
Zgodba, ki je orisana
v osrednjem delu razstave, je
naslednja: Janez, po rodu iz
kmečke družine, se po kon-
čani vojni preseli s podeželja
v manjše mesto. Tu sreča
Marijo, ki je delavskega po-
rekla. Leta 1947 se poročita
in rodita se jima Tone in
Metka. Janez se dodatno izo-
bražuje, medtem ko Marija
opravlja poleg službe še go-
sodinjska dela. Otroka se šo-
lata. Tone konča fakulteto in
Metka srednjo šolo. S poro-
ko Toneta in nastankom no-
ve družine se življenjski
krog sklene in razstava zak-
ljuči.
Sicer pa ima vsak listič
svojo skrito zgodbo, nekaj
teh pa so kustosi s skrbnim
raziskovalnim delom uspeli
razkriti. Ideja o skupni akciji
in razstavi je nastala leta
1987, tematiko in naslov raz-
stave pa je predlagal kustos
mestnega muzeja v Ljubljani
Janez Kos. Drobni listki
imajo dokumentarno in tudi
likovno vrednost, sporoča
razstava in opozarja na novo
zvrst premične kulturne de-
diščine, ki so jim doslej na-
menjali pozornost zgolj zbi-
ratelji-zasebniki, zdaj pa so ti
dragoceni lističi prodrli tudi
med muzealce. Razstava
eksponatov, ki privič niso
trodimenzionalni, je brez
dvoma vredna pozornosti.
MATEJA PODJED
Predstava za
praznik
V Slovenskem ljudskem
gledališču Celje bodo posi-
jale zvezde. Seveda gre za
novo premiero v tej sezoni.
To bo delo Aleksandra Gali-
na Zvezde na jutranjem ne-
bu. Premiera bo v petek, 12.
aprila, predpremiera v po-
častitev praznika občine pa
dan poprej.
Zvezde na jutranjem nebu
je melodrama iz sovjetskega
undergrounda, ah vse o tem,
kako v nenormalnih okoliš-
činah normalni ljudje prene-
hajo biti normalni. Delo je
prevedel Milan Jesih, režiral
Franci Križaj, dramaturginja
je bila Marinka Poštrak, ko-
stumografka Cveta Mirnik,
lektor Marjan Pušavec. Na-
stopili bodo: Vesna Jevni-
kar, Ljerka Belak, Milada
Kalezič, Anica Kumer, Igor
Sancin, Jana Šmid in kot
gost L. Bagari.
Kot zanimivost velja ome-
niti, da bo na predpremiero
lahko prišlo tudi občinstvo
iz prestolnice, od koder bo
v Celje peljal poseben avto-
bus. To pa naj bi ostala v pri-
hodnje stalna praksa, pravijo
v gledališču in na novo pred-
stavo opozarjajo nase tudi
z logotipom, ki ga je izdelal
Jože Domjan.	MP
Marsikdo se morda še spominja lističa na steklenici piva
Gostilničarske pivovarne d.d. Laško
Godaia na veliki plošči
Celjski godalni orkester,
ki ga tretjo sezono vodi Ne-
nad Firšt, je za svojo 45-let-
nico obstoja izdal veliko
ploščo.
Plošča je izšla pri Jugoto-
nu, bila pa je posneta v živo
na koncertu v narodnem do-
mu v Celju, s tehniko Radia
Maribor in v produkciji Bori-
sa Roškerja. Dvorana se je
ponovno izkazala za zelo
akustično in primerno za po-
dobna snemanja. Na plošči
Celjskega godalnega orke-
stra je na strani A Serenada
za godala Benjamina Ipavca,
na strani B pa Koncert za vi-
olino in orkester G. Tartinija,
s solistom Markom Zupa-
nom, koncertnim mojstrom
orkestra in Koncert za vi-
olončelo in orkester A. Vival-
dija s solistom Andrejem Pe-
tračem. Ovojnico za ploščo,
ki je izšla v nakladi 2 tisoč
izvodov, je oblikovala Alija-
na Zakonjšek, prav tako čla-
nica orkestra. Za popotnico
je Rado Pilih, tudi član orke-
stra na ovitek zapisal: »Celj-
ski godalni orkester združu-
je ljubitelje glasbe, ki jim je
skupna želja, da ob svojih
poklicih, v katerih uspešno
delujejo, izlijejo del svoje du-
še tudi z govorico instru-
mentov, ker verjamejo v svet
tonov in v njihovo lepoto,
v zven, ki gre od človeka
k človeku in ki zaniha stru-
ne, ki povezujejo ljudi.«
Ob jubileju orkestra se ve-
lja spomniti, da gaje ustano-
vil profesor Dušan Sancin,
ki ga je nato vodil polnih 23
let. Sprva je imel orkester le
deset članov, danes jih ima
trikrat toliko. Za Dušanom
Sancinom je orkeser prevzel
Stanko Pojavnik, nato Val-
ter Ratej in pod njegovim
vodstvom je pred petnajsti-
mi leti že izšla ena plošča,
nato ga je vodil Radovan
Marvin in ga leta 1988 predal
Nenadu Firštu. Mladi diri-
gent in skladatelj je s svojo
osebnostjo pritegnil nove
mlade sodelavce in nadaljuje
z intenzivnim delom tako, da
godalni sestav nastopa več-
krat na leto. Orkester sodelu-
je tudi s pomembnimi soli-
sti, kar mu pomeni posebno
priznanje.
MATEJA PODJED
Za podeželje in izven
komentiramo
v zadnjem času je kultur-
na ponudba v Celju izredno
pestra, bogata in tudi na do-
volj visoki kakovostni ravni,
pa vendar mnoge prireditve
ostaj^o skoraj neobiskane,
kar je hudo za izvajalce, pa
tudi za organizatorje. Sme-
mo temu pojavu reči »kriza
občinstva«.
Obisk na vseh prireditvah
upada, tako na filmskih
predstavah, v gledališču, na
likovnih razstavah, še naj-
bolj pa na koncertih. Spom-
nimo se samo na pol praznih
dvoran na Dnevih sloven-
skega filma, s po trideset in
še manj gledalci, pa abon-
majskih predstav v gledališ-
ču, zlasti mladinskih, ko
mladi tudi predčasno odha-
jajo iz dvorane. Na likovno
razstavo še tako eminentne-
ga slikarja pride peščica sla-
dokuscev, za koncert v zna-
menju Mozartovega leta
v Narodnem domu z zvene-
čimi imeni nastopajočih sta
bili za izven prodani dve
vstopnici, tako da je bilo
v dvorani kakšnih dvajset
poslušalcev. So bili vsi ostali
res pred vročimi malimi za-
sloni, v udobnem naslonjaču
domače dnevne sobe z video
kasetami, ali pa so razmišlja-
li o lastnem preživetju ? Pro-
blema se bodo morali lotiti
sociologi, a vendarle ni težko
ugotoviti, da je marsikomu
težko ugotoviti, da je marsi-
komu težko odšteti dvakrat
po toliko in toliko dinarjev
za vstopnico, čeprav je tako
ali tako že podcenjena. Umr-
li so tudi sindikati, ugotav-
ljajo v gledališču, ko razmi-
šljajo, zakaj kriza občinstva.
Ti so včasih nakupili po pet-
deset abonmajskih vstopnic
in jih razdelili svojim delav-
cem. Dvorana je bila na tak
način hitro polna. Danes
tem, ali vsaj večini teh gle-
dalcev, ne pride na misel, da
bi si sami kupili abonmajsko
vstopnico. Tisti, ki so se na
gledališče navadili, kupijo
vstopnico za »izven« in ob-
činstvo postaja bolj razkrop-
ljeno. Številke pa povedo, da
je obisk, če vzamemo za pri-
mer samo gledališče, manjši
za več kot dvcuset odstotkov.
Podobna ugotovitev velja
najbrž tudi za druge priredi-
tve, medtem ko je obisk
v dvoranah in kulturnih do-
movih na podeželju večji po
zaslugi zvestih ljubiteljev in
njihovih najbližjih.
O vzgoji občinstva bo torej
potrebno še krepko razmi-
šljati, zlasti glasbenega ob-
činstva, ki brez predznanja
težko sledi izvajanju na
odru, pa naj se umetniki še
tako trudijo. In krog je skle-
njen. Le znotraj nekaj
manjka
MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
iViesto kot vsako
Piše Tadej Cater
Če se mesto Celje še pred
nekaj leti ni moglo primerjati
z ameriškim mestecem Pe-
yton, potem se danes lahko
primerja ne le z njim, ampak
tudi s severo-vzhodnim sever-
noameriškim mestom Twin
Peaks. Tako v Celju kot v Twin
Peaksu živijo zanimivi ljudje
(mestni veljaki, posebneži,
odraščajoča mladina...) Toda
Twin Peaks nima tistega kar
ima Celje. In to je posebnost
Celja, posebnost, s katero se
mesto Celje lahko edino pona-
ša. Namrče, v Celju deluje vo-
kalno-instrumentalna zasedba
Veronigue. ki pa svoje publike
nima ne v Celju ne v Twin
Peaksu. temvče na severnem
primorskem. Drugače poveda-
no, severno primorski kraji so
idealne lokacije za Lyncheve
filme, kar pomeni, da so tako
ah drugače Veronigue idealna
zasedba za katerekoli Lynchev
film. Še več. Stavit grem, da bi
Veronigue odigrali tisti famoz-
niBlue Velvet v istoimenskem
filmu dosti boljše kot pa ga je
odpela Lancome lepotica Isa-
bella Rosselini. Da o Angelu
Badalamenitiju niti ne govo-
rim. Res škoda, da Lynch za
Veronigue še ni slišal In sreča
za Badalamentinija! Konec
koncev pa Veronigue še vedno
igrajo pop-rock za dvajset lju-
di, kolikor jih navsezadnje sedi
po barčkih mesta Twin Peaks.
Packardova žaga bi jim pa lah-
ko uspešno služila za ozadje
v morebitnem video spotu. In
če bi imeli srečo, bi jim ga na
MTV prepovedali, kar bi jim
zagotovilo precejšen uspeh.
S to pripombo, da bi potem
morali obvezno spremeniti
svoj image in zamenjati vsaj
enega, če ne več članov skupi-
ne. Toda kaj, ko so pa samo
trije.
Celje bi se pa dalo primerjati
še z enim ameriškim mestom:
Portlandom v državi Oregon,
s to pripombo, daje Celje pre-
cej manjše mesto. Mimogrede,
Veronicue v Portlandu ne bi
mogel igrati, ker Portland je
mesto, kjer razen košarkaške
dvorane Portland Trail Blazer-
sov, za Veronigue ne bi uspeh
n^ti primerne dvorance Klubi
so namrče že vnaprej oddani.
In Portland ima tako kot vsa
mesta na svetu vključeno s Ce-
ljem svojo lekarno ali več le-
karn, ki so obsojene na napade
narkomanskih tolp. Ne slepi-
mo se, teh je tudi v Celju že
nekcu. In Gus Van Sant je m
lastnem scenariju, ki mu ga jg
pomagal spisati Daniel Vost
posnel odličen film Drugsto^
Cowboy z Mattom Dillonom io
Kelly Lynch (da ne bo pomote,
Kelly Lynch nima z Davidom
Lynchom nič opraviti Skri\%
dnevnik Laure Palmer pi^
Jennifer Lynch, torej njegov^
hčerka) v glavni vlogi. Gre pa
dejansko za to, za vlamljanj^
v drugstore in šele nato za zgo-i
dovino drog. Prvo je izpeljano^
bez vsakršnega moraliziranji
in perfekcionistično (edina za.
mera scenaristoma bi bila ti-
sta, ko na koncu zasvojenega
Boba odvadita mamil, ker ma-,
mila so neodvadljiva), drugo,
torej zgodovino drog pa imate
boljše in podrobneje predstav-
ljeno v knjigi Boštjana Volh
Marihuana. Biser tega filma pa
je vsekakor WiUiam Borro-
ughs v vlogi legende portland-
skih narkomanov, sicer župni-
ka, ki pa je problematiko v zve-
zi z drogami podrobneje pred-
stavil v romanu The Naked
Lunch. Kar pa ne igra nobene
vloge, jasno. Elliot Goldenthal
je napisal izvrstno glasbo, ki se
je še Veronigue ne bi sramo-
val, Rober Yeoman pa je pos-
nel zanimive črno-bele foto-
grafije, ki pa so še bolj stvar
spota kot pa samega filma.
Avenue Pictures, producent
filma, da si zaslužka s tem fil-'
mom ne more obetati. Je na-
mreč premalo ameriški, kljub
dokaj pomenljivemu naslovu.
Amerika se pač ne da pretenta-
ti vsakomur. In ravno v tem je
njen n^večji čar.
Tudi Twin Peaks je pravza-
prav mestece, ki bi se dalo pri-
merjati ne le s Celjem, ampak
s katerimkoli mestom na zem-
lji. Tudi z Ljubljano in tudi
s Slovenijo. O tem in katalogu
kultur oziroma reviji Takt, ki
je Twin Peaks ne pozna, pa na-
slednjič.
Krpan Pod kozolcem
Za vsako gledališče, za vsak oder je praznik, kadar se
predstavi svojemu občinstvu. Tak praznik bo imelo Gle-
dališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki v soboto, 6.
aprila ob pol osmih zvečer v domačem kulturnem domu.
Kozolčani so pripravili radoživo predstavo Levstik-
Verasa, Martin Krpan v šoli, ki jo je s pomlajenim ansam-
blom na oder postavil Bogomir Veras.
V izpeljanki nastopa deset učencev, ki izkoristijo odsot-
nost razredničarke in hišnik, ki vneto išče skodelico kave
Ni ga junaka, pripoveduje igra, ki ga ne bi krasila vsaj ena
napaka. Tudi Martin Krpan, ki je »tradicija in simbol« Slo-
venstva, ima svojo. Svojega Martina Krpana pa lahko ima
tudi razred nadebudnih Slovencev - dijakov in Brdavs je
vedno kje v bližini...
MP
Francoski večer gimnazije Celje
Po nekajletnem premoru je na Gimnaziji Celje ponovno,
začela delovati Francoska gledahška skupina pod vodstvom
profesoija Slavka Deržka. Letos pripravlja francoski večer,
to je komično dramo Eugenea lonesca »La legon« (Učna
ura) in večer francoskih šansonov. Premiera bo v ponede-
ljek, 15. aprila 1991 ob 19.30 uri v SLG Celje, 23. aprila pa
v okviru francoskega tedna v SNG Maribor. Francoska
ambasada pa je Francosko gledališko skupino Gimnazije
Celje prijavila tudi na mednarodni gledahški festival v fran-^
coski La Roche sur Yon, ki bo v času od 7. do 11. maja. <
GS
Pesem 91
Slovenska pevska zveza pri ZKOS pripravlja prireditev
z naslovom Pesem 91. To bo srečanje zborov slovenskih
pokrajin, ki bo v Mengešu, in sicer 13. in 20. aprila.
Na prvem koncertnem dnevu se bo predstavilo štirinajst
zborov, na drugem pa šestnajst. Prvi dan se bo predstavil
mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja, god vodstvom Majd^ (
Zaveršnik, ki bo tako zastopal našo območje, drugič pa AP2
Boris Kidrič Celje pod vodstvom Adrijane Požun-Pavlovič-
MP
kraji in ljudje
4. april 1991 - stran 9
Telefonov še ni dovolj
p^rečie na Cellskem In v Sloveniji caplja za razvitim svetom
.gljsko PTT podjetje je
reišnji teden pripravilo
I" vinarsko konferenco, na
"ateri so predstavili poslo-
'^anjf ^ preteklem srednje-
inem obdobju in sprego-
'^fili o novostih in načrtih
jelo naprej. S poslova-
^^jn so v PTT podjetju za-
?nvoljni» saj so v obdobju
Jd 1986 do 1990 leta za 6 od-
lotkov presegli zastavljeni
lian poštnih storitev, na
igodročju telefonskih stori-
iTv P^ planska pričako-
vanja presegli za 24 od-
stotkov.
2a predvidevanji je v pre-
.^lem srednjeročnem ob-
dobju zaostajalo le področje
.glegrafskih storitev, saj so
vPTT podjetju plan izpolnili
^90 odstotno. Med naročni-
l^se je močno zmanjšalo za-
nimanje za teleksne priključ-
ite, izredno pa je poraslo za-
nimanje za telefaks priključ-
ile, saj so v PTT podjetju na-
mesto predvidenih dveh
priključkov v tem obdobju
priključili kar 422 tele-
faksov.
Število telefonskih naroč-
nikov na 100 prebivalcev na
območju omrežne skupine
063 znaša 16 priključkov (re-
pubhško povprečje je 21) in
še vedno močno zaostaja za
razvitejšimi	državami.
V PTT podjetju Celje načrtu-
jejo do leta 1995 podvojitev
te številke, skladno s širitvi-
jo mreže telefonskih naroč-
nikov pa bi radi obnavljali
oziroma zamenjevah tudi
tehnologijo. Gre za opušča-
nje analogne telefonske mre-
že in prehod v digitalno teh-
nologijo, ki omogoča boljši
prenos signalov. Digitalno
tehnologijo s paralelnim pre-
nosnim sistemom se že prik-
ljučili v novih telefonskih
centralah v Laškem, Sloven-
skih Konjicah in Rogaški
Slatini, vendar pa imajo
v PTT podjetju z zamenjavo
tehnologij kar precej težav,
saj je izredno draga.
Sicer pa celjsko PTT po-
djetje trenutno zaposluje 900
delavcev in od tega kar dve
tretjini na področju poštnih
storitev. Od tega 200 delav-
cev v dostavni službi pokri-
va območje 2 tisoč 300 kva-
dratnih kilometrov površine
z 252 tisoč prebivalci. Pri-
bližno 90-odstotkom zago-
tavljajo dnevno dostavo po-
šte, desetina prebivalcev pa
dobiva pošto še vedno le tri-
krat tedensko. Celjsko PTT
podjetje ima 66 poštnih enot,
kar pomeni, da pride ena
poštna enota na 3 tisoč 825
prebivalcev (povprečje v Ju-
goslaviji je okoli 6 tisoč pre-
bivalcev).
Primerjava podatkov le-
tošnjega in lanskega februar-
ja kaže, da je fizični obseg
poštnih storitev padel kar za
četrtino, vendar to ne pome-
ni, da imajo v PTT podjetju
viške delavcev, saj ostajata
teren in število prebivalcev
(s tem pa tudi stroški) ne-
spremenjena. Tako tudi
z zadnjim 30-odstotnim povi-
šanjem cen poštnih storitev
v PTT podjetjih ne bodo po-
krivali ničesar drugega kot
stroške.
IVANA STAMEJČIČ
S 1. aprilom je v Sloveniji
začel veljati nov telefonski
imenik, ki prinaša vrsto
spremenjenih telefonskih
številk. Za naše območje so
v celoti spremenjene števil-
ke telefonskih naročnikov
z območja Laškega, Sloven-
skih Konjic in Rogaške Sla-
tine - imenik, ki je letos iz-
šel v nakladi 220 tisoč izvo-
dov in v dveh knjigah, pa
prinaša tudi takoimenova-
ni rumeni del, v katerem so
zbrane poslovne informaci-
je. Na vseh poštnih enotah
so ga začeli prodajati že
prejšnjo sredo, broširana iz-
daja pa stane 300 dinarjev.
Kopljejo pa radi...
Razkopavanja na Trgu V. kongresa, ki »razveseljujejo«
Celjane že več mesecev, so se ponovno pričela, po zagotovitvi
odgovornih v Cestah-kanalizacijah Celje pa jih tudi že zaključu-
jejo. Tokrat gre za dodatno neiročilo ptt-ja in dodatne jaške
telefonske napeljave. Očitno je, da Icini, ko je bil trg razkopan
zaradi plinifikacije, ni bilo časa, da bi uredili tudi to. Sicer pa je
do aprila, ko naj bi trg asfaltiraU (takrat namreč prične obrato-
vati asfaltna baza Pirešica) še čas, da se še kdo spomni, kaj bi še
lahko zagrebli v zemljo. Plačnik je Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje.
Grad bodo odprli
Na občnem zboru je celj-
sko turistično društvo ko-
m^ rešilo celo kožo pred
kritičnim napadom emi-
nentnega predstavnika
Celjske turistične zveze, si-
cer znanega turističnega de-
lavca prof. Zorana Vudler-
ja. Čustveno nabita profe-
sorjeva diskusija je navi-
dezno pohodila uspehe in
delo nekaj mandatov pred-
seduj«>čih v vodenju celj-
skega turističnega društva.
Šlo je delno za nekaj raz-
umljivega sentimenta nad
starimi časi in starimi uspe-
hi, v glavnem pa za nemogoč
kompromis med nekdanjo
društveno zagnanostjo v raz-
merah drugačne človeške
družabnosti in novimi časi.
Danes se tudi od turistično-
društvene dejavnosti zahte-
vajo drugačni prijemi. Pred-
vsem naj turistična društva
ne visijo zgolj na taksah, ki
jih novo slovensko ministr-
stvo za turizem tako ah tako
ukinja, pač pa na realnem vi-
denju svojega poslanstva: to
pa ostaja še vedno osvešča-
nje ljudi, da turizem dejan-
sko smo ljudje, ne zgolj pr-
gišče društvenih zagnancev,
ki se navkljub vloženemu
trudu ves čas počutijo odri-
njene na stranski tir.
Na koncu konfrontacije
dveh ocen, da je bilo v zad-
njih letih narejeno bistveno
premalo oziroma daje še sre-
ča, preživeti v takšnih časih
z inflacijo izničeno turistično
takso ah po novem brez nje.
so zmagah zmerni optimisti,
med katerimi je zanesljivo
novi predsednik društva
Drago Horvat. Dane pa so
bile tudi ustrezne obljube,
da med Celjsko turistično
zvezo in celjskim turističnim
društvom ne bo več nepo-
trebnega nezaupanja. To pa
je bistveno za boljšo podobo
Celja, ki jo bo treba na ogled
postaviti konec junija tudi
Slovenskemu svetovnemu
kongresu.
MITJA UMNIK
Novica meseca ali leta je
prav gotovo ta, da bo v go-
stinsko-turističnem sijaju
končno zaživel celjski Stari
grad (po izjavi B.Bezenška
v imenu trojice »grašča-
kov«). To naj bi se zgodilo
še ta mesec oz. pred začet-
kom turistične sezone, kar
tudi za naše kontinentalne
razmere pomeni maja.
Začasno še en oddelek
v oš s prilagojenim programom Ivanke Uranjekove ilelall na
robu normativov
Celjski izvršni svet je na
svoji zadnji seji ugodil
prošnji osnovne šole s prila-
gojenim programom Ivanke
Uranjekove, da s 1. aprilom
na tej šoli uvedejo dodatni
oddelek 1. razreda. Gre za
to, da po v republiki spreje-
tih normativih lahko en od-
delek v šoli s prilagojenim
programom obiskuje od
}do 9 učencev, v Celju pa je
lilo do konca marca 18 pr-
vošolčkov razporejenih
v dva oddelka.
Celjska osnovna šola s pri-
lagojenim programom je si-
cer še delovala v okviru re-
pubhških normativov, a ker
so med šolskim letom dodat-
no dobili kar sedem učencev
z motnjami, so izvršni svet
zaprosili za uvedbo dodatne-
ga oddelka. Učenci, ki so
všolani na osnovno šolo
s prilagojenim programom,
namreč niso lažje duševno
prizadeti, samo temveč ima-
jo tudi čustvene motnje,
zdravstvene težave, telesne
okvare, vedenjske motnje in
pogosto izhajajo iz neureje-
nih družinskih razmer. Ob
pojavljanju kombiniranih
motenj je potrebno še bolj
individualizirano in diferen-
cirano delati z učenci, kar pa
je v oddelku devetih otrok
skorajda nemogoče.
To stahšče je potrdila tudi
Komisija za razvrščanje
otrok, ki je osnovni šoli s pri-
lagojenim programom pri-
poročila, da v 1. razred uvede
en oddelek s petimi kombi-
nirano motenimi učenci.
V osnovni šoh s prilagoje-
nim programom Ivanke Ura-
njekove so še opozorili, da
gre pravzaprav za začasen
ukrep, ki naj bi veljal le do
zaključka šolskega leta. Na
tej šoli namreč z začetkom
šolskega leta, torej s septem-
brom, še nimajo dokončnega
števila učencev, saj dobijo
precej učencev med šolskim
letom, ko se motnje pri otro-
cih izraziteje pokažejo.
IVANA STAMEJČIČ
Praznik folklore na Rečici
Minulo soboto sta v Reči-
ci tamkajšiyi KUD in fol-
lilorna skupina Lipa pripra-
vila praznik folklore v Reči-
ci. Z njim so proslavili svoj
jubilej - 5. obletnico delo-
vanja in prikazali več raz-
ličnih plesov, starih šeg, na-
vad in opravil ter ter vrsto
pesmi za različne prilož-
nosti.
2 njimi so se predstavih na
^ef kot 70 različnih priredi-
^^'ah. Medse so povabili vse
plesalce, godce in pevce, ki
in ki še nastopajo in vsi,
razen redkih i2;jem, so se va-
bilu tudi odzvah.
V dvournem programu so
zvrstili plesi, pesem, vmes
kakšen običaj, pa zopet ples.
Zaplesali so štajerske, reči-
ške, svetinske in savinjske
plese, peti štajeriš in štajeri-
še drugih krajev Slovenije,
izvedli razne družabne igre
ter zapeli pesmi iz okolice
Laškega in s Svetine. Prav
Svetina, kije po mnenju Eri-
ke Krašek, vodje skupine,
zelo bogat z ljudskimi izroči-
li, velikokrat najde mesto
med rečiškimi folkloristi. In
kot je menda pri vseh ama-
terskih skupinah nekaj vsak-
danjega, tako se tudi pri Lipi
srečujejo s težavami, kot da
jim plesalci vse prehitro
uidejo, da tudi godci ne zdr-
žijo dalj časa.
Tako pa je potrebno pre-
več časa izgubljati za organi-
zacijske zadeve in iskati ved-
no novih kadrov. Morda bo
poslej lažje, ko so ustanoviU
tudi otroško folklorno skupi-
no. Ob tej priložnosti so pri-
pravili še izvirno etnograf-
sko razstavo, združeno z za-
pisi iz njihovega dosedanje-
ga dela, marljive domačinke
pa so prikazale še nekatere
ročne spretnosti iz starih
časov.
Ob zaključku so podelili še
tri bronasta Maroltova priz-
nanja, ki jih podeljuje Zveza
kulturnih organizacij Slove-
nije. Prejeh so jih Janja Ši-
pek, Angelca Stare in Vinko
Sipek.
VLADO MAROT
Na Polzeli turistični teden
Učenci iz osnovnih šol v Gorici pri Slivnici, Laškem,
Ločah, Lesičnem, Bistrici ob Soth, Šempetru, Podčetrtku in
Polzeli se v teh dneh pripravljajo na regijsko tekmovanje
o poznavanju turizma. Kviz na temo »Moj domači kraj«, ki
ga prirejata Celjska turistična zveza in osnovna šola na
Polzeh bo prihodnjo soboto, 6. aprila, v domu Svobode na
Polzeli in se bo začel ob 10. uri. Prireditev sodi v okvir
Turističnega tedna na Polzeli, ki bo med 6. in 13. aprilom ter
se bodo v njem zvrstile razstava in podehtev priznanj za 20-
letnico domačega Hortikultumega društva, razstava o turi-
stični ponudbi Polzele, predstava Pike Nogavičke, dan turi-
stičnih dobrot in Mozartov večer. Turistični teden na Polzeli
bodo zaključili s predstavitvijo turističnih spominkov prof
dr. Janeza Bogatf^a.
BJ
Ob svetovnem
dnevu zdravja
v nedeljo, 7. aprila bo sve-
tovni dan zdravja. Letos ga
spremlja geslo »Bodimo
vedno pripravljeni na more-
bitne naravne nesreče«.
V spominih na jesensko po-
plavo nam je to opozorilo bli-
zu. Blizu je bilo tudi otro-
kom, ki so ustvarili vrsto ris-
bic za razstavo ob svetov-
nem dnevu zdravja. Poleg
poplav so otroci in vzgojite-
ljice celjskih, konjiških in
žalskih vrtcev in nekaterih
osnovnih šol likovno oživili
še požar, vihar, prometne za-
gate, onesnaženje... Delček
njihove ustvaijalnosti si lah-
ko ogledate v celjskem Na-
rodnem domu, kjer je razsta-
vo pripravil Zavod za social-
no medicino in higieno. Ta je
bil poleg komisije za zdrav-
stveno vzgojo v celjskem
zdravstvenem centru tudi
organizator letošnje osred-
nje prireditve ob svetovnerfl
dnevu zdravja.
Že včeraj je bilo v Celju
srečanje zdravstvenih delav-
cev, vzgojiteljev in učiteljev
ter delavcev domov upoko-
jencev in zdravihšč. Po uvo-
du direktorja Zavoda za soci-
alno medicino in higieno Ce-
lje Andreja Planinška so
udeleženci obširno sprego-
vorili o realitetni terapiji,
predvsem o stresu in posle-
dicah. Pogovor, v katerem so
lahko udeleženci v neke vr-
ste socialnem laboratoriju
sproti preverjali nova zna-
nja, sta vodila psiholog Leon
Lojk in psihiatrinja Daija
Boben-Bardutzky.
MBP
10. STRAN - 4. APRIL 1991
NAŠI KRAJI IN LJ
Septembra v vrtec
Vpis novincev bo med 10. In 20. aprilom
Med 10. in 20. aprilom bo-
do v vseh treh celjskih vrt-
cih vpisovali novince, ki
bodo v organizirano dnevno
varstvo oziroma v vzgojne
programe vključeni s 1. sep-
tembrom. Gre za takoime-
novani predhodni vpis, ki
ga v vrtcih izvajajo zaradi
organizacijskih priprav in
razporeditve otrok po posa-
meznih enotah.
Trenutno je najbolj zase-
deni celjski vrtec Tončke Če-
čeve, ki ima svoje enote v na-
seljih z mlajšim prebival-
stvom, malčke pa bodo
v tem vrtcu vpisovali dnev-
no med 7. in 15. uro, ob sre-
dah pa do 17. ure, v enotah
Center. Vojnik, Hudinja in
Mariborska. Precej več pro-
stora, s tem pa tudi možnosti
za izvajanje vzgojnih progra-
mov v celoti v dopoldan-
Rejnine
v šmarski občini bi trenut-
no potrebovali rejniške dru-
žine za 9 zdravih otrok. V ob-
činskem Centru za socialno
delo ugotavljajo, da so starej-
še rejnice zasedene, mlajše
pa se še ne odločajo. V 36
družinah je bilo konec leta
52 otrok in nagrada za rejni-
co znaša 1537 dinarjev. Za
otroka je rejniška družina
prejela še od 2644 do 3966
dinarjev rejnine, odvisno od
otroka.
BJ
skem času, pa imajo v vrtcih
Anice Černejeve in Zarja.
V obeh vrtcih bodo novince
vpisovali med 6. in 15. uro,
ob sredah pa do 17. ure,
v enoti Kaj uho va 5 (VVO
Anice Černejeve) in Zagaj-
škova 8 (VVO Zarja).
Ob vpisu novincev v redno
9-urno dnevno varstvo ponu-
jajo celjski vrtci tudi 3 oziro-
ma 5-urne vzgojne programe
in celoletno pripravo na šolo,
za otroke, ki varstva ne po-
trebujejo. Vodja odbora za
povezovanje oziroma uskla-
jevanje dela med celjskimi
vrtci Ana Četkovič-Vodov-
nik, pravi, da seje zanimanje
med starši za vzgojne pro-
grame v zadnjem času precej
povečalo, v te programe pa
vključujejo svoje malčke tu-
di starši, ki ostajajo začasno
brez zaposlitve. Skrajšane-
mu bivanju otrok v vrtcu pa
je prilagojena tudi cena ozi-
roma prispevek, ki ga me-
sečno plačujejo starši. Naj-
višji prispevek staršev za 9-
urno dnevno varstvo otrok
med drugim in sedmim le-
tom znaša 1.556 dinarjev, za
5-urni program 889 dinarjev
in za 3-urni program 399 di-
narjev. V ta prispevek je za-
jeta tudi prehrana otrok,
v vrtcu pa pravijo, da starši,
ki plačujejo najvišje prispev-
ke, krijejo le 58 odstotkov
dejanske ekonomske cene.
Sicer pa se prispevki staršev
izračunavajo glede na do-
hodke družinskih članov
v preteklem letu, najnižji pri-
spevek pa znaša 35 odstot-^
kov dohodka na družinskega
člana.
V vseh treh celjskih vrtcih
bodo po predhodnem vpisu
novincev med 10. in 20. apri-
lom predvidoma v začetku
junija pripravili roditeljske
sestanke za starše. Na teh se-
stankih pa bodo starše sez-
nanili z razporeditvijo otrok
po posameznih enotah (upo-
števajoč želje staršev) ter
s tem, kako otroka kar naj-
manj boleče pripraviti na
prehod v vrtec.
IVANA STAMEJČIČ
V celjskih vrtcih je delov-
ni čas razporejen med 5. in
20. uro, odvisno od želja in
potreb staršev pa malčke
vključijo v tiste enote, kjer
imajo za starše najugodnej-
ši delovni čas.
V celjski občini je še ved-
no približno 60 odstotkov
predšolskih otrok vključe-
nih v organizirano dnevno
varstvo oziroma v vzgojne
programe vrtcev. To je ne-
koliko boljše od republiške-
ga povprečja, čeprav se de-
jansko število otrok v vrt-
cih zmanjšuje sorazmerno
z upadanjem rojstev v ob-
čini.
Uspešna
očiščevalna
akcija
Konec marca so v Celj^
čeli z redno spomladaJ
očiščevalno akcijo po tJ
meznih krajevnih ski^
stih. Tako so v kraj^
skupnosti Aljažev hrib oj
vili 18 odvozov odpadi
v Pod Gradom 23, Štorah
dem in Teharjah osem.
tem so opravili še v Lj^
enajst odvozov ter nek^
vozov v ostalih krajec
skupnostih. Vse odpadke
zvozili na ustrezno depoJ
kjer so jih poskušali sor^
na uporabne in neuporabi
Uporabnih odpadkov to^i
ni bilo, ker je bila večina n
čena v lanski poplavi.
vodja Komunale Celje, |
Javne naprave Anton H^
šek je povedal, da ob aki
najbolj redno skrbijo za^
voz odpadkov v krajevj
skupnostih Dolgo polje, V(
nik in Šmartno v Rožni dj
ni.	]
Z akcijo bodo nadalje^i
in zaključili aprila. Do'
aprila bodo ustrezni koi^
nerji postavljeni v KS Trtij
Ije in Ljubečna, od 5. dd
aprila pa v Vojniku in Stnj
cu. Zaključek akcije boj
aprila. Anton Humšekjej
vedal, da dobivajo prošnje
postavitev kontejneijj
v krajih, ki časovno še ni
zajeti v akciji, to pa jitn u)
dijo takoj, ko imajo na vo
proste kontejnerje. Akcijc
treba izkoristiti za temelj
očiščenje nepotrebne nan
ke, saj mora biti mesto čis
ko bomo med drugim sprt
li tudi mnoge goste iz vst
sveta med svetovnim slovi
skim kongresom, ki bo ti
v Celju.	T. VRA]
Kal bo s celjsko tržnico?
S prih^ajočo pomladjo je
tudi celjska tržnica bolje
založena, kot v mrtvih zim-
skih dneh. Tudi med ted-
nom so stojnice polne zele-
njave, ki jo na prodaj prina-
šajo prodajalke iz bližnjih
krajev Celja, zlasti Trno-
velj, Prožinske vasi, Šent-
jurja in Šmartnega v Rožni
dolini. Nastopili bodo dne-
vi, ko bo na celjski tržnici
tudi po 100 do 120 prodajal-
cev, to pa pomeni, da bo
gneča in pregled med pro-
dajnimi pridelki slab. Ved-
no manj je ob tržnici tudi
prostora za dovoze in ostali
promet, talio da ob konicah
prihaja do neprijetne gneče,
ki vzbuja mnogokrat med
obiskovalci in prodajalci
slabo voljo.
Velikokrat smo že pisali,
da je takšna celjska tržnica,
kot je sedaj, premajhna za
potrebe mesta z okolico. Ni-
ma ustreznih prodajnih po-
vršin, skladišč in parkirnih
prostorov. Vse je podrejeno
improvizaciji, ki pa ni vedno
dobra. Prodajalci z juga na-
polnijo stojnice v zgodnjih
•
jutranjih urah, kasneje pa
manjkajočo robo lahko do-
stavljajo samo še na vozičkih
ali v košarah. Ostala roba pa
je spravljena v neustreznih
tovornjakih na parkirnih
prostorih in zato ni čudno,
da pride do hitrih okvar, saj
gre za hitro pokvarljive pri-
delke. Tržnica je zaradi tega,
ker so dobivali prednost vsi
ostali ob njej, zdaj stisnjena
oaza, ki nima nobenih mož-
nosti za širjenje in boljše de-
lovne pogoje. Vse, kar bodo
na njej letos naredili je to, da
so prepleskali stojnice in
uredili sanitarije, ki so zdaj
izključno namenjene proda-
jalcem, ni pa to več javno
stranišče, kot je bilo nekoč.
Obeta se manjši prostor, ko
bodo pospravili lesene de-
lavnice Ingrada, vendar to
ne bo bistveno uplivalo na
razširitev.
Sedanjo tržnico so zgradili
leta 1960 in je bila takrat med
sodobnejšimi, poleg tega pa
je tudi odgovarjala takrat-
nim potrebam. Danes pa jo
je povozil čas! Odgovorni, ki
zanjo skrbijo, so ji posvečali
premalo pozornosti in zato
ni čudno, da je tudi prišlo do
nemogoče situacije. Obstoja-
jo sicer načrtu za novo tržni-
co, vendar to so samo načrti.
Govorili so tudi o nekakšnih
satelitskih tržnicah po večjih
naseljih (npr. Nova vas. Dol-
go polje. Otok, Hudinja in še
kje) pa se nismo mogli dogo-
voriti, kdo jih bo imel: zaseb-
niki ali družbeni sektor. Zla-
sti je »grozil« slednji, ki pa ni
nič naredil, tako da so ome-
njena naselja zdaj brez tržnic
in odvisna od centralne ter
prodaje zelenjave in sadja
v trgovinah.
Zdaj obstoja tudi predlog,
da bi sedanjo tržnico kupil
nekdo, ki ima vehko denaija
in jo uredil po svojem okusu.
Kdo bo takšen magnat, ne ve
nihče.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Nov prospekt Žalca
»Kar priznajmo, da je Sa-
vinjska - moja dolina, da tod
živimo prijazni in pridni lju-
dje, ki s svojimi rokami
ustvarjamo marsikaj in veli-
ko posebnega. Popotniki se
radi ustavljajo pri nas in še
pogosteje bi se, če bi jim zna-
li svetovati, kam naj se obr-
nejo za obisk turističnih po-
sebnosti, kje bodo kaj dobre-
ga pojedli ter morda opravili
kakšen dober nakup. V doli-
ni zelenega zlata zato potre-
bujemo nov prospekt, vod-
nik, ki ne le da bo pričaral
vse našteto, temveč bo pri-
pravil zadovoljstvo našim
gostom in še bolj nam, ki
moramo od turizma tudi kaj
imeti.«
Tako so zapisali avtorji
idejnih zamisli pri uredni-
štvu občinskega glasila Sa-
vinjčan iz Žalca ob koncu
lanskega leta, ko so pristopi-
li k projektu novega pro-
spekta občine. Danes je pro-
spekt zunaj. Z malenkostno
zamudo, vendar še vedno
pravšnji čas, da ujamejo bliž-
njo turistično sezono. Gre za
16 stranski prospekt, v kate-
rem je preko 80 barvnih foto-
grafij, ki prikazujejo po-
membne turistične objekte
posameznih krajev, kulturne
in zgodovinske pomnike, tu-
ristične prireditve, naravne
lepote in komercialne pos-
netke nekaterih uspešnih
gostišč in trgovskih objek-
tov. Prospekt je izšel v na-
kladi 50 tisoč izvodov. Avtor-
ji odličnih posnetkov so: Bo-
ris Skalin, Milan Žolnir in
Edi Masnec.
Promocija prospekta s pri-
kazom diapozitivov bo v sre-
do, 10. aprila, ob 12. uri v ga-
leriji Dober dan v Šempetru.
EM
Tržanov kruh, brez katerega ni turistične prireditve
v Savinjski dolini. Tudi takšen posnetek najdemo v pro-
spektu Savinjska - moja dolina. p^to: EDI MASNEC
Stiska duši delo
Ob ustanovitvi Centra za
varstvo in delo Golovec le-
ta 1983 je bilo v dnevno in
domsko varstvo vključenih
38 varovancev, konec lan-
skega leta se je število po-
večalo že na 79, v letu 1995
pa po podatkih o težjih pri-
zadetostih v Centru priča-
kujejo že 115 varovancev.
Glede na naraščajoče števi-
lo varovancev je za nadalj-
nji razvoj Centra predpogoj
rešitev prostorske proble-
matike, na katero na Golov-
cu opozarjajo že nekaj časa.
Prostorske težave v Cen-
tru za varstvo in delo posta-
jajo v zadnjem času že nevz-
držne, varovanci se stiskajo
v spalnicah, kjer ležijo na
nadstropnih pogradih, de-
lavnice so urejene v zasilnih
prostorih... (Center za var-
stvo in delo Golovec je celj-
ski izvršni svet na te težave
opozoril že lanskega juli
ko so rešitev videli v pove!
vanju in sodelovanju va
občin, ki imajo v Ceni
vključene svoje varovan«
Gre za občine celjskega o
močja, katerih predstavni
naj bi se do konca aprila s
stali na območnem posvet
Govorili pa naj bi o nada
njem financiranju skupil
ustanov.
Za reševanje prostori
problematike so imeli !
pred časom v Centru v a
slih izgradnjo prizidka, kil
bi bil glede na trenutne m
terialne zmožnosti predrl
Zato zdaj v Centru predlaj
jo nakup sosednje stau
vanjske hiše, kjer bi ured
bivalno enoto za svoje va
vance. Takšen način reše
nja prostorske problemat
je tudi v skladu s svetovni
trendi dela in varstva s pri
detimi osebami, v kar sO|
tudi ustanavljanje disloci?
ne enote Centra v Žalcu. ^
Celjski izvršni svet podP'
ra razvojne usmeritve Cent^
za varstvo in delo Golovj
ter meni, da je potrebno
nar za reševanje prostorsl|
problematike zagotavljati j
proračunov celjske in vs^
sosednjih občin, ki im^
v Centru svoje varovane*
Prav tako podpirajo usta^J
vitev dislocirane enO'
v Žalcu.	.J
IVANA STAMEJCl'
Konec marca se je v C«
tru na Golovcu izteia
ukrep družbenega varstvi
Izvršni svet je najprej S
meraval predlagati podal
šanje ukrepa zaradi nen
klajenosti aktov Centi
z novo zakonodajo, ki do ti
krat še ni bila sprejet
Skupščini pa je po sprd
mu zakona o zavodih pr«
lagal, da Ano Junger imen
je za vršilko dolžnosti <
rektorice, medtem ko ]
daljšanje ukrepa ni potr<
no. Skupščina je tald
predlog sprejela.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
OBMOČNA ENOTA CELJE
Želite zavarovati sebe in svoje premoženje?
Storite to v času sejma IDEJA '91. ZAVAROVALNICA
TRIGLAV vam nudi poseben sejemski popust, in sicer:
-	10% popust pri zavarovanju avtomobilskega kaska,
-	20% popust pri požarnem in stanovanjskem zavarovanju,
-	pri sklenitvi novega življenjskega zavarovanja pa vam podarimo
prvo mesečno premijo.
Izkoristite ugodno priložnost in nas obiščite na
razstavnem prostoru 1-11, hala D,
od 9. do 12. aprila 1991 na Golovcu.
KERŽIVLJENJEPOTREBUJE VARNOST
,il OGLASI - INFORMACIJE
4. APRIL 1991 - STRAN 11
Novi delčki v turistični podobi
v	Savinjski dolini, še pose-
 pa v Logarski dolini, se vse bolj
vedajo, da brez sodelovanja doma-
ne bo pravega razvoja turizma.
Q kmečkem turizmu in dopolnilnem
jelu na kmetijah je bilo mnogo pove-
^anega predvsem lani junija na posve-
vanjih ob sejmu domače in umetne
'ufti v Slovenj Gradcu, strokovna
Imetijska služba pri gospodarski
hornici Slovenije in Slovenska kmeč-
ka zveza pa sta pripravili program do-
polnilnega dela na kmetijah, kamor se
•ključuje tudi aktiven oddih.
^ j^ovinotehna, ki ima v Logarski doh-
ni svoj dom Palenk, je izdelala zanimi-
ve načrte za razvoj turizma v tem pre-
delu. Ker je bilo kot ena izmed dopol-
nilnih dejavnosti omenjeno ročno tka-
nje, so v februarju in marcu pripravili
tečaj za kmečke gospodinje in žene
v solčavskem kotu. Vodila sta ga Ivo
in Dana Marine, tudi avtorja knjige
Sodobno ročno tkanje. Oblikovali sta
ga tudi dve učiteljici iz Solčave, sol-
čavski osnovni šoli pa je Kovinotehna
podarila ročne statve, tako da bosta
učiteljici svoje znanje prenašali tudi
na učence.
V Kovinotehni načrtujejo, da bodo
hotel Palenk že v začetku maja obiska-
h prvi gostje iz tujine, domačini pa bi
naj poskrbeh, da bo njihov dopust bolj
pester. Turiste bodo popeljali na izlete
na turistične kmetije v Matkov in Ro-
banov kot ter pod Olševo, gostje pa naj
bi pomagali tudi pri kmečkih delih.
Na Solčavskem in v Logarski dolini
je poleg naravnih lepot še marsikaj,
kar je vredno ogleda, in domačini naj
bi obiskovalce na vse to opozarjali.
Turizmu v mozirski občini se torej
obetajo boljši časi in tudi drobne stva-
ri lahko prispevajo pomemben delež
h kakovosti in raznohkosti turistične
ponudbe.
I. M.
»Kal veš o
alkoholizmu?«
v laški občini bodo
v počastitev mednarod-
nega dneva Rdečega kri-
ža v maju pr^ravili ob-
činsko kviz tekmovanje
na temo »Kaj veš o alko-
holizmu?«. Tekmovale
bodo lahko ekipe, ki bo-
do na šolskih tekmova-
njih pokazale največ zna-
nja. Najboljša ekipa bo
javno pohvaljena in na-
grajena z enotedenskim
letovanjem na morju, za
druge nagrajence pa so
pripravili žepne računal-
nike in praktična darila.
Občinska organizacija
Rdečega križa iz Laškega,
ki tekmovanje razpisuje,
sprejema prijave do 15.
aprila, udeležijo pa se ga
lahko sedmo - in osmo-
šolci. S tekmovanjem že-
lijo v laškem Rdečem kri-
žu vzbuditi pri mladih
večjo pozornost do vseh
oblik zasvojenosti.
BJ
Gasilci obljubljajo kazni
v občinski gasilski zvezi Laško. pripravljajo seznam
stroškov po katerem bodo kaznovali vse tiste, ki pri spo-
mladanskem in drugem požiganju razne navlake ne bodo
spoštovali pravil in bodo iz malomarnosti povzročili požar.
Taki požari ponavadi res povzročijo le manjšo materialno
škodo in je zanje predvidena mandatna kazen, 500 din,
zato pa so mnogo večji stroški gasilcev, ki pridejo na
pomoč. Amortizacija gasilskega vozila, gorivo in izpadle
delovne ure prostovoljnih gasilcev, vse to stane, in po
novem naj bi vsak, ki bo zaradi nespametnosti zanetil
požar, to tudi dodatno plačal. Rudi Cestnik pravi, da želijo
s tem disciplinirati ljudi, saj zlasti v spomladanskem času
kurijo odvečno navlako po travnikih in ob robovih goz-
dov, kjer veter in nestrokovno ravnanje kaj lahko povzro-
čita. da se ogenj razplamti.
V današnjem času, ko se moramo vsi tržno obnašati, so
se zato odločili tudi laški gasilci, dobro pa bi bilo, da bi jim
sledili tudi drugi. Morda bo njihov sklep vendarle opozo-
rilo vsem, ki kuri^jo, da bodo to opravljali strokovno ali pa
na pomoč povabili za to usposobljene ljudi. T. VRABL
Gimnazijci
se povezujejo
Prenova šolskega siste-
ma, sprememba odnosov na
šoli, sodelovanje na kultur-
nem, športnem, raziskoval-
nem in drugih področjih so
temeljne smernice delova-
nja v začetku marca usta-
novljene Organizacije gim-
nazijcev Slovenije.
Pobuda za njeno ustanovi-
tev je bila dana že v lanskem
novembru v Kopru na po-
svetu »Gimnazija danes-ju-
tri«, še zadnje ustanovne for-
malnosti pa so bile končane
1. marca letos v Mariboru,
kjer je bila prva redna seja
skupščine. Sprejeli so statut
organizacije, katere predsed-
nica je postala Tadeja Mer-
kač, gimnazijska iz Raven na
Koroškem, v odboru pa je
tudi predstavnica Gimnazije
Celje Hermina Kadilnik
»V organizacijo slovenskih
gimnazijcev se prostovoljno
vključujejo organizacije dija-
kov srednjih šol, ki izvajajo
gimnazijski program. Njen
namen je predvsem reševa-
nje problemov, ki so dobro
znani vsem srednješolcem.
Tako si bomo prizadevali za
mednarodno priznanje ma-
ture, za izboljšanje šolskih
programov, prav tako mate-
rialne opremljenosti šol, za
primernost višin štipendij,
za sprostitev odnosa profe-
sor-dijak, itd,« je povedala
Hermina Kadilnik.
»Seveda pa je naš namen
tudi povezovanje šol na raz-
nih področjih. Tako sta v pri-
pravi že športno srečanje
gimnazij, ali kot naj bi se
imenovalo, Gimnazijada, ki
bo 24. maja v Kranju ter tek-
movanje gledaliških skupin
posameznih gimnazij Slove-
nije.«
Kot že rečeno, je k temu
programu pristopila že Gim-
nazija Celje, medtem ko
Gimnazija Celje-Center in
Srednja tehniška šola dose-
daj še nista pokazah priprav-
ljenosti za sodelovanje.
ANDREJA TERČEK
felenjčani pa so človekoljubni
Velenjski Rdeči križ je po re-
publiških podatkih po številu
krvodajalskih akcij na prvem
mestu v Sloveniji, občani Vele-
nja pa darujejo življenjsko te-
kočino za potrebe republike,
celjske in slovenjegraške bol-
nišnice. V tem mesecu prireja-
jo v velenjski občini za potrebe
republiškega zavoda krvoda-
jalske akcije 24., 25., 26., ter 29.
m 30. aprila. V republiškem
Rdečem križu se bojijo zadnja
dva dni pred prvomajskimi
prazniki za slabšo udeležbo,
saj je takrat zaradi večjega šte-
vila prometnih nesreč še več
potreb po sveži krvi, pravijo.
Velenjske akcije so v tem me-
secu na celjskem območju edi-
ie za republiške potrebe.
v maju pa bo v Velenju spet
republiška krvodajalska akci-
ja, ki jo imenujejo Most huma-
nosti.
BJ
Prijavljenih deset oktetov
Za deseto, jubilejno srečarije malih vokalnih skupin, ki bo
v soboto, 6. aprila v Vojniku, se je organizatorju KUD
France Prešeren prijavilo devet skupin: Cevovod iz Lenarta,
'^Koroški oktet z Raven na Koroškem, Ajda iz Slovenj
'Gradca, Podoglaiji z Lopate, Flamingo in Rudarski oktet iz
Velenja, kvintet z Dobrne, Kompole, Ingrad iz Rogaške
Slatine in domači mešani oktet Lokvanj, ki slavi deset let
obstoja in je bil tudi pobudnik za tovrstno srečanje. Pokro-
vitelj je zveza kulturnih organizacij Celje. Prireditev se bo
začela ob 19.uri v vojniškem kulturnem domu.
TV
Učenje po novem
Osnovnošolci zaključnega razreda in knjižničarskega krožka na OŠ Vransko so zaključili
^nimiv projekt, ki so mu dah naslov »Mozart - kdo je to?« Gre za obliko raziskovalnega
^^enja, kjer učenci naloge in probleme rešujejo samostojno pri vseh predmetih. Čudežen
r^ček, kot so imenovali Mozarta, jim je bil pravšen iziv za novo metodo učenja, kije v svetu
^^ utečena, Vranski primer pa naj bi bil eden od modelov učenja pri nas. Tako so, na primer,
predmetu zgodovine razskovali zgodovino Mozartove dobe, pri biologiji dednost in
f^ornen rodovnika ter naravoslovce tega obdobja, pri zemljepisu so raziskovali Mozartova
t^otovanja, hkovni pouk so oblikovali v opremo razstave... Ob tem so pripravili tudi
^^enarij za film o Mozartu ter ga tudi posneli, izdali so posebno glasilo in pripravili razstavo,
yse skupaj pa so prikazali na kulturnem dnevu, katerega se je udeležilo vehko krajanov,
Nižničark in pedagoških delavcev iz 17. občin. Na shki: ekipa igranega filma o Mozartu se
'^'"edstavi
EDI MASNEC
Fejst delat pa mal jest!
Na 1. aprila, to ni šala, je do-
polnila 99 let Marija Lubeco iz
Celja, kije dolgo živela na Bab-
nem v Medlogu, potem pa jo je
poplava pregnala iz majhne hi-
šice in vrata svojega tudi male-
ga doma na Škvarčevi 10 v Ce-
lju ji je odprl skrbnik Avgust
Skoflek. V krajevni skupnosti
so se na svojo najstarejšo kra-
janko (po vsej verjetnosti pa je
tudi n^starejša Celjanka)
spomnili s cvetjem in darilom.
Marija, ki večinoma leži, a je
še zdravega duha, ni mogla
skriti solz sreče in preseneče-
nja. »Da ste se me spomnili?«
je na glas spraševala in vila ro-
ke, ki jih je zgubal čas. »Saj bi
vstala«, se je opravičevala, ker
smo jo našli v postelji, »pa mi
je poplava odnesla palico.«
V krajevni skupnosti, kjer tudi
sicer lepo skrbijo za pomoč
Mariji, se bodo ob priložnosti
spomnili še na palico, ki bo
Mariji pomagala pri hoji.
Potem je pripovedovala
o svojem življenju, ki je minilo
kot bhsk in kot bi trenil, je od-
govorila na vprašanje, kakšen
je recept za dolgo življenje:
»Fejst delat in mal'jest!« Bo že
držalo! Pa na zdravje in na sto-
ta leta, Marija Lubeco!
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Priznanja
učiteljem
v Žalcu je bila v petek krgjša
slovesnost na kateri sta pred-
sednica sveta VIO Žalec Erika
Oset in direktor Janez Meglič
podehla priznanja učiteljem in
vzogiteljem za leto 1990. Preje-
h so jih Miljana Avsec, Ivica
Čretnik, Breda Glavnik, Mar-
git Juteršek, Anica Kralj, Irena
Kralj, Vera Kobal, Stanka Ku-
pošar, Jožica Kuder, prof. Ma-
rinka Marovt, Nevenka Pader,
prof Januša Rasievvicz, Marija
Satler, Breda Šip, Breda Veli-
govšek, Olga Vek ter zunanji
sodelavci Franc Ježovnik, An-
ka Krčmar in Rafko Končina.
Predsednik IS Boris Kranjc pa
je Julki Kučer podelil zlati
znak občine Žalec.	T. T.
Konferenca
zveze DPM Žalec
v Žalcu je bila pred dnevi
letna konferenca Občinske
zveze društev prijateljev mla-
dine Žalec.
O delu je poročala predsed-
nica zveze Irena Pražnikar, ki
je tudi povdarila, da so rezulta-
ti dobri. Aktivnosti so zajema-
le predšolsko in šolsko mladi-
no, ki je doživljala veliko lepe-
ga na letovanju, na izletih, na
športnih tekmovanjih, poho-
dih, srečanjih, ob obdaritvi
dedka Mraza, novoletnih praz-
novanjih, ob pustnem času in
številnih drugih priložnostih.
Pozabiti ne gre tudi bralne
značke, ki vključuje veliko šo-
loobveznih otrok in so edini
v Sloveniji, ki vključujejo
predšolske otroke. Na skupšči-
ni je bilo tudi veliko govora
o deprofesionalizaciji sekretar-
skega mesta, ki bi se naj prene-
slo v občinsko upravo. Na kon-
ferenci so za novo predsednico
izbrah Bredo Vrstovšek. T. T.
V Pekel in
nekropolo
Turistično društvo iz Šem-
petra je odprlo jamo Pekel in
i Rimsko nekropolo. Naravne
lepote podzemskega sveta
jame Pekel si je mogoče
ogledati dnevno med 8. in 20.
uro, znamenite rimske na-
grobnike v Rimski nekropoli
pa od 8. do 12. in od 14. do 18.
ure. Ogled jame Pekel stane
odrasle 50 dinarjev in otroke
30, za Rimsko nekropolo pa
odrasli 25 in otroci 10 dinar-
jev. Skupinam ponujajo za
ogled obeh privlačnih turi-
stičnih točk popuste. BJ
Ivo Brenčič
v SPOMIN
Bogato, ustvarjalno živ-
ljenje 69-letnega Celjana,
Iva Brenčiča, magistra
ekonomskih znanosti, se
je izteklo.
Pokojni Ivo Brenčič se
je rodil na Ptuju, v druži-
ni, ki je bila močna go-
spodarska opora sloven-
stva. Po končani trgovski
akademiji je bil z družino
med vojno izseljen na Hr-
vaško. Po vojni se je za-
poslil v tovarni v Kidriče-
vem, ob delu končal eko-
nomsko fakulteto, pozne-
je pa na mariborski uni-
verzi opravil magisterij iz
ekonomskih znanosti.
V celjskem gospodarstvu
smo ga srečevali po letu
1956, naprej v Kovino-
tehni in nato kot komer-
cialnega direktorja Ema,
kjer je pripomogel k uve-
ljavitvi tovarne na tujem
tržišču. Nato se je po
dveh letih dela v ljubljan-
ski Elektrotehni vrnil
v Celje, v Zlatarno, in ji
pomagal utreti pot na tr-
žišča Bližnjega in Daljne-
ga vzhoda. Med njegovim
desetletnim vodenjem
celjske Tkanine je ta vele-
trgovina, z novimi nalož-
bami, doživela preporod.
Bil je izreden analitik in
prodoren ekonomist, kije
obvladal kar štiri svetov-
ne jezike in je bil tudi
sodni prevajalec.
Po odhodu v pokoj ni
miroval ter je bil stečajni
upravitelj v štorski tovar-
ni traktorjev, v Lik Savi-
nja ter gospodarski sveto-
valec številnih delovnih
organizacij. V zasebnem
življenju je bil skromen,
prijatelj neokrnjene nara-
ve, ljubitelj cvetja, glasbe,
vrtičkar in navdušen lo-
vec. Med tridesetletnim
bivanjem na Dolgem po-
lju je v krajevni skupno-
sti pomagal zlasti na po-
dročju ekonomike.
Povsod se ga bomo
spominjali s hvalež-
nostjo.
JAKA MAJCEN
12. STRAN - 4. APRIL 1991

2. spomladanski ulični tele
Atletsko društvo Kladivar pod pokro-
viteljstvom Novep tednika in Radia Ce-
lje v petek 12. aprila pripravlja 2. spomla-
danski ulični tek.
Start in cilj teka bosta na trgu V. kongre-
sa. proga pa bo speljana naprej preko Trga
Svobode, po Savinjskem nabrežju, Slom-
škovem in Tomšičevem trgu, naprej po
Prešernovi ulici in se zaključila na Trgu V.
kongresa.
Pravico nastopa ima neomejeno število
občanov, članov atletskih klubov in orga-
nizacij. Tek bo v dveh tekmovalnih katego-
rijah: ob 18.04 bodo rekreativci in rekre-
ativke nastopili na 2000 metrov, ob 18.15 pa
člani na 5000 metrov. Prvi trije.tekmovalci
oziroma tekmovalke v kategoriji rekreativ-
cev prejmejo praktične nagrade, v katego-
riji članov pa bodo denarne nagrade: za 1.
mesto 7000 din, za 2. 5000, za 3. 4000, za 4.
3000 in za 5. 1000 din. Za posebej vabljene
tekmovalce znaša štartnina za nastop 3000
din. Garderobe za udeležence uličnega te-
ka bodo na 3. osnovni šoli v Vodnikovi
ulici.
Prijave sprejema Atletsko društvo Kladi-
var, Moše Pijade 24 a, Celje, do torka, 9.
aprila ali na dan tekmovanja do 16. ure.
Posamezniki in šole se prijavijo s pravilno
izpolnjenim kartonom, ki naj vsebuje ime
in priimek tekmovalca(ke), letnico rojstva,
razred in naziv šole. Kartone lahko dvigne-
te v pisprni društva vsak dan od 9. do 14.
ure ali na dan tekmovanja 30 minut pred
štartom posamezne discipline.
Tek bo prirejen tudi za osnovne in sred-
nje šole, fantje in dekleta pa se bodo pome-
rili na 1000 metrov dolgi progi, s startom
pionirjev 5. in 6. razreda ob 17. uri do teka
3. letnika mladink ob 17.56 uri, prav tako
12. aprila.
Na tekmovanju lahko nastopi neomeje-
no število učencev, ki niso starejši od 15 let
(letnik 1976 in mlajši) pri osnovnih šolah in
do 20 let (letnik 1971 in mlajši) pri srednjih
šolah.
Tekma sezone
Točki s Partizanom že ilovoU za prvo mesto
Rokometaši Celja Pivovar-
ne Laško se bodo v soboto ob
19. uri v dvorani Golovec po-
merili z ekipo bjelovarskega
Partizana, še edinega tekme-
ca za osvojitev prvega mesta
v 2. zvezni ligi zahod oziroma
pravice za sodelovanje na
kvalifikacijah za 1. zvezno
ligo.
V petek so sklicali tiskovno
konferenco, na kateri so po-
udarili, da je njihov cilj jasen.
Torej borba za prvo mesto in
s tem sodelovanje v enotni ju-
goslovanski ligi ali podobni
inačici, ki bi vsebovala najbolj-
še klube. V slovenski prostor
se ne kanijo zapirati, saj tre-
nutno ne nudi kakovostne rav-
ni, ki si jo želijo. Po sedmih
letih drugoligaškega statusa so
po zaslugi novega pokrovitelja
klub organizacijsko utrdili in
menijo, da bodo ob pomoči iz
občinstva že v soboto upraviči-
li zaupanje obeh. S prebojem
v elitni rang tekmovanja bi de-
lo še bolj optimistično zastavi-
li. Obetajo se jim novi klubski
prostori, poskrbeti mislijo za
nov avtopark, v fazi priprave
pa je že tudi novo podjetje Ro-
komet Celje. Zavedajo se na-
mreč, da sponzor ne more za-
gotoviti vseh sredstev in zato
ne mislijo sedeti križem rok
v že tako tegobnih časih naše-
ga gospodarstva. Še vnaprej
bodo vzgajali lastne igralce in
treneije.
»Imeli smo sVoje napake in
upamo, da smo se dosti naučili
od njih. Sedaj je na naši naj-
slabše obiskani tekmi več gle-
dalcev kot na najbolje obiska-
nih pri drugih športih v Celju.
Zagotovo bi med prvoligaši bi-
li med prvimi tremi glede ob-
činstva.«
V soboto se nam torej obeta
mali rokometni praznik. Začel
se bo z dvema predtekmama
že ob 15 uri. Med polčasom naj
bi nastopili člani akrobatskega
kluba Mont Kozje, kupili pa
boste lahko spominke, ki pred-
stavljajo novo maskoto kluba
Kozoroga. Komu pa bo šport-
na sreča bolj naklonjena, do-
mačim Razgorju, Pungartni-
ku, Ivandiji ali gostujočim
igralcem na čelu z bivšima re-
prezentantoma Jurino in Obra-
nom, pa je najbolje, da se pre-
pričate sami. DEAN ŠUSTER
Zivko na Prvinah
Letošnjo prvo množično
tekaško preizkušnjo v Slo-
veniji je dobil Romeo Živko
med moškimi in Veronika
Bohinc med ženskami.
Občina Zagorje je bila or-
ganizator prvega gorskega
teka, ki je vodil od Zagorja,
skozi Kotredež, Jesenovo in
Čemšenik na Prvine pod
Čemšeniško planino. Proga
je bila dolga 13,7 km, s štar-
tom na 270 m, in ciljem na
780 m nadmorske višine.
Rezultati: Moški A: Petrin
(AK Rudar Trbovlje) 59,43,
Hočevar (Ljubljana) 1.04,20,
Pšeničnik (Lj.) 1.06,09, mo-
ški B: Živko (AK Trbovlje)
49,38, Grabar (AK Ptuj)
51,48, Ivšek (AK Velenje)
53,04; moški C: Lah (EMO
Celje) 56,34, Kalan (TO
Kranj) 57,54, Erjavec (LB
Ljubljana) 58,40, moški Č:
Kirn (Hrastnik) 56,29. Sedu-
šak (Kamnik) 59,27, Skubic
(Zagorje) 1.00,57, moški D:
Vencelj (Robi Šentvid)
1.03,20, Stopar (SK Brdo
Ljubljana) 1.05.10, Kvas (AK
Domžale) 1.06.35, moški E:
Ivanetič (Methka) 1.15,20,
Šalamun (Vrhnika) 1.19,29.
Ženske A: Babič - Živko
(Trbovlje), 1.08.10, Juvančič
(Zagorje) 1.14,45), ženske B:
Bohinc (Mesarstvo Krušič
Ljubljana) 1.03,48, Kotar
(Partizan Trbovlje) 1.11,19;
ženske C: Rozman (Partizan/
Kranj), Vencelj (Hobi Šen-
tvid) 1.31,41, Žigon (Ljublja-
na) 1.34,17.
HINKO JERČIČ
Mirko Mejavšek
v SPOMIN
V spoštljivi starosti nas
je nenadoma zapustil
Mirko Mejavšek. Celjski
strelci se mu želimo vsaj
delno oddolžiti s tem za-
pisom, ki ga žal ne more
več prebrati.
Mirko se je rodil leta
1913 v Kamencah pri Ro-
gaški Slatini. Večino svo-
jega razgibanega življenja
je preživel v Celju, kjer je
služboval najprej v EMU,
potem v SDK, nekaj let
pa pri Slovenijaprojektu
v Ljubljani.
Od nekdaj je bil ljubi-
telj športa, s katerim se je
aktivno ukvarjal kot ama-
ter. Bil je smučar, kole-
sar, jadralni pilot, pred-
vsem pa vrhunski strelec
z raznimi športnimi pu-
škami in pištolami. Veli-
kokrat je kot član sloven-
ske strelske reprezentan-
ce nastopal na tekmova-
njih po vsem svetu. Ne-
kajkrat je bil tudi v jugo-
slovanski strelski repre-
zentanci. Osvojil je več
naslovov prvaka Sloveni-
je, enkrat je bil tudi dr-
žavni prvak s pištolo veli-
kega kalibra. Vseskozi je
bil član strelske družine
Celje. Bil je tudi pionir
povojnega letalskega
športa v Celju.
Kot lovec in ribič je bil
tesno povezan z naravo,
ki mu je od nekdaj veliko
pomenila. V Letušu, kjer
je imel čebelnjak, se je
z ljubeznijo posvečal svo-
jim čebelam, rad je opa-
zoval njihovo marljivost,
ki je bila tudi ena izmed
njegovih vrlin.
Mirko nam je bil vzor-
nik, ki smo ga vsi spošto-
vali. Od njega smo se veli-
ko naučili, še zlasti
skromnosti, upornosti,
delavnosti, boja proti kri-
vicam in športnega obna-
šanja. Vemo, da ga bodo
najbolj pogrešali hčerka
JKatja. sin Mirko in žena
Kristjana ter vnuki, kijih
je imel tako rad. Pogreša-
li pa ga bomo tudi vsi
znanci in prijatelji.
TONEJAGER
Letenje je najlepše i
Andre Kiesewetter: Pred poletom sem Imel polne hlače
v Planici sicer nismo doča-
kali poleta čez 200 m, bili pa
smo priča vrhunskemu dosež-
ku - najdaljšemu poletu vseh
časov. Dosegel ga je 21-letni
Nemec Andre Kiesevvetter, ki
je poletel 196 m, a je žal z roko
segel v sneg, zato je njegov
rekord neveljaven.
Andre kljub temu ni kazal
prevelikega razočaranja. Tudi
v nadaljevanju je opravil nekaj
zelo lepih, dolgih poletov.
Njegovo ime je bilo doslej
precej neznano. Leta 1990 je
v Holmenkollnu sicer dosegel
5. mesto na mali skakalnici,
drugače pa nima vidnejših
mednarodnih uvrstitev.
Skakati je začel kot 7-letni
deček, a prvič je letel letos
prav v Planici - in uspel.
Zanimalo nas je, kako se je
počutil pred prvim poletom.
Verjetno je vsakogar strah?
•>Ja, vsakogar je strah. Kdor
pravi, da se ne boji, temu ni
verjeti. Sam sem imel polne
hlače, čisto zares. Sedel sem
zgoraj med drevesi, gledal
v globino in si rekel: Fant,
zdajle moraš pa tjale dol... Bi-
lo mi je prav tesno, najraje bi si
premislil, a bilo je prepozno.«
Zakaj pa vseeno skače?
»Letenje je izziv. Nekje glo-
boko v sebi imamo izzive vsi
radi. Tudi vozniki formule 1,
na primer. Če rečejo, da bodo
peljali tako hitro, kot avto po-
tegne, potem je to prav tako
izziv. Tudi pri nas skakalcih je
podobno, tako na malih kot tu-
di na velikih skakalnicah. Eno-
stavno, moraš se spustiti.«
Sprva sploh ni bil prepričan
o tem, daje tudi letalec, čeprav
je njegova tehnika kot nalašč
za letenje. Izbral je namreč
škarjasti stil kakršnega je prvi
uporabljal Jan Boklev, in za
katerega se je izkazalo, da je
zelo primeren za letenje.
»Na tak način se da krasno
leteti, pa tudi varno je,« pravi
Andre Kiesewetter. »Pri tem
slogu je telo ves čas zelo nape-
to, tako da lahko doseže tisto
pravo lego. Tudi če zapiha ne-
naden veter, se ne bo nič zgo-
dilo. Po moje je ta tehnika lete-
nja varnejša. Res pa je, da je
treba dobiti pravi občutek za
to, koliko smeš odpreti
smučke.«
In kaj najraje počne?
»Ko sem na smučah, rad
smučam. Toda tako na malih
kot tudi na velikih skakalnicah
se dobro počutim.«
Letalnica v Planici se mu zdi
zelo varna, dobro pripravljena,
glede na to, da vreme ni bilo
najbolj naklonjeno priredite-
ljem, in lepa. Naravno okolje je
imenitno, drevesa nekoliko za-
držujejo veter... Kaj pa meni
o čedalje bolj pogosto izraže-
nih željah, da bi skakalci dose-
gli magično mejo 200 m?
Ali je daljava res najvaž-
nejša?
»Daljava v principu ni nekaj
najvažnejšega. Je pač tako, da
ljudje vedno stremijo po ne-
čem novem, rekordnem. Če bi
nekdo dosegel to daljavo, bi
hoteli še več, čeprav je že to
skoraj nemogoče. Ali pa bi vsi
hoteli poleteti vsaj toliko. Res
je, bil sem najbližje tej znamki,
toda če rečem, da bom nasled-
njič poletel tako daleč, potem
je to oslarija. Daljava je odvis-
na od forme, prav tako ni moč
dobro leteti s slabo tehniko a
pa, če si slabo psihično pi
pravljen. To je predvsem ška
Ijivo za zdravje. Če prideš lete
potem moraš biti v formi, to,
prvi pogoj.«
Sezona je končana. Kaj {
sedaj?
»S svojimi nastopi sem zd
zadovoljen. Zdaj v vojsko, nd
pa si bom privoščil pošten d|
pust. V prostem času se boj
posvetil svojim hobijem, to»
glasba,,ples, avtomobilizem ti
ribarjenje. Za drugo leto pa]
želim, da bi na olimpijadi st
na stopničkah.«
GRETA SENl
Osem kegljavk EMO
v finalu
V	Postojni je bilo polfinaln
tekmovanje za republiško ^
samično prvenstvo Sloveniji
Med 48 tekmovalkami so n?
boljši uspeh dosegle celjsk
kegljavke, ki so si priborile ka
8 mest med 24 finalistkami. F
nalni del prvenstva bo v sob(
to in nedeljo v Ljubljani.
Najbo^še izhodišče ima Mir
Grobelnik, kije z novim rekoi
dom kegljišča (481 podrti
kegljev) zmagala z 907 kegtj
v dveh nastopih. Na tretjec
mestu je Ljuba Tkalčič 888. H
trta Sonja Mikac 879, peta Ta
nja Gobec in osma Jožica w
ško 865, ki seje uspešno vrnil
na steze po poškodbi. In me
to peterico lahko iščemo tuc
novo republiško prvakinji
kajti drugouvrščena Ceglaijf
va iz Postojne bo imela v Ljut
Ijani manj možnosti kot na do
mačem kegljišču. V finale 9
se uvrstile še Biserka Petal
854, Marija Ledinek 841, in Sil
va Razlag 827 kegljev.
J.KUZMi
Dvojni program
V	sredo popoldne se obet
prijateljem nogometa dvojn
program na celjski Skalni kle
ti. V polfinalu področnega tek
movanja za jugoslovanski po
kal se bodo ob 15.30 uri pom«
rili najprej mladinci Ingrad
Kladivarja proti Rudarju iz Ve
lenja, ob 17. uri pa bo še sreč«
nje članskih vrst celjskega
grad Kladivana in Steklarja f
Rogaške Slatine.
Smučarski ples
v Žaicu
Ob koncu letošnje smuča''
ske sezone bo SK Gozdnik Z*
lec to soboto pripravil smučaj
ski ples v hotelu Rubin v Ža'
cu. Na tej prireditvi bo za p'^'
igral ansambel Alan Ford. k"'
gost pa bo nastopil Vlado Kr^
-slin. Pripravljajo tudi humorja
stične točke, bogat srečolov jj;
več drugih zanimivih točk,"
bodo popestrile ta ples.
Vzpon žalskih karateistov
Nov veter veje tudi v žalskem karate klubu, ki je pred kratkim praznoval petnajsto
obletnico delovanja. Po nekaj sušnih letih so žalski karateisti zopet začeli dosegati zavid-
ljive uspehe. Napredovanje je sad trdega dela in uspešno izpeljanih strokovnih seminarjev,
na katerih si je deset mojstrov in še nekaj upov pridobivalo dodatno znanje. Pred kratkim
so gostili Dušana Dačiča, vicešampiona sveta v športnih borbah in selektorja jugoslovanske
reprezentance v karateju.
Žalski karateisti so letos pripravili regijsko prvenstvo, nato pa so uspešno nastopili tudi
na republiškem tekmovanju. Branko Cimperman, mojster 1. dan, je zasedel tretje mesto in
si s tem priboril članstvo v reprezentanci Republike Slovenije na jugoslovanskem prven-
stvu, ki bo čez štirinajst dni v Titogradu. Kot ekipa pa so se Žalčani izkazali tudi na zadnjem
turnirju v Velenju, kjer so v polfmalu po točkah izgubili s kasnejšimi finalisti, ekipo iz
Italije.
Na fotografiji so žalski karateisti v družbi z Dušanom Dačičem.	l. B.

4. APRIL 1991 - STRAN 13
PANORAMA
' fjogomet
SL
Tnerad Kladivar - Jadran La-
a 1:0 (0:0), Rudar (V) - Steklar
fn (b O), Medvode - Partizan
imezad 2:1 (0:1).
Lestvica: 1. Slovan 28, 2. Rudar
6. Ingrad Kladivar, 14. Ste-
jjgr 14, 15- Partizan Hmezad 13.
SOL
pravinja - Beltinka 3:3 (2:2).
j-stvica: 1. Beltinka 25, 2. Dravi-
n^točk.
Streljanje
Državno prvenstvo
v Zadru so tekmovali z zrač-
nim orožjem.
Rezultati: članice ekipno: 1.
Qsijek 1103, 2. C. zvezda 1097, 3.
n Poženel Rečica 1096, posa-
mezno: 1. Šekarič (Cz) 485,9 (385),
2 Maček (D. Poženel) 482,4 (383),
3' Slcoko (Osijek) 476,8 (382), mla-
dinke ekipno: 1. Dalmacijace-
nient 1081, 2. 01impya 1064, 5.
0. Poženel 1044, 10. Mrož (Vel)
963, posamezno: 1. Maček (D. Po-
ženel) 373, 2. Toroš (01) 367, člani
eiiipno, pištola: 1. A. Dejovič (Se-
vojno) 1693, 2. Olimpija 1686, 5.
jtrož 1680, posamezno: 1. Kranjc
(Brež) 671,1 (572), 8. Tkalec
(Mrož) 662,9 (569).
pokal Mladost
v Zagrebu je bil tradicionalni
turnir jugoslovanskih mest
z zračno puško za pokal SD Mla-
dost. Zmagala je ekipa članov
Avgust Majerič iz Maribora. Ko-
vinar iz Štor je bil 8. (Franc Hoče-
var 352, Ivan Kočevar 363 in Vili
Ravnikar 373). Celjani so zasedli
9. mesto (Aldo Sluga 354. Jože
Jeram 356 in odlični Branko Ma-
lec 377 krogov, kije osvojil srebr-
no medaljo, za zmagovalcem iz
Beograda je zaostal le 2 kroga.
Za stekleno kapljo
Strelska družina Steklar je
v Hrastniku pripravila tekmova-
nje pionirjev z zračno puško za
pokal »Steklena kaplja«. Nasto-
pilo je 17 ekip iz domala vse Slo-
venije. Zmagali so pioniiji ABC
Pomurka iz Murske Sobote. Do-
bri so bili tudi tekmovalci Jutek-
sa iz Žalca, ki so osvojili 3. mesto
v sestavi Mateja Drstvenšek 168,
Matej Krašovec 169 in Kristijan
Pukm^ster 175 krogov, ki je
med posamezniki osvojil brona-
sto kolajno. Mlada ekipa Celja je
bila 8. v postavi Mitja Zorko 159,
Sergej Mijatovič 166 in Rok Ksot-
na 172.	TONE JAGER
Odbojka
2. ZL: zahod, ženske
Celje - LIK Kočevje 3:0 (8, 9,
9). Lestvica: 1. Pula 26, 6. Celje
12, 10. Poreč 8 točk.
SL: moški
Topolšica - Vizura Celje 3:1 (8,
-3, 8, 11). Lestvica: 1. Granit 36,
Topolšica 30, 9. Vizura 12, 12.
Pomurje 4.
Judo
Mednarodno
prvenstvo Bežigrad
91
Tekmovanje je bilo v soboto
v Ljubljani za pioniije in mladin-
ce. Borilo se je 320 tekmovalcev
iz 26 ekip iz Slovenije, Hrvaške,
Italije in Avstrije. Judo klub Ivo
Reya je na tekmo peljal 11 tek-
movalcev in 7 jih je osvojilo me-
dalje. Rezultati: 1. mesto: do
38 kg: Klemen Ferjan, do 46 kg:
Jernej Petrak, do 71 kg: Uroš
Beltram, 2. mesto: do 55 kg Rok
Košir, do 70 kg Vojin Mlinarevič,
3. mesto: do 46 kg: Milja Lakner
Bevc, do 77 kg Andrej Eisen-
bacher. Ekipno: 1. Murska Sobo-
ta 69 točk, 2. Impol 49 3. Ivo Reya
46, 4. Gorišnica 24 točk.
Konec tedna bo v Mariboru
tekmovanje za Baumgartnerjev
pas. Pretekli teden so na COŠ
Fran Roš zaključili začetniški te-
č£u. položili prvi pas. Ta teden
bodo to opravila še dekleta.
OLGA PETRAK
Košarka
1. B ZL: ženske
Bečej - Kozmetika Afrodita
82:60 (45:26). Lestvica po zad-
njem kolu: 1. Bečej 41, 2. Bosna
41, 3. Apis 36, 4. Kozmetika Afro-
dita 36.
Medobčinska liga
Planina - Jelša 81:99, Šmarje
- Rogla 48:53, Ponikva - Podče-
trtek 67:86, Dren - Rogaška pre-
stavljeno, Kozje prosto. Lestvi-
ca: 1. Ponikva 30, 2. Podčetrtek
28, 3. Kozje 28, 4. Jelša 27 5. Ro-
gla 26, 6. Rogaška 23, 7. Šmarje
21. 8. Planina 19, 9. Dren 19.
Umetnostno
drsanje
v soboto je bilo na Jesenicah
tradicionalno medklubsko pr-
venstvo med celjskimi in jeseni-
škimi umetnostnimi drsalci.
Nastopili so vsi tekmovalci iz
obeh klubov, vključno z naj-
mlajšimi, ki so letos prvič stopi-
li na drsalno ploskev.
Celjski predstavniki so dosegli
lepe rezultate. V skupini D je
med fanti zmagal Sebastjan Me-
ža, drugi je bil Peter Gajšek. Med
dekleti v tej skupini je n^več
znanja pokazala Ana Štefanec, ki
je osvojila 1. mesto. Tretja je bila
Marina Krklec, 4. Polona Kolšek,
5. Ana Vizjak, 7. Maša Šolinc, 8.
Urša Germadnik, 9. Maša Piki,
10. Tina Bovha, 11. Živa Jereb in
13. Katja Beškovnik. Pionirke
skupina C: 1. Nina Kraryc, 3. Po-
lona Pevnik, 7. Anja Bratec. Pi-
oniiji skupina B: 1. Janez Špo-
yar, pionirke: 3. Maša Pfeifer. Pi-
onirke skupina A: 2. Tanja Ru-
tinski. Mladinke: 1. Polona Eber-
linc.
Drsalna sezona se počasi izte-
ka. Celjske drsalce čaka prihod-
nji teden še mednarodno tekmo-
vanje na Jesenicah, teden dni
kasneje pa seminar umetnostne-
ga drsanja, ki bo v Celju ob pri-
sotnosti priznanih ruskih in do-
mačih trenerjev in demonstra-
torjev.	METKA HLADIN
Snowboard
Snowboard in surf klub Rogla
Zreče je prvi klub, v Sloveniji, ki
je uradno ustanovljen z name-
nom, da združi vse ljubitelje de-
skanja na snegu na področju
smučišč zreškega Pohorja ter
ima namen sodelovati pri organi-
zaciji tega športa v celotni Slove-
niji. Na Mašinžagi na Rogli so
pripravili tekmo v veleslalomu
za moške in ženske: Rezultati:
ženske: 1. Jani Goltes (Trbovlje)
59,37, 2. Andrej Čeme (Radovlji-
ca) 60,44, 3. Aljoša Fijavž (Rogla)
61,52. Ženske: 1. Simona Leskov-
šek (Rogla), 2. Nada Obrez (Ro-
gla), 3. Rozi Mastnak (Rogla).
N^boljši v skokih: Tomaž Jenko
(Kranj)
Šport
za upokojence
Smučanje
Zveza upokojencev celjske re-
gije je priredila na Rogli tekmo-
vanje v veleslalomu, na katerem
je sodelovalo 64 smučarjev in
smučark iz treh občin: Celja, Žal-
ca in Slovenskih Konjic. Proga je
bila odlično pripravljena, pokro-
vitelja tekmovanja pa sta bila
obrtnika Marjan Dobovičnik in
Franc Kekec iz Žalca. Rezultati:
Upokojenke: 1. Pajk (Celje)
54,31, Zgoznik (Celje) 54,79, 3.
Penič (Slovenske Konjice) 54,91.
Upokojenci nad 65 let: 1. Uršič
(Celje) 47,83, 2. Vončina (Sloven-
ske Konjice) 51.45, 3. Mak (Celje)
53,65. Mlajši upokojenci: do 65
let: 1. Četina (Celje) 48,25, 2. Co-
cej (Celje) 49,95, 3. Mulej (Celje)
50,33. Najstarejši udeleženec je
bil Ivan Kragl, rojen leta 1909.
Priznanja in pokale je prispevala
ZTKO CeUe. joŽE KUZMA
Kegljanje
Svetovni pokal
v Celju
Dokončno je znano in potrje-
no, da bo letošnji svetovni keg-
Ijaški pokal na celjskem deset-
steznem kegljišču Golovca.
N^boljše ekipe, državni prva-
ki 12 evropskih držav se bo po-
merilo v tretje za naziv svetov-
nega klubskega prvaka. Letos
bo to tekmovanje v času do 4.
do 6. oktobra.
Prvotno bi morali to tekmo-
vanje pripraviti kegljaški de-
lavci Maribora. Celjani so to
pokalno tekmovanje priredili
leta 1982. Toda, ker v Mariboru
niso uspeli pripraviti vs^ šest-
stezno novo kegljišče, so ponu-
dili izvedbo pokala Celjanom.
Ti so ponudbo sprejeli in '►mi-
ni« organizacijski odboriz celj-
skega dela organizatorjev je že
pričel z rednim delom. Pričeli
so s pripravo tekmovanja,
s pripravo vseh služb in s pri-
pravo gradiva, s katerim bodo
seznanili vse kegljaške naci-
onalne zveze o pogojih nastopa
v Celju.
Ker bodo na tem tekmova-
nju, že tretič zapored, nastopi-
le tudi celjske kegljavke, bo
njihovo delo tembolj pomemb-
no in zavzeto, k^ti na prven-
stvu želijo svoje delo kronati
z drugim naslovom osvcoalca
pokala.	JOŽE KUZMA
POGLEDI
Provinca
Včeraj se je začela končnica
prvenstva v slovenski košar-
karski ligi. Polfinalna para sta
Helios-Ježica in Koper-Mine-
raJ Slovan, n^manj možnosti
za napredovanje pa imajo Ko-
prčani, k^ti ob vsesplošni cen-
tralizaciji je skoraj nemogoče,
da si bo ljubljanski košarkar-
ski lobby dovolil nov spodr-
Libela, Maribor, Postojna in
Triglav so bili zadnji slovenski
prvaki v obdobju 1987-1990,
ko je Ljubljana povsem izgubi-
I3 primat v igri pod obroči. Ne-
moč se je slikovito zrcalila
vvrstah Srnelta Olimpije, kije
bila lani s Štajerci (Zdovc, Vil-
fan, Kotnik, Hauptman, trener
Sagadin), okrepitvami iz dru-
ph republik (Curčič, Djurišič)
in ljubljanskim kapitalom na
pragu uvrstitve v četrt-fmale
Kovačevega pokala. Toda
v slogu divide et impera Ljub-
iiančani z nakupi igralcev vs^
"avidez prikrijejo slabosti, ki
se venomer kopičijo. Ena takš-
1'iii je denimo zaton generaci-
ja, ki je pred leti med kadeti
osvojila jugoslovansko prven-
stvo, zd^j pa ima veliko težav
slovenski ligi. Toda to
Je povsem podobna zgodba
pred leti, ko so Mariborča-
v kadetskem finalu Jugosla-
za nekaj točk izgubili z Ju-
Soplastiko. Za Spličane sta te-
igrala Kukoč in Radja, za
slovenske prvake Krumpak,
Kožar, Ritonja in drugi, ki so
kmalu izgubili v sivem pov-
Prečju.
Letošnja promocija Jake Da-
"eua za kapetana Smelta Olim-
(v odsotnosti poškodova-
^^ga Zdovca) je bila samo še
poteza v seriji ljubljanskih
^blod, ki se na slovenskih
^iriščih kažejo v nekoliko dru-
gačni luči. Rogaška je pred pr-
^^nstom ostala brez Viranta, ki
je lani zelo dobro znašel
^ezni konkurenci, letos pa
^^al za drugo ekipo Smelta
Y"rnpije. Sodniki so imeli na
^kmah Celja, Cometa in Elek-
^^ dvojne kriterije, toda resni-
na ljubo so takšnim odno-
som v veliki meri botrovali tu-
^'^t^jerski košarkarji.
^ sedemdesetih in začetku
fl^rndesetih let so sodniki iz
^^ribora, Celja, Murske Sobo-
Slovenske Bistrice, Sloven-
Iior\jic, Žalca in Velenja
' sodili tekme zveznih lig, danes
pa je podoba več kot žalostna:
Konjičan Potočnik je edini na
zvezni listi, Kovačič iz Maribo-
ra in Mlinar iz Raven pa sta
(fsamljena št^erska sodniška
matadorja na republiški listi A.
Zato so vse pripombe povsem
nesmiselne, ko na tekmi Celje-
Ježica ali Comet-Helios zma-
govalca odločita ljubljanska
sodnika.
Toda ligašem iz Celjskega se
etapno delo že počasi maščuje.
Rogaška je v republiški ligi
naprej vedrila s preverjenimi
okrepitvami (Gospodnetič, Sa-
rajlija. Trobiš) in v zadnjih se-
zonah z mostarskim triom Vo-
larič-Tabak, Čovič. V Celju se
je košarkarsko kolesje zausta-
vilo po razpadu naveze Golc-
Pipan, Elektro je letos reševal
najboljši strelec SKL Pipan (s
povprečjem 30 točk), pri Ko-
njičanih je pomlajevanje bolj
ali manj slonelo na nadpov-
prečnem posamezniku posa-
meznih generacij. Delo z mla-
dimi je zastalo na vseh koncih,
Šentjur je že nekajkrat zapo-
red pogorel v drugoligaški
končnici, nekaj podobnega se
je letos zgodilo tudi s Polzelo
in obeti niso nič kaj rožnati.
Ljubljanski lobbyje letos v ve-
liki meri botroval selitvi Roga-
ške v H. SKL; je v sezoni 91/92
žrtev Comet. Zakulisne igre so
se že začele: Medvode, Ilirija,
Comet in novinec Podbočje
naslednjo sezono ne bodo sme-
li igrati v sedanjih dvoranah.
V Medvodah je nova dvorana
že praktično zgrajena, Ilirija se
'bo v celoti preselila na osnov-
no šolo Valentina Vodnika,
usoda Cometa in Podbočja pa
v beli Ljubljani tako ah tako
nikogar posebej ne zanima.
Provinca je bila že v preteklo-
sti v podrejenem položaju...
Piše Željko Zule
IZLETZNT& RC
IN GOLFTURISTOM:
NA LOŠINJ ZA 1. MAJ
če niste bili zadovoljni z našo ponudbo za
1. maj na Rabu, se boste morda odločili za
Mali Lošinj.
Odhod bo 1. 5. 1991 ob 6.30 uri izpred
hotela Celeia v Celju. Peljali se bomo mi-
mo Ljubljane do Brestove, se tam vkrcali
na trajekt, nato pa nadaljevali vožnjo po
Cresu do Lošinja in naprej do Malega Loši-
nja, kjer se bomo namestili v hotelu Auro-
ra, B kat. Na voljo vam bo pokrit bazen,
teniška igrišča, sauna in čudoviti sprehodi.
Povratek v Celje bo 5. 5. 1991 v popoldan-
skih urah.
Cena po osebi v dvoposteljni sobi je
1.944,00 din in vključuje avtobusni prevoz,
trajekt, polne penzione, vodstvo in organi-
zacijo mini počitnic.
Prijave sprejemajo v oglasnem oddelku NT
& RC do 25. 4. 1991.
PODROBNE INFORMACIJE DOBITE
V OGLASNEM ODDELKU NT & RC, RAV-
NO TAKO ZA RAB OD 1. 5. - 5. 5.1991 DO
13. 4. 91.
DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU
- ENOMESEČNA NAROČNINA NA NOVI
TEDNIK.
Čuprijska 13/b,
telefon in fax: 063/26-035
BIRO OPREMA - prodaja In servis
EKSKLUZIVNI ITALIJANSKI TEKSTIL
AUDIO in VIDEO center - studio LIFE
Biro oprema:
-	fotokopirni aparati Canon
-	telefax Canon
-	posebni aparati za kopiranje
načrtov
-	CASIO pisarniški, osebni in
profesionalni kalkulatorji
v BIRO OPREMI tudi KOPIRAJO in FOTOKOPIRAJO po
UGODNIH cenah v kletnih prostorih RAZVOJNEGA
CENTRA.
Italijanski tekstil in modni dodatki za ženske in
moške
Dražen Priganica
telefon privat: 063/36-077
-	prodaja plošč in kaset (video
in avdio)
-	izposoja CD plošč
-	prodajalna, konsignacija in
komisijska prodajalna aku-
stičnih aparatov
Opravičilo!
v prejšnji 12. številki smo na
športni strani storili napako:
kot avtoija kolumna Revolu-
cionarni izstopi v rubriki Po-
gledi smo napačno zapisali
Miho Štamcaija namesto
Željka Zaleta. Pravemu av-
torju Željku Zulčtu in bral-
cem se za napako opraviču-
jemo.
14. STRAN - 4. APRIL 1991

REVIZIJA RUMENEGA CE
Odcepljeno zaupanje
Ali je imel makedonski pred-
sednik res od vezano vezalko
v zadrgi oddaji Rumenega CE
niti ni tako pomembno, kajti
vprašanje je bilo zgolj psiholo-
ško varnostne narave. Ker so
vsi predsedniki na še eni zgo-
dovinski farsi (mislim na Split)
imeli čevlje prekleto dobro za-
vezane, je bilo kajpak zanimi-
vo, kako so se odvezovali jezi-
ki. Skratka, videli smo v Plitvi-
cah. Predsedniško ribarjenje
v kalnem bo odslej, če sploh še
bo, folklora, na katero bodo
padali tisti, ki se še vedno gib-
ljejo za tisto, kar obstaja le še
v glavah raznih Bushev in Bu-
šmanov. Torej, prvi napačen
odgovor na od vezano vezalko
je bil Miloševič. Napačno. Ugi-
banje drugega poslušalca je iz
igre vrglo Kučana. In tako na-
prej. Ker pa je štos le nosil svo-
jo poanto, nezavezana vezalka
je pač sinonim za raztresenost,
neurejenost itd., je bilo jasno,
da pod takšno luč mečete Slo-
bota (sicer favorita) in Milana.
Toda, glede na to, da svojega
predsednika ljubite bolj kot
Kristusa, vam ne zamerim, če
je šel ta kelih mimo vas. Ka-
korkoli že. nagrada je bila por-
cija pasulja v produkciji Žu-
mrovih kuharic, srečna nagra-
jenka pa očitno ni bila toliko
lačna kot željna afirmacije.
Petkova oddaja pa je bila si-
cer posvečena neznosni lahko-
sti obljubljanja in temu pri-
merni odcepitveni krizi. Bilo je
slabo vreme in mnogo klicev,
bolj v sili, bi rekel. Ce nekateri
mislijo, da le srbsko vodstvo
uprizarja politične š':andale,
da bi se izognilo uporu sužnjev
v socialnih nemirih, se precej
motijo. Ke^j drugega je bil ple-
biscit kot etapna malica v nizu
t. i. zgodovinskih dejanj. Nekc(j
deklaracij, po svoje spet zgo-
dovinskih, je na narod delova-
lo kot morfij, toda vsaka na-
sledr\ja z manjšim efektom,
ker je bila doza pač prems^hna
za notorične politomane. Naj-
bolj evforična kost je bil ple-
biscit, na katerem je bilo treba
obkrožiti tisto, za kar so navija-
li znanci z malega ekrana. Med
peščico narodnih izdajalcev, ki
so bili proti, ali pa so ostali
doma, sem tudi sam. No, pred
morebitnim linčem ljudskega
sodišča me je rešila mama, ki
seje odcepila še zame. In zdaj.
ko dobrih sto dni po omenjeni
patriotski rekreaciji državlja-
nov Slovenije poslušam njiho-
vo nemoč in bedo, ki jih je
streznila, si ne morem kaj, kot
pa misliti si svoje. Sicer pa, k^j
naj rečem poslušalki, ki obu-
pano razmišlja, kako se ns^j reši
svojih otrok, ki jih ne more
preživljati, ali pa poslušalcu, ki
meni, da Janša kupuje orožje
zato, da bo narodna garda ime-
la k^ uporabiti ob demonstra-
cijah sto tisoč nezaposlenih in
milijon prevaranih.
Morda mi ne verjamete, toda
sem za odcepitev. Vendar: na
tej stvari je treba delati s pa-
metjo. Peterle je dobro odgo-
voril nestrpnemu socialdemo-
kratu, ki je pred časom spom-
nil, da bi bilo nujno skotiti še
kakšnega pairnatega tigra. Mo-
goče me mapo moti le replay
za vsako ceno. Je pa soft vari-
anta kljub vsemu manj krvava.
In za to gre. Jasno pa je, da
bomo prej ostah v Jugoslaviji
kot pa se pricepili Avstriji. In
če bomo po maspoku še drugič
vrgli na finto Hrvaško, se nam
na vzhodni meji obeta prevara-
ni prijatelj. Precep je tako raz-
cepljen. Odcepitev pa še daleč.
Zdaj vam je mogoče bo^ jasno,
zakaj letošr\ji dobitniki Oskar-
jev niso pozdravljali svojih
bratov, temveč kvečjemu so-
proge. V tem grmu je namreč
požrešen zajec, ki dvigne rit ob
ločitvi. Tudi ta akt razdružitve
je po svoje drag, slovo obeše-
njaško, le nasmeh je bolj
grenak.
Piše Bojan Krajnc
Velikonočni
(u)lov
Nedelja opoldne je bila
na radijskih valovih zares
pisana. Po zamisli lastni-
ka trgovinice Top-shop
Staneta Jakšeta iz Žalca
in v sodelovanju s podob-
no trgovinico Cukrček
v Velenju smo izpeljali
zanimivo igro iskanja pi-
sanic pri triindvajsetih
cerkvah v regiji.
Tako smo z igro obudili
stare šege in navade skri-
vanja velikonočnih jajc in
drugih daril. Na Štajer-
skem koncu je nekoč ve-
ljalo, daje darila v grmov-
je v bližini cerkve skril
zajček. Nekateri iskalci
velikonočne pisanice so
to vedeli, spet drugi so to
izvedeli v nedeljo. Obe tr-
govinici sta se na našo ra-
dijsko igrico dobro pri-
pravili in tistemu, ki je
odkril pobarvano jajce na
zastavici z oznako trgovi-
ne in naše hiše ter pismo
z geslom, se je res splača-
lo priti po nagrado.
Največ veselja so pri
iskanju pisanice seveda
imeli otroci.
Prihodnje leto, pravita
tako lastnika trgovinice
Cukrček in Top-shop kot
mi, radijci, bo veljalo igri-
co nadaljevati in jo morda
še razširiti. No, časa za
razmislek je vsekakor do-
volj!
MP
V uredniška ušesa
Za ponedeljkov radijski kontakt ob 10.30 najprej ni bilo^
manja, zato je podpisani za uvod posredoval j)isno kritiko p?
šalca Jožeta, ker smo iz sporeda umaknili Zveplometer.
Žveplometer po daljši lanski pavzi (bolezen v ansamblu)J
dokončno slovo - razlogi pa so v prenavljanju prograi^
sheme ob petkih, v kateri naj bi zlasti Petkov mozaik do«
nekaj sprememb. Upamo seveda, da na bolje!	j
Poslušalec Jože se je zavzel, da ne bi pozabili na sta^
poslušalce, podobno kot poslušalka Frida, ki si je zaželela d
bum-bum glasbe.	|
Poslušalka Jasna se je na naše vabilo za pogovor odzvala pf
čeprav ni bila v najboljši telesni kondiciji, kot seje sama izr^
Njene besede so se blagodejno razlezle v uredniška ušesa: zJ
dve leti se ji zdi program RC drugačen, boljši glede
izbranih tem in problemov, pa tudi posluh za poslušalce nan
neznan.	'
Nada nas je najprej pohvahla, potem pa je zaupala, da bi
včasih zaželela v glasbenem delu našega programa več ronj
tike. To smo ji obljubili, pa hkrati izsilili še njeno obljubo,
v Mavrici kdaj poskušala tudi rešiti zastavljeno uganko. Pri^j
je namreč, da je zvesta poslušalka zlasti radijskih Mavric.
Nevenka je bila tudi polna pohval, z njimi pa je najbrž pi*
njala tremo pred sobotnim nastopom, ko se bo ob 13.30 Uj
v živo pogovarjala z vrstniki in mlajšimi. Nevenka, držimo ju
in - dobrodošla pred mikrofoni RC!	j
Simona iz Laškega je imela za spored RC spet same
besede, zato smo ji obljubili, da se ne bomo prevzeli. In to n^
sedaj še črno na belem. Pa še pripis: Prihodnjič bo pred tnifc
fonom RC na vaše telefonske kUce čakala Nataša Gerkeš. |
MITJA UMiJi
Zaljubljenosti na prvi pogled ni bilo
Pnfo srečanje lokalcev z vodstvom RTV Slovenija na Otočcu nI osrečilo nobenega.
Prvi vtisi so ponavadi
vedno zanimivi, posledično
pač napovedujejo smer,
v katero se bodo najverjet-
neje razvijali prihodnji od-
nosi. Odnosi med lokalci oz.
regionalci in osrednjo slo-
vensko radijsko in TV hišo
so se zadnja leta razvili do
nekakšne višje stopnje so-
delovanja in hkratnega
nevmešavanja v razvojne
programske ambicije enih
na račun drugih. Še največ
sodelovanja je bilo s tistim
delom RTV hiše, ki je imel
opravka s konkretno radio-
difuzijo, torej z Oddajniki
in zvezami.
Tako smo regionalne in lo-
kalne radijske postaje tudi
podprli prizadevanja Oddaj-
nikov in zvez, da se oblikuje-
jo samostojno in kot javno
podjetje, s katerim bi kon-
kretno dogovarjali medse-
bojne obveznosti, zlasti kar
zadeva tudi eventualno par-
ticipacijo pri pokrivanju
stroškov za vzdrževanje an-
tenskih-oddajniških si-
stemov.
Po družbenem preobratu
in predolgotrajnem kadrov-
skem »saniranju« vodstev in
vodstva RTV hiše na Sloven-
skem, smo pričakovali, da
bo prvo srečanje obeh ravni-
lokalne in nacionalne (poj-
movanje s pridržkom!) dalo
bolj jasne vizije nadaljnjega
sodelovanja, kar pa se žal ni
zgodilo. Prej bi lahko rekli,
da smo se sicer elegantno iz-
ognili medsebojnemu prepi-
ru, kdo je bolj in kdo manj
nacionalen in kdo bo komu
kaj predlagal za participacijo
- programsko in finančno.
Radijske frekvence so res
»narodno bogastvo« in z nji-
mi kaže ravnati previdno,
zlasti pri podeljevanju to-
vrstnih pravic (frekvenc).
Vendar zaenkrat še vedno
velja moratorij na razdelitev,
čeprav se je prošenj za frek-
vence na obeh ministrstvih
za informiranje in za promet
ter zveze nabralo za zajeten
kup.
Tudi novo vodstvo, tako
kažejo pač prvi vtisi, je pre-
pričano, da je le osrednja
RTV hiša edina zveličavna in
nacionalno pomembna, za
kar tudi prejema pravkar za
68 odgtotkov dražjo radijsko
naročnino.
Pri tem si tudi novo vod-
stvo z regionalci in lokalci
(kdo je kdo se b£ye točno ve,
čeprav je to seznam, ki si ga
ni upalo objaviti) tudi vod-
stvo prejšnjega republiškega
sekretariata za informira-
nje!) želi neznanskega sode-
lovanja. Kako, ni bilo po-
vsem jasno povedano, obču-
tek pa je, da bo šlo za »oni
zgoraj« in »ostah spodaj«. To
pa je škoda, kajti dejstvo je,
da so vse radijske postaje,
sedanje in prihodnje, ven-
darle del enotnega in enega
radiofonskega sistema tega
slovenskega kulturnega pro-
stora, ne glede na to, s kate-
rega hriba se kdo bolj ali
manj sliši. Kriteriji tehnične
in novinarske profesionalno-
sti morajo veljati tako za ene
kot druge oziroma tako za
vehke kot za majhne.
MITJA UMNIK
škratki
Radijski tehniki imajo veli-
ko oboževalk. Tistim, ki bi mo-
rebiti kdaj želele komu od njih
pokloniti kakršnokoli darilo,
škratki šepet^o na uho, da bi
Mitji Tatareviču prišla najbolj
prav budilka. Ce jih bo več, ne
bo nobene škode.
ir -Ir -tr
Na Otočcu je bilo srečanje
lokalnih radijskih postaj Slo-
venije. Odgovorni urednik Ra-
dia Celje Mitja Umnik je naj-
bolj trpel ob predstavitvi nove-
ga vodstva RTV. "To, kar smo
staremu vostvu že postopno
vtepli v glavo, bomo morali no-
vemu ponovno," seje prijemal
za glavo in obhajale so ga zle
slutnje, da bo trdobučnost no-
vega vodstva še večja.
A 4 «
Radijska ekipa, ki seje ude-
ležila mitinga radijcev-lokal-
cev na Otočcu, je za vrhunec
srečanja proglasila postrvi, ki
so si jih privoščih v bistR
Aškerc v Laškem.
ir ir ir
Mislili smo, da Škratek ro
ri samo po naši hiši, pa smo
ušteU. Tudi generalnemu
rektorju Radia Ljubljana jo
gode, in sicer tako, da gosf
Jerovšek nenadoma v pogo
ru z novinarji zamenja Rad
ce z Rogaško in Metalno z I
talko. To pa še zdaleč ni v
eno, k^? Ti, ti Škratek!
K it it
Ali radi poslušate radio (
ga? novi direktor Radia Lji
Ijana, gospod Vurnik, ga pi
gotovo ne. Na Otočcu je ,,
mreč javno izjavil, da nasiot,
nemu radiu (torej radiu Slo
nija), oddaje kot jih ima naf
mer radio Ga-ga, le škoduji
Novinarska srenja seje zak
hotala, gospod Vurnik pa
mislil, da to pomeni strir\j^
Pomota!
Sašo in Nataša med boksarji
v četrtkovi Mavrici smo se radijci odpravih v hotel Merx, kjer smo v pogovor zapletli
boksarje, ki so nastopih na boksarski reviji v petek v Celju. Iz zakulisja vam avtorica
odd^e, Nataša Gerkeš sporoča, da so boksarji čisto prijazni, udvorljivi fantje, zase pravijo,
da so v odnosu do žensk nežni in da v zasebnem življenju na boks pozabijo. Eden izmed
njih, Kostič (na fotografiji Eda Einspielerja je pokrit s kapo), je dal Nataši potipati celo svoje
mišice, ki so kakor kamen kost, poklonil ji je nekaj nasmeškov in pomežikov, se skušal
dogovoriti za zmenek, potem pa nad žensko trdobučnostjo obupal. Da imajo fantje radi
dekleta so dokazali tudi v nagradni igri, ki smo jo pripravili, saj so vsako poslušalko, ki je
poklicala in napačno odgovorila na nagradno vprašanje, nagradili z majico, na kateri je
podoba boksarja Miodraga Perunoviča.	N. G.
Foto: EDO EINSPIELER
Društvo upokojencev Celje
- Muzejski trg 7
se prav iskreno zahvaljuje vsem obrtnikom in taksi-
stom ter del. organizacijam, ki so društvu podarili
razne Izdelke.
S temi darili smo ob dnevu žena, 8. marcu nagradili
naše upokojence v Domu upokojencev Izola, kjer
smo organizirali srečanje, in v lastni dvorani Društva
upokojencev v Celju.
Vseh obdarjenih je bilo preko 300.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
V industrijski prodajalni TOPER: CELJE
ZREČE
•	Najnovejša kolekcija oblačil pomlad-poletje
po tovarniški ceni (majice, Voging, trenirke)
•	oblačila iz programa jesen-zima
25% popust na lanskoletne cene
Plačilni pogoji: - 3-mesečni kredit, brez
obresti in pologa
- plačilo na 3 čeke
TOPER - VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS

4. APRIL 1991 - STRAN 15
prIjeli
smo
poziv neodvisnih
sindikatov
Vsem vodstvom sindikal-
j^ organizacij Slovenije,
"gin članom sindikatov
Sloveniji, vsem sindikal-
nim poverjenikom, vsem ti-
stim. ki komaj še (že) (pre)ži-
-ijo od plače na delovnem
Vgstu, da podprejo sledeče
rthteve NSS zato, da se bo
[gjjjco čimprej celoten Slo-
venski narod izkopal iz glo-
boke, gospodarske, politič-
ne, ekonomske, ekološke in
socialne krize!
1. Vlada in parlament Slo-
venije morata takoj sprejeti
republiški interventni za-
Ijon, kateri bo omejil javno
in osebno porabo 1:5. Npr. če
jina snažilka 4000,00 din pla-
fe, je lahko plača generalne-
ga direktorja oz. predsedni-
ka predsedstva RS 20.000,00
jin pri isti dolžini delovne
dobe za poln delovni čas.
; 2. Ta interventni zakon
velja za vse zaposlene v de-
lovnih organizacijah, v dr-
žavnih in upravnih organih,
kjer se upravlja (uporablja)
družbena, državna ali meša-
na lastnina (zasebna z druž-
beno oz. državno). Intervent-
ni zakon ne velja za zasebni
sektor.
3.	Vlada in parlament naj
takoj sprejmeta zakon, da se
sredstva za javno porabo
zmanjšajo za 30% seveda po
selektivnem principu. Npr.
šolstvu se naj sredstva pove-
fajo.
4.	Takoj se naj izdela ope-
rativni socialni program za
brezposelne in da se brezpo-
selni oz. iskalci zaposlitve
medsebojno izenačijo tako,
^ da se nadomestilo za brezpo-
^Inost izenači s socialno po-
močjo, z ozirom na dejanske
socialne potrebe iskalca za-
poslitve: npr. število otrok
v družini, zaposlenost dru-
žinskih članov, lastništvo za
pridelovanje hrane primerne
zemlje itd.
Merilo za višino nadome-
stila osebnega dohodka ne
more biti več plača iz preki-
njenega delovnega razmerja.
Socialna pomoč se nudi pra-
vilorna v obliki hrane, obu-
tve, obleke, elektrike, stana-
rine oz. v javnih kuhinjah
itd. Tako se bomo zaradi re-
lativno neugodne socialne
strukture rešili problemov
alkoholizma in kriminala.
5.	Takoj naj prične delova-
ti finančna policija davčna
inšpekcija, katera bo strogo
upoštevala zakone in prepre-
čevala zlorabe pri uporabi
(razprodaji) družbenega oz.
državnega premoženja in
predvsem nadzirala finanč-
ne transakcije na stičišču za-
sebne in družbene (državne)
lastnine.
6.	Da se pokojnine za vse
upokojence vskladijo z viši-
no in razmerjem plač 1:5 in
lahko dosežejo le do 80%
osebnega dohodka.
7.	Da se takoj racionalizira
in reorganizira delo državnih
in upravnih organih, v druž-
benih dejavnostih, v mono-
polnih delovnih organizaci-
jah in preneha pokrivati iz-
gube neperspektivnim go-
spodarskim subjektom.
8.	Da se iz republiškega
proračuna črtajo vsa sred-
stva namenjena za SLO, ter
ostane postavka za TO glede
porabo iz leta 1990. Potrebe
JLA se uskladijo z gospodar-
skimi in socialnimi možnost-
mi večine Slovencev (prora-
čunom). To je na 0,8% narod-
nega doh.
9.	Denar, ki bo ostal vsled
tega interventnega zakona,
pa se mora nameniti odpira-
nju novih delovnih mest in
tistim izdelkom, kateri se
vključujejo v evropsko kva-
liteto. V stimuliranje zaseb-
nega sektorja, prešolanju in
došolanju brezposelnih, vla-
ganju v perspektivne razvoj-
ne proiekte...
10.	Če interventni zakon
ne bo sprejet, bomo sprožili
ustrezne ukrepe in aktivno-
sti. Ti interventni zakoni so
namenjeni v prvi vrsti zaščiti
vseh nevednih in izkorišča-
nih in zato, da bomo čimpre-
je prešli krizo katera še ni
dosegla vrhunca in zato, da
jo bomo vsi skupaj premosti-
li na čimbolj demokratičen
in dostojanstven način.
JOŽEF JARH
Za boljše
življenje
upokojencev
1.	Samostojna demokra-
tična in neodvisna politična
Stranka upokojencev v Ce-
lju si je zastavila za cilje, da
v demokratičnem in več-
'^strankarskem sistemu v Slo-
veniji zaščiti in uveljavlja
življenjske interese in pravi-
ce naših upokojencev.
2.	Demokratična stranka
upokojencev Celje, za svoje
člane ne razglaša nobene
lastne ideološke opredelitve.
Vsak upokojenec se samo-
stojno odloča in deluje v ok-
viru njegovih že osvojenih
lastnih pogledov na življenje
in sožitje med ljudmi.
3.	Enakopravno se bo zav-
zemala z drugimi političnimi
strankami v skupščinah,
pred vsem pa v zborih repu-
bliške skupščine, da ohranja
in izboljša sedanji gmotni in
socialni položaj vseh upoko-
jencev in sicer v položaj, ki
bo vreden človekovega živ-
ljenja v naši družbi.
4.	Minulo delo upokojen-
cev ni mogoče razvrednotiti
in ga postaviti v podrejen po-
loži, zato se bomo dosledno
borili preko naših delegatov
v skupščinskem sistemu in
z vodstvom stranke, da se bo
dosledno in sprotno izvajalo
veljavno pokojninsko zako-
nodajo in tovrstne predpise.
To pa pomeni sprotno in te-
koče usklajevanje pokojnin
v skladu z gibanjem in rastjo
realnih povprečnih osebnih
dohodkov v Sloveniji.
5.	Položaj naših upokojen-
cev je v veliki meri odvisen
od obstoječe zakonodaje na
področju pokojninskega in
invahdskega zavarovanja,
zato bomo vztrajali z našo
navzočnostjo in sodelova-
njem v vseh pripravljalnih
postopkih pri izdelavi ali do-
grajevanju j3okojninske za-
konodaje. Se prav posebej
pa se bomo zavzemali in po-
svetili vso pozornost vsem ti-
stim dosedanjim neskla-
djem, ki so se ali pa se že
kažejo kot neprimerna.
6.	Udeležba predstavni-
kov upokojencev ni zadovo-
ljiva v naših skupščinskih,
oblastnih in drugih organih
ter telesih, kjer bi se moral
slišati odločilen glas upoko-
jencev, to je tam, kjer se od-
loča o usodi upokojencev.
Zato se bomo zavzemali na
predstoječih volitvah in tudi
vseh naslednjih, da si izbori-
mo ustrezen položaj v vseh
tistih sredinah, kjer nas je
danes premalo in kamor po
visokem številu upokojen-
cev tudi sodimo.
7.	Zavzemali se bomo za
vključitev naših upokojen-
cev v vse tiste oblike družbe-
nega in političnega življenja,
upoštevajoč njihove bogate
delovne in življenjske izkuš-
nje, še prav posebej v tiste
gospodarske in upravne or-
gane, kjer se odloča o po-
membnih gospodarskih
vprašanjih, od katerih je od-
visno ustvarjanje in dotok
sredstev v sklad pokojnin-
skega in invalidskega zava-
rovanja.
8.	Da bi izboljšali gmotni
in socialni položaj upokojen-
cev, se bomo zavzemali za re-
ševanje stanovanjske pro-
blematike, pri gradnji do-
mov starejših občanov oziro-
ma domov za upokojence.
Vabimo društva upokojen-
cev v občini Celje, da svoje
člane vključujejo v demo-
kratsko stranko upokojen-
cev. Vpisujejo se lahko na
sedežu društev v krajevnih
skupnostih ali pa vsak torek
od 9. do 11. ure v Domu upo-
kojencev v Jurčičevi ulici (3.
nadstropje).
ODBOR DEMOKRATIČNE
STRANKE
UPOKOJENCEV,
CELJE
Poslanska
pobuda
Delegati SKZ-LS Spodnje
Savinjske doline predlaga-
rjio, da se v okviru IS SO
Žalec opravijo pogovori
o preobrazbi družbenega
sektorja za knietijsko dejav-
nost v občini Žalec.
Prepričani smo, da lahko
vsa obstoječa zemljišča v ob-
čini Žalec obdelamo sarni,
zato smo mnenja, da bi bilo
nespametno še vnaprej uva-
žati delovno silo, doma pa se
kopičijo delovni ljudje in ob-
čani na Usti brezposelnih.
Potrebno je takoj izdelati
program oziroma osnutek
elaborata, kjer bo točno
opredeljena preobrazba pre-
moženja, zaposlitev delav-
cev v družbenem sektorju,
sprostitev delovnih mest
mešanih kmetov v podjetjih
in konstituiranje družinskih
kmetij. Z Zakonom o denaci-
onalizaciji bomo verjetno re-
šili le 1/3 problema lastni-
štva, ne pa brezposelnosti,
zato predlagamo:
1.	da se po Zakonu o dena-
cionalizaciji vrnejo vsa zem-
ljišča, ki so bila odvzeta
2.	da se vrnejo vsa zemljiš-
ča, ki so bila plačana po od-
loku in po minimalnih ce-
nah, s tem, da plačajo kmetje
takratno protivrednost
3.	da se formira kmetij-
sko-zemljiški sklad v občini
Žalec in se nato odda v proti-
najemnini kmetom zemlja
v najem v skladu z razvojem
in tržno usmeritvijo občine
Žalec.
Trdimo, da bi se v občini
sprostilo na takšen način
800-1000 delovnih mest, ves
denar bi ostal v občini oziro-
ma bi se izboljšal standard
občanov. Z družinskimi
kmetijami bi prodobili:
1.	prave in urejene kme-
tije
2.	konkurenčnost kmetij
na trgu (kvaliteta, manjši
strošek pridelave)
3.	odliv ljudi v mesta in to-
varne bi se zmanjšal zaradi
usmerjenega izobraževanja
v kmetijsko dejavnost, ker bi
bile kmetije finančno in de-
lovno zanimivejše
4.	preskrbljeni bi bili otro-
ci in stari starši, ker bi sred-
nja generacija gospodarila,
ne pa životarila.
5.	deloval bi trg, ki bi
kmetije oblikoval v samo-
stojne in neodvisne in tako
bi ne bilo treba zagotavljati
še dodatnih sredstev iz pro-
računa.
Živimo v času, ko bomo
morali poskrbeti sami zase
na področju, kjer živimo, za-
to bi bilo nespametno zane-
marjati naravne danosti Sa-
vinjske doline in še naprej
pospeševati nikogaršnjo
lastnino.
Smo v obdobju, kjer mora-
mo delovati kot en človek,
zato ponujamo člani SKZ LS
Spodnje Savinjske doline ro-
ko delavcem Kmetijstva Ža-
lec, da skupno prebrodimo
te težave.
Menimo, da so IS in pred-
stavniki SO Žalec to sposob-
ni storiti, zato zahtevamo jas-
no opredelitev in strateški
razvoj občine Žalec za preži-
vetje občanov v teritorijih,
kjer živimo.
VINKO DRČA,
poslanec
V ZZD SO Žalec
Ali (se) še
(s)pomnite,
tovariši...
Za nami je ena najbolj dra-
matičnih sej občinske
skupščine. Dne, 29. 3. 1991
so poslanci občinske Skupš-
čine s pičlo večino zavrnili
sprejem osnutka odloka
o zazidalnem načrtu Cinkar-
ne Celje (ZN CC).
Osnutek odloka se nanaša
na sanacijo, novelacijo in
razširitev proizvodnje v Cin-
karni Celje. To pa pomeni
ohranitev bazične kemije
v CC oz. v mestu Celju in
s tem ohranjanje nesprejem-
ljivih civilizacijskih pogojev
bivanja v Celju.
Kaj bi se zgodilo z usodo
osnutka odloka, če bi se seje
skupščine udeležili še manj-
ka oči poslanski »jastrebi«,
nihče ne ve. Tako je dobljena
šele prva bitka od začetka
vojne v 60. letih, ko so »neo-
sveščeni« poslanci in načrto-
valci dali zeleno luč za širitev
proizvodnjih zmogljivosti
CC na osnovi bazične kemije
6Ti02, Zn, H2SO4, ...). Rdečo
luč smo že takrat prižgali ze-
leni, vendar neuspešno vse
do 29. 3. 1991.
Ekološko neosveščen teh-
nološki lobi CC bo očitno še
naprej poiskušal pri pripravi
popravljenega osnutka odlo-
ka ZN CC z bolj dodelanimi
besedami okrog ekološke sa-
nacije v CC »prenesti žejne
preko vode« poslance občin-
ske skupščine tako, da bo še
naprej ohranjena proizvod-
nja bazične kemije.
Mar res zadnja analiza o za-
strupljenosti zemlje in jedil-
nih rastlin v Celju ni pregna-
la še zadnje dvome Celjanov
o tem, da se moramo enkrat
in dokončno odločiti o dol-
goročnem razvojnemn pro-
gramu Cinkarne v Celju.
Spoštovani Celjani, napo-
čil je čas, ko to moramo sto-
riti. Moramo se odločiti. CC
ni samo potencialni onesna-
ževalec. Je že danes preko-
merni onesnaževalec okolja,
da pa to ne bo več v prihod-
nosti predlagam Celjanom,
ekologom, poslancem in
funkcionarjem občinske
skupščine, da se nemudoma
lotimo izvedbe referenduma
v mestu Celju, o usodi proiz-
vodnih usmeritev v CC na
osnovi stališč in pripomb po-
slancev s seje občinske
skupščine. Društva za var-
stvo okolja in stališč Zelenih
Celja.
STALIŠČA ZELENIH CE-
LJA V ZVEZI Z ZN-CC
1.	Odklanjamo vsakršno
vizijo razvoja in posodobitev
tehnologij v Cinkarni Celje,
če se nanaša na bazično ke-
mično industrijo t.j. na proiz-
vodnjo in predelavo Ti02,
Zn, H2SO4, itd., saj tovrstna
industrija predeluje velike
količine surovin in zapušča
probleme ind. odpadkov oz.
odlagališč.
2.	Podpiramo tiste dele
odloka zazidalnega načrta
CC, kateri se nanašajo na
ekološko sanacijo na obsto-
ječih tehnologijah - postro-
jenjih.
3.	Ne podpiramo nobenih
širitev CC na novih zazidal-
nih površinah, predlagamo,
da se naj sanacija CC vrši na
obstoječih že pozidanih
- uporabljenih površinah.
4.	Cinkarni Celje predla-
gamo, da pripravi alternativ-
ni razvojni program, kateri
bo temeljil na predelovalni
kemični industriji, ne pa na
bazični kemiji.
Pričakujemo, da CC pri-
pravi takšen razvojni pro-
gram, da se najkasneje do le-
ta 1995 ukinejo proizvodni
programi bazične kemične
industrije.
Obrazložitev stališč Zelenih
Celja
Cinkarna Celje je tik pred
investicijo v širitev in poso-
dobitev proizvodnje. Eko-
nomsko upravičena pa je
predvsem naložba v velike
(povečane) proizvodnje
zmogljivosti bazične indu-
strije. Še posebej, če se takš-
na širitev izvaja na nacionali
ziranih in zaplenjenih zem
Ijiščih, grobiščih, katere bo
(že) uporablja CC.
Če se ne plača nobena ren-
ta, odškodnina za trajno uni-
čena tla, talne vode, odmrla
drevesa, za prezgodaj umr-
le..., potem bi takšna pred-
lagana dolgoročna investicij-
ska usmeritev CC dokončno
pokopala upe za uresničitev
13. točke dnevnega reda za-
sedanja občinske skupščine
z dne, 29. 3. 1991 »CELJF
-	ZDRAVO MESTO«.
JOŽEF JARH
predsednik 10
Zelenih Celja
Nočne vožnje
-	še vedno
skrivnost
Sporočamo Vam, da sta
FRANC KOVAČ, poslanec
ZO iz Šentjurja in JANEZ
ČRNEJ, poslanec ZO iz Ce-
lja, oba iz Demosa, naslovila
Igorju Bavčarju, sekretarju
za notranje zadeve poslan-
sko pobudo za proučitev de-
lovanja miličniških enot iz
Celja in drugod pri prevozu
neznanih tovorov na novo ali
staro deponijo Cinkarne
Celje.
Kot se spomnite, gre za
prevoze, o katerih so ljudje
govorili skoraj osem mese-
cev v letu 1989. Prevozi so se
dogajali praviloma ponoči.
Ljudje so o prevozih govorili
tudi na sestankih, na katerih
so sodelovali miličniki, izva-
jalci inšpekcije, ki so v bi-
stvu prepričevali ljudi, da
imajo privide, da ponoči
sploh ne delajo. Pojasnila iz-
vajalcev del na pregradi »Za
travnikom« so bila nepre-
pričljiva, prav tako JE Kr-
ško. Tako je ostal sum, da je
lahko šlo tudi za radioaktiv-
ne odpadke.
Kot smo zvedeli, je sloven-
ski minister policije povedal,
da bo stekla ustrezna prei-
skava. Uradnega odgovora
na poslansko pobudo pa še
ni.
PETER KAVALAR,
Podpredsednik DVO Celje
Nadaljevanje na 18. strani
Tkanine vseh vrst in barv...
... kot metuljček
Zidanškova la - Celje
( Friderikov atrij )
tel.: 29-596
OGP »REMONT« CELJE p. o.
CELJE, OBLAKOVA 32
razpisuje
prosta dela in naloge
tesarja
Pogoj:
IV. stopnja strokovne izobrazbe
(triletni program)
3 leta delovnih izkušenj
ali
priučen tesar
(5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu KV TE-
SARJA)
Prijave sprejema splošno-kadrovska služba pisno ali
ustno na zapisnik 10 dni od objave.
Kozmetični salon
IRIS
Cesta 1/8, Velenje
Tel.: 063/856-837
ŽELITE NEGOVAN IN UREJEN
VIDEZ? ŽELITE BITI VITKEJŠE?
Pomislite na poletje sedaj, v salonu Iris že spreje-
majo naročila. S strokovno priznanimi in uveljavlje-
nimi metodami bodo poskrbeli za nego vašega te-
lesa:
MVOLIFT - cosmomed
•	obdelava celulita in hujšanje po obsegu, odstranjevanje gubic,
aken, strij in žilic, aktiviranje limfe in celic, masaža prsi, aktiviranje
oslabljenih mišic, izboljšanje čvrstosti kože in veznega tkiva,
pomlajevanje obraza in telesa...
LASER
•	stimulira osnovne biološke funkcije. V kozmetiki se uporablja za
nečisto kožo, pomanjkljivo delovanje lojnic, normalizacijo kože,
odstranjevanje gub, starostnih peg, žilic in za razmnoževanje kalo-
genskih vlaken.
VIBROSAUNA - naravni način za vzdrževanje
zdravja in vitalnosti
•	za povečano izločanje telesnih tekočin in strupenih snovi, izbolj-
šanje kn/ne cirkulacije, masažo in lajšanje bolečin, izgorevanje
kalorij, pospešuje izgubo teže, relaksiranje utrujenih mišic, izbolj-
šanje mišičnega tonusa, proti stresom, čisti in mehča kožo, omo-
goča učvrstitev telesa brez napora...
SVETOVANJE DERMATOLOGA
Že po prvem obisku v salonu IRIS se boste poču-
tile bolje, zato se odločite in pokličite na telefon:
856-837.
16. STRAN - 4. APRIL 1991
Zaradi iciobase
ob službo
Poučna zgodba Iz uspešnega podjetja Celjske mesnine
Ni še dolgo tega, kar so se
socialistični direktorji pri-
toževali, da ni takšnih para-
grafov, s katerimi bi se reši-
li kot kočevskih medvedov
zaščitenih delavcev, zdaj
pa, ko počasi odpiramo vra-
ta kapitalizma, se stvari ne-
koliko obračajo. So seveda
razlike in izjeme, zgodba
o delavki in direktorju iz
Celjskih mesnin pa sodi
bolj v vmesni čas, s to razli-
ko, da so v tem podjetju že
v preteklosti sprejeli tako
stroge kriterije, da so lahko
Ljudmilo Jus zaradi treh
odtujenih klobas kar čez
noč postavili aa cesto.
Celjske Mesnine so bile še
pred devetimi leti, vse do-
kler ni krmila prevzel seda-
nji direktor Vlado Jurančič,
pred stečajem, grozil je
ukrep družbenega varstva.
Po njegovem prihodu se je
poslovanje bistveno izboljša-
lo, lotili so se sanacij, zastavi-
U kup ciljev, ki jih, času pri-
merno, celo zelo uspešno
uresničujejo. S poslovno fi-
lozofijo, da niso mesna indu-
strija, da niso masovna pro-
izvodnja, ampak mesna obrt,
so si pridobili ugled in ime.
Vlado Jurančič sicer meni,
da se ob proizvodih, ki jih
nudijo tržišču, ugled firme
lahko kaj hitro skrha. Tako
so bili enkrat samo omenjeni
v nekem članku Zelenih, pa
jim je prodaja upadla kar za
tretjino. Močno dvomim, da
bi ta zgodba lahko imela po-
dobne učinke. Članek se na-
mreč ne nanaša na proizvod-
njo, temveč zgolj na odnose
v podjetju, na spor, ki ga je
sprožil odpust Ljudmile Jus,
nekdaj dobre delavke, ki si
želi, da bi bili nekateri prekr-
ški vodilnih obravnavani ta-
ko kot je bil njen.
Zgodba delavke
Kmalu bo leto dni, kar je
Ljudmila Jus dobila delovno
knjižico, ker naj bi pri pre-
gledu ob izhodu iz podjetja
ugotovili_, da je vzela tri kose
klobas. Že pred šestimi leti
so namreč v Mesninah spre-
jeli stroga merila, po katerih
se tudi najmanjša kraja kaz-
nuje s takojšnjim odpustom.
Delavka se je pritožila na So-
dišče združenega dela, kjer
seje zagovarjala, daje kupila
klobase za malico v Mesnini-
ni prodajalni v mestu. Ker
vsega ni pomalicala, jih je
odnesla domov. Na sodišču
je spor izgubila, vendar pa se
je konec decembra, še en-
krat pritožila. Ta pritožba, ki
pa je ni poslala priporočeno,
še^ni bila obravnavana.
Kakorkoli, Jusovi ni vse-
eno, da je ostala na cesti,
s 1500 dinarji mesečne pod-
pore in dvema šoloobvezni-
ma otrokoma. Tako kot njej
nihče ni očital nedelavnosti,
tudi ona direktorju podjetja
ne očita kaj podobnega:
»Proti strokovnosti in uspeš-
nosti vodenja podjetja s stra-
ni direktorja nimam pri-
pomb, boli pa me, da delavec
in direktor nista enako
obravnavana, če gre za pre-
krške. Ko je pred leti letoval
v naših počitniških objektih
v Barbarigi, je z razbitjem in-
ventarja povzročil precej
večjo škodo, kot jo predstav-
ljajo tri klobase. Dobro, ta-
krat je škodo pošteno porav-
nal, dobil pa tudi discipHn-
ski ukrep prepovedi letova-
nja. Po treh mesecih je šel
v Čateške toplice. Celo po-
djetje je govorilo, kako je
tam v sobi, ker je menda pač
take nravi, izpraznil cel gasi-
ni aparat. Tudi takšno počet-
je škodi ugledu podjetja, da
ne govorim o tem, kolikšna
je bila, spet to primerjam
s tremi klobasami, škoda. To
pot ne vem, kdo jo je porav-
nal, morda celo mi, delavci?«
se sprašuje Ljudmila Jus.
Zakaj nista enako obrav-
navana delavec in direktor,
pa se sprašuje tudi ob na-
slednjem primeru: »Ko je
mati samohranilka prosila
podjetje za pomoč, ker ni
imela denarja za otrokovo
šolo v naravi, ji je bila proš-
nja zavrnjena. Le nekaj dni
kasneje se je direktor obrnil
na kolegij in nato na zbor de-
lavcev, da mu podjetje kupi
stanovanje v Mariboru in av-
to za prevoz v službo, da bo
tako lahko rešil svoje družin-
ske zadeve. Njegova sinova
sta namreč nadaljevala štu-
dij v Mariboru. Svojo proš-
njo je v primeru negativne
rešitve pogojeval z odsto-
pom, češ, da si bo moral
iskati službo in stanovanje
v Mariboru. Seveda je zbor
delavcev, postavljen pred
takšno dejstvo, prošnji ugo-
dil. Ali bi tudi materi samo-
hranilki, če bi rekla, da si bo
službo poiskala drugje?«, se
sprašuje brezposelna delav-
ka in k temu spet dodaja
vprašanje, kohko klobas sta-
ne vsakodnevna vožnja
z službenim avtom iz Mari-
bora in kdo plača te potne
stroške.
Direktorski trači?
In kako odgovarja na očit-
ke Vlado Jurančič?
»Vsa zadeva v zvezi z Ljud-
milo Jus me ne zanima več.
Ona piše pismar, pritožbe,
stvar je bila na sodišču, je
dokazana in torej zaključe-
na. V podjetju imamo stroge
kriterije, ki smo jih sprejeli
vsi. S temi kriteriji so strogo
povezani naši poslovni cilji,
pri čemer so v ospredju ka-
dri in disciplina. Pri kadrov-
ski politiki in pri izobraževa-
nju imamo najstrožje kriteri-
je, pri čemer vsakomur omo-
gočimo dodatno izobraževa-
nje. Podobno velja za zdrav-
stveno področje. Naša inven-
tura zdravstvenega stanja je
celovita, ljudi silimo, da gre-
do na dopust, na plačane
zdravstvene oddihe v Čate-
ške toplice. Ob takšni politi-
ki si ne moremo privoščiti
kraj, saj lahko te vodijo tudi
v kakšne druge lumparije, ki
bi lahko bile v škodo potroš-
nikom,« odgovarja direktor
Mesnin.
Na očitke v zvezi s povzro-
čeno škodo v počitniških ob-
jektih odgovarja, da so čisto
natolcevanje, ker v Barbarigi
ni letoval, v Čateških topU-
cah pa naj bi veselico z gasil-
nim aparatom povzročil
drug vodilni delavec Mes-
nin, ki mu je celo preprečil,
da bi gasilni aparat vrgel
skozi okno: »Za delavce je
pač n^privlačneje, da si iz-
mišljajo trače na račun di-
rektorja, četudi nisem bil nič
kriv,« je dejal Jurančič in
k temu dodal, da naj raje te-
ga ne objavljamo, ker se ne
mish zagovarjati v časopisu.
Takšne stvari se naj prej raz-
iščejo.
»Kar pa zadeva stanova-
nje, se je edino moje stano-
vanjsko vprašanje obravna-
valo na zboru delavcev.
Predlagal sem rešitev, ki so
jo sprejeli z glasovanjem,
pred tem pa sem res tudi po-
vedal, da si bom moral v pri-
meru negativne rešitve iska-
ti službo in stanovanje v Ma-
riboru.
Prošnjo za plačilo šole
v naravi vaše delavke pa ste
zavrnili?
»Tako je in tudi v bodoče
ne bo nikoli odobreno takš-
no plačilo. Vsak delavec si
mora to sam zaslužiti. Direk-
tor ni socialna država, poma-
gam lahko le toliko, da ima
delavec v redu plačo in te pri
nas, če jih primerjamo z osta-
limi, tudi imajo. Razen tega
lahko podjetje delavcu omo-
goči tudi cenejši dopust, šo-
lanje,« je zaključil Vlado Ju-
rančič.
Zgodbe, kakršna je to,
Ljudmile Jus, od maja lan-
skega leta brezposelne, ne
gre kar tako prepustiti ulici.
Vsaj dokler naše firme do-
končno ne dobijo svojih last-
nikov, ki bodo v korist svo-
jih in poslovnih interesov
bolj kot doslej in tudi bolj
odgovorno po svoje krojili
usodo podjetij, so takšne
zgodbe lahko marsikomu
v premlislek. Zgolj to
- v premislek, kajti razsodni-
ki so lahko poleg javnosti le
tam, kjer takšne štorije na-
stajajo in seveda v instituci-
jah, ki so za razsodnika po-
klicane. V opisanem prime-
ru so vsi omenjeni povedali
skorajda vse. Pozabili smo le
povedati, da vodilni delavec
Mesnine (kdorkoli je že to
bil), ni izgubil službe, ker je,
ko se je šel gasilca, povzročil
nekaj več škode podjetju.
Saj je tudi ne bi mogel, ker
kriteriji tega verjetno ne
predvidevajo. Do koga imeti
strožje in do koga milejše
kriterije je pač stvar psiholo-
gije podjetništva, ki jo vodil-
ni delavci zagotovo poznajo,
le da eni uporabljajo manj,
drugi pa bolj priljubljeno
metodo. In gotovo so na
Celjskem tudi direktorji
uspešnih podjetij, ki bi kakš-
no plačilo šole v naravi šteli
tudi kot naložbo in ki bi se
tudi pri manjši kraji odločili
vsaj še za zadnji opomin. Ob
vsem spoštovanju dejstva,
da podjetja niso socialne
ustanove in tudi direktorji
ne socialni delavci.
RADO PANTELIČ
Mladinska srečanja imajo v Žalcu desetletno tradicijo
Na vprašanje, zakaj se udeležujejo petkovih
s patrom Ivanom, so mladi povedali takole:
Boštjan Čuvan, pripravnik, končal srednjo zdri
šolo: »Več nas je takšnih, ki prihajamo zaradi
potrebe, ker smo bili tako vzgojeni. Ni pa to nobene
Tukaj se srečamo z mladimi, zapojemo kakšno
v okviru te skupine deluje tudi glasbena skupina D(
Pritegnejo pa nas predvsem pogovori o različnih si
Boks da, hvala za d
Perunovič, Kostič In Djukovič navdušili	\
Petkova profesionalna revija je glede boksa samega nav-
dušila prisotne. V glavnem pa je nekaj manj kot tisoč
gledalcev pravzaprav le zadovoljila, pa ne zato, ker so
Zoran Kalezič, Siki in sedaj kar na lepem nasprotnik srb-
skega vožda Bora Čorba peli s pomočjo play-backa, pač pa
zaradi »duhovitosti« nekega »prijatelja« Slovenije, ki mu
imena ni vredno omenjati.
Privoščil si je blatenje vsega tistega, kar ni v skladu z nje-
govim pojmovanjem politike. Le-te n^ ne bi mešali s čimer-
koli, še nEgmanj pa s športom! Njegovi spremljevalci so mu
ploskali, kolikor soj
morali celo prekiniti
dolgočasno. Nastop t
boksa povzročil prai
organizatorjev.
Sicer pa takšna prii
finančno tvegana. CKi
povedal, daje kljub si
moral plačati premij«
nje, goste večera, lepi
Vilko naslednje rundi
Prisotne sta v uvod
nič in Ptujčan Flajša
čalo neodločeno, vse
fesionalni konkurenc
premagal Francoza I
veiro, Kostič FrancoJ
Perunovič Malijca B
outom. Miodrag Pe>i
nasprotnika, ki mu
obrambo naslova me(i
17. m^a v Baslu.
Dosti nasjebilov
nih ogreli za boks.
Bonua, ki je v dvol
Brez krvi in brez odprtih ran je malo boksarskih dvobojev.
Miodrag Perunovič med popravljanjem arkade skoraj ni čutil
bolečin, Bora Džordževič v ozadju pa jih je.
Šport je večkrat krut]
še posebej profesio^^
znoj, svojo vlogo p^
dalci.
4. APRIL 1991 - STRAN 17
na Matek, dijakinja srednje naravoslovne šole: »O
logočem se pogovarjamo tukaj. Včasih obravnavamo
ne v šoli, drugič govorimo o medsebojnih odnosih,
atkim smo razpravljali o občutku lastne krivde. Vsak
roje mnenje.
tja Hrovat, dijakinja srednje kemijske šole: »Všeč
ta srečanja, zato prih^am v župnišče. Teden nam
di mineva ob številnih šolskih in drugih obveznostih,
;tukaj pa skupno razmišljamo o vsem mogočem.«
tali gledalci pa so ga
postane slej ko prej
1 prisotnimi, željnimi
i, pa tudi edini kiks
sti truda in je obenem
ivnež Alojz Kuljad je
ošek pokrit, čeprav je
jeti dvorano, ozvoče-
igu nosile table s šte-
li ogrela Celjan G^a-
i- Srečanje se je kon-
ki so potekali v pro-
oslovani. Džukovič je
^ Portugalca de Oli-
glavni borbi sporeda
^ s tehničnim knock
dovoljen s kvaliteto
Ogledni nastop pred
'»po verziji IBF, ki bo
po zanimivih obraču-
V oči padel Francoz
» dobil dosti težkih
l^ajbo/j krute športe,
valujoče mišice,
^^fljivosti željni gle-
udarcev in izgubil po točkah. Že v naslednji borbi je ob ringu
sekundiral svojemu francoskemu koleg. Boks je nedvomno
čisto spodoben šport, kjer se dva prostovoljno pomerita
z rokavicami, ki ublažijo udarce. In ob tem boks samo podza-
vestno primerjam z neumnimi in primitivnimi gostilniškimi,
uličnimi, disko ter ostalimi pretepi, kjer trde pesti povzro-
či o težke telesne poškodbe na ljudeh, ki se morda še zdaleč
niso želeli meriti v tovrstni spretnosti.	'
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Ponoven vstop izbranke v ring, tokrat iz drugačnega zornega
kota, ki so ga bili deležni le izbranci - zunaj ringa.
Zmagali smo, to pa je najbolj pomembno.
IVlir v srcih ljudi
Paier Ivan Arzenšek: »Če že mednacionalni odnosi niso najboljši, na! se Izboljšajo
¥saj družinski In sosedski odnosi. ^
Vsak petek zvečer se
v žalskem župnišču zbirajo
mladi. Dekleta in fantje.
Tudi po dvajset jih sedi za
podolgovato mizo. Nekate-
re zvabi prijetna druščina,
drugim je povšeči pesem,
zapeta ob zvokih kitare,'
tretjim so ljubši pogovori.
Že deset let ta mladinska
srečanja vodi pater Ivan
Arzenšek.
Ko je pater Ivan ali Vanč,
kot ga raje khčejo mladi,
pred desetimi leti prišel
v žalsko župnijo in prevzel
delo z mladimi, si je dejal:
»Biti hočem eden izmed
njih.« Ne da bi človek pose-
bej spraševal, je vsakemu
naključnemu obiskovalcu
jasno, da je uspel. Morda je
bil led prebit s tem, ko jim je
dovolil, da ga preprosto tika-
jo. Ali pa se jim je približal
z odkritosrčnostjo, sprošče-
nim pogovorom, morda jim
je skupna tudi ljubezen do
športa. Kdo ve, morda pa si
mladi želijo razpredanj o tem
ali onem problemu?« Včasih
se pogovarjamo o vsakda-
njih stvareh, drugič se lote-
vamo vprašanj, ki nas vse
skupaj silijo k razmišljanju,«
je povedal pater. »Mlade te-
žijo problemi, kot so šolski
uspeh, navezovanje stikov
z nasprotnim spolom, pra-
vičnost v družbi, tudi o Cerk-
vi in njihovem odnosu do nje
velikokrat govorimo.«
Na prvi pogled se zdi, da
življenjska pot patra Ivana ni
zanesla daleč od doma. Tako
pač človek sodi, ko izve, da
mu je zibel tekla v bUžnjih
Dramljah. Pa je bila pot od
Dramelj do Žalca oziroma
Petrovč, kjer zdaj opravlja
svoje poslanstvo, veliko dalj-
ša in ni, da bi človek sodil le
po kilometrih. Ko je v Ivanu
dozorela želja, da bi pomagal
ljudem, je najprej končal
gimnazijo v Bolu na Braču.
Po letu dni preizkušnje ali
noviciata v Bologni, je dvč
leti študiral filozofijo v Tori-
nu, osnovni študij teologije
pa je zatem končal v Švici,
kjer je tudi magistriral.
Med petimi
dominilcanci
v Sloveniji
Pater Ivan se je že pred leti
odločil za dominikanski red,
zato je bil za duhovnika po-
svečen v Zagrebu. Je eden
izmed petih dominikancev,
kolikor jih danes deluje
v Sloveniji. »Osrednja misel
tega reda je oznanjevanje
evangelija,« pravi pater.
Ustanovitelj dominikanske-
ga reda je bil v začetku 13.
stoletja sveti Dominik, doma
iz Španije, ki je svoje brate
poslal študirat po številnih
univerzah sveta. To je bil čas
herezij in treba je bilo braniti
krščanstvo pred heretiki. Že
kmalu po ustanovitvi so se
dominikanci pojavili na Ptu-
ju (1230), v Kopru ter Novem
kloštru pri Polzeli (1451). Ce-
sar Franc Jožef drugi je kas-
neje dominikanski red uki-
nil in šele po 200 letih je spet
prišel v Slovenijo po zasjugi
patra Manesa Zdolška. Škof
Držečnik je leta 1965 redu za-
upal župnijo Žalec, h kateri
je spadala tudi romarska cer-
kev v Petrovčah.
Samozaložba
»Znamenje«
Mladi zagotovo radi pri-
sluhnejo tudi pripovedim
o popotovanjih patra Ivana.
Italija, Francija, Anglija, Ni-
zozemska, Španija, Kanada.
Brazilija - v vse te dežele ga
je doslej vodila pot. V Fran-
ciji je nameraval vpisati tudi
doktorat, vendar ni imel
možnosti. Zato pa seje doma
lotil študija sociologije. Po-
tovanja po svetu so pripomo-
gla k temu, da zelo dobro ob-
vlada tuje jezike. Večkrat
prevaja, predvsem iz fran-
coščine, za teološko revijo
Znamenje. To revijo bo po-
slej v Petrovčah izdajal v sa-
mozaložbi. »Rad bi, da bi re-
vija ohranila široko vsebin-
sko zasnovo in da bi bila od-
prta za teološka, družbena in
kulturna vprašanja.«
S patrom Ivanom Arzen-
škom smo se pogovarjali
pred velikonočnimi prazni-
ki. In kaj je ob praznikih za-
želel svojim vernikom, smo
ga vprašali. Takšno je njego-
vo sporočilo: »V času nego-
tovosti naj v srcih ljudi zaživi
mir. Če že mednacionalni
odnosi niso najboljši, naj se
izboljšajo vsaj družinski in
sosedski odnosi.«
IRENA BAŠA
FOTO: EDO EINSPILER
Boštjan Čuvan
Tatjana Matek
Jerneja Hrovat
Pater Ivan Arzenšek
18. STRAN - 4. APRIL 1991

Nadaljevanje s 15. strani
ZSSS Celle
- Izjava za
javnost
Težak ekonomsko socialni
položaj delavcev ni mogoče
reševati samo z notranjimi
ukrepi v podjetjih ali samo
z večjo tržno naravnanostjo,
potrebni so tudi zunanji
ukrepi in spremembe v za-
konodaji, zato dajemo tudi
naslednjo
IZJAVO ZA JANOST
1.	Ne moremo se strinjati
z odpusti delavcev pri social-
nem programu, ki predvide-
va samo socialne pomoči za
preživetje. Zahtevamo spre-
jem razvojno zaposlitvenih
socialnih programov, ki bo-
do omogočili odpiranje no-
vih delovnih mest.
2.	Nujna je takojšnja raz-
bremenitev gospodarstva, ki
ob tako visokih dajatvah, ki
jih plačuje državi ne bo mo-
glo preživeti.
3.	Povečati se mora zajam-
čeni OD do višine, ki bo za-
gotavljala socialno in materi-
alno varnost delavcev. Dela-
vec, ki dela in dosega nor-
malne rezultate dela ne more
in ne sme biti socialni pro-
blem.
4.	Zagotoviti moramo spo-
štovanje kolektivnih pogodb
(splošne oz. panožnih, kjer
so že podpisane) tako
v splošnem kot normativ-
nem delu.
5.	Zaščititi se mora druž-
beno premoženje pred ne-
kontrolirano privatizacijo in
čimprej sprejeti zakonske re-
šitve na tem področju, da bo
tudi delavec postal solastnik
podjetja, v katerem je delal
in ga z odrekanjem pri OD
soustvarjal in gradil.
6.	Čimprej moramo spre-
jeti ustrezno zakonodajo, na-
mesto sedaj še veljavnega za-
kona o stečaju in prenehanju
organizacij, ki bo preprečila
izigravanje že sprejetih do-
polnil in sprememb Zakona
o delovnih razmerjih. Reše-
vanje presežnih delavcev
s stečaji ne sme biti več mož-
na oblika prenehanja organi-
zacije, brez obveznosti do
delavcev, ko so v tej organi-
zaciji bih zaposleni. Ker sa-
moupravljanja praktično ni
več, delavci ne morejo biti
soodgovorni za stečaje, zato
jim je treba priznati ustrezne
odpravnine v primeru steča-
ja, kot to velja za trajne pre-
sežke delavcev na podlagi
sprememb in dopolnitev Za-
kona o delovnih razmerjih.
7.	Društvo manageijev je
pripravilo kriterije za sklepa-
nje pogodb o zaposlitvi po-
slovodnih delavcev, ki jih je
verificiral 10 GZS v juliju
lanskega leta. Ti kriteriji,
predvsem pa izhodiščni mi-
nimalni OD niso več z ozi-
rom na bistveno spremenje-
ne - poslabšane gospodar-
ske razmere primerni. Zato
predlagamo 30% zmanjšanje
osnov za izračun izhodiščnih
OD, kot je to storila Skupšči-
na RS za funkcionarje v dr-
žavni upravi.
ZSSS Celje
Valter Jordan
Pismo Iz
Mariborskih
zaporov
Stari pregovor pravi, da je
za vsakega človeka v bolnici
in v zaporu zazidan en ka-
men. No, za mene jih je več!
Pa ne v bolnišnici, temveč
v tistih zaporih, kjer sem pu-
stil in kjer še puščam svoja
najlepša leta. Kljub štiride-
setim letom se zaporniška
vrata še vedno zapirajo za
mano.
Rodil sem se v prelepem
podeželskem kraju bhzu Ro-
gaške Slatine. Na ta planet
sem prišel kot nezakonski
otrok. Še danes se soomi-
njam, ko me je mati kot
osemletnika peljala na sodiš-
če, kjer sta se oče in mati
tožila zaradi mene. Ker me
oče ni hotel priznati za svoje-
ga, me je mati morala pripe-
ljati na sodišče. Ko me je
sodnik vprašal, kdo je ta, in
pokazal na očeta, si nisem
upal povedati, čeprav sem ga
dobro poznal. Ker je sodnik
vztrajal in mi celo obljubil
novi svinčnik, sem le s stra-
hom povedal, da je moj ata.
Spominjam se tega, ker sem
pač dobil nov svinčnik, kot
da bi bilo včeraj.
Svoja šolska leta sem pre-
življal z mateijo in polsestro.
Ker mati ni preveč skrbela
zame, sem bil po osnovni šo-
li prepuščen sam sebi. Po-
iskal sem si službo in tudi
večjo družbo. Ob moji lahko-
miselnosti me ni bilo težko
prepričati na krivo pot, ki
me je že pri dvaindvajsetih
pripeljala v zapor. Šele ta-
krat sem se začel zavedati
svojih napak in tudi tega, da
bom moral to juho sam poje-
sti. Edina želja mi je bila, da
pošteno odslužim kazen, za-
tem pa si poiščem dekle, si
ustvarim družino in pošteno
živim svoje življenje.
Ker je bilo moje vedenje
v zaporu primerno, so me že
po dveh letih prestavili iz
KPD Dob v odprti oddelek
Hotemež. Domov sem lahko
šel vsakih štirinajst dni. Še
preden sem prišel iz zapora
sem si našel dekle in videti je
bilo, da sva rojena drug za
drugega. Po prestani kazni
sem se takoj preselil k njej, si
poiskal službo in si rekel, da
je tudi zame enkrat posijalo
sonce sreče. Najbolj srečen
sem bil, ko mi je rodila prve-
ga otroka-sina, po dveh letih
še hčerko.
Prva tri leta zakona so mi-
nila v najlepšem redu, potem
pa se je začel zame in tudi za
otroke pravi pekel. Prvič me
je prevarala tako, da je otro-
ka pustila v stanovanju, ene-
ga celo v zibelki in odšla
z drugim. Ko se je vrnila,
sem ji oprostil, ker mi je vse
odkrito priznala. Začelo se je
ponavljati! Dolgo sem trpel
in požiral, ko pa mi je preki-
pelo, sem udaril. Ni zaleglo,
še slabše je bilo in ko sem jo
nekega dne preveč udaril, je
šla k zdravniku in me prija-
vila.
Na sodišču sem bil že zapi-
san v črno knjigo, zato sem
se spet znašel za rešetkami.
V priporu sem počakal do
sojenja. Ko je sodišče ugoto-
vilo, da tudi ona ni nedolžna,
so mi pogledah malce skozi
prste in me izpustih. Še ved-
no sem upal na boljši jutri, tu
pa so bili predvsem otroci,
zato sem se vrnil. Kaj pome-
ni otrok brez očeta sem sam
predobro občutil.
Spet je bilo nekaj mesecev
vse v redu, sam pa sem na-
merno tudi marsikaj spregle-
dal in popuščal. A spet je bi-
lo iz dneva v dan slabše. Imel
sem takšno službjo, da sem
bil odsoten tudi cele dneve,
zato je imela še več priložno-
sti. Ko sem se nekega dne
vrnil proti večeru iz službe,
sta mi otroka rekla: »Ata,
lačna sva!« Čeprav je bilo
vedno kaj za v lonec, se ji ni
dalo kuhati, ne za otroke, za-
me še manj. Ljubše so ji bile
gostilne, prijatelji, prijatelji-
ce in pijača.
Ponovno mi je prekipelo,
spet uniforma pred vrati,
spet pod ključ, za rešetke,
kjer na veliko razmišljam,
kje je pravica. Tokrat sodiš-
če ni imelo usmiljenja, po čl.
222 kazenskega zakonika
sem bil obsojen na primerno
kazen. Spet so se začele teža-
ve, a ne zame, temveč za
otroka. Puščala jih je v sta-
novanju, očeta, ki bi ju tola-
žil, jima kuhal in se igral
z njima, ni bilo več. Celo ta-
ko daleč je prišlo, da sin
v poznih nočnih urah tava po
mestnih ulicah in išče očeta.
A ga ne najde, temveč najde
mihčnika in socialno službo.
Ta je ugotovila, da je oče
v zaporu in dala otroka v rej-
ništvo, mater pa pustila pri
miru, kot da se ni ničesar
zgodilo.
Po mojem izpustu iz zapo-
ra sem vztrajal tako dolgo,
da sem dobil otroka nazaj.
Odpeljal seni ju v svoj rojstni
kraj, k materi. Zato ker je
v letih in bolna, pa tudi mene
zaradi službe v Celju cele
dneve ni bilo doma, je spet
posredovala socialna služba.
Spet sem bil glavni krivec,
a ne zaradi sebe, temveč za-
radi bolne matere. Tako so
pač ugotovili, čeprav otroka
nista bila nikoli lačna in ne
umazana. Tako dolgo so me
silili, da sem se ponovno vr-
nil k njuni materi v Celje.
Nekaj časa vse v najlepšem
redu, čez čas po isti problemi
in težave.
Spet sem v zaporih, otroci
pa v rejništvu. Kako bo, ko
pridem ven? Se bo ponovi-
lo? Izgubil sem vse upanje,
bojim pa se, da bom izgubil
tudi otroka, ki ju imam naj-
rajši. Včasih sem dobil v za-
por vsaj kakšno sinovo raz-
glednico, sedaj še tega ne.
Kako tudi ne, če ne veva
drug za drugega, ona pa mi
niti tega ne sporoči, kje sta
otroka. Vprašam se, kje je
pravica? So res takšni časi,
da so v ružinah vsega krivi
očetje? Imamo res takšen za-
kon, da mora oče, ki se osem
let trudi za otroka, pri tem pa
včasih v hiši, kjer ni reda,
malo povzdigne glas, v za-
por, ker je pač »ponovitve-
no« nevaren?
Materi vzamejo otroke, ker
ne zna ravnati z njimi, češ,
bomo že mi poskrbeh zanje,
kot da se ni nič posebnega
zgodilo, od očeta, ki je celo
življenje v zaporih, pa tako
nimamo kaj pričakovati. Ma-
ti pa naj bo to, kar pač je...
Je to pravica?
JOŽE KOLEDNIK,
Vošnjakova 16
Maribor
Kabelski
televizijski
razdelilni sistem
Celje
v krajevnih skupnostih
Nova vas. Dečkovo naselje
in Lava se gradi televizijski
kabelski razdelilni sistem
(KRS), ki se bo razširil na
celotno območje mesta Ce-
lja. KRS gradijo po krajev-
nih skupnostih občani, ki jih
zastopajo zato imenovani
gradbeni odbori po krajev-
nih skupnostih, oz. iz odbo-
rov imenovan glavni odbor,
ki dela pri skupnosti za iz-
gradnjo objektov posebnega
družbenega pomena. Inve-
stitor akcije v prvih treh kra-
jevnih skupnostih so občani.
Omrežje ima sprejemno po-
stajo na Golovcu v PTT ob-
jektu tako, da se širi proti
zahodu in jugu preko nove
vasi. Dečkovega naselja in
Lave in se bo širilo proti
vzhodu preko krajevne
skupnosti Hudinja in Gaber-
je. Akcija izgradnje KRS tra-
ja že dalj časa, preveč razpr-
šeno, ekonomsko nespre-
jemljivo in strokovno poeno-
stavljeno. Izvršni svet je za-
radi težav, ki so nastale pri
tako vodeni investiciji
obravnaval problematiko,
ocenil akcijo in predlagal ne-
katere ukrepe ter ponudil
strokovno pomoč. Sredstva
za izgradnjo televizijskega
kabelskega razdehlnega si-
stema se zbirajo na poseb-
nem računu pri Skupnosti za
izgradnjo objektov posebne-
ga družbenega pomena.
Lastniki vgrajenih napeljav
in montiranih naprav v iz-
gradnji bodočega celjskega
kabelskega televizijskega
razdelilnega sistema so ob-
čani, ki sodelujejo v akciji, za
del primarnega omrežja pa
občina Celje. ZPI Celje v tej
fazi izgradnje nudi le stro-
kovno pomoč, v nadaljnji fa-
zi širitve sistema, pa mora po
sklepu Izvršnega sveta obči-
ne Celje akcijo v celoti stro-
kovno prevzeti - od zbiranja
do formiranja odbora iz vrst
investitorjev, ki bo koritroli-
ral delo strokovne službe in
upravljal z zbranimi finanč-
nimi sredstvi.
Danes si nihče v občini
zgr^enega sistema ne more
lastiti, nihče brez soglasja
stanovanjskega gospodar-
stva ne sme posegati v ob-
jekte (stanovanjski bloki) in
brez vseh treh in glavnega
odbora delati kar koli na
KRS-u brez njihovega pred-
hodnega soglasja in podpisa-
ne pogodbe o oddaji del.
IS Celje, ki ga
zastopa ZPI Celje
Kdaj popolna SO
Šentjur?
v času splošnih volitev,
sta bila v KS BLAGOVNA
najprej sklicana dva Zbora
volilcev za določanje kandi-
datov za Zbor krajevnih
skupnosti. Ker nobeden ni
bil sklepčen, se je sklicatelj
odločil za ponovni sklic ene-
ga zbora za območje celotne
KS BLAGOVNA. Na tem
zboru so glasovali o treh
kandidatih. Zapisnik je bil
dostavljen Občinski volilni
komisiji, kije z zakonom po-
oblaščena za ugotavljanje
-	ali so posamične kandida-
ture, ali liste kandidatov,
v skladu z Zakonom o voli-
tvah. Komisija je ugotovila,
da za območje te KS niso do-
ločeni kandidati za izvolitev,
ker zadostnega števila gla-
sov, to je: najmanj 30 nista
dobila vsaj dva kandidata.
Glede na to je z odločbo
z dne, 26. 3. 1990 določila do-
daten rok za predložitev kan-
didatov. Tudi v tem roku
sklican Zbor volilcev ni bil
sklepčen, zato liste kandida-
tov ni bilo v dogovorjenem
roku in tudi ne volitev dne
22. aprila 1990.
Zbor volilcev skliče v skla-
du z Zakonom o volitvah
predsednik Skupščine KS
oziroma drug ustrezen organ
KS. Vsa obvestila, sklepi in
odločbe v zvezi s postopki
izvedbe splošnih volitev, so
bila naslovljena na KS. V ča-
su splošnih volitev je bil skli-
catelj Zborov volilcev
-	predsednik Skupščine KS;
v jeseni, ko se je spremenil
Statut KS BLAGOVNA, pa
je te postopke prevzel SVET
KS.
Ker torej v aprilu 1990 iz
KS BLAGOVNA ni bil izvo-
ljen delegat v ZKS občinske
skupščine, je Občinska vohl-
na komisija, ki odgovarja za
zakonitost volitev delegatov
v Zbore občinske skupščine
pristopila v jeseni 1990 k po-
stopku naknadnih volitev.
Te mora razpisati OVK naj-
kasneje v roku 7-dni po ugo-
tovitvi, da je nova lista kan-
didatov v skladu z zakonom.
Ker se je pripravljal razpis
referenduma (kasneje je bil
razpisan tudi plebiscit), je bi-
lo s predsednikom Sveta KS
dogovorjeno, da se izvedejo
ponovni postopki za sestavo
liste kandidatov. V ta namen
je OVK pripravila vso po-
trebno dokumentacijo (za-
pisnike, izjave ipd.), vendar
do roka, v katerem bi še lah-
ko razpisala volitve na isti
dan, kot je bil referendum
oziroma plebiscit - ni prejela
liste kandidatov, ker Zbor
volilcev v KS BLAGOVNA
zopet ni bil sklepčen.
Kdaj bodo volitve v KS
BLAGOVNA je torej odvis-
no od tega, kdaj bo SVETU
KS uspelo sklicati tak Zbor
volilcev, ki bo sklepčen in na
katerem bo potrebno število
kandidatov prejelo zadostno
podporo volilcev. To zadnje
pa je tudi odgovor na tretje
zastavljeno vprašanje.
Odgovori na javno postav-
ljena vprašanja skoraj ne po-
trebujejo posebnega komen-
tarja. Menim pa, da pravne
osebne odgovornosti v pri-
meru volitev v KS BLA-
GOVNA ni mogoče opredeli-
ti, sam se pa čutim moralno
soodgovornega za družbeno
mrtvilo v KS in so mi vaša
vprašanja g. Zupane, vzpod-
buda, da se bom angažiral
pri ponovni izvedbi kandida-
cijskega postopka še v tem
mesecu! Ce pa se bo ponov-
no potrdilo, da občani v KS
BLAGOVNA ne čutijo po-
trebe po krajevni organizira-
nosti, bom predlagal, da se
občani organizirajo drugače.
Odločno pa zavračam na-
mig g. Zupanca, da je zavla-
čevanje krivo to, da DE-
MOS-ovi kandidati niso do-
biU podpore. Osebno me ne
bo prav nič motilo, če bodo
tudi vsi kandidati iz SDP.
mag. FRANC KOVAČ,
predsednik SO Šentjur
Ali je Šentjur res
klovnovska
občina?
Za takšno so jo ocenili na
zadnjem zasedanju občinske
skupščine odborniki preno-
viteljev. Res je, da so ta izraz
sprva dali pod nasrekovaje,
toda v razpravi so jih uma-
knili in je ocena postala še
bolj v nebo. vpijoča. Kot ob-
čana in še bolj kot predsed-
nika skupščine, ki naj bi ob-
čino predstavljal, me je pri-
zadela in globoko užalila.
Ker sta sodbo utemeljevala
dva ugledna Šentjurčana,
v preteklosti tudi visoka ob-
činska funkcionarja - pozna-
valca in soustvarjalca te ob-
čine - sem se ob njuni ugoto-
vitvi še bolj zamislil.
Ne vem, kje v preteklosti
naj bi se to klovnovstvo za-
čelo? Morda pri Kramber-
gerjevi vohlrii zmagi? Ali
smo se z njo Šentjurčani po-
norčevali iz sebe in hoteli za-
bavati druge? Prepričan
sem, da ne! Ta zgodovinski
dogodek je bil izraz razvoj-
nih in človeških stisk ter
strahovita zavrnitev vladajo-
če ekipe. Podobno verjetno
velja tako za odločno DE-
MOS-ovo volilno zmago, kot
tudi za moj vzpon na skupš-
činski predsedniški stolček.
Kot obrobna in v šentjur-
skem javnem življenju ne-
priznana oseba, sem bil izne-
nada postavljen na odločujo-
če mesto hkrati z neizobiji
vano DEMOS-ovo
Sedaj je že dokaj očitno
te zmage DEMOS-a v š^
jurju nismo uspeli uveljgJ
Kadrovska suša, idejna^
izoblikovanost, organizJ
ske težave, politična ne^
šenost so nas ujele v uti^^
oblastne kolesnice; isw
pomoči pri bivših oblast!
strukturah ter združevg^
skupščinskih, izvršnih ;
strokovnih funkcij, pa ,
nas dodobra paralizir^
Svoje težave smo hiteli ko^
penzirati z begom pod olt,
Ije avtoritativne in deklarjj
no nestrankarske izvrjj
oblasti, ki je naenkrat prid
bila SZDL-jevske razsežn
sti in praktično funkcionj
tako brez skupščine, k
brez DEMOS-a. Tako np
ko predsednik IS vloži ^
proračunskih sredsti
v ustanavljanje zasebne bj
ke in o tem skupšine niti i
obvesti, kaj šele, da bi poj
kal na njeno mnenje - m
tega nihče ne očita, arnpj
nasprotno dobi celo pij
nanje.
Vendar pa dvomim, čei
odborniki SDP videli naSti
te dileme, ko so pokazali j j
klovnovstvo. Verjetno tu
niso opazili resničnega klo\
novstva njihovega predlog
da naj predsednik IS posk
bi tudi za pravovernost m
jih stahšč v republiškem pa
lamentu! Nekateri pa smol
opazili in nas je groza te 1
gike.
Pobuda šentjurske SDl
ob kateri se je pravzapn
sploh postavila klovnovsi
teza, da naj bi občinsi
skupščina bila kolektivi
podpisnik njihove deklarac
je za mir, ima bolj jasne ra
sežnosti. Predlagati en
stransko razorožitev v čas
skoraj prave državljansl
vojne (Knin, Pakrac, Pht\
ce), ob hkratnih nepredvii
Ijivih težavah slovenske^
osamostajanja, je po mojei
mnenju neresno. In če to re
no predlaga SDP, pravni i
dejanski dedič partije, kij
slovenski narod že enkii
razorožila ter ga nato prep^
stila resnični tuji militaria
ciji zaradi obrambe ideje,
tem je to klovnovstvo na n
voju!
Dokaz za klovnovstvo ol
čine naj bi bilo tudi moje pi
Tovarna arom in
eteričnih olj
ETOL-IFF Celje,
Ipavčeva 18
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in naprav:
1.	Spiralni toplotni izmenjevalec za izklicno ceno
10.000,00 din
2.	Hidravlika za prešo - komplet za tlak 200 bar za
izklicno ceno 60.000,00 din -
3.	Gorilec za kotel 2,5 MW srednje težko olje za
izklicno ceno 30.000,00 din
4.	Preša BUCHER 1,51 za izklicno ceno 99.000,00
din
5.	Centrifugalni ventilator za gorilec 11 kW za iz-
klicno ceno 6.000,00 din
6.	Prikolica za traktor - enoosna - za izklicno ceno
21.000,00 din
7.	Črpalka vakuumska za izklicno ceno 1.500,00
din
8.	Grelci električni z grelno ploščo - 5 komadov
- za izklicno ceno 5.000,00 din.
Javna dražba bo v petek, dne 12. aprila 1991 ob 12.
uri v obratu Škofja vas.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč v obratu v Škofji
vasi in to 8., 9. in 10. 4. 1991 od 13. do 14. ure.
Javne dražbe se lahko udeležijo fizične in pravne
osebe, ki morajo vplačati varščino v višini 10% izklic-
ne cene. Pravne osebe plačajo varščino na žiro ra-
čun številka 50700-601-10168, njihovi predstavniki
pa morajo predložiti pisno pooblastilo za udeležbo.
Javna dražba bo po klavzuli »ogledano-odobreno«.
Najmanjši dvig ponudbe je 1.000,00 din.
Prometni davek ni vračunan v ceni in ga plača ku-
pec. Fizične osebe morajo plačati kupnino po koncu
dražbe, pravne osebe pa v 7 dneh in pred prevze-
mom stvari.
Kupec odpelje stvar na lastne stroške.

4. APRIL 1991 - STRAN 19
^jg v časopise! Sam me-
^^tn. da je to način javnega
jglovanja. tudi razreševanja
konfliktov ter nujna sestavi-
la demokracije. Zal, mnogi
Lntjurčani mislijo drugače,
nrosim jih le, da svoje očitke
namenijo meni osebno - ne
le kar pavšalno občini!
Ali je Šentjur torej le klov-
novska občina? Ne, ni! Je le
pbčina v težavah, iz katerih
jg ni videti izhoda! Sicer pa
\e klovn pozitivni lik, je po-
vedal eden «med DEMOS-
ovih odbornikov!
mag. FRANC KOVAČ,
predsednik SO Šentjur
pozablien
Narodni dom
Ob ugotovitvi, da ob praz-
niku občine Celje (11. IV.) ne
bomo videli prenovljenega
f^arodnega doma (NT - 28.
III. 1981), ne vidim nič hude-
ga. Predlagam, da ob 11. IV.
izročijo namenu prenovljeno
»Nemško hišo«, simbol ger-
manizacije Celja pred I. sve-
tovno vojno. S tem se lahko
obeleži tudi petdesetletnica
-11. IV. 1941.
Pri tem pa pozabimo na
Narodni dom, simbol boja za
slovensko Celje v stari Av-
stro-Ogrski.
FRANC JEZOVNIK,
Žalec
Geodetsica
uprava
Celje-Lašifo
Ker se v dopisu IS Celje, ki
so ga naslovili na nas, pojav-
lja precej netočnosti in neu-
pravičenih	obtoževanj,
skratka gre za vašo enostran-
sko videnje problema, meni-
mo, da je potrebno zadevi
objektivno razjasniti.
Medobčinska geodetska
uprava je bila ustavnovljena
v letu 1980 z odlokom, ki sta
ga sprejeli obe občinski
skupščini. V 13. členu odlo-
ka je določeno, da vsaka ob-
čina zagotovi sredstva za de-
lo geodetske uprave v obse-
gu, ki je potreben za izvrši-
tev dela programa, ki se na-
naša na posamezno občino.
Zatorej ne drži trditev, da je
bil 25% delež za našo občino
dogovorjen in z naše strani
potrjen, ampak bi se ta delež
moral vsako leto določiti gle-
de na obseg programa.
Na sestanku predstavni-
kov obeh Izvršnih svetov
dne 21. II. 1990 je bilo dogo-
vorjeno, da do naslednjega
sestanka 27. 11. 1990 IS SO
Celje oz. medobčinska ge-
odetska uprava pripravi os-
nutek pogodbe iz katere bi
bil razviden obseg storitev,
ki jih je oz. bi jih geodetska
uprava opravljala za občino
Laško in obveznosti občine
za tako opravljene storitve.
Hkrati pa bi naj geodetska
uprava pripravila osnutek iz-
hodišč za ustanovitev ge-
odetske uprave v Laškem,
kot varianto, ki bi se upora-
bila, če se oba IS pri podpisu
pogodbe o financiranju ge-
odetske uprave ne bi uspela
dogovoriti.
Ugotavljamo, da osnutek
pogodbe o financiranju
skupne geodetske uprave, ki
bi določal medsebojne ob-
veznosti in pravice ni bil pri-
pravljen. Iz kakšnih razlogov
nam ni bilo pojasneno, med-
tem ko smo zasnovo lastne
geodetske uprave, ki jo je
pripravila Geodetska uprava
občin Celje in Laško, dobili
pravočasno.
Zato menimo, da je zlona-
merna trditev, da je IS obči-
ne Laško z namenom zavla-
čevanja zahteval od geodet-
ske uprave določene podat-
ke (sistemizacija delovnih
mest, materialni stroški, last-
ni prihodki itd.), saj bi le-ti
bih podlaga za sklepanje po-
godbe o financiranju.
Občina Laško je priprav-
ljena financirati skupno ge-
odetsko upravo v takšnem
obsegu, ki bi bil adekvaten
obsegu storitev, ki bi jih le-ta
opravljala za občino. Pri tem
pa nismo nikoli pogojevali
deleža v skupnem financira-
nju, ki bi lahko bil večji od
25% ali manjši, pač glede na
dogovorjen obseg storitev.
Nikakor pa seveda ne more-
mo pristajati na vaš predlog,
kjer bi bila znana samo naša
obveza tj. 25% delež pri fi-
nanciranju geodetske upra-
ve, medtem ko naše koristi
ne bi bile dogovorjene.
Dogovor o plačilu obvez-
nosti iz naslova financiranja
geodetske uprave za leto
1988 in 1989, ki ste jo določili
enostransko, IS SO Laško ni
nikoli zavračal, ampak je ce-
lotno zadevo pogojeval tudi
z reahzacijo oz. z dogovorom
o obveznostih občine Celje
do naše občine iz naslova
podpisanega družbenega do-
govora o domicilnem finan-
ciranju določenih zadev (sta-
novanjsko, komunalno go-
spodarstvo, financiranje KS,
SLO). Mnenja smo, da dru-
gačno gledanje na to točko
problema ni korektno, kot
tudi vsako zgovaijanje na re-
alsocialistično naravo druž-
benega dogovora.
Zavračamo torej vse eno-
stranske očitke o naši nepri-
pravljenosti rešiti financira-
nje geodetske uprave in me-
nimo, da vzrok za nastalo si-
tuacijo ni pri nas ali vsaj ne
izključno pri nas.
Mnenja pa smo, da ni po-
vsem korektno vaše ravna-
nje, tj. enostranska razvelja-
vitev odloka o ustanovitvi
skupne geodetske uprave.
Predlog bi morali poslati tu-
di naši občinski skupščini,
poleg tega pa bi morali pred-
hodno dogovoriti in urediti
medsebojne premoženjske.
kadrovske in druge odnose,
ki izhajajo iz ustanovitelj-
skih pravic obeh občin do
Geodetske uprave občin Ce-
lje in Laško. Vsakršno dru-
gačno reševanje problemati-
ke smatramo za nekorektno
in nezakonito.
ROMAN MATEK,
Predsednik IS SO Laško
zahvale -
- pohvale
Pohvaia
bolnišnici
Kadar človek leži v bolniš-
nici gleda na svet povsem
drugače. Takrat ti več kot
vse drugo pomeni prijaznost
in tolažba. Ti človeški lastno-
sti še kako pomagata hitreje
celiti, rane. Zato se iskreno
zahvaljujem celotnemu
osebju celjskega "ginekolo-
škega oddelka in še posebno
vsem sestram Gineka III, ki
so z mano ravnale nadvse
prijazno in tolažilno. Zaradi
tega so mi dnevi v bolnišnici
hitreje minili.
KRISTINA ZUPANC,
Migojnice
pritožna
knjiga
Ni pomoči
v stisifi
Dragi bralci NT, moram
vam zaupati stisko, v kakrš-
ni sem bila 6. marca, ko sem
prišla na kontrolni pregled
v celjsko bolnišnico. Iz Vele-
nja sem se vozila na več-
dnevno terapijo. Tokrat me
je pripeljal sin, nazaj pa bi se
morala vrniti z avtobusom.
Žal tudi mene kdaj preseneti
pozabljivost, tega dne sem
zamenjala torbici in prišla
v Celje brez denarnice in
osebne izkaznice. Na srečo
sem imela bančno knjižico
in sem, ko sem oddala napot-
nico, odšla na pošto, da bi
dvignila minimalni znesek,
potreben za pregled in za
plačilo prevoza v Velenje.
Na pošti mi zneska niso
hoteh izplačati, zato sem do
14. ure počakala, da odprejo
banko, a tudi tam nisem
uspela. Uslužbenka Ljub-
ljanske banke ni smela (ali
hotela?) izplačati minimal-
nega zneska, ker pač nisem
imela osebne. Prav lepo sem
jo prosila, naj mi vendar ver-
jame, naj mi zaupa, naj po-
kliče v velenjsko banko in
preveri stanje na mojem ra-
čunu, a ni zaleglo.
Vrnila sem se v bolnico in
razložila stisko vratarju ter
ga prosila, če smem poklicati
domov v Velenje, da bi mi
sin pripeljal potrebne doku-
mente in denarnico. Vratar
se je branil, da je telefon
v okvari, da ne dobi zveze, da
imajo nove predpise, da jih
je prizadela poplava, vse mo-
goče je našteval, kljub moji
prošnji, da ga kasneje nagra-
dim, ko dobim potrebno. Nič
ni zaleglo. Na srečo sem
v bolnici srečala znanca, ki
mi je pomagal iz stiske in
prej kot v pol ure mi je sin
pripeljal dokumente.
Ja, res se je vse dobro izte-
klo, a kljub temu sem te vr-
stice morala napisati. Ne mo-
rem razumeti, da je med
ljudmi tako malo zaupanja,
da se povsod tako držimo
predpisov, pa četudi gre le za
nekaj dinaijev. Ali res tako
malo zaupamo občanom, ki
se znajdejo v stiski. Podobno
se lahko jutri zgodi tudi vam.
Ta moj dogodek meje še bolj
prepričal v to, da si moramo
v podobnih primerih ljudje
pomagati, saj to je vendar le-
po, dobro in humano. Z že-
ljo, da na to ne bi pozabljali,
vas lepo pozdravljam.
A. T.
Velenje
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
Posebna ponudba:
- OTROŠKE KAVBOJKE po 99,90 din
(od 2-8 let)
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še
10% popust, nad 500 din pa 5% popust
(popust ne velja za akcijsko prodajo in
cigarete).
- Blago vam po želji dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
ANTON KOMAR
ZA SmMI ZIDOVI
44
'^di pri marsikaterem drugem obsojencu so bile dru-
žinske vezi povsem pretrgane. Še najbolj so zvezo
2 zunanjim svetom ohranili cigani. Čeprav so imeli
redke obiske, so vendarle vedno vedeli, kaj se dogaja
v domačem okolju. N^manj stikov z domačimi pa so
imeli mladi, Vojkovi vrstniki. Vojko je ugotavljal, da so
pravzaprav krivi sami. Zaradi svojega načina življenja
niso imeli veliko prijateljev, pripadnost manjši skupini
pa pomeni, da lahko na hitro ostaneš sam, ko nate
pozabijo. Vojko je bil povrhu še obsojen in zdaj od
znancev res nima več kaj pričakovati.
Priprave na obiske so Vojka tako zaposlile, da ni
veliko razmišljal o svojem delu. Roke ga niso več pekle,
«er seje zaščitil z vazelinom in rokavicami. Še vedno pa
saje motilo, ker je moral delati tudi za druge. Sam je
nioral izpirati izdelke še v vodi, če je hotel, da so dosegh
normo. Poskusil seje pogovoriti z mojstrom, pa ni nič
Pomagalo; mojster ni hotel posredovati, sodelavci so se
izgovarjali, da bodo delali, ko bodo dobili pošteno pla-
hih, proste obiske, boljše malice...
... če je Vojko torej hotel zaslužiti svojih šeststo dinar-
jev, je moral delati namesto njih. Navsezadnje pa je raje
delal, kot da bi se potikal po vogalih in spletkaril. Neka-
^ri so ga zaradi pridnosti gledali postrani, drugi so se
n^u posmehovali, češ da bo v dveh letih izpral sam sebe,
^e bo tako marljiv. S prav tako delovno vnemo je včasih,
kot vajenec pri mojstru, popravljal avtomobile. Zdaj je
Zaradi tega večkrat dobil še dodatno delo, ki ga drugi
^iso opravili. To ga sicer ni motilo, všeč pa mu tudi ni
bilo.
Končno je napočila tista nedelja, ko ga je obiskala
sestra. Kmalu, po zajtrku ga je prišel poiskat paznik.
Odpeljal ga je do majhne pritlične stavbe ob vhodu
Y zapor, l^erje bila soba za obiske. Nekc^j zapornikov se
že pogovarjalo s svojimi obiskovalci, tudi Vojkova
Sestra je že čakala. Paznik je z osebne izkaznice prepisal
^ene podatke, nato pa je sedel tako, daje lahko sprem-
ljal pogovor.
Vojko je po dolgem času videl sestro in solze so mu
stopile v oče. Objela sta se, nato pa sedla za dolgo mizo;
eni strani so sedeli zaporniki, na drugi pa svojci,
v sobi je vladal nemir, nekateri so namreč pripeljali tudi
otroke, ki niso bili navajeni strogosti in reda.
~ Mama in oče te pozdravljata! je končno spregovo-
rila sestra, ko je prišla k sebi in sije obrisala lice, mokro
Od solz.
~ Hvala. Kako si kaj ti?
-	Dobro. Mami je hudo, ker si tukaj, in je mnogo
prejokala.
-	Kaj pa oče?
-	Z očetom je zelo slabo in je bil že dvakrat v bolnici.
Odkar so te zaprli, se je zaprl vase in razen dela in pijače
ne vidi ničesar. Če bo tako nadaljeval, bo kmalu po
njem. Najbolj gaje prizadelo, ker mu je mati očitala, da
je on kriv, da si ti postal takšen, kakršen si. Za dom
nihče ne skrbi, ostali bi celo brez kurjave, če je jaz ne bi
naročila, ko pa so jo pripeljali, sem jo morala sama
zmetati v klet. Mama sicer skuha, vendar pa gleda, da
dobi toplo malico tam, kjer je zaposlena, tako da si
moram sama kdhati, če hočem kaj jesti.
-	Očetu povej, da mi je žal za vse, kar se je zgodilo.
Nc^jbolj žal mi je ravno zaradi njega. ^
Nastal je molk, ki so ga motili glasni pogovori drugih.
Vojko je še vedno opazoval solze v^š^rinih očeh. Torej
ga vendarle nekdo pogreša. Take cwmačnosti že dolgo
ni doživel.
-	Veš, Vojko, jaz sem zaradi tebe imela precej sit-
nosti.	iS -
-	Kje?
-	Z Martinom sva se že takrat, ko si bil ti v preiskavi,
prerekala, ker mi je očital, da sem iz pokvarjene družine.
-	Pustila bi ga, pa mir besedi. Mlada kot si, se boš še
lahko poročila!
-	Počakaj, da ti povem do konca. Trajalo je par ted-
nov, nazadr^e pa sva oba spoznala, da bo res najbolje, če
prekineva in greva vsak svojo pot. Potem je on prišel
naz^ in me prosil odpuščanja. Nisem ga hotela priza-
deti, hkrati pa vem, da bodo drugi fantje kazali za mano,
če ga pustim, ker si ti tukaj.
-	Kakšno zvezo pa ima moj zapor s tvojim fantom in
z ljudmi?
-	Zveze res nima, a ti sam prav dobro veš, da nas
ljudje poznajo in da moramo zaradi tebe marsikak oči-
tek požreti, čeprav nismo nič krivi, je Vojku poočitala
sestra.
-	Mislim, da ti lahko živiš svoje življenje dalje, kar se
pa mojega tiče, ga bom moral sam pretolči.
-	Ne kregava se! Dovolj drugih stvari je, o katerih se
morava pogovoriti, je odvrnila sestra, ko je videla, daje
Vojko nataknjen in da ne bo popustil.
-	Povedati ti moram, da se bom še to jesen poročila
z Martinom in se preselila od doma, ker ne zdržim več
večnih prepirov, nereda in očitkov. S poroko bo tega
konec!
Vojko je pogledal sestro postrani, kot da bi hotel
očitati, da ga je pustila na cedilu. Res ga je ta vest
prizadela in presenetila, če že ne šokirala. Molčal je.
-	Mislim, da sem dovolj stara, da si lahko ustvarim
družino in živim tako, kot mislim, da je najbolje! je
dodala, ker Vojko ni nič rekel.
V Vojku seje pričelo nekaj podirati, nekaj, na kar seje
lahko leta iri iete naslanjal, je postalo nič in seje pogrez-
nilo v zemljo. Šele sedaj je spoznal, kako navezan je bil
na sestro in kaj vse mu je pomenila, ko sta bila doma.
Kolikokrat ga je tolažila, ko ni nikjer našel nobene
utehe, in sedaj ga zapušča, ko jo najbolj potrebuje.
-	Prav. Fa misliš, da bo zakon lizanje medu?
-	Ne pričakujem tega, vendar vem, da tako neznosno,
kot je sedaj, ne more biti nikjer. Sami očitki, prepiri in
oponašanja. Tega ne prenesem več!
Nastal je molk, ki sta ga vsak po svoje prenašala.
Vojko je razmišljal, če bi sploh omenil Silvi, da bi rad
videl Jasno. Končno seje le odločil in dejal:
-	Ali seje Jasna kaj oglasila, odkar sem zaprt?
-	Ne. Ni je bilo blizu. Prišel je samo tisti, s katerim si
skupaj delal v delavnici, in je vprašal, kje si in koliko let
si dobil. Ko sem mu povedala, kako je, je rekel, naj te
pozdravim.
-	Misliš Lojzeta ?
-	To je tisti, ki si mu pomagal popravljati avtomobile.
-	Lojze je to. Veš, kaj bi še rad? Da bi dobila zvezo
z Jasno in ji povedala, kako so se sedaj stvari razvile. Ne
delam si utvar glede nje, vendar si moram biti na jas-
nem, da se ne bom zanašal na nekaj, kar ne obstaja. Piši
mi, kaj boš izvedela, ali pa naj mi kar sama napiše in
priloži tvojemu pismu.
-	Kje pa stanuje?
-	To boš lahko izvedela od Marte. Zdi se mi, da
v Kruhovi ulici.
-	Skušala bom to urediti, vendar pa moraš vedeti, da
te nihče ne bo pripravljen čakati, še posebno pa ne tako
mlado dekle, kot je ona. Tudi ti je verjetno ne bi čakal!
Povrhu pa ima dekle pred sabo še izbiro poklica.
Kakršen koli bo odgovor, potem bom vsc^j vedel, pri
čem sem.
-	Dobro. Sporočila ti bom v enem od prihodnjih
pisem. Ali res ne smeš dobiti več kot eno pismo na
mesec?
Strog zapor imam in drugo pismo bi mi izročil šele
naslednji mesec - razen, če bi bilo kaj važnega. Še nekaj
sem ti mislil naročiti. Zvedel sem namreč, da bi lahko
prosil sodišče za združitev kazni, izrečenih za posa-
mezna dejanja. Prosil bi te, da bi šla do mojega zagovor-
nika, če ne, pa k advokatu, da bi mi napisal prošnjo. To
se ne mudi, rad pa bi imel to urejeno tja do jeseni.
Poizvedi tudi, katere dokumente si moram priskrbeti.
Ko boš drugič prišla, mi boš povedala, kako je s to
stvarjo.
20. STRAN - 4. APRIL 1991
OTROŠKI VRTl
Hej, dopisovalci!
v uredništvo smo spet preje-
li kup naslovov iz daljne An-
glije in Irske, katere vam bo-
mo objavljali keir nekaj ted-
nov. Pa veliko užitkov ob pi-
sanju, v angleškem jeziku,
seveda!
Hazra Horsey (14 let)90 Den-
netts Road
Washwood Heath
Birmingham
West Midlands
D8 1QH England
Sam Elliott (15 let)
7 Bird's Avenue
Garlinge, Margate
Kent,
CT9 5 ND
England ,
Julie Sutton (18 let)
28 Mowbray Avenue
St. Helens
Merseyside
WaU 9JD
England
Nicola Bundy (16 let)
15 Lynton Grove
Copno
Portsmouth, Hants
P03 6ND
England
Zadnjič skupaj
še preden jih bodo nadaljnje življenjske odločitve ločile, so se učenci 8. a in b razreda osnovne šole Vransko postavih pred naš objektiv.
prva
ljubezen
Prišel si... Predal si se mi
v trenutku, ko sem najbolj
hrepenela po toplini nekih
rok. Našel si me v trenutku,
ko sem bila željna tvojih než-
nosti. Zato sem te vzljubila.
Vzljubila zaradi trenutka, ko
sem bila pripravljena spreje-
ti novo ljubezen.
Saj je vseeno, četudi si od-
šel prej, ne da bi ti pomočile
obraz solze moje bolečine.
Celo bolje je to. Za oba! Manj
boli in lažje te razumem. Ži-
viš v svojem svetu, svoje živ-
ljenje. Razpet med tisoč že-
ljami tešiš svojo bohoto, se-
bičnost. Zmankuje ti časa za
vse, vem. Zaljubljena dekle-
ta so zahtevna, ti pa sovraž-
nik odvisnosti. Veš kdo si ti?
Ptica dolgih kril. Tista naj-
bolj požrešna, najbolj oso-
vražena od ljudi. Tvoja strast
ne bo nikoli v celoti poteše-
na. Vedno boš želel in jemal
več. Kjerkoli si in od koder
prihajaš, puščaš za sabo ne-
kaj nedokončanega, z oblju-
bami novih vrnitev, kijih ne
bo. Pazi, polomil si boš krila!
Padel boš z oblakov svojih
sary in želja. Sam boš! Nihče
te ne bo čakal, saj se tudi ti
nikoli nisi vračal. Kaj veš?!
Morda bom pa tokrat jaz ti-
sta, ki bom pustila za seboj
nekaj nedokončanega-tebe?
MATEJA
Nastopali smo
Pri spoznavanju narave smo se
učili o očesu. Pripravili smo na-
stop. Vsaka skupina, ki je opravi-
la delo, je morala poročati na na-
stopu. Nastop se je začel drugo
uro. V razred so prišle tovarišice,
ki so nas poslušale. Na koncu so
nas tudi ocenili. Tovarišica je
vsaki skupini postavila še tri
vprašanja. Veliko smo morali ve-
deti in se potruditi, da smo znali
vse. Učili smo se doma in še po-
tem v šoli. Veliko smo se naučili.
SIMONA GRIFIČ, 8. r
OŠ SLOVENSKE KONJICE
Prvič z doma
Večkrat se spomirgam dneva
ko mi je mamica rekla, da bom
morala k sestrični za teden dni.
Takrat mi je bilo komaj pet let.
Vedno me je čuvala oma. Hudo
je zbolela in je morala iti v bolniš-
nico. Mamica in oči sta me pelja-
la k sestrični. Vesela sem bila, da
sem lahko odšla od doma. Lepi,
a kratki so bili dnevi, ko je prišel
večer, me je začelo stiskati pri
srcu. Ni bilo večera, ko ne bi na
skrivaj jokala, čisto tiho, da me
ne bi videla teta. Kadarkoli je mi-
mo hiše pripeljal avto, sem mu
tekla nasproti, ker sem mislila,
da sta mami in oči. Najbolj vesela
sem bila, ko sta starša prišla po-
me. Takoj sem začela pospravlja-
ti prtljago v avto, ter se usedla na
zadnji sedež, bila sem čisto tiho
od pričakovanja in veselja, da se
spet vračam domov.
VESNA REMENIH, 6. b
OS Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Pomlad prihaja
Ko sem šel v gozd, sem nabral
zvončke, teloh in mačice. Doma
sem jih dal v vazo, da so lepo
cvetele in dišale. Potem sem se
šel ven igrat z žogo. Pomladi se
zelo veselim, sžg je zunaj toplo in
se lahko več igram.
JANEZ JAKOB, 3. b
OŠ VITANJE
Pri teti na kmetiji
življenje na kmetiji je težko.
Ko sem nekega dne obiskala te-
to, mi je razkazala celo kmetijo.
Ima veliko živali, ki jih mora sa-
ma krmiti. Ker se je že začelo
mračiti, sem morala prespali pri
teti. Spekla je kruh, ki je bil kar
kmalu pečen. Odrezala mi ga je
kos in bil je zelo okusen. Potem
sem morala v posteljo. Drugo ju-
tro sem odšla domov, Teti sem se
zahvalila, ker sem lahko bila pri
njej. Pri teti je bilo zelo lepo, zato
sem sklenila, da jo bom še kdsg
obiskala.
KATJA KOVAČ, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Starši se najbolj
Jezilo:
-	kadar se dolgo potepam.
Urban
-	kadar se doma kaj razbije ali
pa uniči.
Uroš
-	name, ker vedno poslušajo,
kjg sem spet ušpičU:
Alfred
Učenci 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
moda v šolskih klopeh
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
V	prejšnjih številkah sem
vam predstavila različne
kroje in materiale za jakne.
V	naslednjih štirih števil-
kah pa bom pisala o krilih
in bermuda hlačah, ki so
moda za letošnjo pomlad.
Mini
Širše in tik nad koleni
je krilo, ki je primerno
za dekleta, ki se rada
oblačijo bolj odraslo. Ta
širša krila so lepa iz pli-
ša. Barve so različne, čr-
na ali temno modra,
prav tako tudi vzorci,
npr. temno modra pod-
laga z belimi pikami.
Krilo se lepo poda
k dolgemu jopiču, ki je
drugačne barve ali vzor-
ca kot krilo.
nagrajuje
atkine
IZ2REBANCE
Atklna zanka
Atka pozna besedo, ki označuje
del obrza, hkrati pa je tudi
skrajšano ime nekega instru-
menta.
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 9. aprila I99I.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je (5 x 5 -t- 5) x 5 =
+ 5 = 30 X 5 = 150. Uporabih smo 4 petice, dobili ps
število 150.
Nagrado dobi: Suzana Golež, Dramlje 36, 63222
Dramlje.
Nudimo vam darila za vsako
priložnost - tudi za najzahtev-
nejše kupce.
•	velika izbira ur (stenske - na opeki, marmorju]
lesu; ročne in namizne)
•	slike na svili in steklu, tifani luči
•	razni modni dodatki
•	ženska in moška kozmetika
•	jedilni servisi in kristal
•	otroške igrače od A do Ž - lego, Barby program,
playmobil pa je cenejši kot kjerkoli drugje
ter še veliko praktičnih in dekorativnih predmetov
za dom, tudi iz uvoza.
Obiščite nas in se sami prepričajte, ne bo vam žal!
Blagovnica Agrina ni samo kmetijsko tehnična trgovina.
Prepričajte se z obiskom oddelka POSEBNE PONUDBE:
BAZAR AGRINA ZA VAŠ DOM IN DRUŽINO
- CENEJE OD CENEJŠEGA
otroški tenis copati	- 160,00-170,00 din
majice v različnih barvah - 57,00
italijanski čevlji	- 340,00 din dalje
Alfa za Tanjo In Sandlja
še vedno lahko vsako sredo na valovih Radio Celje pri-
sluhnete in sodelujete v Alfovi nagradni igri. Minuli teden
smo izžreban SANDIJA MAJGERJA iz Zgornjih Selc 12 in
TANJO DOBRANIČ z Ljubljanske 62.
Pa lep pozdrav do prihodnje srede Vaš Alf!

4. APRIL 1991 - STRAN 21
Big Ben se usmerja v vokalno petje
priljubljena instrumental-
I vokalna skupina Big; Ben
' \'ove Gorice se vse bolj
v interpretiranje
•^Sevnejše vokalne glasbe,
večini ljudi bolj malo
I''na. Zaradi tega so si tudi
"^daljšali* ime, saj se zdaj
Sujei" Bie Ben Hit
Vtet.
^j^it v našem primeru ne po-
'jii uspešnice,« pojasnjuje
najbolj znanih članov an-
mbla Janez Rijavec-Džani,
Impak je to novogoriško po-
iietje, ki je prevzelo sponzor-
je nad prvo samostojno ka-
' JO z vokalno glasbo. Ob tem
f zanimivo še to, da skupina
jravzaprav obstaja že devet
let, s^ smo se fantje najprej
zbrali in začeli peti brez instru- •
mentalne spremljave, ker pa to
pri ljudeh ni bilo tako popular-
no, smo se odločili za instru-
mente. Dosegli smo nekaj le-
pih uspehov, z mnogimi uspeš-
nicami smo se uvrstili med
negboljše tovrstne ansamble
pri nas. Ker pa je na glasbe-
nem področju tako, da se ved-
no nekaj dogaja in spreminja,
ljudje pa zahtevajo novo in
sveže, smo se ob instrumentih
vrnili k stari ljubezni, čistemu
prepevanju.«
Prepevanje cerkvenih litur-
gičnih pesmi, črnskih duhov-
nih ter domačih in tujih umet-
nih in narodnih pesmi daje
fantom več možnosti za izraža-
nje čustev. Naštudirali so toli-
ko gradiva, da so že lahko izda-
li kaseto in CD ploščo, s kateri-
ma se predstavlj^o v drugačni
luči, kot smo jih poznali.
»Kako bo z Big Benom, ne
vemo, zagotovo pa bomo delali
naprej z vokalno skupino. Pri-
pravljamo televizijsko oddajo
»Pesem je - poje vam Big Ben
Hit quartet«, ki jo bomo posne-
li na Goriškem. Med drugim
pojemo tudi zahtevna dela
Bacha, Čajkovskega in drugih,
v prihodnosti naj bi se s tem
programom pojavili tudi v tuji-
ni. Konec marca bomo morda
odpotovali za tri tedne v Kana-
do, kjer bomo peli za naše izse-
ljence v Torontu. Vokalna sku-
pina vadi vsak dan, če le ima-
mo čas, strokovno vodstvo pa
je v rokah Danila Čadeža, ki je
tudi član slovenskega okteta,
sicr pa glasbeni urednik na slo-
venskem radiu. Njegovo po-
dročje je zborovska glasba.
Z njim delamo že od leta 1985
dalje.«
»Kako se fantje počutijo, ko
pojejo zahtevnejše skladbe?«
»To je drugačno petje, zahte-
va celega človeka. Površnosti
in improviziranja ni, štiije pev-
ci smo odvisni samo od svoj-
hih glasov, instrumentov ni.
Moramo biti popolni, stood-
stotni! Pripravljeni smo res-
nično dobro, saj imamo naštu-
diranega gradiva za dva različ-
na celovečerna koncerta. To pa
je že nekaj.«
»Katere pesmi prevladu-
jejo?«
»V enem programu imamo
samo črnske duhovne pesmi,
v drugem, pa narodne in umet-
ne ter po želji in priložnostih
tudi cerkvene.«
»Peli ste tudi božične
pesmi?«
»Ne samo tistih, ki jih ob tej
priložnosti pojejo tudi drugi,
ampak pesmi neznanih avtor-
jev. Čudovite so, žal pa jih poz-
na premalo ljudi.«
»Cerkvena pesem je bila še
ne dolgo tega tabu?
»Greh je bil pogledati v cerk-
veno glasbeno umetnost. Sko-
raj linčali so te. Danes to lahko
pojemo in ugotovil sem, da je
ogromno odlične glasbe, ki je
prej nismo poznali. To je nov
svet. Delali so veliko napako,
ker nismo smeli peti teh pe-
smi. Pravzaprav se je delala
napaka na vsem področju kul-
ture.«
»Kako usklajujete glasbo in
službo?«
»Trije smo profesionalni
glasbeniki, ostali so redno za-
posleni. Včasih so zaradi tega
pri nastopih težave, vendar se
da z dobro voljo vse urediti.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Začetek Zlate harmonike
Letošnja Zlata harmonika se je začela mnogo prej kot je
bil to običaj v preteklih desetih letih. Doslej se je vedno
začela z izbirnim tekmovanjem 1. maja v Trstu. Letos pa se
je začela že 18. februarja v zahodnonemškem Plattlingu, kjer
je nastopilo 23 harmonikarjev. Na tem tekmovanju je prvič
nstopil tudi harmonikar iz Češke.
Domača izbira tekmovanja pa se začne v soboto, 13. aprila
ob 17. uri v Zdravilišču Laško. Harmonikarji se lahko prija-
vijo do 8. aprila po telefonu (063) 731-312, vodji strežbe.
M.B.
Grom na
postni petek
Na postni petek je v naši
kuhinji zadišalo po slavon-
skih ocvirkih, ki jih je mama
prelila preko zelja in fižola.
Zadovoljen ob tem heretič-
nem dejanju sem se zamislil
nad skupino Janes Adiction,
ki ji je v torek uspelo skoraj
povsem napolniti rokomet-
no dvorano v Ljubljani.
Američani iz Los Angelesa
so naročili nastop predsku-
pine, ki ni glasbena in v kate-
ri nastopajo požiralci ognja.
Veselil sem se izbranega
Gledališča Ane Monroe, ven-
dar so se mehki zvezdniki
podelali, ko so opazovali pi-
rotehničnega mojstra in pro-
stovoljnega gasilca Johnija
pri instalaciji pirotehničnih
efektov na vaji. Ta vest, dra-
ga vstopnica in četa polica-
jev, ki je skrbela za varnost,
kot je običaj veijetno na
vseh rokometnih tekmah, so
samo še dodali k temu da mi
konceitt ni bil všeč. Srednje-
razredni industrijski proiz-
vod visoke ameriške tehno-
logije. Hvala Vasji za prevoz,
piva in družbo.
V petek je bilo v Kljubu
dobro vzdušje, čeprav sta
dež in sneg zunaj udrihala po
komaj rojeni pomladi. V go-
steh je bila skupina KUD
IDIOTI iz Pule, ki je očitno
tudi v Celju na dobrem glasu
med mladino. Preverjeni
kvartet je voljno občinstvo
razgrel s svojim nesposred-
nim in energičnim nasto-
pom. Rajalo se je v mladih
vrstah spredaj in poplesava-
lo v manj mlajših zadaj, ko
so Puljani žagali svoj spret-
no zgrajeni repertoar, katere-
ga del je izšel tudi na veliki
plošči »Mi smo ovdje samo
zbog para!« Z dvema dodat-
koma so zaokrožili več kot
uro nastopa na ploščicah
(odra v Kljubu še vedno ni),
kar kaže odnos organizatorja
do nastopajočih in tudi ob-
činstva. Vsem, ki nas grobi
vratar neusmiljeno meče in
kluba, pa izgleda lahko po-
maga samo bog, če ne bo
preveč zameril tistih
ocvirkov.
DOZZ
Nekoč ljubila
sem vojaka...
Pet naključnih glasbenikov
, se je zbralo z namenom, da bi
taslužili in postali slavni čez
noč. To jim je v celoti uspelo.
Na slovenski pop sceni se je
skupina Agropop pojavila
pred dobrimi šestimi leti in je
še do danes ostala brez prave
konkurence.
Kako ste prišli skupaj?
Našli smo se na domači za-
bavi, poznali pa smo se že od
prej. Sprva je bila to velika za-
iikancija. potem pa nam je ra-
lalo samo od sebe.
Prva uspešnica...?
Nekoč ljubila sem vojaka,
^uper pesmica, še danes jo ra-
zaigramo.
Veliko vaših tekstov je poli-
''^ne narave. Zakaj?
takšne pesmi so hitro na-
^tudirane, ljudje jih radi poslu-
hitro gredo v uho.
.Kaj pa izbor za pesem Evro-
vizije?
Letos smo se prijavili, & ni-
prišli v ožji izbor. Veliko
^sedo pri vsej stvari ima Ta-
^eJHrušovar...
Kdo piše tekste, glasbo?
pa kar sami. Včasih v šali
JJ^stane kar dobra pesmica.
^Pazujemo ljudi, si delamo
iz njih, in komad je tu.
Se kdaj drugi norčujejo iz
*as?
Seveda se, a jim ne ostane-
dolžni. Maščevanje je
"Rastno. Treba je plačati vstop-
'''no, Ce nas hočete videti na
'delu...
Kdo so Agropopovci za-
^bno?
J. Profesionalno smo vsi resni
/^dje, družinski, poslovneži,
^orko (Aleš) meša štrene celo
^ Poslovni borzi,
kakšna je vaša publika?
Nam leta rastejo, občinstvo
se mlajša, razlika se veča; mi
smo na stopnji bebavosti
okrog petnajstega leta.
Vaše kasete se dobro proda-
jajo...
Izdali smo že šest kaset, zad-
rgo z naslovom Cirkus. S pro-
dno se lahko pohvahmo, a nas
je Don Juan prehitel za nekaj
izvodov. Za publiko se ne bo-
jimo.
Koncerti so dobro obi-
skani?
Mi nimamo koncertov, mi
imamo žure. Kjer se pojavimo
mi, je tudi veliko ljudi.
Turneje?
Na turneji smo celo leto.
V oktobru si vzamemo nek^j
dni dopusta, potem pa spet na
delo.
Nepozabni nastop?
Na žuru pod Žv^go v Pre-
boldu pred leti smo morali na
oder po nekih zelo majavih
stopnicah. Šerbi ni hotela na
oder, ker se je bala, da je deske
ne bodo zdržale. A k sreči se je
vse dobro izteklo.
Na televiziji vas ni več veli-
ko videti. Kaj je vzrok?
To pa je že prava politika. Ne
izplačujejo redno honorarjev
itd.
So Agropopovci materi-
alisti?
To pa že ne. Mi smo skromni
ljudje. Osrečujejo nas majhne
stvari, čeprav na začetku ni bi-
lo tako.
Kdo sestavlja skupino
Agropop?
Cela armada nas je: Dragan
Trivič - bobni, Polde Poljan-
šek - saksofon, Simon Pavlica
- kitara. Urban Centa - bas,
Barbara Šerbec - vokal in Aleš
Klinar - klaviature, vokal.
MOJCA KAPUS
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	DISAPEAR - INXS	(5)
2.	UNCHAINED - TWIGY	(6)
3.	ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON	(8)
4.	CRY FOR HELP - RICK ASTLEV	(5)
5.	rVE BEEN THINKING - LONDON BEAT	(5)
6.	COMING OUT OF THE DARK - GLORIA ESTEFAN	(3)
7.	LOVE AND AFACTION - NELSON	(7)
8.	TALK TO ME - ANITA BAKER	(9)
9.	LIVIN IN THE VVORLD - JANET JACKSON	(1)
10. HERE COMES THE HAMMER-M.H.HAMMER	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	REKLA JE NE - DON MENTONV BAND	(10)
2.	NE LAŽEM TI - POP DESIGN	(4)
3.	POVRATNO KARTO MAM - THE KAMN S	(6)
4.	PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A	(6)
5.	ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - PETER PAN	(3)
6.	GOLI - U REDU	(5)
7.	ALELUJA BABV - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF	(9)
8.	DO VEČNOSTI - SIMONA VVEISS	(2)
9.	MOJA KRALJICA - MASSIMO	(3)
10. SVOBODE NE DAM - MIKA	(3)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsalto soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1.	ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVACI	(9)
2.	KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR	(6)
3.	PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR	(5)
4.	NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS	(4)
5.	ZA MAM CO MOJO - KLINC	(3)
6.	KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL	(5)
7 STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER	(7)
8.	VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK	(8)
9.	SONCE SREČE - BURNIK	(1)
10.	MAVRICA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljelc ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
VVICKED GAME - CHRIS ISAAK
GAMES - NEW KIDS ON THE BLOCK
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
BUBE U GLAVI - TAJČI
KO SVA SAMA - NERON
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
ZAPOJMO VESELO V SLOVO - VESELI DRENOVCI
MATERINE ROKE - TONE ČUČEK
Nagrajenca: Marjeta Hrovatič, Griže 95a
Tanja Grošelj, Cankarjeva 2a. Velenje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij____
izvajalec___
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec_
ime in priimek_______
naslov _____
22. STRAN - 4. APRIL 1991

Pozabljena, toda ne zlomljena Ladv
Sir Charles Powell, osebni
tajnik ministrskega predsed-
nika, ki je zadolžen za zuna-
nje zadeve, se dvakrat teden-
sko diskretno in na hitro
oglasi v elegantni hiši
v Westminstru - poslopju, ki
ga bivša ministrska predsed-
nica Margaret Thatcher upo-
rablja za začasno pisarno. Sir
Charles jo osebno obvešča
o najnov^šem razvoju do-
godkov. Čeprav je morala
gospa Thatcher konec no-
vembra lani zapustiti premi-
erski položaj, jo še vedno za-
nima, kaj se dogaja v svetu
in še posebej v Zalivu, saj je
ob izbruhu tamkajšnje krize
še vedno (z značilno nepo-
pustljivostjo in tudi trmo)
vodila britansko politiko.
Usoda bivšega
premiera
Tisti trenutek, ko britanski
ministrski predsednik preda
svoje dolžnosti nasledniku,
nima več dostopa do zaup-
nih podatkov, ki so bih prej
bistveni za premierovo poli-
tično življenje. Enajst let in
pol so se na pisalni mizi Mar-
garet Thatcher vrstih najbolj
zaupni dokumenti; poročila
tajne obveščevalne službe in
telegrami z Zunanjega mini-
strstva. Če ji ne bi pomagal
Sir Charles, bi bila Železna
lady zdaj v glavnem odvisna
samo od poročanja časopi-
sov in radiotelevizije. Že sam
odhod iz hiše na Downing
streetu 10 je za vsakega bri-
tanskega ministrskega pred-
sednika hud udarec, popol-
na pozaba, ki jih čaka takoj
zatem, pa je verjetno še bolj
boleča. Bivšim predsedni-
kom Združenih držav Ame-
rike se godi precej bolje. Še
vedno jih nazivajo gospod
predsednik, poleg tega pa se
lahko udeležujejo tudi se-
stankov na visoki ravni.
Škodoželjno
radovedni britanski
tisk
Ker je Margaret Thatcher
še vedno več kot pri močeh
in je navajena trdo delati, jo
je tem bolj prizadelo, da je
ostala na stranskem tiru.
V tukajšnjih časopisih redno
(in kar malce škodoželjno)
pismo iz
londona
razglabljajo o posledicah se-
stopa z oblasti, ki jih utegne
neustrašna političarka čutiti
na svoji koži. Medtem ko so
v DAILY MIRRORju na pri-
mer prepričani, da je hudo
deprimirana in v TIMESu
poročajo, kako se le s težavo
izkopava iz žalosti, so v IN-
DEPENDENTu prepričani,
da si je že povsem opomogla
in je v odlični formi - kakor
da bi govorili o vrhunskem
športniku, ki je okreval po
nesreči.
Nesmiselno bi bilo trditi,
daje novembrski upor v last-
nem, konservativnem tabo-
ru v Spodnjem domu britan-
skega parlamenta ni priza-
del, vendar pa je gospa
Thatcher iz vse preveč trpež-
ne snovi, da bi se spremenila
v kupček nesreče, ki se n9Č
in dan smili sam sebi. Še
vedno sprejema znane tuje
politike, akademike in kole-
ga iz Konservativne stranke,
poleg tega pa tudi potuje. Pr-
ve dni februarja se je na pri-
mer odpravila v Kalifornijo
na obisk k prijatelju Ronal-
du Reaganu, ki je praznoval
80. rojstni dan.
Kopriva ne pozebe
Margaret Thatcher je bila
vse življenje navajena delati,
zato tudi zdaj ne sedi križem
rok. Največ časa posveča pi-
sanju podrobnih spominov,
ki bodo izšli v treh do štirih
zvezkih. Čeprav še nima za-
ložnika, je slišati govorice,
da so ji pripravljeni plačati
3 milijone funtov (malo manj
kot 9 milijonov mark). Poleg
pisanja jo zaposluje tudi ko-
respondenca - odkar je od-
stopila, je prejela kar 66 tisoč
pisem svojih oboževalcev.
Čeprav je bila v domačih,
britanskih logih precej ne-
priljubljena zlasti med rev-
nim prebivalstvom (ki je za-
radi njene pohtike v enajstih
letih thatcherizma še bolj
obubožalo), jo imajo Ameri-
čani srčno radi. Z druge stra-
ni Atlantika je dobila toliko
povabil za predavanja in obi-
ske, da je spisek bodočih go-
stiteljev dolg kar 10 strani.
Thatcherjeva je še vedno
ena izmed glavnih tarč raz-
noraznih teroristov, zato ji je
vlada zagotovila celodnevno
zaščito, poleg tega pa lahko
uporablja tudi svoj uradni
avtomobil. To pa je zaenkrat
prav vse. Njena pokojnini
posebno visoka - 17 ti|
funtov, kolikor ji jih je le|
namenjenih, je manj, kot
služi boljša tajnica v Ion
skem Cityju in nekako ^
ko, kot si letno prigara dn
boslovno usmerjeni intel«
tualec v Londonu na zače^
kariere.
Bivša ministrska preds«
niča še vedno išče svoje i|
sto v družbi, kar je po do^
en^stih letih političnega p
veljevanja izredno zahtevi
naloga. Zaenkrat se je (n
dro) odločila, da bo v java
sti molčala, ker bi vsaka nj
na kritična beseda glaa
odjeknila v Konservativ
stranki, če pa bi javno po
prla svojega naslednika Ja
na Majorja, bi javnost sp
zadovoljno pokimala, č«
saj smo vedeli, da ima
vedno vajeti v rokah, me
tem ko je sivi John za km
lom samo zaradi lepšega.
^ Britanci so, kot kaže, svc
Železno Lady že pozabili,
se je spomnijo le še zato, i
vidijo, kako tone v pozabe
Piše MOJCA BEl
80-letnik Ronald Reagan in Margaret Thatcher z možem Denisom.
6IP »INGRAD« CEUE
Lava 7, Celje
razpisuje
JAVNO DRAŽBO,
ki bo 15. 4. 1991 na sedežu podjetja na Lavi 7,
Celje v sejni sobi v 1. nadstropju.
1.	Poslovnih prostorovv I. nadstropju in na pod-
strešju objekta, Titov trg 1 v Šentjurju,
2.	Poslovno-stanovanjskih prostorov v Teharjih
1.1 Prostori so v objektu, ki je v centru Šentjurja. Skupna površina v I.
nadstropju je 80,70 m^, možno je kupiti tudi del površine: v izmeri 39,60 m^ in
44,35 m^.
Izklicna cena vseh prostorov je 845.960,70 din, oz. 415.004,40 din za prostor
v izmeri 39,60m^ in 430.956,30 din za prostor v izmeri 44,35m^.
Površina prostorov na podstrešju je 33,25m^, izklicna cena pa 269. 518,60
din.
Varščina je 10% izklicne cene. Licitacija se začne ob 13.00 uri.
Ogled je možen po predhodnem dogovoru (tel. št. 741-260)
2.1 Objekt je pritličen in ga je možno kupiti v celoti-dveh ali več delih,
skupna površina je 602,60m^.
Skupna izklicna cena je 6.346.937,10 din.
Objekt je primeren za proizvodno-obrtno dejavnost, skladišče ali začasna
bivališča. Varščina je 10% izklicne cene.
Licitacija se začne ob 11.00 uri.
Ogled je možen po predhodnem dogovoru (tel. št.: 33-511, int. 292)
Varščino je treba plačati pred pričetkom dražbe na žiro račun GIP
»INGRAD« CELJE št. 50700-601-14193 pri SDK Celje ali pri blagajni po-
djetja.
Zdražitelj plača razen cene kupljene nepremičnine še del stroškov objave
dražbe, stroške sestave pogodbe in zemljiško knjižnega prenosa na svoje
ime ter prometni davek.
Za eventuelna pojasnila naj se interesirani obračajo telefonično na službo
prodaje za trg tel. št. 063 33 511, interna 292.
BODICE
Najbolj razširjena
igra na srečo pri nas
-	»kockanje« z druž-
beno imovino.
V »ekonomsko-poli-
tičnem peklu« se vse
bolj veča - število
»prodanih duš«.
Letošnja pomlad ni
ravno rožnata za tiste
-	ki so »rožice sadili«
pred plebiscitom.
Z naraščanjem števi-
la optičnih delavnic
ne bomo zmanjšali
ekonomsko-politične
kratkovidnosti.
O naših »strogo zaup-
nih zadevah« - že po
vsej zapadni Evropi
vrabci čivkajo.
Kot kaže zelo cenimo
oči ekonomskih part-
nerjev - vse posle
sklepamo »na lepe
oči«.
GRAVERSTVO IN KOVINSKA
GALANTERIJA SKUTNIK
Arclin 58
63211 Škofja vas. telefon 713-768.
Po konkurenčnih cenah vam nudimo:
-	graverske in strugarske usluge
-	športne pokale
-	plakete po naročilu
-	svečnike
-	blžuterijo
-	GRAVIRANJE NA POKALE, KUPLJENE PRI
NAS, BREZPLAČNO.

4. APRIL 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 4. APRIL 1991

Pridelovanje koruze
Piše: dipl. ing. IDA TEPEJ
Za letošnje leto bodo na vo-
ljo tiskana navodila za prido-
bivanje koruze, tako kot so bi-
la doslej vsako leto. Navodila
bodo kmetje lahko dobili pri
svetovalni službi na svojem
področju.
Ko se kmet odloči, da bo se-
jal, najprej kupi seme in ko ku-
pi seme, mora že vedeti, kakš-
no sorto rabi. Zgodnjo, srednje
rano ali pozno. Vsak kmet poz-
na svojo njivo in ve, ali je njiva
suha, vlažna, na prisojni ali na
osojni legi. Glede na kakovost
njive bo izbral sorto koruze.
Na tople, prisojne lege sodijo
bolj pozni hibridi, torej bolj
pozne sorte. Na vlažne lege, na
področja, ki so v osojnih legah,
pa sodijo sorte, ki prej dozo-
rijo.
Ob nakupu naj vsak dobro
pregleda list, ki je priložen
v vreči s semenom. Ta list naj
shrani in ga nsg ponovno pre-
bere tedaj, ko bo sejal. List
hranimo zato, da bomo imeli
pregled nad tem, kaj smo pose-
jali, da bomo tudi poleti vedeli,
katero sorto imamo na njivi, ki
je ob hiši in katero pri sadov-
njaku. Od najbolj zgodnjih sort
se bo dobilo seme naslednjih
koruznih hibridov: BC 175,
198, 191. To so neodporne sor-
te. Samo BC 191 je odporna
zoper koruzno veščo. Zato tudi
teh sort ne sejemo na slaba tla.
Enako kot druge sorte koruze
zahtevajo tudi te sorte topla,
s hrano bogata tla in tako lego,
kjer ne piha vsako uro dneva
veter. Te sorte se sejejo za zr-
nje v legah, kjer druge sorte ne
uspevajo več. V zelo ugodnih
legah Savinjske doline pa jih
sejemo še po ječmenu. Do jese-
ni naredijo še storž, če je leto
količkaj ugodno.
Sorte iz razreda 200 so na
celjskem področju najbolj po-
goste za pridelovanje zrnja.
Uspejo tudi v manj ugodnih
legah. Če jih sejemo pozno, bo-
do zrele za silažo, sicer pa za
zrnje. Tudi v manj primernih
legah nekatere še naredijo zr-
lije. Letos bodo na razpolago
stare sorte, kot sta znani sorti
BC 264 in OSSK 274. Obe sta
dobri sorti. Imamo pa tudi že
boljše. Od novejših sort pripo-
ročajo: BC 272 z imenom ETA.
To je odlična sorta. V ugodnih
legah s toplo jesenjo naredijo
zrnje tudi v manj primernih le-
gah ozkih dolin pod Pobojem.
Odlična je tudi sorta DEA. To
je tako imenovani pionir. Je
primerna za najboljša 'področ-
ja, za suhe lege. Nikakor ne
prenaša vlage, ki se dlje časa
zadržuje v tleh. Odlična je tudi
domača sorta BC 278. Na voljo
bo tudi sorta Nadežda, ki je
primerna tudi za bolj tople le-
ge. Iz tega zrelostnega razreda
bo prihodnje leto že mogoče
kupiti novo sorto iz družine pi-
onirjev. Sorto so letos preizku-
sih v Jablah in Rakičanu. Ugo-
tovili so, da je za naše razmere
zelo primerna. Imenuje se
Helga.
Iz zrelostnega razreda 300
priporočamo naslednje: kme-
tom, ki doslej niso bili zado-
voljni s sortami iz družine pi-
onir, predlagamo sorti BC 312
in BC 318. Za vse ostale pa še
Panonijo in Evo. Sorta Eva je
iz družine pionirjev.
Ostajajo še pozne sorte za na-
še razmere, to so sorte iz razre-
da 400. Te lahko priporočamo
le za najboljše lege za silažo.
Res je, da tu in tam dozori tudi
zrnje, vendar le v letih, ko se
topla jesen podaljša do 20. ok-
tobra. V ta razred spada tudi
pionir št. 3732, ki ga imajo
v Slovenj Gradcu. To je za
hladne predele neprimerna
sorta.
Še nekaj besed o pripravi
zemlje na setev. Težka tla so
kmetje orali v jeseni. Ted^ so
pognojili s hlevskim gnojem.
Naredili so tako imenovano
praho. Kdor je v jeseni zoral in
pognojil s hlevskim gnojem,
bo sedaj potrosil mineralna
gnojila in pobranal. S tem bo
zemlja pripravljena na setev.
Brana mora seči tako globoko,
da bo setvena plast dobro pri-
pravljena. Setvena plast sega
do globine 8 centimetrov.
Kdor bo oral spomladi, bo za-
oral 40 ton hlevskega gnoja ali
toliko m^ gnojevke. Pognojil
bo z mineralnimi gnojili in po-
branal. Njiva bo pripravljena
na setev. Zatem se bo kmet od-
ločil, kako bo varoval posevek
zoper plevel. Če ima s pleveli
velike probleme, bo sredstvo
primextra ali lasso combi pli-
tvo zadelal v tla še pred setvijo.
Če ne, bo prej sejal in šele po-
tem škropil. Samo še opozorilo
za gnojenje z mineralnimi gno-
jili: za dober pridelek zrnja je
500 do 600 kg NPK gnojila nuj-
na količina.
Minuli teden so nas po to-
plem vremenu presenetile
snežne padavine in mnogi se
sprašujejo, kakšen je vpliv
poznega snega na zemljo in po-
sevke, ki so jih že posejali vr-
tičkarji. Mnogi se še spominja-
te snega leta 1958. Padel je
v maju in naredil veliko hude-
ga. Poškodoval je drevesa, ker
je lomil veje. Padlo gaje preko
10 cm. To je bil težak, vlažen
sneg, ki je polomil vse pod se-
boj. Tako pozen sneg je neva-
ren drevju vseh vrst, ne le sad-
nemu drevju. Sneg, kakršen
zapade tu in tam v aprilu, ni
nevaren. Še posebno tedaj, če
pade bolj malo snega, da po-
krije tla, ponoči pa zmrzuje.
Sneg je dober izolator. Če gaje
na rastlinah nekoO centime-
trov, bo rastline obvaroval
pred pozebo. Vrtičkaiji so za-
skrbljeni za narcise, tulipane,
za solato. Res je, da se tu in
tam kakšna narcisa pod sne-
gom zlomi, da se kak tulipan
upogne. Hujše škode pa tak
sneg ne povzroči. Na kmetih
velja celo pregovor, daje pozni
sneg siromakov gnoj. S tem
hoče izrek povedati, da se suha
tla napojijo. Vlaga pa je seme-
nom v zgodnji pomladi potreb-
na kot gnoj. Nobene panike to-
rej zaradi snega, tudi če bo pa-
del še aprila. V maju pa je lah-
ko nevaren - tako cvetovom
sadnega drevja kot tudi vejam,
če bi ga padlo veliko. Bolj kot
snega se je vredno bati mraza.
Pregovor pravi, če pred Juri-
jem grmi, se zima ponovi. (24.
4.) Grmelo je, torej se nam
mraz še obeta.
Marija iz Vojnika spra-
šuje: »Slišimo, da je letos
veliko težav pri izbiri se-
menskega krompirja zara-
di okužbe, še zlasti znane
sorte Igor. Katero sorto to-
rej izbrati za seme?«
»Vprašanje je pametno, žal
pa nanj nimamo pametnega
odgovora. Slovenija lani ni pri-
delala dovolj zdravega semena
za kmete, niti za vrtičkarje. La-
ni so uši začele hitro letati. Ko
uši dobijo krila, pa prenašajo
bolezni iz ene rastline na drugo
in jih okužijo na tisoče. Okuže-
nih gomoljev ni dovoljeno pro-
dajati, zato je letos na tržišču
malo slovenskega semena. Ne-
kcO semena je uvozila država.
Sorte iz uvoza so že bile pri nas
v Sloveniji preizkušene in so
za naše razmere primerne. Tre-
nutno na tržišču ni na razpola-
go krompirja za seme. Zago-
tavljajo pa, da bosta pravočas-
no dosegljivi dve sorti: Kene-
bek in Petlandsqire ali Petland
po domače. Sorta Kenebek je
podobna sorti Igor, le gomolji
so debelejši. Sorta Petland je
bolj zgodna, ranejša je od sorte
Igor. Ima pa dve napaki. Če
gomolje pozno izkopljemo,
imajo radi votlo srce in pluta-
ste pege v mesu. Niso vsi go-
molji bolni, je pa marsikateri
med njimi. Temu se da delno
pomagati s tem, da pokosimo
zeleni del rastline že tedaj, ko
opazimo, da je zrela, da dela
prve plodiče. To je v avgustu
mesecu, bolj na začetku mese-
ca. S tem, ko pokosimo cimo,
to je zeleni del rastline, se bo
pridelek nekoliko zmanjšal, bo
pa bolj zdrav. Katero sorto naj
torej kupimo? Predlagamo
sorto Kenebek. To je namesto
sorte Igor.«
Bloenergetlk
odgovarja
Marjan Knez vam tokrat
poklanja zapis, za katerega
pravi, da ga je treba dobro
prebrati in ga sprejeti kot ne-
ko vodilo v življenju. To n^
bi bilo tudi porok za srečo in
zadovoljstvo.
Kar misliš da je, to bo,
zato misli tako, da ti ne bo
hudo...
Tvoja misel je model tvoje
prihodnosti, zdravja, sreče,
moči, volje in bogastva ter mi-
ru. Tvoja podzavest je kreator,
ki ne presoja, kaj je zate dobro
in slabo. Zato oblikuj svoj mi-
selni model želja in hotenj in
v veri, da bo vse uspelo. Prepu-
sti se in zaupaj času, v času je
rešljivo vse. Čista in nesebična
misel zagotavlja uresničitev.
Želi dobro sebi in vsemu kar te
obkroža. Zavedaj se, da si del
vsega kar te obdaja in daje vse
to del tebe.
Veijemi vase! Veijemi v do-
bro in dobro ti bo! Kajti dobro
rodi dobro in zlo rodi zlo. Ljubi
in ljubljen boš, sovraži in oso-
vražen boš! Ko nekomu želiš
dobro se ti dobro povrne.
Spoštuj vsak del telesa in nje-
gove lastnosti, v mislih to oz-
dravljaj, vse nezciželeno zavra-
čaj. Ne priznaj zlu da je zlo.
S tem krepiš lastni obrambni
sistem, odpiraš poti do uspe-
hov, ciljev in zdravja. Tvoja
misel je močnejša od zla! Tvoja
vera pa odprta vrata. Z odpuš-
čanjem svojim nasprotnikom
ustvaijaš ravnovesje sil v tele-
su in življenju, med ljudmi in
narodi za blagostanje in mir.
Zato odpusti vsem, ki so te pri-
zadeli, v mislih jih blagoslovi
na njihovi poti.
Manjvrednostni
kompleks
Sem 18-letno dekle z manj-
vrednostnim komkpleksom.
Občutek imam, da sem prede-
bela, pregrda, da zato nimam
fanta. Zato nikamor ne zaha-
jam, rada pa bi se svojih težav
otresla. Z živci sem na koncu,
poizkusila sem narediti samo-
mor, vendar so mi življenje re-
ših.
T.M.
Odg.: To, kar misliš da je, to
bo, zato mish tako, da ti ne bo
hudo! Dobro premisli to, kar
sem zapisal v prejšnjem stav-
ku in skušaj spoznati, da si sa-
ma tista, ki oblikuješ svojo
usodo. Lepa roža lahko že jutri
oveni. Rdeče jabolko lahko
v notranjosti skriva črva. Ne
oziraj se toliko na zunanjost,
veijemi vase. S samoobsojeva-
njem si le škoduješ. Najprej
moraš pričeti hujšati v mislih,
kajti tvoje telo je podrejeno
tvoji misli. Obenem prični pa-
ziti na način prehranjevanja.
Pri tem upoštevaj, da okusnej-
ša in lepša na pogled je hrana,
več škodljivih sestavin vse-
buje.
Revmatična oma
Imam omo, ki ima kronični
artritis. Zaradi tega ne more
hoditi ne da bi si morala poma-
gati z berglami. Bila je že v več
zdraviliščih, vendar bolezen se
širi na vse sklepe.
Bernarda Zidanšek
iz Mestinja
Odg.: Težave tvoje ome so
povezane z nepravilno prehra-
no in nepravilno lego postelje.
Zmanjša naj na svojem jedilni-
ku krompir, poveča naj količi-
no riža, poje naj več korenja,
peteršilja, zelene, žitaric, stroč-
nic. Z jedilnika naj črta žival-
ske maščobe, beljakovine.
zdravilne rastline
Zdravilni čisteč
Zdravilni čisteč spada v družino usnatic. To sestavljajo
v glavnem zelišča in grmi in le redkokdaj drevesa ali
'plezalke. V to družino spadajoče rastline in grmi in le
redkokdaj drevesa ali plezalke. V to družino spadajoče
rastline spoznamo takoj po četverorobem steblu, po
nasprotnih listih in po dvoustnih cvetovih. Večinoma so
zelo aromatične. Aromatične snovi izločajo številne dlaka-
ste žlezice, ki pokrivajo steblo, liste in cvetove rastlin.
Usnatice so razširjene po vsem svetu, posebno mnogo pa
jih je v Sredozemlju in v Prednji Azyi. Družina spada med
deset najobširnejših družin cvetnic in obsega več kot 3000
vrst, ki jih porazdelimo na 200 rodov.
Zdravilni čisteč spada v rod čišljakOv, ki šteje več kot
300 vrst in so doma v zmerno toplem območju severne in
južne poloble. V dvoustnih cvetovih so štiije prašniki, od
katerih sta dva daljša in dva krajša. Značilno za vrste tega
rodu je, da se oba daljša prašnika, potem ko sta izpraznila
pelod, zapogneta in zasukata navzven in tako izstopita iz
cvetnega venca.
Zdravilni čisteč je trajnica in zraste do pol metra visoko.
Njeno steblo je pokončno, štirirobo in poraslo s številnimi
dlačicami. Nasprotni Usti so jajčasti ali suličasti, imajo
srčasto zajedeno dno in narezljan Ustni rob. Spodnji Usti
so pecljati, proti vrhu pa so sedeči. Številni škrlatno rdeči
cvetovi so združeni v klasu podobnem socvetju. Zdravilni
čisteč (Stachys officinalis L. Ter) je razširjen od Velike
Britanije do Kavkaza, najdemo pa ga tudi na severnoafri-
škem gorovju Atlas. Raste na zelo različnih tleh. V sever-
nih deželah zahteva bolj apnenčasta tla kot na jugu, sicer
pa uspeva predvsem na gozdnih jasah in v listnatih gozdo-
vih. Cveti od junija do avgusta in tedaj rastlino tudi nabi-
ramo, povežemo v snope in posušimo v senci na prepihu.
Zdravilni čisteč vsebuje grenčine, čreslovine, betonicin,
strahidin, turicin, hoUn, sladkorje, sluzi, rudninske soli
itd. Vse te snovi dobro mehčajo sluz v prsih in so koristne
pri astmi in za čiščenje dihalnih poti. Razen tega prepre-
čuje zgago in drisko. Danes uporablja zdravilni čisteč le še
ljudsko zdravilstvo za pripravo poparkov, s katerimi lahko
grgramo pri vnetju grla in izpiramo krvaveče rane. Včasih
so to rastlino uporabljali za zdravljenje padavice. Vendar
danes še uporabljeno za pripravo raznih ustnih vod, za
grgranje in za izpiranje vnetih dlesni. Za pripravo čaja
vzamemo žličko posušene in drobno zrezane rastline in jo
prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrijemo in pustimo,
da se poparek popolnoma ohladi. Nato precedimo in
pijemo večkrat na dan po skodeUco grenkega čaja pri
črevesnih ir; želodčnih težavah, pri driskah, z njim lahko
tudi grgramo, če imamo vneto ustno votUno. Če pa pijemo
topel čgj in ga zasladimo z medom, dobimo domače zdra-
vilo, ki olcoša izkašljevanje. Grenek čaj pa preprečuje
zgago v želodcu, lajša tegobe pri žolčnih kamnih itd. Rast-
Uno lahko tudi namočimo v belem vinu ali v domačem
žganju. S tem lahko masiramo vnete sklepe pri kroničnem
revmatizmu.	^^^^^ JAGODIČ
MODNI KLEPElI
VLASTA CAH-ŽEROVNhU
Spomladanska moda je le-
tos v vseh pogledih usmerje-
na v šestdeseta leta. Kroji,
materiali, barve, celo modni
dodatki so podobni tistim, ki
smo jih že videvali pred de-
setletji, modni svetovalci
priporočajo brskanje po
podstrešjih in obljubljajo, da
boste - velja za mlajše - še
najlepše v oblačihh svojih
mam.
O tem smo govorili tudi
v Modnem klepetu sobotne
Opoldanske mavrice na ra-
diu Celje, ko smo ob koncu
oddaje izžrebali tudi nagra-
jence. Unikaten, ročno ple-
ten pulover, oziroma jopico
Vlaste Cah-Žerovnik za me-
sec marec prejme Vika
Koch, Gotovlje 36, Žalec,
s pravilnim odgovorom, da
je največja slovenska modna
prireditev Modni bazar, pa si
je ročno poslikan svileni šal
prislužila Jana Pavšer, Mil-
činskega 4, Celje. Ker je
Modni klepet na radiu C(
spet na sporedu po trel^
secih, pa smo izžrebaU še
dodatne nagrade. Ročno
shkane svilene šale,(iz de
niče Vlaste Cah-Žerovi
prejmejo: Renata Kožel.i
rica 14, Šmartno v Rožni
lini. Cvetka Bevc, Kozje
Kozje in Majda Gospo^ i
Pot na brod 3, Radeče. |
Vseh pet nagrajenk pjJ
mo, da v naše urednisj
(tel.: 29-431) pokličejo poi
aprilu in preverijo, če jih u
frade že čaksgo. Vlasta C^
.erovnik mora namreč n
grade še pripraviti, to pa ti^
zahteva nekaj časa, k^
Seveda pa vas tudi vabin
da se nam ponovno oglaj
z nagradnimi kuponi
modnimi vprašanji, saj
radijski klepeti o modi ^
spet na vrsti vsak mesecr
UrednišJI
Boppe Bondi
Modna pomlad 91 - vrnitev v 60. leta
»če spadate med osebe, ki
ljubijo izvirno, nekonvenci-
onalno modo, pridite k meni!«
Takole samovšečen je letos
v svojih reklamnih sporočilih
italijanski, ali natančneje mi-
lanski modni ustvarjalec Bep-
pe Bondi. Poznamo pa tega
kreatorja tudi mi Slovenci, saj
se tu in tam lahko kakšna nje-
gova kreacija pojavi tudi v na-
ših trgovinah, sicer pa smo si
ga zapomnili še iz časov, ko
smo v celih procesijah drli čez
mejo v Trst po majčke, krila,
blazeije in hlače z njegovo na-
lepko. Resnično mu je potreb-
no priznati rafmiranost, atrak-
tivnost in zadržano eleganco
istočasno, poleg tega pa seve-
da vsestransko uporabnost ter
kar je najvažnejše, ne prehudo
začinjene cene.
Kot skorcU vsi ostali modni
šivankarji, je tudi Bondi letos
pobrskal po spominu in modi
iz norih 60.-tih let, ko je veljal
za modno vse, kar sta obleH
Audrey Hepburn in JacH
Kennedy.
Takšenle vzorec, ki sem
narisala na strech legicah, je
iz tega obdobja. Pravzaprav
stilizirani vzorci cvetov in čiS
geometrija v »šok« barvah ki
zaščitni znak letošnje moda
pomladi in poletja.
Pri krojih se znova pojav®
trapezasta A-linija, bodisi t
blazeije ali obleke, ki pa mort
jo biti obvezno v ramenih H
čez prsa oprijete, že kar pretel
ne. Tudi veliki ovalni dekoltej
so prav zaželjeni. Če je obleS
izdelana iz tankega jerseyi
šantunga ali letos nadvse mM
nega organdija, bo prišla i
bolj do izraza, če boste spodi
oblekle nekoUko krajše legiC
v odgovarjajoči barvi.
VLASTi

4. APRIL 1991 - STRAN 25
26. STRAN -4. APRIL 1991
TELEVIZIJSKI SI

4. APRIL 1991 - STRAN 27
rapijski spored
0cl 4. do 10. aprila
IADIO CELJE
. 4. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
led v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
'?5 Srečanje z leti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
'ica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
Karti danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
f 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
pfto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
fetek, 5. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Ld v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
/ečeru, 11 00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
^do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Lček sporeda.
tobota, 6. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
^led v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
's Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
i^ca, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
^ Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
jjgodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
^nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
^vnih melodij - L2M, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 7. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
tiroskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
j30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
ipozdravi.
Ponedeljek, 8. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
jročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
(lesdo 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
jOO Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
Kurtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
leiodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 9. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
ogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
)15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
lavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
430 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
S), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
JOO Zaključek sporeda.
Sreda, 10. 4.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
jgled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
jročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
ines do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
iOO Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
mrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
»reda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
90 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
(tereo.
IADIO VELENJE
Petek, 5. 4.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje,
i30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje
iidia Slovenija), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna,
630 Duhovna iskanja (nova verska oddaja), 17.00 Vaše čestitke in
*adravi, 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo, 20.00
Jhko noč.
Nedelja, 7. 4.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia Vele-
i|e, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od
'atdo vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili
i^ed 14 dnevi, za tem pa sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša
OTšanja, na katera sami ne usppte dobiti odgovorov). Konec
moldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 8. 4.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia
^lenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute
(iomačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje,
800 Najboljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje.
Sreda, 10. 4.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-
le. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi (naš
Pst bo član velenjske vlade Igor Meh - vprašanja mu postavljajte
^posredno po telefonu 855-963), 19.00 Na svidenje.
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 In
12 MHz.
Veterinarska dežurstva
veterinarska postaja celje: Delovni čas veterinar-
^na veterinarski postni v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
• male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
N od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
^ IV. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
/ETERINARSKA postaja LAŠKO: Veterinarska služba
občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
^anizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah,
'^zurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
'°staji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
^asu dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
^e, telefon: 731-121.
»ETERINARSKA postaja slovenske KONJICE: Na
®|erinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
J^rinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
^^ pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
vstaji: 751-166.
veterinarska postaja žalec: Na veterinarski postaji
j^alcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
.Prekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
^'ednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
^ob praznikih. Telefon: 714-144.
veterinarska postaja mozirje: V Mozirju na veteri-
^ski postcOi je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
j do 9. ure. Do 7. aprila bo dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz
Ijbija, tel. 831-219, od 8. aprila dalje pa bo dežural Ciril Kralj,
'W^vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
''ETERINARSKA postaja šentjur: Na šentjurski vete-
. ^'"ski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
^Urstvo. 4. aprila bo dežural Jože Pangerl, dipl. vet. na Veteri-
Jski postaji Šentjur, tel. 741-041, od 5. aprila dalje pa bo
p ^fal mag. Janez Hrovat, dipl. vet. na Veterinarski postaji
'^'tjur, tel. 741-041.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto,
6.	aprila ob 19.30 uri gostovalo Primorsko dramsko gleda-
lišče iz Trsta s predstavo Smrtna past v režiji Janeza
Pipana. Predstava je za izven.
V	opatijski cerkvi sv. Daniela v Celju bo v petek, 5.
aprila ob 19.30 uri velikonočni koncert Celjskega pev-
skega društva France Prešeren pod vodstvom prof.
Edvarda Goršiča in celjskega Godalnega orkestra pod
vodstvom prof. Nenada Firšta. Nastopili bodo tudi vokalni
solisti iz Ljubljane, na koncertu pa bodo izvcOali dela
Mozarta, Corellija in Handla. Isti koncert bo še v nedeljo,
7.	aprila ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šo-
štanju.
V	Likovnem salonu v Celju bo danes, v četrtek 4. aprila
ob 19. uri otvoritev razstave akvarelov akademskega sli-
karja Milana Lorenčaka. Razstava bo na ogled do konca
aprila.
V	opatijski cerkvi sv. Daniela v Celju bo v torek, 9.
aprila ob 19.30 uri koncert novega ljubljanskega pihalnega
tria v sestavi Dušan Jovanovič - oboa, Darko Brlck - klari-
net in Zoran Mitev- fagot. Izvajali bodo dela Mozarta, Not-
Galona, Ramovša in Milhauda.
V	Muzeju revolucije v Celju bo danes, 4. aprila ob 12. uri
otvoritev razstave Življenje na listkih.
V	osnovni šoli Bele Vode nad Šoštanjem bo v nedeljo,
7. aprila ob 11. uri gledališka skupina PD Rovtar iz Šmi-
hela nad Mozirjem predstavila burko Moža je zatajila ali
sovražnica mož v režiji Mete Vuga.
V	Šmartnem ob Peki bo v soboto, 6. aprila ob 19.30 uri
Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki predsta-
vilo mladinsko komedijo Martin Krpan v šoli v režiji
Bogomirja Verasa.
V	Termah Zreče bo v torek, 8. aprila otvoritev likovne
razstave Skupine februar (Alica Javšnik, Zoran Josič,
Dušan Poropat, Ivan Regoršek).
V	cerkvi sv. Miklavža v Žalcu bo v petek, 5. aprila ob 19.
uri samostojni koncert mladinskega mešanega pevskega
zbora Tehnik srednje tehniške šole Celje pod vodstvom
prof. Dragice Žvar.
V	Kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 6. aprila ob
19. uri 10. srečanje malih vokalnih skupin. Sodelovalo bo
9 skupin iz vse Slovenije, prireditev pa pripravlja KUD
France Prešeren iz Vojnika.
Opozarjamo še na medobčinsko srečanje gledaliških
skupin, ki bo v ponedeljek, 8. marca in v torek, 9. marca.
Kraje in čas bomo sporočili naknadno na Radiu Celje.
V	dvorani Glasbene šole v Velenju bo v ponedeljek, 8.
aprila ob 20. uri slavnostni koncert ob 200-letnici Mozar-
tove smrti Na veke naš Mozart. Sodelovali bodo Komorni
ansambel Slovenicum, sopranistki Irena Baar in Lidija
Horvat, tenorist Branko Robinšek, pianistka Tatjana
Ognjanovič in akademski pevski zbor France Prešeren iz
Kra^a. Dirigiral bo Uroš Lajovic, koncert pa bo za glas-
beni in mozartov abonma ter za izven.
V	MKC Kljub v Celju bo jutri, v petek 5. aprila ob 21. uri
Koncert skupine Etno New Age iz Zagreba s promocijo
plošče Wonderland.
V	avli hotela Dobrna je do 19. aprila na ogled razstava
z naslovom Slike- na steklu, avtorice Jagljenke Leban-
Markulj.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek
5. aprila koncert violinista Igorja Ozima in pianiste Anne
de Capetani. V torek, 9. aprila ob 20. uri pa pripravljajo
večer jugoslovanske folklore s FS France Prejšeren iz
Ce\ja.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini do
19. aprila razstavlja likovna dela Alica Javšnik.
V	hotelu Rubin v Žalcu do konca aprila razstavljata
slikarja Niko Ignjatovič in Srečko Škoberne.
V	križnici Edvarda Kardelja v Celju bo jutri, v petek
5. aprila ob 18. uri srečanje s poezijo Bine Štampe-Žmavc.
Hkrati je v knjižnici na ogled razstava o Mozartu, posve-
čena 200-letnici njegove smrti.
V	avli hotela Dobrna je na ogled prodajna razstava slik
Iz divje narave, slikarja in kiparja Nika Lehrmanna.
V	Kulturnem domu v Tmovljah bo v soboto, 6. aprila
ob 19.30 uri gledahški ansambel KUD Zarja iz Trnovelj
izvedel komedijo Toneta Partljiča z neilovom Oskubite
jastreba.
V	galeriji Leonardo v Celju do konca aprila razstavlja
slikarska dela Ramo Selimovič.
V	GraHčnem muzeju Zdravilišča v Rogaški Slatini je
na ogled razstava grafičnih listov v grafični tehniki barvne
litografije. Razstava ima naslov Orhideje srednje Evrope.
gremo v kino
KINO UNION
do 8. 4.: NEDOKAZANA
KRIVICA - ameriški film
do 8. 4.: HOT SPOT - ameri-
ški film
od 9. 4.: AIR AMERIKA
-	ameriški film
MALI UNION
do 6. 4.: JOHANN STRAUSS
-	amerišl:o-avstralski film
od 8. 4.: ČAROVNICE IZ
EASTWICKA - ameriški film
KINO METROPOL
do 8. 4.: UMAZANI POK-
VARJENI GOLJUFI - ame-
riški film
do 8. 4.: SEKS Z DUHOM
-	ameriški film
od 9. 4.: ROCK'N'ROLL DE-
TEKTIV - ameriški film
od 9. 4.: SEKS V ZAPORU
Matineja
6. 4.: R0CK'N'R0LL DE-
TEKTIV - ameriški film
KINO DOM
od 5.-8. 4.: VOZNIŠKO DO-
VOLJENJE - ameriški film
od 5. do 8. 4.: POLICAJ IZ
BEVERLV HILLSA - II.
DEL - ameriški film
Mladinski spored
od 5. do 8. 4.: POLICAJ IZ
BEVERLV HILLSA - II. del
KINO UNIOR ZRECE
4.	4.: PTICA NA VEJI - ame-
riški film
5.	4.: GRAJSKI DUHOVI
-	ameriški film
7.	4.: POLICAJ V VRTCU
-	ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
4.	in 5. 4.: POPOLNI SPO-
MIN - ameriški film
8.	in 9. 4.: STRAH PRED
PAJKI - ameriški film
Nočni kino
5.	4.: TA JE PA RES DOBRA
-	ameriški film
KINO VELENJE
4.	4.: ALIBI ZA UMOR
-	ameriški film
6.	in 9. 4.: JOE PROTI VUL-
KANU - ameriški film
Nočni kino
4., 5. in 6. 4.: VRELINA LJU-
BEZEN - nemški film
KINO DOM KULTURE
8. 4.: JOE PROTI VULKA-
NU - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
7.	4.: ALIBI ZA UMOR
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
5.	4. JOE PROTI VULKANU
-	ameriški film
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 1. 4. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali deloda-
jalcih.
Delovna organizacija_
Kemična industrija Liboje
Zlatarna Celje
TP MERX-JELŠA Šmarje pri Jelšah
Osnovna šola Bračičeve Brigade
Kozje
AERO Celje
KUMER DANILO, Šešče 45. Pre-
bold
Podjetje za vzdrževanje avtocest
Ljubljana
Klasje Mlinsko pred. podjetje Celje
Klasje Mlinsko pred. podjetje Celje
Temeljno sodišče enota Šmarje
LESK. Ul. b. Vošniakov 1. Celje
Poklic_
dipl. ekonomist ali
ekonomist
dipl. ekonomist za ZT
pravnik ali dipl. pravnik
pred. učit. za razred, p.
ekonomski ali komerc. tehn.
vodovodni inštalater
blagovni manipulat
kuhar
natakar
snažilka
snažilka_
Delovno mesto_
vodenje računov, službe
komercialist I za ZT
pravni referent
učitelj razred, pouka
trg. zastop. na podr. Slavonije
vodov, inštalater
pobiranje in obračun cestnin v
Celju in Slov. Konjicah
kuhar
natakar
snažilka
snažilka_
TRŽNICA
Prve jagode
Od 1. aprila dalje je celjska tržnica odprta po poletnem odpiral-
nem času. Ob delavnikih od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do
15,30 in nedeljah od 6. do 11. ure. Takšen odpiralni čas bo veljal
do 31. oktobra.
Pojavile so se že tudi prve letošnje jagode iz uvoza iz Itcilije, ki
jih prodajajo po 200 din kilogram. Izredno so se podražila ore-
hova jederca, ki so po 130-150 din, medtem ko so še prejšnji
teden bila po 130 in ceneje.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 20 dečkov in 16
deklic.
SMRTI
Celje
Umrli so: Anton Strašek, 80
let iz Celja, Andrej DROBEŽ,
68 let iz Arje vasi, Marija LES,
77 let iz Sevnice, Frančiška
SKOK, 75 let iz Brezen, Vin-
cenc JAZBEC, 54 let iz Pilšta-
rOa, Ivan BRENČiC, 68 let iz
Celja, Stanislav PALIR, 24 let
iz Stopč, Matilda ŠPINDLER,
77 let iz Celja, Frančiška ŠOR-
LI, 64 let iz Celja, Josip GU-
ZELJ, 52 let iz Celja, Ernest
SADOVNIK, 64 let iz Celja, Ja-
nez KEŽMAN, 51 let iz Sloven-
skih Konjic, Maks LESKO-
VEC, 65 let iz Celja, Jožef ŽNI-
DARŠIČ, 82 let iz Celja, Štefa-
nija BORŠIČ, 59 let iz Dobov-
ca. Sanja ŽABIČ, 3 leta iz Ce-
Ua, Jokob LEŠER, 62 let iz Mi-
gojnic. Angela HABJAN, 85 let
iz Črnega vrha, Marija ŠTRAJ-
HAR, 74 let iz Ločice.
Šmarje
Umrli so: Štefan ČEPIN, 83
let iz Lesičnega, Kari ZUPAN-
ČIČ, 84 let iz Trebč, Ljudevit
KAMPUŠ, 66 let iz Bezgovice.
Velenje
Umrli so: Rok KRIZMANIČ,
71 let iz Pregrade, Jože LE-
SKOVAR, 69 let iz Celja, Mari-
ja AŽMAN, 89 let iz Paške vasi,
Alojzij PIŽORN, 65 let iz An-
draža nad Polzelo, Jožef PRA-
PROTNIK, 84 let iz Velenja,
Elizabeta LUŽAR, 61 let iz Pe-
trovč, Maksimiljan DIMEC, 57
let iz Dobriše vasi, Marija
STROPNIK, 70 let iz Podgorja,
Antun IVIČ, 77 let iz Šoštanja,
Andrej SKAZA, 20 let iz Ve-
lenja.
Žalec
Umrli so: Adolf SKOK, 46 let
iz Marija Reke, Ivan DOBNIK,
57 let iz Dobrovelj, Avgust SE-
DELJŠAK, 85 let iz Volog.
28. STRAN - 4. APRIL 1991


4. APRIL 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 4. APRIL 1991

OGLASI - INFORMACIJE
4. APRIL 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 4. APRIL 1991

nočne
cvetke
•	Čas od cvetne nedelje
do velike noči je bil razme-
roma sušen, saj je bilo
z barvanjem jajčk in peko
potic obilo dela. Na nekate-
rih mestih pa suša le ni bila
tako huda, da ne bi pognalo
in da ne bi bil naš vrtiček
čisto prazen.
•	Na Nušičevi 14 je bila
minula sreda bučna, še hu-
je pa je bilo, ker je bila ta
buka nočna. V enem do sta-
novanj so bili tako razgreti,
da so kradli spanec sose-
dom. Da bi prišli do počit-
ka in spokoja, so poklicali
na policijo, policisti pa so
v stanovanju Franca V. pre-
senetili Zvonka P. in Stani-
slava P., sicer iz Šaranovi-
čeve doma. Ker je bilo
v stanovanju preveč alko-
holnih hlapov, so omenje-
na razboriteža pridržali
v treznilnici.
•	Ženskaje skočila skozi
' okno! To so v sredo na poli-
cijo sporočili prestrašeni
občani na Babnem. Ker je
zadeva izgledala sila resna,
so bili možje postave takoj
na kraju dogodka. Potem
seje pokazalo, da sta si v la-
se skočila Jožefa K. in An-
ton G., ki sicer živita v ne-
požegnani zvezi. Ko se je
nesrečna Jožica počutila že
preveč ogroženo, je Tonetu
zbežala skozi okno. Okno je
imelo to dobro lastnost, da
seje nahajalo v prvem nad-
stropju. Tone se je polici-
stom sprva upiral in hotel
še z njimi češnje zobati, a se
je končno le pomiril. Šel bo
pa k sodniku za prekrške,
ker je bil Jožičin skok
z okna brez telesnih po-
škodb.
•	V bloku na Iršičevi
4 pa so bili brez miru v pe-
tek zvečer. Milenko O. je
tako grdo telovadil po hiši,
da so ga imeli sosedje kma-
lu dosti. Zavrelo jim je zla-
sti takrat, ko je razbijal po
njihovih vratih, kot da bi se
uril v karateju. Nehati ni
hotel niti potem, ko se je
srečal s policisti. Ti so ga
odpeljali s seboj in mu po-
nudili mesto v treznilnici,
a se je potem pokazalo, da
Milenko O. potrebuje psihi-
atrično pomoč.
•	V nedeljo je Danica G.
s Kompol povedala, da mož
razgraja grozi in tepe z viso-
ko peto. Franc G. je z alko-
holno energijo udarjal po
ženi in desetletni hčerki
z ženskim čevljem. Udarci
so bili tako močni, da sta
morali žrtvi k zdravniku.
Od poškodb bo odvisno,
kje se bo neprijetni oče za-
govarjal. Dve možnosti
ima: pred sodnikom za pre-
krške ali na sodišču.
M. A.
Agresivnost, obličje časa
Tako kot v celotni Slove-
niji je tudi na našem ob-
močju vse več kaznivih de-
janj zoper življenje in telo.
Organi za notranje zadeve
so v republiki lani zabeleži-
li 1718 takšnih dejanj, na
celjskem območju pa 389
primerov.
V republiškem merilu po-
menijo te lanske številke 6-
odstotno povečanje v pri-
merjavi z letom 1989. Za
6 odstotkov je bilo več umo-
rov (78), število hudih teles-
nih poškodb se je povečalo
za 11 odstotkov (376), za 19
odstotkov pa je bilo več pri-
merov ogrožanja z nevarni-
mi sredstvi (687). Če pri tem
upoštevamo še porast kazni-
vih dejanj nasilniškega ob-
našanja, ki sicer sodijo v ok-
vir kaznivih dejanj zoper jav-
ni red in mir, se je število
nasilnih dejanj občutno po-
večalo. Nekatera obravnava-
na dejanja kažejo na krutost,
ki je bila dosedaj redkost,
naprimer razmesarjenje žr-
tev umora v Novem mestu.
V celjski regiji predstavlja-
jo kazniva dejanja zoper živ-
ljenje in telo 7,8 odstotka
vseh kaznivih dejanj. Naraš-
čajo zlasti milejše oblike kot
so lahko telesne poškodbe
(144 ali 82% povečanje), hu-
de telesne poškodbe (111 ali
30% povečanje) ter ogroža-
nje z nevarnim orodjem pri
pretepih ali prepirih (117 pri-
merov oziroma 48% poveča-
nje). Na Celjskem je bilo lani
tudi več nasilniškega obna-
šanja kot leto poprej (128 pri-
merov ali 47% povečanje),
več je bilo preprečitev urad-
nih dejanj uradnim osebam,
napadov na uradne osebe ter
povzročitev splošne nevar-
nosti. Vse to kaže na rast
agresivnosti med ljudmi, si-
cer pa so tudi ta kazniva de-
janja na našem območju do-
bro raziskana.
MARJELA AGREŽ
Avto se je vžgal
v torek, 26. marca dopoldne je v garaži Mitje B. v Črnolici
zagorel osebni avto opel ascona. Požar je nastal med demon-
tažo menjalnika, ko je Mitja B. s plinskim gorilnikom segre-
val vijak, da bi ga lahko odvil. Ogenj so pogasili gasilci iz
Šentjurja, vozilo pa je bilo last M. A. iz Šibenika. Škode je za
okoli 50 tisočakov.
Požar zaradi napeljave
Minuli četrtek zjutraj je zagorelo na stanovanjski hiši
Marije Ž. iz Raduhe 4. Pri strokovnem ogledu so ugotovili,
da je požar izbruhnil na podstrešju. Vzrok požara je bil
nestrokovno napeljan električni vodnik, ki je prosto visel na
leseni deski, ni pa bil priključen na noben uporabnik.
Zaradi kratkega stika se je vžgala lesena deska, ogenj pa se
je razširil na leseno ostrešje in opaž. Gmotna škoda znaša
okoli 700 tisoč dinaijev.
Nevarna igra
Da za otroke ni primerna vsaka igra govori tudi nesreča, ki
se je pripetila pred tednom dni v Rogaški Slatini.
V četrtek popoldne se je v svoji sobi igral trinajstletni
Vlado. V rokah je imel izvijač in pogonski naboj za pištolo za
ubijanje živali. Ko je s kleščami udaril po izvijaču, je prišlo
do eksplozije pogonskegia naboja. Koščki tulca so otroka
poškodovali po levi roki. Moral je po zdravniško pomoč
v rogaški zdravstveni dom.
Zadela ga je puščica
Da za otroke ni primerna vsaka igrača pa nas spet opozarja
dogodek, ki se je pripetil v ponedeljek, 25. marca popoldne,
ko so na očesnem oddelku sprejeli sedemletnega fanta iz
Celja. Med igro z lokom ga je njegov sovrstnik zadel s puš-
čico v oko.
prometne nezgode
Nenadoma na
magistralko
V	ponedeljek, 25. marca
zvečer je prišlo na magi-
stralni cesti Celje-Žalec do
trčenja med dvema osebni-
ma avtomobiloma, v kate-
rem je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmot-
na škoda pa znaša okoli 320
tisoč dinarjev.
Miran Kopriva (38) iz Celja
je vozil iz smeri Žalca proti
Celju. Ko je pripeljal v bliži-
no odcepa stranske ceste za
Novo Celje je videl, da je
v smeri magistralne ceste
pripeljalo osebno vozilo in se
pred magistralno cesto usta-
vilo. Zaradi tega voznik Ko-
priva ni zaviral, ampak je vo-
zil naprej. Ko je bil že v ne-
posredni bližini stoječega
avtomobila, ki ga je vozil
Aleksander Miklavc (32) iz
Preserij, je le-ta zapeljal na
magistralno cesto, tako da
sta vozili trčili. V nezgodi je
bil hudo telesno poškodovan
voznik Miklavc.
Zaprl mu is pot
V	sredo, 27. marca dopol-
dan se je pripetila promet-
na nezgoda na magistralni
cesti v naselju Celje, v kate-
ri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe.
Voznik tovornjaka Stanko
Fajs (28) iz Kamne gorce je
vozil po magistralni cesti po
Mariborski cesti v Celju
s smeri Kidričeve ulice proti
centru mesta. Ko je pripeljal
do križišča z Veselovo ulico
je zavil desno, v času, ko je
v isti smeri po kolesarski ste-
zi pripeljal voznik kolesa
z motorjem Bogdan D. (16) iz
Polž pri Vojniku. Fajs je za-
prl pot Dimcu, ki je trčil
v zadnji desni del tovornja-
ka, ki je nato motoristu zape-
ljal preko bokov. Težko po-
škodovanega so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Pešec pred avto
V nezgodi, ki se je pripeti-
la 26. marca ob 21.45 uri na
magistralni cesti, izven na-
selja Štore, je bil hudo te-
lesno poškodovan pešec.
Iz smeri Štor je proti Celju
vozil osebni avtomobil Da-
mijan Kajtner (24) iz Šentjaž-
na nad Štorami. Ko je pripe-
ljal do avtobusnega postaja-
lišča »pri Godcu« mu je
z desne strani izpred tam sto-
ječega avtobusa, stopil pred
avto pešec Franc Mačkovšek
(36) iz Senovice. Pešca je zbi-'
lo po cestišču, kjer je obležal
hudo telesno poškodovan.
Trčil v pešca
Na lokalni cesti v Spodnji
Rečici se je v sredo, 27. mar-
ca zvečer zgodila nesreča,
v kateri je bil en udeleženec
hudo telesno poškodovan.
Po lokalni cesti je s smeri
Laškega proti Rečici vozil
kolo z motoijem Boštjan
Šmerc (18) iz Spodnje Reči-
ce. Ko je pripeljal v bližino
tovarne Bor Laško je trčil
v pešca Karla Vodiška (46) iz
Spodnje Rečice, ki je hodil
po desni strani. V nezgodi
sta oba udeleženca padla po
vozišču, pri čemer se je hudo
telesno poškodoval pešec
Vodušek.
Pobegli voznik
Minuli četrtek zvečer se
je na magistralni cesti
v mestu Celje zgodila nesre-
ča z nenavadnim spletom
okoliščin, zaradi katerih je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Matjaž Kovačič (29) iz Ce-
lja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Teharij proti Celju.
V bližini Skladiščno-tran-
sportnega centra Celje mu je
z leve strani prečkal vozišče
pešec Drago Radič (25) iz Le-
skovca pri Škofji vasi. Pri
prečkanju je pešec zadel v le-
vo zunanje vzvratno ogleda-
lo avtomobila in padel po ce-
stišču. Voznik Kovačič je za-
vrl in ustavil ter nato vozilo
obrnil proti ležečemu Radi-
ču. S svetlobnimi znaki je
opozarjal voznike, da bi po-
škodovanca zavaroval. Ta-
krat pa je s teharske smeri
pripeljal neznani voznik
osebnega avtomobila znam-
ke Zastava 126 P, neznane
registrske številke, svetle
barve, ki je zapeljal ležeče-
mu pešcu preko nog in peljal
dalje v smeri mesta, ne da bi
se ustavil. Drago Radič je za-
radi težkih telesnih poškodb
na zdravljenju v bolnišnici
v Celju.
Uprava za notranje zadeve
Celje prosi občane, da kakrš-
ne koli koristne podatke ali
informacije o neznanem voz-
niku sporočijo najbližji po-
staji milice.
Čelno v tovornjak
v Proseniškem sta v pe-
tek popoldne trčila osebni
in tovorni avtomobil, pri
čemer je bil en udeleženec
nezgode hudo telesno po-
škodovan, materialna ško-
da na vozilih pa znaša okoli
50 tisoč dinarjev.
Srečko Kompolšek (20) iz
Proseniškega je vozil osebni
avtomobil s smeri Proseni-
škega proti Ljubečni. Ko je
v Proseniškem že zvozil bla-
gi desni ovinek, je vozilo za-
neslo na levo stran vozišča,
kjer je čelno trčil v nasproti
vozeči tovornjak. V nezgodi
je bil voznik Kompolšek hu-
do telesno poškodovan.
Trčil v obcestna
kamna
V soboto se je ob 22.30 uri,
pripetila nezgoda na lokal-
ni cesti v Štorah. Ena oseba
je bila hudo telesno poško-
dovana, dve pa lažje.
Proti železarni II je vozil
osebni avtomobil Klemen
Godicelj (20) iz Štor. Okoli
sto metrov pred Cesto Koz-
janskega odreda je vozilo
v desnem nepreglednem
ovinku zaneslo izven ceste,
kjer je trčilo v dva obcestna
kamna in obstalo na nasipu.
Voznik Godicelj je bil v nez-
godi lažje telesno poškodo-
van, prav tako smjotnik Bo-
jan Sirk (22) iz Stor. Drugi
sopotnik, Tomaž Držan (19)
iz Stor, pa je bil telesno hudo
poškodovan.
Nezgoda s smrtjo
Na magistralni cesti
v kraju Paka se je v nedeljo
ob 16.08 uri pripetila nezgo-
da, v kateri je umrl 20-letni
motorist.
Andrej Skaza iz Velenja je
vozil motorno kolo znamke
honda s smeri Slovenj Grad-
ca proti Velenju. V kraju Pa-
ka je, tik pred ovinkom, pre-
hiteval pred sabo vozeči
osebni a^omobil. V ovinku
je motorno kolo zdrsnilo in
drselo 52 metrov ter obstalo
ob vogalu hiše Paka 76. Voz-
nik Skaza je drsel še 39 me-
trov, nato pa je trčil v drevo,
od koder ga je odbilo v jašek
za meteorne vode. Z.glavo je
udaril \r betonski pokrov in
obležal na mestu mrtev.
M. A.
Popravek
Dogodek, ki smo ga
v prejšnji številki opisali pod
naslovom Vzel in nič dal se
ni odvijal v urarski delavnici
v Stanetovi ulici ampak
v urarstvu v Levstikovi ulici.
Prizadetim se za napako
opravičujemo.
mini krimiči
Roparski napad	j
Nič hudega sluteč je šel mladoletni T. A. iz Hrasfl
čez most preko Savinje v Celju.	^
Nenadoma pa ga je obstopila trojica, ki se je sprj.
nadenj in mu hotela z roke sneti zapestnico in prstailj
^ se je mladenič upiral, so se ga lotili s še večjo vnemo. 9
je končno uspelo zbežati, udarci pa so bili tako mot^
je fant moral v bolnišnico. Ropaiji, ki so 29. marca ob
uri napadli Hrastničana so znani: M. Č., B. K. in A. O,.
Celjani.
Streli iz pištole
Kaj vse se je dogajalo 31. marca ob štirih zjutraj
zaprtimi vrati stanovanja v Zgornji Hudinji v Celju
znano, znane pa so posledice bučnega nedeljskega ju|
Bržkone je sobotnemu maratonskemu popivai^u sU
prepir med skupino fantov, v kateri je bil tudi 32-2
Mate T. iz Zgornje Hudirye. Ta je očitno hotel izstopati!
je mahal z revolverjem, za katerega ni imel dovoljJ
Nenadoma pa se je orožje sprožilo, in naboj je zadel u
tov obraz. Isti naboj je zadel še 24-letnega Milenka lU]
Celja. Zaradi izstreljene krogle iz malokalibrskega rei
verja ima Mate prestreljeno ličnico, Milenko pa presi
Ijeno levo nogo. Zoper Mateta je napisana kazeijj
ovadba, odvzeto mu je bilo orožje, oba ranjenca pa
zdravita v celjski bolnišnici.
Vlomilski dosežiii
Vlomilska sraka je v noči
na 27. marec v prostorih os-
novne šole v Frankolovem po-
kradla električni vrtalni
stroj, radiokasetofon znamke
ITT ter nekaj manjšega upo-
rabnega orodja.
Naslednjo noč se je nezna-
nec spravil nad tri avtomobile,
ki so počivali v Zrečah. Zani-
mala ga je samo tekoča vsebi-
na. Iz vseh treh vozil je iztočil
gorivo. Lastniki so si naslednje
jutro belili glavo z vprašanjem,
zak^ jim avtomobili nočejo
vžgati.
Vlomilske vneme je bila de-
ležna tiidi trgovina s športno
opremo Šport Pinky ob Ljub-
ljanski cesti. Neznanca je pre-
senetila alarmna naprava, tako
da jo je odkuril, da ga je bila
ena sama črta.
Tisti, ki je v noči na 28. ma-
rec vlomil v stanovanjsko hišo,
last I. K. v Zidanem mostu je
imel zares nevsakdanjo potre-
bo. Ob ogledu prostorov so se
mu ponujale vsemogoče zani-
mive reči, a se je čudak odločil
le za stropni lestenec, ne zlat,
ne kristalast, ampak čisto na-
vaden lestenec.
Bolj konkreten je bil tisti
vlomilec, ki je 28. marca do-
poldne vlomil v stanovalce ob-
čana F. K. v Žalcu, v Ulici he-
roja Staneta. Odnesel je devi-
ze, dinarje in nekaj zlatnine.
Tiste naše bankovce, ki ne ve-
Ij^o več, naj gre zamenjat
v najbhžjo SDK, mu svetu-
jemo.
Imamo tudi vlomilce,!
h kaznivim dejanjem vlej
kota. Neznanec, ki je v no
30. marec vlomil v bife-1
na Prešernovi ulici v Vel
si je postregel in se a
s hrenovkami, pleskavica
cigaretami.
Cez nek^j let zna zrastir
jablan, žlahtnih sort. V skl
če Hrama v Šmarju, sadja
Škrbnik, je v noči od peti
soboto nekdo vlomil in c
sel veliko sadik jablan. K
sadike ukradene, bodo 1
zagotovo zanič.
Nekdo bo v kratkem pi
jal televizor z daljincem,'
orekorder na daljinsko u]
Ijanje in video kasete. Vs«
je nabral, ko je v noči i
marec vlomil v tri vU
v naselju Slatina pri Leti
Tudi garaže izginejo. I
lec tokrat ni bil vlomilec
pak samo tat. V noči I
marec je ukradel počil
rebrasto garažo, ki je stl
travniku blizu železniške
ge pri Cinkarni v Celju.

POROČ
Samo deževnemu tedn«
imcoo celjski poklicni gai
zahvaliti, da z ognjem t
imeli opravka. Če bi bilo'
me sončno, bi naši kmetov
in vrtičkarji spet hiteli s ka
ryem po travnikih in vrtol
ta opravila pa se često koni
s požarom in škodo na bliS
gozdovih. Up^mo, da to
densko zatišje ne pomeni
žajočo se nevihto.	|
Poročilo tega tedna pa p
da so gasilci enkrat prev»
pitno vodo, petkrat sodelC
v cestnoprometnih reševali
brez odpiranja stanovanji
vrat pa tudi v tem tednu ni;
Sicer pa se kakšen mirnejS
den kar prileže. Tudi gasiW
H
i' '
prezgodaj kot
prepozno ^
(Shakespeare
Kdor zna čuvati m
^skrivnosti, ostane%
'ncf svoj gospodar ^
(Omar Jbn .Al ^ Itii
Jirlič najbolj zanŠ
W(0čuva svojo sic
nosi ^.. n
^ (Calderon 1600-1
SP. REČICA I »3270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046
NAKUP TEDNA:
-	koruza 1 kg	3.90
-	moka tip 850 25/1 kg	4.20
-	moka tip 500 25/1 kg	5.60
-	sladkor 10/1 kg	10.00
-	olje Zvezda	16.90
-	Yolyprašek3kg	71.90