194. številka. Ljubljana, v soboto 27. avgusta 1898. XXXI. leto.
MM
Isbaja vsak dan mirr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejpmsn za a v stro-ogers ke dežele za vse leto 15 »lil , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., M jeden vesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za vse leto \li gld., za Četrt leta :i gld. 'M kr., za jeden mesec 1 "M   10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pu l i.kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naroćbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se cd fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat ti.-k a. po 5 kr. če se dviikrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai nuj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. U p r a v o. i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t, 3-i.
Na potu v pogubo.
Nekaj let sem uganja se v nas z gospodarskimi reformami velik humbug. V znamenju gospodarskega blagoslova agitujejo gotovi krogi, kateri so se od-tojili narodnostni misli, za svoje strankarske namene in o gospodarskih reformah besedici najrajše tudi tisti, kateri o čem drugem ne more niti premišljevati, če prav niti pojma nima, kako ee pripravljajo, vr8ć in izvrše velike evolucije v ekonomičnem življenju sploh, zlasti pa v življenju tako malega naroda, kakor je narod slovenski. Kako brezmiselno se časih govori o teh težavnih vprašanjih, to bo nam pokazali katoliški visokošolci na vsedijaškem shodu.
Že nekaj let se godi tako. Krožila so gorovja in rodita so se — konsumna društva. To je vse, kar je ustvarilo gospodarsko gibanje katoliške stranke tekom dobrih desetih let. S konsumnimi društvi je hotela katoliška stranka naš narod ekonomično osamosvojiti, mu zagotoviti gospodarsko samostojnost in blagostanje, a kakor vse kaže, je dosegla prav nasprotje tega, je ustvarila novo sredstvo za pogubljenje slovenskega naroda.
Bili smo vedno nasprotniki konsumnih društev, ne samo, ker ubijajo nam toli potrebni srednji stan, ampak tudi zategadelj, ker smo v dno duše prepričani, da konsumna društva zapeljujejo ljudstvo k sapravljivosti in k pijančevanju. Bodimo odkritosrčni in spoznavajmo tudi slabe lastnosti našega naroda, mej katerimi ni najmanjša zapravljivost in nagnjenje za pijančevanje. Naš narod bi bil gospodarski vse drugače utrjen, če bi bil varčnejši in treznejši, a namestu da bi se popivanju in zapravljanju delale ovire, se te strasti po konsumnih društvih še nete.
Konsumna društva vodijo naš narod v pogubo. To se ni še nikdar tako jasno in očitno pokazalo, kakor včeraj pred sodiščem v Ložu, pri obravnavi o konsumnem društvu v Starem trgu. Pri tej obravnavi so bile zaslišane različne priče in te priče so pod prisego povedale toliko žalostnih detailov o pogubnem uplivu konsumnega društva, da mora vsak človek, pa naj bo Še tako poln predsodkov, spoznati občno škodljivost konsumnih društev.
LISTEK.
Lev Nikolajev i6 Tolstoj.
(K njegovi 701etnici spisal Jos. Trdina.)
V nedeljo bode praznoval sedemdesetletnico svojega plodonosnega življenja najslavnejši, najdu-hovitejai, po svojih idejah največji evropski pisatelj -realist in filozof, grof Lev Nikolajevič Tolstoj.
V resnici, ni ga književnika, kateri bi umel tudi najtajnejše človeške misli in čute, prednosti in slabosti plastičnejše ocrtati nego on. Tolstoj nam opisuje proces individuvalnega in društvenega življenja v vseh fazah, on se svobodno kreta v vseh 8ferah modernega življenja ter ne išče nikdar idealnega ali junaškega motiva, razun ako se mu uriva »aro, bodisi da slika bedo vsakdanjega življenja ali pa da prikazuje kulturno historijski in politično važen -aoment. Njegova dela niso tiskane knjige, ampak življenje samo. Tolstoj le takrat prime za pero, kadar mu to srce veleva. Njemu ni do tega, da bi 81 kaj izmislil ter potem napisal kuj go, on mora vse sam doživeti, kar poda potem v umetniški obliki drugim. Tolstoj ve, kaj hoče, in on hoče samo dobro. Tolstoj je vedno samostojen v mišljenju in delovanju, sato je vedno povsem izviren; in vse ono, kar piše,
Priče so mej drugim potrdile pod prispgi, da se v konsumnem društvu popiva pozno v noč in sicer na tak način, da spoštovani gostje, prišedši na cesto, pecepajo kakor snopje in obleže brez zavesti, in da se tudi ženske tako opijejo, da jih morajo domov nositi.
Dalje so priče pod prisego potrdile, da so v konsumnem društvu, čigar načelnik je katolički duhovnik in na katero ima katoliška stranka abso 1» t hm upliv, na binkoštuo nedeljo mej deseto mašo kegljali in grdo kričali, da so na sv. Petra dan mej deseto mašo kegljali in kričali, in da to ni ponehalo niti tedaj, ko je zvon naznanjal povzdigovanje. Sploh so priče potrdile, da se mej mašo v konsumnem društvu navadno keglja, popiva ter razgraja.
Obravnava je tudi dokazala, da se je v konsumnem društvu točilo poluvino za naravno vino, ki r je na las podobno prevari, in pojasnila je, da hoče kf neumno društvo tudi v prihodnje točiti poluvino in povrh še čisti strup, namreč žganje.
Ti detajli, katere so priče mimo druzih izpovedale pod prisego, svedočijo, bako pogubooosno in pohu j šljivo upliva konsumno društvo. Nismo navedli tth podrobnostij, da bi iz njih kovali kapital proti katoliški stranki, saj ji že pohujšanje, katero izhaja iz konsamnega društva, dovolj škodr.je. In to pohujšanje je toliko večje, ker stoji društvu ves čas od ustanovitve katoliški duhovnik na čelu in ker pade senca teh razmer na katoliško stranko ter na ves duhovniški stan. Kar smo povedali, smo povedali samo v namen, da svarimo, ker je obravnava v Ložu dokazala, da konsumna društva zapeljujejo narod k pijančevanju in zapravljanju, da konsumna društva pehajo slovenski narod v gmotno in v nravno pogubo. To je tisti gospodarski blagoslov, kateri nam je prinesla katoliška stranka !
Sprava, katero je narodna stranka sklenila s katoliško, določa izrecno, da se konsumna društva ne smejo več ustanavljati. Toda katoliška stranka ee za spravo ne meni, ter ustanavlja kc nsumna dru Štva Še dalje, kakor da spravne pogodbe ni nikdar podpisala. Korist slovenskega naroda, nravna in gospodarska, pa nam mora biti bo'j pri srcu kakor
vsaka »prava, in ta korist prebivalstva zahteva, da se narodna stranka konsumnim in drugim podobnim društvom energično upre, in da zakiiča katoliški stranki brezobziren aut — aut.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani.
(Na Bhodu slovenskih visokosolcev govoril stud. jur. Konrad V o dušek.) (Konec.)
Na čem pa smo mi Slovenci v Ljubljani ?
Prt d vsem naj navedem .Cesarja Frana Josipa I. vseučiliški fond", ki znaša 250.000 gll. S to svoto rešeno je vprašanje zgradbe in vseučiliške knjižnice, v katero bi se spojile licejska, muzejska knjižnica in ona Slovenske Matice. 120.000 uporabnih zvezkov nahaja se menda v naši „zaprašeni" Ljubljani.
Bogoslovna fakulteta ne delaj nam nikakih skrbi j; treba bode samo konvertirati sedanji seminar v fakulto. Dopolniti in napisati nekaj potrebnih naučnih knjig bode našim izvrstnim bogoslovcem najmanjša težava.
Na pravoblovDem polju začeli smo že davno ledino orati; saj je že leta 1849. našlo in imelo civilno in kazensko pravo svojega predavatelja v slovenskem jeziku. V sedanjih časih pa se obče trdi o Slovi ncih, da razpolagajo z izvrstnimi pravniškimi močmi, česar sicer ne izpričuje vedno list »Slovenski pravnik". — Modroslovce čaka seveda največja zadača; tudi vprašanje o sposobnem naraščaju je tukaj najbolj nevarno. Zaradi tega bode treba na tem polju bolj nego kje drugje polagati zrno na zrno in prepričani bodimo, da se nam kmalu dvigne iz slovenskih tal vsovršena modroBlovoa stolica.
Za vse to pa je treba obilo, obilo denarja, državne podpore. Ce nam je deželni zbor kranjski naklor.il v vzvišen namen našega vseučilišča 1 4 mi-ljona. potem lahko zahtevamo od države, ki ima v letošnjem preračunu 715 920 827 gld. potrebščine, ravno desetkrat toliko svoto, to je dva in pol mi Ijonov gld.
To vsoto naj vlada — po našem skromnem mnenju  —  vstavi  za  prihodnje  desetletje v in-
priča, da je njegov duh ueodvisen, da so mu ideje premišljene, in da piše iz prepričanja.
„Slovenski Narod" je prinesel svoj Čas veliko število prevodov slavnega Tolstega; .Narodova* zasluga je, da a.» se Slovenci seznanili z deli tega modernega klasika, da ga poznajo kakor sicer nobenega druzega ruskega umetnika, in da ga ni* j vsemi tujimi pisatelji najbolj čislajo. Spodobi se torej, da se ga .Slovenski Narod" o priliki njegove sedemdesetletnice zopet spominja s ponosom in s hvaležnostjo, kakor sina Slovencem bratskega naroda.
Tolstoj je pesnik, pisatelj, lilozof in reformator ; on je jeden onih redkih vzornikov, kateri žive sami strogo po svojih predpisih. Zato ga pa tudi vse čisla, spoštuje in sluša. Ne mine skoro dan, da ne bi dobil pisem od povsem neznanih mu ljudij ; spo-korjenci, ki so poneverili, prisleparili ali pa kradli tuj denar, pošiljajo Tolstemu krivično pridobljeni denar nazaj, mladi ljudje, dekleta, starci in starke se mu zaupajo ter iščejo pri njem sveta in pomoči. Tolstoj je v pravem pomenu besede oče zapuščenih in ubožcev; ou živi na svojem posestvu s svojimi iu za svoje kmete. On tudi sam dela ž njimi: koplje, kosi, orje itd. ter se oblači prav priprosto.
Grof Lev Tolstoj je bil rojen 28. avg. (9. sept.) leta 1828, v tulski guberneji, na svojem posestva
Jasni Poljani. Njegov oče je bil jedeu najodličnejših ruskih aristokratov. katerega mnogošteviluo, istotako odlično sorodstvo je raztreseno in znano po vsi Rusiji.
Tolstoj je ostal do I. 1843. na posestvu bvo-jega očeta, kjer je imel izborno odgojo; potem je stopil na kazansko vseučilišče, kjer se je izprva posvetil iztočnim jezikom, potem pa je štud ral pravo. Ko je dovršil 1. 1848. svoje študije, šel je zopet na samotno posestvo Jasno Poljano, kjer se je sam veliko učil. Pozneje se mu je vzbudila želja po vojaškem življenju, zato je vstopil 1. 185:5. kakor plemič vi. baterijo 20. topničarske brigade na Tereku, kjer je ostal do začetka turške vojne, I. 1S53. Potem je prestopil k dunavski armadi, k štibu kneza Gorčakova, kjer je bil poveljnik gorske baterije ter se je udeležil bitke pri Ćernaji in naskoka na Se-bastopol Po dokončani krimski vojni pa je Tolstoj odložil meč, odpovedal se je vojaškemu stanu, dasi je bil poveljnik bataljona, ter prijel za pero.
Vse boje, kar je dotlej videl in doživel, vse to j je izvrstno porabil v s\ojih spisih.
Grof Tolstoj je bival potem deloma v Peter« J burgu in v Moskvi, deloma v Jasni Poljani; tudi je j veliko potoval po Nemčji, Italiji, po Francoskem iu ! po Svioi. Hodil je oelo to visokih Alpah. Prišedši j s svojega potovanja ). 1862.,  se  js grof Tolstoj
vesticijski praeliminare in naj ta kredit razdeli na 250.000 gld. letnega investicijskega nalaganja za fond slovenskega vseučilišča.
Leta 1008., pred katerim slovenskega vseučilišča vsaj v celoti ni mogoče oživotvoriti, akoravno bi se posamezna predavanja že čez nekaj let lahko pričela, imeli bi 2P , milijonov broječi fond, ki bi se lahko že pred rasom potom posojil uporabljal v različno ustanovno delo in pripravljanje. Obresti tega fonda, ki bi mogočno narast le, namenjene so ustanovam za ljubljanske slušatelje. Kniflovo ustanovo, katera šteje 30 m?st, uživali bi kranjski slovenski medicinci, ■ 3 mest pa bi 89 dalo morebiti prenesti na ljubljansko vseučilišče. Ko bi bili tedaj do leta 1S!>8 ustanovni stroški pokriti, ko bi se s pomočjo državnih iu deželnih podpor izobrazili in v svoji stroki spo polnili naši najboljši praktiki in akademiki, bogo-, pravo- in modroslovci, — tedaj bi v prvem desetletji prihodnjega stoletja napočila Slovencem doba prave akademične izobrazbe, ki bi ni vso naše poluženje, na materijalno, na duševno življenje rosila naiblagodejnejši blagoslov, ki bi nam pomagala do pravega vseobčoga blagostanja. Zatorej, dragi mi tovariši, ne mirujte, vzbujajte narod slovenski za to idejo, da bodo iz vseh naših rresr, iz prve najbogatejše in zadnje najrevnejše zagorske vasi v trumah vrstile se, ter vrele peticije in resolucije za naše vs učili če k vladi, ki jih bed- sprva morebiti hladnokrvno vsprejemala, ki pa bode prej i>h f-lej morala cdgovoriti tako ali drugače na občo, v živem plamenu gorečo željo slovenskega vesoljnega naroda !
V t< m smislu in namenu predlagam tn li jaz naslednjo resolucijo, katero potom d>želnega pred-Sođnlfttva v pošljemo in predložimo ministerskemu predsedniku in naučnomu ministru in katera s-^ glasi :
„slovenski visokosolci zbrani na velikošolskem shodu z iskrenim vesel em pozdravljamo idejo slovenskega vseučilišča v L ubijani.
Lvažujoč, da kulturni in vseobčni napredek naloga narodi zahteva slovenske visoke šole,
da ima vsak človek, tembolj to.ej vsak nared naravno pravico, nuobraz.ti in izšolati se v svojem materinskem jeziku,
da je slovensko vseučilišče bis*.veni uvet za izvršitev ravnopravnosti slovenskega jezika v šoli in v uradu;
da nas lastna slovenska .Alma mater" reši iz mučni ga po le. ža j a in neprijetnih razmer na dunajskem in graikem vseučilišču, katero so se letes oči vidno pokazale in poostrile,
poživljamo vi oko c. kr. vlado, da v najkrajšem ćasu ko mogoče ustreže tej občnej želji slov. naroda iu pospeli ustanovitev vseučili.š 'a v Ljubljani z bogoslovu'"1, rr.odroslovno in pravoslovno t'a'uiltet.), na katerih h b°- s p va pri predavanjih in izpitih kolikor možno vpoštaval, sčas >ma pa izključno uvedel jezik slovenski".
Po shedu slov. yisokošoicev.
(Dopis.)
Minuli BO krasni dnovi, k) je videla stolica Sloveare v svoji sredi prvič toliko število zbranih
poročil s Zolijo Andr^jevno Iie.hr ter se nastanil na svojam posestva v Jasni Poljani. Ž-i na mu je po« dirla štiri sinove, — cd katerih najmlajši, Lev, je tudi že jako ugleden p;satelj — ter hčerko.
Z • ca svojem potovanja je Tolstoj marljivo študiral šolstvo. Tako je v IJ rolinu posetil sina znanega pedagoga D.estervv-ga, v Kisngu pa se je seznanil s sinovcem Fribelja, osnovatelja prvega zabavišča za otroke. Takoj, ko je prišel Tolstoj domu, je ustanovil v Jasni Poljani svojo šolo, in potem še jednajst dru'.ih, na kater h je tuJi sam po svo,i m'to li veliko poučeval. Spisil je tudi šolsko berilo. V tem času je zašel Tolstoj tudi na široko polje pedagogiških ttorij in je ustanovil p^lagogiski list „Jasna Poljana". Takrat s: grof Tolstoj ni privoščil ni malo počitka; neumorno je delal od zore do mraka. Poleg takega dela za izomiko svojih ro« j tkov pa je v kratkem času petih let napisal tudi pet dalj.š.h poveatij: „Tri smrti", * Obiteljska sreča", rPolikuškau, „Kozaki" in .Platnotnerec".
Dasi je pokazal že v svojih prvencih : „D<j-tinstvo", „Mladost" in v druzih spisih svojo geni ja'nost, vendar se je njegov silni talent šele pozneje povsem razvil. To kažejo polej^ že omenjenih pove-stij še: „Jutro posestnika", „Markerjevi zapiski", „Huzarja*, „Luzern", „Albert" i. dr.
Vrhnneo svoje slave pa je dcsegel Tolstoj v
slovenskih akademikov, narod slovenski toliko nađe* budnih svojih sinov. Vskipelo je srce vsakemu rodoljubu pri tem pojavu krepke narodne zavesti aka-demične mladine. Prišli so oni, ki so sami kot dijaki skupno navduševali in pripravljali se za delo mej narodom, prišli so pogledat sedanjo .Slovenijo" in .Triglav" in obudit si spomine na svoja dijaška leta. Videti mladino vs trajno, zvesto vodilnim načelom slovenskega dijaštva, moralo jih je napolniti s zadovoljstvom. Oni pa, ki se shoda niso mogli vdeležiti, oni naj se oživljajo v Časnikarskih po ročihb.
Treba jim je vzeti v roke le „Slovenca", da morejo izvedeti, kako daleč sta padla , visokoleteča Slovenija" in „ponosni Tr glav". Mladeniči liberalni brez glav in misij vladajo tu. Zasijala pa je narodu slovenskemu „Danica". Malo je „Daničarjev", a oni „sn ljudi" iu govore ti kakor izkušeni možje. Ne fraze iu sanjarije, marveč življenje, istina, res noba se sliši iz njihovih ust in peres. Liberalni slovenski dijak, pri njih se uči modrosti, prednj govoriš, d t ti kot sovražniku knža ne delajo pre-glav ce. Saj ti gojiš, živiš iu umreš za nevero, korupcijo, obrekovanje!
Difficih satiram uon seribere. Dvigne se ,I)a-ničar* — in strese se županski stol llnbaijev. Ti, liberalno dijaštvo, nimaš nobene moči več?! Zopet t»e dvigne BDaničar*, in pribije ad perpeiuam rei memoruru, da loči 13 velikošolcev od druge muo žice krščanstvo in vseslovenski shod. Kje si bil, liberalni dijak, ki nisi pribil, da stoje v sv. pismu besede: ni Boga?! Uotovo pa ne želiš, da bi od tnnsjstorice letos umrl tisti, ki je .pribijal* !
Povedali so ti, da živi v dijaštvu razpor od teda , k'j se je prvi slovenski dijak proglasil liberalcem! Prof Leveč, ki si pozdravljal svojo „Slo-\enjo", videč, da je še vtduo isto sveto svetišče na tujem, kakor za tvojih dnij, dr. Krisper, ki si pozdravil „Triglav", čigar načela so še danes za-te vodilna, — kje sta imela oči? Kaj-li nista vidva hotela katoliške „Slovenje", katoliškega „Triglava" ?!
Kakšno je dejstvo? Preroka je poslal Gospod, da očisti slovenski narod peg, du reši okuženo dijaštvo. V Gorici je zazveriel nezmotljivi gla* ! Pereat Ub ralno dijaštvo in pereant njegovi bogovi! Pe-reant Prejem, Gregorčič, Aškerc, pereant Stritar, Tavčar!
V „Sloveniji" so postala tla vroča njemu, ki se mu m hotela vresničiti častihlepna želja, biti njen predsednik. Domovina reši nas, da ne pademo živi v pekel! Pet mladeuičev prišel je rešit slovenski narod. Rešil jih je, saj je trebalo samo denarja. Deuar plača laži in obrekovanje, deaar vto-laži slabo vest, denar je dal katoliško Urino, je rodil in živi .Danico*. Pet (5) jih je bilo pred petimi leti, d.-.nes jih je 12 ! Do 300 druzih slovenskih velikošolcev pa je estalo v manjšini in narod jih je zavrgel. Zvežite in vrzite jih! Župniki in kaplanje so postali starešine in častni členi te ,Danice", saj so sami nekdaj kot velikosolci izpo-znali nevarnosti, ki prete naroJu iz liberalnega dijaštva. Tam je bodočnost društva, kjer so petični starešine. Od sinje Soče pa je zopet zadonel glas: .Danica", ti si skali, na to skalo postavim svoj slovenski narod! Slava ti, narod f-lovenski I Zastonj butajo ob te valovi Nemštva, Mažarstva in L ihou-stva j teb^ ne premaga nihče!
Liberalni dijak slovenski pa ne potikaš okolu te skale. Poskusi si rekoč: brate, evo ti moje roko I Bojim se za svoj narod, kajti nad njim se zb'rajo prečrni oblaki! Pomagajva narodu skupno; ponižaj se in odloži za ta čas katoliško krono! Priboriva narodu pravice, narediva trden jez proti sovražniku slovenstva, a potem se vrni na svojo skalo. Cul si odgovor!
Kadar bo .Sokol" katoliško telovadno društvo, Ljubljana katoliško stolno mesto in Hribar njen katol ški župan, kadar bo dr. Tavčar katoliški advokat, „Slovenija", .Triglav" in .Sava" katoliška akademična in tehnična društva — takrat vas bo zbrala .Danica" okolu sebe in slovenskemu narodu zašije dan katoliške svobode. Takrat pri-redite shod in gotovo ne boste doživeli takega poraza. Prišli bodo nanj tudi ljubljanski bogoslovci in naj je na petek in post. R iz palačo miru pa bodo vihrale sastave še dolgo potem, ko bodete Ljubljano zapustili.
Za danes še liberalni dijaki pa se trdneje kot nekdaj oklenite .Slovenije", .Triglava", .Slovenskega kluba Slavije" in .Save" I Okrepite se, saj ste vender .Slovenci" dobri kristjani, ki pa ste zabredli v brez verstvo. Postanite zopet katoliki! Vaša bo zmaga in vlada, župniki in kaplanje bodo vaše starešine, kmet pa bo rad priložil še krono na oltar svoje katoliške domovine. Takrat boste možje, takrat boste znali govoriti in dehti — tam od sinje Adrije pa se bo rosil na Vas blagoslov!
V I Jllttl)uilt> 27. avgusta.
Ministerske konference — brezuspešne.
„Končna odločitev se je odložila na ministerska posvetovanja, ki se bodo vršile te dni v Budimpešti in na Dunaju". Tako se glasi zadnji stavek ofijijoznega komunikeja o dokončanih ministerskih pogajanjih, iz česar se sledi, da se ni doseglo prav za prav ničesar. Znova treba ministerskih posvetovanj in bržčas tudi ta še ne bodo rešila državo krize, v katero je zašla. Vse pa kaže, da se nagodba sploh ne bo mogla pravočasno obnoviti. Ogersko ministerstvo pride že danes na Dunaj. Cesar bo sprejel obe ministeratvi, in bržkone bo odredil nove konference.
Federalizem — strah Madjarov. V sedanji politični suši, ko prežvekajo listi vedno in vedno isto, si je pridobil .Magyar Orszag" veliko zaslugo, da je prinesel senzacionalno politično — raco, s katero se žive že nekaj dni vsi madjarski in židovski nemški listi. Omenjeni list je namreč razkril strašno politično azaroto" ogerskih Slovanov in Romunov, ki hočejo v zvezi z cislitvauskimi in inozemskimi Slovani spremeniti Ogersko v federalistično državo. Središča te strašne zarote so v Karlovih varih, v Btlemgradu in Bukareštu. Strah in trepet je spreletel vse Madjare pri tej vesti in vsi listi vprašujejo: kaj bi bilo potem, če bi imela taka „zarota" vspeh?
Češke narodne manjšine Radikalni „Hlasy z Podfipska" so prinesli v poslednji številki na adreso ministrov grofa Thuna in dr. Kaizla odprto pismo, s katerim prosijo nujne pomoči za češke narodne manjšine v nemških jezikovnih okrajih. Z nevrjetno nasilnostjo hočejo Nemci iztrebiti iz teh okrajev vse Cehe ter jim ovirajo obrt in trgovino, <1.\ celo telesno svobodo. Niti v časih po vojni na Beli Gori, torej v dobi najhujšega zatiranja češkega naroda, niso bili Č hi toli kruto preganjani, kakor sedaj. Za češko državo se ne bojimo — pravi pismo — to bomo branili tuli pruske lakote. Toda za naše narodne manjšine nam je in za te zahtevamo  varstva osebne svobode in življenske var-
Dalje v prilogi.
sv. jih dveh največjih ter klasičnih delih: „Vojna in mir" ter „Ana Kare ni na". Tu je pokazal pisatelj ves svoj talent, svojo velikansko umetnost. Te dve deli sta mu pridobili nevenljivo, m smrtno ime mej svetovnimi literati vseh vekov.
No, Tolstoj se ni zadovoljil samo s proučavanjem tipov in z vernim slikanjem življenja, z ro-manopisjem, nego začel je proučavati in prelagati tu Ji evangelij, katerega jo pa le j* don del natisnjen. V razlago evangelija je namreč veliko dostavil, tudi marsikaj nepravega. Tudi različne njegove teologične, lilozofske in sicijalistične študije se nahajajo le v prepisih ter so izšle — vsled stroga ruske cenzure — samo fragmentarično. Tolstoj je v svoji filozofiji često zašel, zato pa se tudi spisi te vrste — dasi obsegajo mnogo zlatega zrna — ne morejo meriti z njegovimi izbornimi romani. Nekaj teh spisov je bilo natisnjenih v inozemstvu. Tako n. pr. .Izpoved", .V čem obstoji vera?*, .V čem obstoji sreča?", .Kaj naj torej storimo?" Ti spisi so se mnogo čitali ter imeli mej ruskim narodom neverjetne uspehe. Jeden poslednejših in najbolj slovitih beletrističnih spisov Tolstega pa je „Kreutzerjeva sonat a", ki je vzbudila veliko nevihto, burne polemike ter pro-vzročila mnogo spisov jednake ali pa nasprotne tendence.
Tudi nekaj genijalnih, duhovitih dramatskih
umotvorov je napisal Tolstoj; tako je izišla leta 1887. sila pretresljiva ljudska igra .Moč teme" in pozneje .Plodovi prosvete", satirična veseloigra.
Predzadnje delo  Tolstega je krasna novela j „Gospodar in hlapec", zadnji spis pa je uprav epo-[ lialna razprava .Kaj je umetnost?", katera priča, da i je Tolstoj navzlic visoki starosti duševno še jako čil, da pazljivo zasleduje najmodernejše literarne struje ter jih fino umetniško presoja.
Vsa dela Leva Tolstega se odlikujejo z največjo umetniško harmonijo, z najstrožjo doslednostjo ter duševno zrelostjo. Tolstoj išče vedno isto : resnico in Boga. Vse neistinito, umetno, nenaravno mu je zoperno; vse svoje snovi zajema iz življenja, po resnično živečih ljudeh. Njemu je največ ideja; da tej poda pravo obliko, ne straši se očrtati tudi naj-grših stranij življenja . . .
Ker ima grof Tolstoj vsled svojih bogatih sredstev, vsled svojih premnogih popotovanj, vsled svojih privatnih zvez z največjimi veleumi sveta in vsled svojega dogodkov polnega življenja najobširnejše duševno obzorje, je razumljivo, da more podajati v svojih romanih in povestih najresničnejše in najbolj plastične slike, tako iz življenja ruske najvišje aristokracije, kakor iz delovanja vojaka, meščana, kmeta, delavca, berača, anarhista in zlodejca.
nosti. „Hlaav z Podfipska" zahtevajo splošen shod mladočeških državnih poslancev, da ukrenejo kaj za Čehe v nemških krajih. Isti list poroča, da se Mladočehi pripravljajo že na — nove volitve, ki se bodo vršile baje že letos !
Slovani v Dalmaciji pod Gertscherjem. V slovanskih političnih krogih vzbuja veliko senzacijo afera srbskega poslanca v Dalmaciji, odvetnika dr. A. Pugliesia v Dubrovniku. Nedavno je .Dubrovniško delavsko društvo" hotelo napraviti izlet v Novi Erceg. Okr. glavarstvo je ta izlet prepovedalo. Dr. Pugliesi je vložil proti temu telegra-fičnim potom pri dalmatinskem namestnistvu protest. Ker je protestiral telegrafično, da bi hitrejše vspel, je bil dr. P. tožen radi žaljenja urada, in obravnava se je vršila 17. t. m. Državni pravdnik je bil No-vakovič, sodnik pa Radmili. Toženec se je zagovarjal sam. Toženec je zahteval, naj se mu tožba prečita, a sodnik je odgovoril, da je zatožnica nemška. Na to je zahteval dr. I*, nuj se mu tožba raztolmači. Drž. pravdnik je temu ugovarjal in sodnik je Željo obtoženca odbil. Dr. P. je na to vložil proti kompetenci sodišča ugovor, a sodnik je tudi ta ugovor zavrnil ter obsodil ohtoženca na 20 dnij ječe ali na 80 gld. kazni. Obsojenec in drž. pravdnik sta nložila ugovor.
Grehi Obrenovićev Te dni je izšla brošura z naslovom: Qui a endette la Serbie?" Pisatelj preiskuje na podlagi zgodovinskih dejstev kako so se vedli Obrenoviči do Srbov in Turkov in dokazuje, da je bila vsem jedina skrb: kako bi se čim preje obogatili! Glede razkralja Milana dokazujo z zdravniškimi spričevali, da njegov nominalni oče sploh ni mogel biti njegov oče, nego da ga je rodila Milanova mati z rumunskim knezom Kuzo. Toda Milan je bil obrenoviško odgojen ter si je z odgojo pridobil glavna dva znaka Obrenovičev: nenasitno potrato in neizmerno pohoto. Ko je prišel Milan na prestol, je razsipal milijone, a srbska vojska je bila bosa, strgana in gladna. Srbskih vojakov je umrlo več od lakote kakor vsled sovražnih krogel. Milan je prosil carja za pomoč in car mu je poslal par milijonov za vojake. Toda Milan je potrosil večji del z dekleti, ki so prišle iz Badapeite in z Dunaja. Civilna lista njegova je obsegala spočetka 400.00O din., Milan jo je povišal na 1,200000 din. A še ni imel dovelj. Da si je pridobil novih virov, je začel po nalogu berolinsk"ga kongresa zidati železnice, Ruska žel. dmžba je sta- j vila ponudbo za 35 milijonov frankov, belgijska j družba pa za 40 milijonov fr., a M lan je oddal j delo Francozu Bontouxu za 83 mil. fr., za kir je dobil seveda velikansko prov zijo. L. 1881. je vzela Srbija državno posojilo v zntsku 33 mil. fr. Posredovanje je veljalo 1,030.000 fr., sklepanje posojila 5,500.000 fr., 6,500000 fr. tega denarja pa si je pridržal Milan ter jih zaigral v Karlovih varih in drugod. Zapravljal je n. pr. tako, da je plačeval šansonetkam po 20 000 fr. na — dan. Z dvema damama te vrsto je živel Milan 12 dnij neprestano skupaj, a vojaki niso imeli niti komisa. Kako daleč je spravil Milan Srbijo, jo razvidno najbolj iz teg i, da  znašajo  državnega   dolga   obresti   25  mil. fr.,
Jo-li Tolstoj optimist ali pesimist, fatalist ali budist? Tako se je že često vpraševalo. Tolstoj ni nikdar trdil, da jo življenje zlo, pač pa vidi v življenju samo borbo, bolest, katero treba nadvladati. Sicer išče v življenju avitlo strani. Glavna nesreča ljudstva se mu zdi ta, ker vsakdo misli, da zna vse. „Bodi skromen in strpljiv napram drugim!" tako Uči Tolstoj, skratka: „Ljubi bližnjega!4 A on tega samo no uči, to jo bilo tudi v praksi g*slo njego-Vega življenja. Ko je vsled slabe letine vladala po Rusiji lakota, potoval je daleč na okrog ter nabiral za reveže milodarov.ToIstoj jo v pravem pomenu besede oče revežev iu sirot, zato pa ga tudi priprosti narod ljubi, višji sloji se ga pa boje, ker vedo, da ima mnogo, mnogo naroda za seboj.
Jutri, v nedeljo pa bo praznoval grof Tolstoj duševno in telesno čil in zdrav svojo sedemdesetletnico. In takrat so ga bodo z veseljem in ponosom spominjali Slovani vsega sveta; a tudi drugi kulturni narodi mu bodo pošiljali v Jasno Poljano izraze največjega spoštovanja. Saj kar napiše tak genij, kakor je Tolstoj na polju lepe umetnosti, ne pripada samo Rusom in Slovanom, nego vsemu svetu. Pisatelju romana „Vojna in mir", katerega je Carletti upravičeno primerjal s Kremljem, umetniku Tolstemu sodi poleg Homera, Danteja Shakespeare, Goetheja, Ibseua in Zule prvo mesto 1
dočim mora plačati Srbija v najboljšem slučaju jedva 16. mil. fr.
Serbija in Porta. Srbski poslanik v Carigradu je dobil nalogo pri Porti izjaviti, da Srbija vztraja pri svoji zahtevi, da bodi v komisiji, ki bode preiskala nasilstva Arnavtov pri zadnjem napadu na kristijane v vilajetu Kosovo, tudi zastopnik Srbije. Radi turške trditve, da je pri zadnjem konfliktu na srbsko turški meji izzivala srbska mejna straža, je predlagala srbska vlada, naj preiskuje vso zadevo mešana, srbsko-turška komisija. Turkom ne zaupa nihče več, kajti vedno zvale krivdo na druge, sami pa hočejo biti nedolžni tudi v slučajih, ko je očitno, da so samo Turki krivi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27 avgusta
— (Osobna vest.) Suplent na ljubljanski višji gimnaziji g dr. F r a n 11 e Š i č je imenovan glavnim učiteljem na ljubljanskem učiteljišču.
— (Učiteljski shod) Praški „Narodni Listy" so v včerajšnji številki priobčili obširno poročilo o shodu slovenskih učiteljev in o desetletnici iZaveze", v katerem pravijo, da se je na uprav presenetljiv
j način pojavila na tem shodu solidarnost slovenskega ; naroda z učiteljstvora, in da daje ta solidarnost j učiteljstvu krepko zaslombo za energično delo, ter j naglašujoč pojave solidarnosti mej slovenskimi, hr« j vatskimi in češkimi učitelji dostavljajo, da je bil j učiteljski shod nov važen mejnik v razvoju avstrij-: skih Slovanov.
— (Slovensko gledališče ) Poroča se nam iz intendančne pisarne dramatičnega društva: Se-
I zona se prične 20. septembra z Viktorja Leona ; jako efektnim igrokazom „Omi kanci". Skušnje za dramo so se pod vodstvom režiberja gosp. lne-| marma že pričele, in je inteodanca ukrenila, da I bodo do začetka sezone popolnoma pripravljene tri ! znamenite novitete. Posrečilo se je popolniti dram-.' sko osobje s tremi novimi moškimi močmi in so se obnovile pogodbe skoraj z vsemi starejšimi členi. Izmej novih močij imenujemo gosp. R Deyla iz Prage za ljubavne, g. Jur Prej ca iz Zagreba za junaške, g VI. Housa iz Taborja za komiške naloge. Vsi trije so se učili več mesecev slovenskega jezika, da bodo mogli že pri prvih predstavah nastopiti v večjih vlogah. — Za opero so aneaževane gdč. M. S t. r o p n i c k a, bivši člen brnskega narodnega gledališča, za prve dramatske pevske naloge, g'č M. Štastna, bivši člen narodnega divadla v Pragi, kot kc loraturna pevka, gdč. E. Slavenova kot zborovoditeljica ter gosp. K a n d u č a r za zborovodjo. Prijetno iznenadila bode občinstvo tudi vest, da se je pridobila za naše gledališče zopet g. I ima Polako va. — Kot altistko bo treba inten-danci — ker je gdč. Horvatova v zadnjem hipu nepričakovano prelomila svojo že podpisano pogodbo — angaževati te dni novo silo. Intendanca je že v dogovoru z nekaterimi slovanskimi pevkami. — Ker so se lože v zadnjih dveh letih tako slabo oddajale, se je dramatično društvo obrnilo do dežel nega odbora s prošnio, da bi se društvu prepustile za primerno ceno. Od ugodne rešitve te prošnje je odvisno, je-li bo možno nekatere lože oddati za nižje ceno ter si tako osigurati mnogoštevilnejše stalno ložno občinstvo. Abonnement sedežev se bo v kratke a razpisal in je tudi za te želeti najobil nejših oglasil.
— Za Prešernov spomenik.) Povodom županskega shoda prirdile ao bile narodne dame v H Narod nem domu" bazar na korist fondu za Pro-širnov Bpomenik v Ljubljani. Kakor se nam poroča, znaša čisti čisti dobiček tega bazara 211 gld. 56 kr. Damam, ki so z znano požrtvovalnostjo pripomogle, da se je odboru za nabiranje mogel izročiti tako znaten prispevek, hvala in priznanje ! Želimo le, da bi našle mn.)go posnemovalk.
— (Državno subvencijo) v znesku 300 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo kranjski kmetijski družbi v svrho gojenja rakov.
— (Veteranski kor ljubljanski) priredi v nedeljo 28. avgusta na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem domžalske godbe cesarsko slavnost. Začetek ob 4   uri popoludne. Vstopnina 20 kr.
— (Slovensko zidarsko in tesarsko društvo) priredi dne 4. septembra povodom blagoslovljena nove zastave v proslavo 50letnega cesarjevega vladanja veliko narodno slavnost. Na vsporedu je : 3. septembra zvečer ob 8. oziroma 9. uri serenada in bakljada kumici gospej Mariji Perdanovi in šen-peterskemu župniku g. Maleušku, dne 4 septembra ob 11. uri dopoludne maša pod milim nebom in slavnostno blaguslovljenje zastave. Po maši slavnostni 8|irevod, ob 1. uri skupni obed pri Ferlincu, pri katerem bo svirala novomeška godba, popoludne pa velika narodna slavnost na Koslerjevem vrtu. Vstopnice se dobivajo od 28. t. m. dalje vsak večer mej 7. in uro v društvenih prostorih, Kolizej, 1. nadstropje, kjer je razstavljena nova zastava j
— (Nenavaden sprevodi se je pomikal pred včerajšnjim skozi Ljubljano. Lahko rečemo: vsa fara St. Lenart se ga je udeležila.   Uprizorjen je bil
sprevod, da popelje kar najslovesnejše nove zvonove v St. Lenart. Naprej so korakali dečki in fantje, potem deklice in dekleta, vsi v praznični obleki, potem so peljali zvonove, za njimi pa so se vozili šentlenartaki možaki z županom na čelu. Vozovi so bili vsi okrašeni z zelenjem in zastavami ter prepleteni s cvetlicami. Udeležnikom sprevoda se je bralo raz lica, kako so veseli in ponosni, d<* dobe nove zvonove.
— (DomaČa umetnost.) Dežela kranjska pošlje cesarju udanostno adreso. Za to knjigo je izdelal Iv. Bonač krasne platnice, katere se smejo pač uvrstiti mej najlepša dela umetnih knjigovezov. Platnice, ki so izdelane? v strogo narodnem slogu in se odlikujejo po svojih bujnih barvah, prevlečene so z usnjem in so jako fino pozlačene. Sosebno jih krasi velik grb kranjske dežele iz usnja, katerega diči prelepa cesarska krona To krasno, fino delo je za malo časa razstavljeno v izložbi tirme Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah.
— (Za pogorele« v Gaberčah) je cesar daroval iz svoje zasebne blagajnice 500 gld.
— (Cesarska  Blavnost  v  Krškem) Ker
odide 53. pešpolk jeden dan preje iz Karlovca, kakor je bilo določeno, ne more sodelovati pri slav-nosti. Slavnostni odbor obrnil se je radi tega, na komo poveljstvo v Gradcu, katero je odredilo, da bode oziraje se na patriotično svečanost, svirala pri slavnosti vojaška godba bosensko - hercegovskega pešpolka št. 2.
— (V Zireh) prirede dne t. septembra t. 1. ognjegasno, pevsko in bralno društvo veliko jubilejno veselico v prodavo oOletnega <■<•*-o- evega vladanja. Veselu a bo vršila v gostiln' gospodične K Kopše v Zireh št t. Začetek ob 3 uri popoldan. Polarna bramba je svojo udanost cesarju pokazala že na večer 17. avgusta t. I. ob 0. uri s tem, da je zažgala velikanski kres ter si napravila 4 metre visoke črke F, J. 1. 5<>, razsvetljene na umeten način z lučicami. Poleg kresa so gromeli topiči, iz grl vrlih ognjegaacev pa so doneli gromoviti „Slava"-klici cesarju.
— (Triglavska koča.) Do vštetega 19. t. m. bilo je v Triglavski koči 12(5 obiskovalcev, kateri so se v knjigo vjiisali; razun teh je bilo dne 15. t. m. še kakih 60 domačinov iz Mojstrane in Dovjega, kateri so prišli k maši in ki se v knjigo niso vpisali. Dne 23. t. m. zjutraj brale ste se dve sv maši prva ob 3 , druga ob pol 4. uri, pri kateri je bilo 14 oseb navzočih. Isto jutro se je zbralo na vrhu Triglava 2 1 bribolazoev. Vreme je bilo sicer krasno, a razgleda ni bilo, ker je megla stala do one visočine, kjer še gozdi stoje. Oskrbnik Triglavske koče je sedaj Zima, po domaje „Kaj-mund", in je koča zopet v najlepšem redu.
— (Shodi na Stajerr*.i.em.) Jutri, v nedeljo, bo poslanec Z i č k a r poročal v Rajheuburgu o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru. Due 4. priredita drž. poslanec dr. G r e g o r e c iu dež. poslanec dr. J u r t e 1 a shod v Št. Janžu na Dravskem polju.
— (Iz Celja) se nam pile: Število nemških odvetnikov v Celju se zopet pomnoži. Nastanil se je namreč v Celju neki Mraulag, mož, kateri iz srca sovraži vse, kar je slovensko, kateri bo pa prav tako rad služil slovenske groše, kakor Wolfov tast, Če bodo slovenski kmetje tako neumni, da mu jih bodo nos.!)
— (Učiteljsko društvo za ormoški okraj)
obhajalo bo 4. dne septembra meseca t. 1. v Ormoži 25letnico društvenega obstanka.
— (Slov. pevsko društvo „Vranska Vila") priredi s sodelovanjem domače čitalnice, požarne hrambe in podružnice sv. C.rila in Metoda povodom blagoslovljenja svoje društvene zastave v spomin na SOletno vladanje presv. cesarja Fran Josipa I. dne 7. in 8. septembra t. I. pevsko slavnost. Vzpo-red: I. Dne 7. septembra na večer razsvetljava trga, mirozov in podoknica kumici gospej Filipini Schauer, graščakinji na Vranskem. II. Dne 8. septembra zjutraj budnica, lil. Ob uri sprejem društev in gostov. IV. Ob polu 11. uri maša v župni cerkvi. V. Ob 11. uri blagoslovljenje pevske zastave in zabijanje žrebljev na prostem pred carkvijo. VI. Ob l. uri skupni obed v raznih gostilnah. Vil. Ob 4. uri koncert „Vranske Vile" na prostem. VIII. Po koncertu ples in prosta zabava. Vstopnina h koncertu 50 kr. za osebo. Slavnosti udeleži se tudi „Celjski Sokol" korporativno z zastavo. Sokol bo telovadil.
—■ (Velikansko židovsko podjetje na Dunaju „Osterr. Alpinen Montangesellschaft,) ki ima po raznih krajih svoje železniške tovarne, hoče
— kakor poročajo listi — z novim letom opustiti svojo veliko tovarno v Celovcu. V ti tovarni je uslužbenih nad 300 delavcev, mej njimi veliko slovenskih. Domneva se, da nameravata južna ali pa državna železnica kupiti to podjetje.
— (Uganili so jo!) Goriško sodišče si je izmislilo nov način, na kateri vsiljuje slovenskim strankam laške odloke. Odloki se dostavljajo strankam po pošti. Goriško sodišče napravlja napise na teh pismih v slovenskem jeziku. Stranka seveda misli, da ji pošlje sodišče slovenski odlok, ker je naslov slovenski,  a ko odpre pismo, najde v njena
— laški odlok.
— Izklicevanje postaj.) V „Soči" čitamo: „Nedavno sem se vozil z brzovlakom iz Gorice v Ljubljano in nazaj. Čudno, prečndno se mi je zdelo, da je kondukter tndi na Kranjskem, kjer je vender običajno, da kliče postaje v dveh jezikih, vpil samo Adelsberg, Loitsch in celo Laibach brez Ljubljane. Misli] sem, no, to je morda i lučajno, ali, ko sem se drngi dan z brzovlakom peljal zopet nazaj v Gorico, ponovilo se je isto. Drugi kondukter je klical tudi vse postaje po nemški." Brez dvoma je ta kondukter postopal svoj voljno; ker pa takih predrznostij železniških uslužbencev ne moremo prenašati, prosimo poklicane faktorje naj poduče take kondukterje, da morajo izklicevati postaje tudi v slovenskem jeziku in naj poskrbe, da se bodo kon-dukterji po dobljenih ukazih ravnali.
— (O novem finačnem ravnatelja v Trsta) pravi nNaša Sloga' da ne zna niti hrvatski niti slovenski in dostavlja: Za to imenovanje se imamo zahvalili finačnemu ministru Čehu, Nj. eksc. dr. Kaizlu. Ne vemo kaj bi rekli njegovi rojaki, če bi na pr. bil imenovan finančnim ravnateljem v Pragi Nemec, kateri bi ne znal nobene besede češki. Ali je to morda plod slovanske vzajemnosti ?
— (Zanimiva sodna obrava) se začne dne 2. septembra v llovinju. Na obtožni klopi bode sedelo 16 tistih laških razgrajačev, kateri so ob zadnjem zasedanju istrskega dež. zbora razgrajali na galeriji ter psovali hrvatske in slovenske poslance. Čudno je, da prvi interesiranci v tej stvari, hrvatski in sloveuski poslanci niso bili zaslišani tekem preskave in da tudi niso povabljeni kot priče k obravnavi t!
— (Socijalnodemokratični shod v Matu ljah.) Te dni so socijalni demokratje v družbi z znanim dr Krstićem priredili v Matuljah javen shod Na shod je prišlo mnogo naroda iz Kastav-šćine, a dasi je bil shod javen, so orožniki narodu z bajoneti branili vstop na vrt.
— Francoska sodba o Vilharjevi operi „SmiJjana" ) Jako laskavo oceno tega run novejšega dela našega rojaka skladatelja je donesla ugledna francoska „Revne Internationale de Mu-8i<{uea iz peresa jednega prvih francoskih kritikov, E. E. Vincenet a. Zadnji „Vienac" priobčuje ves zanimivi članek „Le mouvement mu^icale croate", v katerem pravi pisatelj, da opera „Smiljana" pripada mej najznameniteje opere hrvatske, ki imajo veliko glasbeno vrednost, ter ni dvoma, da se bode prej ali slej tudi pariško občinstvo seznanilo z njimi ali v celoLi ali deloma. O „Smiljani" pravi pisatelj, da je slikovito delo v narodnem duhu in v nečem po d< bno češkim pesmam, iz katerih je Smetana črpal svojo inspiracijo. Jugoslovanski glasbeniki ne zao staj a jo za češkimi, kar se tiče glasbene naobrazbe, invencije in kolorita. Ouvertura „Smiljane" je pisana v visokem stilu in spominja s svojo konstruk-c jo na najlepše klasične ouverture; povsod kaže polno poznavanje nijans in kontrapunktičnih efektov. CVla tema v svojem razvitku je polna bistrine in se povsem drži klasičnih principov. Potem govori obširno o pojedmh činih, ter pravi da je partitura interesantna od početka do konca ter navaja najimenitnejše točke, posebno lepi kvartet, duet, veliko krasno orkestrirano sceno, jako originalni prizor v 2 dej. itd. Sploh govori pisatelj naj laska -vejše o tem in drugih delih Vilharjevih, kar nam je dokaz, da i tuji strokovnjaki vedo ceniti njegove glasbene vrline.
* (Jubilejni dar nadvojvod.) Avstrijski nad vojvode so po inicijativi prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda sklenili podariti cesarju model kipa Rudolfa Habsburškega. Po tem modelu napravi se potem kip, ki bo stal pred vhodom v cesarski dvor.
* (Spomenik carja Aleksandra II) se odkrije v Moški v kratkem. K odkritju sta že odpotovala grški prestolonaslednik in soproga. Iz Moskve odpotujeta na Dansko. Odkritja se udeleže tudi zastopniki drugih držav in vladarskih rodbin. Ulice moskovske bodo lepše okrašene, kakor ob kronanju. Kmečke deputacije iz vseh krajev Rusije so že v Moskvi, in zdaj prihajajo tudi deputacije iz mest in gradov. Prišle bodo tudi deputacije vseh ruskih polkov; mej drugimi tudi general Verder, nekdanji nemški poslanik v Petrogradu, katerega je pokojni car jako ljubil. Zastopan bode tudi avstrijski ulan ski polk, čegar imejitelj je bil Aleksanier II. Prisostvoval bode odkritju tudi car Nikolaj II. Kakor znano so ubili carja Aleksandra II. anarhisti z bombo.
* (Govoreča ura ) Češki urar Karol Loschner iz Pardubic je razstavil v Pragi govorečo uro, ki je njegova lastna iznajdba. Ura kliče s človeškim glasom vsako uro in dostavlja razne opombe. Ob šestih zjutraj n. pr. kliče: Ura je šest, dobro jutro! Opoldne pridene: Dober tek! itd. Posebno, zanimivo je, da govori ura z glasom tega ali onega, kakor je bila sestavljena.
* (Nečloveški stariši.) V Parizu se dogode dan na dan strašni umori, stariši se skušajo oprostiti svojih otrok s tem, da jih umore. Tako sta vrgla stenograf Guyon in njegova soproga svojo desetletno hčerko s petega nadstropja na cesto. Uboga deklica je bila vsled slabe hrane in vsled pretepanja sama kost in koža. Se grše pa sta rav-
nala agent Desjariin in njegova žena s svojim pet-j letnim dečkom. Vsaki dan sta ga neusmiljeno pre-j tepala, dajala mu nista niti hrane, niti vode; da pa bi odvrnila sumnjo od sebe, moral je otrok po več ur hoditi po hodniku ter kar najglasnejše prepevati, in to vedno po najhujšem pretepu. Deček je končno umrl. Ljudstvo je strašno razjarjeno. Zbralo se je pred Desjardinovim stanovanjem ter klicalo na ves glas: ,K smrti, k smrti !"
* (Umor ▼ Positanu ) Listi poročajo, da se je Possel, kateri je svojo mlado soprogo sunil v globok prepad zato, da se je polastil njene zavarovalnine, v Parizu ustrelil. V pismu, katerega je poslal pred svojo smrtjo nekemu komisarju, pravi, da ga grdo sumničenje tako žali, da ne more več živeti Toda da je res umoril ženo, pričajo vse okolnosti; Possel je baje celo prejšnje dneve metal kamenje v prepad, da si je pridobil neko vajo ter sunil potem tem vspešnejše tudi svojo ženo preko skalovja pri Positanu.
Darila • *~~~~
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so od 5   do 25. avgusta 1898 po3lali:   Is nabiralnika „Hotel Avs'rija" v Šoštanju po gosp. Uajštru 2 gld. 10 kr.   G  And. Vrtovec  v Tolmmu od on-dotne moške podružnice 20 gld.   G. Rud. Kunstelj, gostilničar v Škocijanu, iz nabiralnika 2 gl. 28 kr. Podružnica na Pretim po čast. g. župniku Križaju 5 gld  G Silv. Šentjurec znesek 1 gld  80 kr., na bran  na veselici v gostilni gospe Ssneko vičeve na Hajdinu pri Ptuju  Podružnica za Mokronog in okolico po gosp. blagajniku J. li »hnmnu 65 gld. Po družnica  v  Škofji Loki  35 gold.   Po Iružaica za brdski okraj po g. Iv. Mlakarju v Lukovici 73 gld. 10 kr.,  mej  to svoto je 10 gld.,  katere sta darovala gospoda državna poslanca Povse in Pogičnik. Slavno   uredništvo   „Domovine*   v  Celju zbirko 31 gld. G. Jebačiu,  trgovec v Ljubljani, od 1 vagona   prodane  kave   1O0 gld.   Slavno ,Slovensko učiteljsko društvo- v L ubljaai 50 gld <n za 25 gld. mladinskih knjižic v namen, da postane pokrovitelj. G. veletržec   Iv. Perdan   v   Ljubljani   od vžigalic 200 gld. Novoustanovljena podružnic« v LiorjaU po blagajnici gospici Reziki Strle   učiteljici v Gorjah, 49 gld. 75 kr.   Slavno  uredništvo „Slov. Naroda* v Ljubljani zbirko 283 gld 29 kr.   Podružnica v Podgradu  v  Istri   17 gld.    Po gosp tajoikii Ant. Goslarju v Ptuja  so   poslali členi ondotae „Čitalnice" 8 gld. (Konec prih.) Uredništvu našega lista   so poslali Za dražbo sv. Cirila  in Metoda: „Star znanec iz Gradca"  10 kron 66 vin, in sicer nabrane o priliki celjske slavnosti  mej narodnjaki iz .Gornjegagrada", iz „Šmarja", iz „Ltškega" in. iz „Gradca* — 5 kron 6 via. — in o priliki vesele družbe, zbrane v Gradci okolo dičnega kaplana iz Kranjske — 5 kron 60 vin. — skupij 10 kron 66 vin. Geslo ostani: „Povzdignite narolnjtki glas ob vsaki priliki, naj ta ali oni od omizja mogoče zabavlja — „da se  prosjači"  — saj   prisiljen ni nikdo, mal položiti dar domu na oltar! — Gospa Terezija Šeber nabrala v veseli družbi v gostilni g. Oblaka v Litiji 5  kron   20 vin — Skupaj 15 kron 86 vin. — Živela rodoljubni nabiralec in nabiralka ter vsi darovalci in njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Uršula Preinfalk v Litiji 1 krono. Živela!
Knjitavnost.
— „Popotnik". St. 16. Vsebina : Njegovemu Velič Francu Jožefa I. ob petdesetletnici vladanja Njegovega. — X. glavna skupščina „Zaveže slov. učiteljskih društev" dne 1. in 2 avgusta 1898. v Ljubljani — Pismena delitev. (H. Druzovič). — Slovstvo. (Novosti). — Listek. — Društveni vestnik.
— Dopisi in razne vesti. — Natečaji. — Zahvala.
— Inserat.
— .Planinski Vestnik", št. 8. prinaša te-le sestavke; Potovanje okoli sveta. (Iz dnevn ka pomorskega častnika) — O fotografiji (Zanki.) — Črez Triglav. (Fr. S. Finžgar) — Nad.ža. ( —r.) — Otvoritev „Gornjegrajske koče" na Merilni planini. Društvene vesti. — Zlasti pa bo razveselila vsakega naročnika „PI. Vestnik^" prelepa priloga. Poleg jako primernih in živahnih besed našega več no-mladega narodnega lirika, diČnega pesnika Iv. N. Resmana je zložili naš slavni skladatelj profesor A. Foerster zbor „Planinska*. Zbor je pisan v pravem živahnem ničiau koračniškem. in odlikujejo ga vsa svojstva, da se priljubi in postane popularen. Krepki ritem koračnice, lahko utnljiva, razposajena melodika in dražestui, sm-do zabarvani refren : la, la, la, vabijo kar k petju in k radostnemu, čvrstemu postopanju. In ker je pisan zbor v prav lahkem slogu, smo prepričani, da bode našim pevcem prav pogodi.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 27. avgusta.   Ministerski pred sednik grof T nun je  včeraj  poročal cesarju o izidu budimpeštanskih konferenc.   Danes se je posvetoval z BanfTvjem iu Lukacsem, popa-ludne pa pojde skupno z Banffyjem k cesarju.
Dunaj 27. avgusta. Ministerski predsednik baron  Banffy in  finančni minister
Lukacs sta prišla sem, da sta bila danes ob 11. uri dop. sprejeta v skupni avdijenci, v kateri pa se ni govorilo o nagodbi, ampak le o ogerskem proračunu za 1. 1899.
Dunaj 27 ar gusta. Z verodostojne strani se nam poroča, da se pri pogajanjih v Pešti ni doseglo sporazumljenje glede ogerske zahteve, da naj se skliče cislitvanski državni 2bor, da pa se to venđer bržčas zgodi. Tudi je upati, da se vladi zjedinita glede meritorne vsebine nagodbe, a dosegli se to še ni.
Danaj 27. avgusta. Vesti, da hoče vlada s pomočjo § 14. s 1. janu varjena uveljaviti zakon o novih konsumnih davkh, kateri bi prebivalstvu naložil breme 50 milijonov gold., se deimntujejo.
Budimpešta 27. avgusta. Včerajšnji ministerski svet, ki je trajal dve uri, je so glasno odobril stališče, na katero so se po stavili Banfljr in resortui ministri pri pogajanjih z avstrijsko vlado.
Budimpešta 27. avgusta, Lsti poročajo, da sta se pri posvetovanjih o nagodbi avstrijska in ogerska vlada zjedinili 1. na to, da se takoj skliče državni zbor cislitvanski, 2. da Ogerska eventuvalno obnovi nagodbo samostojno in 3 da se v tem slučaju obnovi do I. 1903. Zajedno javljajo, da je avstrijska vlada zahtevala, naj se določi kvota 6ll/t : 381/«, naj se predrugači dogovor z Dadenijem zlasti glede man>pulac'je s konsumnitui davki, glede veterinarskih določil in glede železniških tarifov, da je pa ogerska vlada izjavila, da ne more ugoditi tem zahtevam.
Sofija 27. avgusta. Avstrijski diploma-tični agent je pri ministerskem predsedniku energično retnonstriral radi pisave nekaterih oficijoznih listov, zlasti lista „ Odziv ki je pisal, da je balkanska zveza pod protektoratom Rusije ustanovljena v namen, da napravi grob avstrijski ekspanzivni pol t i ki v Orijentu.
Kim 27. avgusta Včeraj zvečer so se zopet širile sila vznem rjajoče vesti o papeževem zdravju. Dr. L^pponi se je vrnil ponoči z dežele v Rim in jih je dementoval. Papež se je včeraj nekoliko iz prehajal in pri tej pri liki rekel: ćutim se še dovolj trdnega, a ti zdravniki me toliko kurirajo, da me bodo še v grob spravili kakor Bismarcka.
London 27. avgusta. Položaj v Pekinu je postal jako kritičen. Angleški poslanik je naznanil pekinški vladi, da, ako se Kitajska ne uda angleškim zahtevam, smatrala bo to Augleška zacasus beli i. Angleška zahteva, da ji mora Kitajska zajamčiti odločilni upliv na vse kitajske razmere in pretrgati zvezo z Rusijo. Angleška zb<ra v Vajhajvaju  veliko brodovje.
Narodno-yospodar8ke stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
(Dalje.)
Da se tej zahtevi ustreže, smatrajo podpisanci zajedno s c. kr. avstrijskim trgovskim muzejem za svojo nalogo, da vse potrebno pripravijo za ustanovitev avstrijske trgovske visoke šole z imenom „eksportna akademija".
Ta iz dveh tečajev in pripravljalnega kurza obstoječa komercijalna visoka šola je oddelek c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja. Ta šola naj bi, posvečujoč posebno pozornost praktičnim naukom, našim mladim trgovcem nudila obširno komercijalno znanje ter na ta način vzgajala zmožne može za naš vnanji promet nekake eksportne specijaliste, eventuvalno tndi za komercijalne naloge konzularne služi.e.
Storili so se že koraki, da se eWom te akademije izposluje olajšanje glede vojaške službe.
Krepko pozivljemo torej trgovski naraščaj naše domovine, da pogumno prekorači tesne meje očetnjave ter se poda na torišče svetovne trgovine z njenim neizmernim poljem bogatih virov zaslužka, da hiti ven kaj v telo in dušo krepčajoči morski zrak ! (Dalje prih.)
— Razpis dobave C. kr. ravnateljstvo drž. železni v Rojaku je za I. 18'J'J razpisalo dobavo mecesnovega lesa za mostove, mecesnovega posebnega lesa, rezanog * lesa za vozove, 14.000 prost. m. krajnikov, 18 000 hI mehkega in 300 hI trdega oglja, 3400 ročajev za orodja (iz papirne mase ali lesa), 14.450 ročnikov za sekire, krampe in lopate, 14.000 brezovih metelj. Razun tega se bodo dobavili tudi pragovi iz jelovega, mecesnovega ali borovega lesa. Ponudbe se imajo zapečatene najdalje do 10. septembra 1808 12. ure opoludne vposlati. Natančni razpis dobave se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Priloga „81oveiiBkeinn Narodn" St. 194, dn6 27. avgnsfa 1898.
Ces. Irr avstrijsko      državno železnice.
Narodno zdravilo. Tako s*> umi' imenovati bolesti atefiu;oče mifiice in živce krepčnjnfr, kot mazilo dobro znano ,Moll-ovo francosko fcgnnj« in miI", katero ipjotaa in ospešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih preblajenja. Cena RtoUentci t)" kr. Po poStnom povsstjl razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOlh, O, in kr. dvorni talagatelj, na DUNAJI, Tur.Idauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOidi - «»v preparat. BMnsittOTSfl ■ varnostno znamko in podpisom. Manj kot 'J steklenici M ni-ravnost ne pofiiljati. *J   (,r> — 12}
100.000 kron in trikrat 25.000 kron ko stavni
dobitki velikega jubilejnega, riir.stuvucgi« srWkimju, ki *e izplačujejo lo n 80*7« odbitki v gotovini. Prihodnja sivfkanje bo nepreklicno dne lfi. septembra t. 1.
Najnovejše železniške nesreće
dokazujejo znova vii/uoh!  iniarovniija proti nMfO< ilttiu in posebno (12S3—3
dosmrtnega zavarovanja proti železniškim nezgodam
velJavueKM mi tmt doiote »vrl n.
S I gld. 10.000 enkratna premija za vse življenje gld, 80 M I   n   86.000      , ,     •   ,      „ »78
« žs I   ,   60.000      „ n   „ 160,
M    1   i tOO.000      „ ,     n  ,       „       „ 800,
Prva avstr. splošna zavarovalna družba proti nezgodam
Dunaj, I., Bauernmarkt št. 2. Glavno zastopstvo v LJubljani i»ri g, J. C. l£sytr*Jv,
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 806*3 m.
Avgust	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	| Ternpera-j tura v CC	Vetrovi	Nebo 1 -	m o '> «o •cs rt	B % i i m
2I>.	9. zvečer	7.'19 H	187	brezvetr.	■kotO jas.		
27.	7. zjutraj	740 .*i	14 7	brez vet r.	megla		0 0
m	2. popol	738 9	268	si j"g	jasno		
Srednja vccrajSnja temperatura 30 8 , nor malom.
2 G nad
dno 20  avgusti 1698
Skopni državni dolg v notah.....
Bknpni državni dolg v srebrn ....
avstrijska zlata renta.......
avstrijska kronska renta 4°'0.....
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0.....
Arstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 mirk .   . ,
80 mark............
90 frankov...........
Italijanski bankovci.....t   , ,
C. kr. cekini...........
Dnć 2')  avgusta 18W
4°/0 drfavne srečke iz I. 18f>4 po 860 gld. Državne srečke iz 1. 18t»4 po 100 pld. Dunava reg. srečke 5n/0 po 100 gld.    . . Zemlj. obč. avstr. 4'//,'  zlati 2ast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. ,
Ljubljanske srečke.........
Rudolfuvo srečke po 10 gld......
Kreditne srečke po 100 gld......
Traroway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubolj..........
101 gld. 65		kr.
101 ,	r>r>	
121 „	f>0	i
101 B	40	i
120 ,	To	i
	f>0	i
90!» ,		r
	r,o	■
120 „	—	p
58 B	80	t
	<r>	t
0	53	-
44 ;	2f)	r
	ti4	■
164 gld. 60		kr.
193 ,	25	*
iy> „	—	•
98 „	50	
167 r	BO	■
84 r	—	1
27 ,	—	•
201 „	50	i
	—	t
1 .	27	U n
2 2
d O
13
jo
i*
I B
> ta
.s I
« o
*2 Oh
Id
n3 Z
rt >
S gj
V Ljublj
V vročem letnem času
moro priporočati k«»t najboljša in najkorist-VIII. nojfia ' (t-4j
osvežujoča in namizna pijača,
posebno pripravna za melanje z vinom, konjakom in sadnimi Boko\i,
Ta upliva osvelovalno In oilv^ajofie, vibaja slaHt do jedlj, poapeAnJe prebav ljenje. Pir btu
jo pravo okrepče\ alno sredstvo.
.osi se dolov i po vseh lekarnah,   večjih Rj-ecevijali
vimkih in delikatesnih trgovinah.
X w. i»r «\\ 811 < * i \ i s e
dva dijaka a« dijakinji
I»od ugodnimi pn<»oji mi iir--no in etanol unj e pri neki )oljSi, v sredi mesta stanujoči rodbini. (1219—-8) Natančneje se poi/.vc pri upnvniStvu rSlov. Narod V.
pitajte podgane in miš
le z gotovo smrtno afilnkojoSim    b :11.-i '0 TV-1 V z ym - o m. ) i o5k <i(l 1 j i v i m M ljudi  in do-
JlUlirUJillJ. mefie živili.'
V fikiitljii-nh po 90, 00 in 80 kr. prodaja trgovina KiiHMol A: 1£ t> 11 *' (i 11  v Novem  nieKt u.
V hiši štev. 72 na Poljanski cesti
o tlel a, JsJO
gostilna in stanovanja
in sicer I ni uiovaiifii I ilcof, !* N<iiiov»n| m 1. iioveniHfoni. — N,.tanr*:neje se izve pri liianem gospodnrjn ElfJI I»iedović 11, Poljanski trg itev. 5. (1222--8)
Izvod iz voznega reda
voMiven o4 dne 1. Jnnlja 1808 leta.
0»2ti«xi t : r/jnbJJ."»v»» jnz. kol. Pnurn for Trt*ti Ob ]J. uri T i > t.o*i <•<,».n v!\'r v Trbiž, Hi-.ljak Celovec, Fratizfnfeste, bjol.no; č'z Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein-Iteiflirg v Rtevr, f.;nr, na Dunaj via Amstetten. ~ Ob 7. trri 6 nx i^vtraj osobni vlek v Trbil, ENontebel, Beljak, Celovec, Frarircna'entc, Ljubno. Drtnaj ; čer. Selzthal v Solv grad ; če^ Klein-Reifiing v Line, B'idej*>viro, PImeilj, Marijine vare, Bob, Franeove vaTr-, Karlove vare, Prago. LipikO| čez Amrtettet r.a Duua). - OI» 11. uri 50 m. dopolttdfifl osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno Belftbal, Dunaj — Ob 4. ari ' m popoludnt osoi>ni vlak v Trbil beljak, Celovec, Linbno; Sni Belsthal v Bolnogred, Unt6 • Oaeuin Zeli rib jezeru, Inomost, Bregcnc, '-nrih, Oenevo Pariz ; č ■■• Klein-Beifling v Steyr, Line. Budejevico. PIsenj Marijine vare, H«b, Krancove vare, Karlove vare. Prago, Liptko, Dunaj
> i.a Amttettea. — Ob 7. ari 16 min. zvečer otebni vlak v Letoe Bled, Pol " t veeko osdeljo in pravnik ob r>. tiri 89 m. po polndne V I • Bled. — !*ro%a v N«»>«» meHlu 1« v H(»* tovje)«  M' sani v'a^i: Ob       uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri
6 m. popotudne, ob 8, uri 80 o', evsecr — i*riiio«i v E*|nbIjMo j. k.  Progi  im TrblSa.   Ob 5. uri 46 m
jtit.aj oeobnl \'lak z Dnaajl via Amstctten, iz Liptkega, Prage, Franeovib varov, Karlovih varov, Heba, MinjimL varov, Pl^.nja, Budejevic, Sob o frada. Line«, Sti-yra, Ausseea. Ljubna,Celovca, Bedaka. Fran'.cnsfeste. —Ob 7. ari .r).r» min zjutraj osebni vlak iz Lcsec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlalr z I)r naia via Amstctten, Karlovi!: varov, 11» ba. Marijinih varo-> Plznja, Bu lejevic, Sulnograda L' ica, BtejT«, Pariza, Oeueve Curiha, Brigenea. Inomosta iiella ob jezeru, Lend-Gasteioa Ljnbna, Celovca, Ltnca, Pon-tabla. - Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. O lovca, Franzensfcste, Pon t ibla. — Ob 9. uri 6 m zvečer osobni vl.*k z Dunaja, Lipska Prage,Franoovifa varov, Karlovih varov. II ba, Marijinih varov Pl/.nja, Budejcvic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontuhla. Poleg tega vsako nedeljo in presnik ob 9. uri 5"> m. vlak i?
Lese Bleda. — fro^a tz Nove«a i,»e*i.» tri it Kučev|t»
Mefiani vlaki: Ob 8. uri 1H m. ijatrej, ob 2. uri '6i m, popoiii.lne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls L«|ut»« IJHin d. k. f KiiiRiilk, 01 't. ari 83 m. zjutraj, ob li. uri f» m. popoladne, ob <i. uri 5<> m in ob JU. uri 86 min. zvečer, pr sledmi vlak s-itno ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Iv|nbl[auo d. k. iz Kamnika 01 B uri bb m. zjn traj, ot 11. uri H m dopoludue, ob G. ur l't m. in ol 9. uri f)*> miu. zvečer., poslednji vl.ik samo ob nedeljah iz .iraznikib. (1044 -44)
Og^ersko-lirvatsko delniško pomorsko (81)  parobrodu o društvo v Reki. 30;
Preko Reke
najkrajša iu najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna firta (elegantni, z največjim komfortom oprera ljeni, električno r razsvetljeni e^
/0*
'S, j/Redne vožnje;
pamikij v
V noči od sobote na   nedeljo lrtri parnikvZadei Bp^et Gruča, Oravosa (Bagu« sa -('astebuiovo-Kotor. V neri od nedelje na ponedeljek postni paroiki v Zader-Spljet" Hetkovio, V torek ob K), uri 80 m, S   ^ >^ dopoludne hitri paraiki v Znder,8pljet r        r       Oravoea (Ragnsal  In   Kotor,   V sredo
■^k. r ob pol   10   uri  zvvčer   pdltnj    parnik V
r S Zader. Sebenik, T ran. Bpljet, na otoke Brefi, Letina, V:s, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol H. uri dopoludne hitri parniki Zader, Bpljet in Gravosa Ragnsa'. V četrtek ob l, uri Popolndne poštni parniki v Mali LoB nj, s.lve, Zader, Sebenik, Trau, Castelveoobio in Bpljet V petek ob 10. uri 80, m. dopoludne hitri parniki v Zader, Bpljet <■ avosa. Vsako nedeljo ob 7. uri ijutraj v/, et Heka-Op&tija-Lo&inj in nazaj, — Nstanfini vozni red jc v oficijelni knjigi „Der t. ondnoteur u. .r>(j.i 608,
Tke Premisr Cyc!e Co. Lil
(Hillman, Herbeit & Cooper.)
u i"iii*"«x :
Covcittr>  Url* (JEgcry Dons
(Ar.glrsko . '(t?ko). (pri Nurrdi'rgn\
I<otna izdelava GO.OOO voznih koles.
Zaloge v Ljubljani: (597—ao)
Fran Čudsn, Mestni trg št. 25.
Pri pcSteni rodbini bl'zu realke se na hrano in stanovanje vzprejmo
dijaki ali dijakinje.
Klavir je na razpolago. ■ ništvo „Sb;venskpga Naroda".
Kje? pove uprav-(128G—8)
Izurim v pisarniškem poslu, z Irpo in hitro pisavo, želim takoj pri odvetniku ali notarju v Ljubljani V Službo Stopiti.   Spričevala ugodna.
Ponudbe naj  se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1295—2)
G let stara, 12 let davka prosta
hiša v Mostah št. 68
l 4 stanovanji, z vrtom in njivo, «e |»oil roko <*('■■ i |»r«xla. — Več si pcizve v upravništvu „Slov. Naroda". (1299—1)
Trgovski pomoćnik
veSo v man.fakturni in špecerijski trgovini, vzprejma se takoj. — Pontidbe na konsumno društvo v Radečah pri Zidanom mostu (1283-3)
Stanovanje
s 3 sobami, kabinetom in vsemi pritiklinami, we otltla mi Sini trgu nI. 41 m 1. novem-broni t. I. — Već se poizve v prodajalnici gospoda J. S. Itciicdfkt-a. (1278—2)
Sveže rake
vsak «11 k 11
v gostilni Traun na Glincah.
Za fastite p. n. poste imam v velikem salunu gla-sovlr, kateri je vefjim družbam za vsako zabavo na razpolaganje
Priporočam bi z v^lespoStovanjem
J. Traun.
l_Jt-*i*ln«> dovoljena
L najstarejša posredovalnica stanovanj in lliltl
ij-Zr Gr. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
Iftifl nujno: V<>«- navailuih iti l»<.'j«.ih MM hnl h I*iilmrii'. tudi k "J osoharoa, za Ljubljaro, Dunij, Gorieo, Trst. 1'ulj, Zapreb, Karlovec, okolico, plafia 8 d<> lft gld.; boljšo liiitinrl«o za vse k pn.samni dami; a iiHviitlue komi il ni Mke Kiiliari<<> za Ljubljano; 2 |»ro«lHjMlkl loliakn, prvo v glavno zalogo v Štajerskem mestu, drugo za tukaj; plarilno unl ikarlfu za G runjsko; |>ltt<'il-neca i »iii'.a: j k za Ljnbl/ano; l»oiio za tukaj in za n.ko itd. itd. (I304j
f Tridesetleten samec
kateri ima 6000 gld. gotovine, me poroditi z
dekletom ali vdovo v primerni Starosti, katera ima približno toliko premoženja kot on. Isti boče v lepem in prijaznem trgu na Kranjskem otvoriti s\ojo trgovino in gostilno
Ponudbe vzprrjc n. . A   KuIIn-h posrotloi alnl MVOd v I.julkljuiii. (lJU2-;i)
ran BflooBoojoi ^o<o)o<npoihpoihpoi)ooocm^
Išče se za nadškofijsko kuhinjo v Zagrebu (ia8»~2)
ali pa tudi
kuharica
dobro izurjena v fine-u kuhanji. Pottebno je tudi znanje brvat k- ga ali saj slovenskega jezika. — Nafan'neja pojasnili glede te službu daje: rUpra-vitcljstvo nadbiskupskog dvjra v Zagrebu*.
I
I
Otvoritev gostilne.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorll
v Spodnji Šiški št. 150
v novosgrajeni hi8i
gostilno
ter      pr poročam za obilen obisk
z odličnim spoštova-jem
Josip Seidl
(130G—1) gostilničar.
i
i
■pano
d hiva *<• po najnižji ceni pri   t999 27) AmSivju Man <n-j a v Žagarji o . S vi
50 50
urar in optični zavod stni trg št. 8 f.
v Ljubljani. ^-
Niklaste rilider lvm.-ntoir ure od .     4 gld. — kr. naprej
Srebrne cilindar-rcmontoirura od       b'   ,, — ,. t% B rebrne derneke eilind« r»rera ntoir
ure s ■rebrnim pokrovom ->d . .    7  ., —
Brebrne remontoir*ttrs ne sidro od 10  ,, — ,• *
Srebra«- remont.dr ure s b. sn brnim
pokrovom od............ I'1
Zlate damske remontoir-ure od  . . 11
Zlate romontoir*ure tu gospode od 28        — ». » Zlate remontoir-ure ta gospode z
dvojnim pokrovom od..... 88   ,,    —  .» n
1're bi nihalo v skrinj ci svetli m temni H   ,.     —   m m
Ure ne nihalo v skrinjici aveti] In
temni z b tjern ur od...... 18 —   n »•
Ure na nihalo i bitjem četrtink od   27 —  ,» »
Imdilke od.............. -   o    —   n M
„Scbwarzwalder'' z bitjem pol urod     3   ,,     —  ,» <• (/>jr- Za dol ro blago in za dela »e Jamči. *"4s-il Popravila se hitro,  dobro in p> Otni  UvrtUJSJO v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z vele.sp«.štovanjem (S03—20)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur za c kr. avstro-o&ercko vlado, za Bosno in Horzcgovlno.
I III SI I sil'I     1 i      "m"" '
Jedini
ki %-»I«mI  ispiranja n«* trpi  nll«»»l*e «iW«»«L |«> |io pelroto« un.iii lini-i-iu ladelanl
Patent
in rip
'naj ne no zamenja z navadnim Sutin de Chine, Cachemir, Viktona itd ).
Ta dežnik je popolnoma vođogoet, prlstnobnrven
in povnsnjosti najfinejšemu svilnatemu detniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrči in ••stane »«-«i!iio
i«i»o napeto.   Kdor je kdaj nosil tak det ni k, ne kupi nikdar več dru sega. Na pol tenki temnosvetll gremo, najnovejši modi pr mereu.
V Ljubljani prodaja t-iko dežnike samo
Jožef Vidmar
izcLe.cva.lec d.szia.ilso-^.
Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat:
l»onar«*|»nJ«- ah posnemanje varstvene znamke se sodno preganja. Pazi naj se natanko na patrutiio Številko« >«»!>♦• u   <lnu   <3« iiiil«   n I ni j»   Islih Isbornlh . it h i :. o - t   j - 10)
J. Flore li z
c, in kr.
dvorna lavama tehtnic
R»«f»;iJ. n.. Bv»Hir •BoN«»fc - Rinili :B.
Preprodajalcem velik popust,      i> ,l Ifrsj W£ntmi nji Itt'f^j 1'trttn iti ju*. fnim' ;»*'»>.r.*o.
V.
-.n
r
K) I
Poekule se, ponatiskovaje doslovno moje in^e-ratno besedi o v trgovino spraviti po ,uredbe, ki ko b'vz vsake vrednosti in prav nič as pomagajo. V«*rujo naj se turu) vsakdo pr«id ponaredbanii la uaj pazi natanko na moj naslov !
CO
CD CC
ca
/7
cm
novei eilost iu ilrljenaks evatosti nove eontosoupan Je« not epotnio*
n«tva posloma delavnost«,
li i * o       ' uv*»
se podajajo motam po elektriciteti. — Po dr. Sandena Čudoviti teb sin bateriji v obliki pasa se ta oživljajoči element na najlatji in naib di ačentatki način dovaja to lesu, donalajoč b il iku gotovo ozdravljenje mej spanjem.
Dr Sandeua
yš$" ordrail gotovo "<9^ j-rotili, rov tulit /.»-m v VSeb u lih. n er\OSUOSt« broaspanje in bn/sl »nt. I«r»j> » iu niorfI|ske bolesni« nevrafgtjog historične intpaili*, l> e-dteo« m tini<iiu< Hti, hrbtenobe bolesti, lin-. Orčno * Irip-.i:. Jr. mnal Urv: v j{i«vi». omoti«-«*. utoSnosif naduhe« inntea|e oŠealb9 nsrsle roke in u<«u«*. moionjs ii«»*»t«»'.J«N kožiK* bolosnl« slsbodlseeo aapo« eobobol«; Šeusko bolesni« Kjer |e vsa bilo lauianj
naj se potka i
električni pas.
V«^T" v«*i slabotni moŠ|e, tonske iu utrooi noj
nosijo dr. S.nnlrii;« eleUlrlem  po s. ~*fZi£ Tisoče ozdravljenih dokazuje velik uski vspeh. Izjemna cena samo tx mesec, da električni
pas splo&no uveib-m
samo it ^i<l« l4oiii»«l
(prej 5 gld )
Ako te vposljc gld. 8*50 (tndi v pisemskih znam-kabl franku in tanne prosto. S povzetjem 2<> kr. več Najdiskretne;fi t razpr šljatev. Pri narocbah nuj se na-zcaid   natančni  životni   obseg.   —  Ediuo nobsfno
mesto i 1297J
F. Epstem ttsn\njJN ai-A • iftOtliierntrasae ilev« »5-"».
fLŠT Od let.ib 186S. se Berfjerjevo medicinsko
UM
milo
ki jo islcniono na klinikah in od mnogih praktičnih zdrav* nikov, as le v avstrtv-Ogorskl, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih drtavah, BvieH itd proti pol led m bslesnln«) slasti proti
vsake vrste spuščajem
nporsbljjs s najboljiina ospehom, Učinek Bergtrjerege kotra-novega mila kut higijeničnega sredstva sa odstranjenja luskinio
Da ; lavi ni v hradi, SS čiftčeiijo iu desinfek-eijo [..>'( i je takisto xplodno priznan. Itrr-Kerjova stotraoovo milo ima v sebi to odstotkov a--»ii< ;!i katrana in se
razlikuje bistveno od vseh drugih kotrauo-mily ki se nahajajo v trgovini,  Da se
pride j»s*ri|.im v okom, /.abtev'j i/.-recno Barsjjarjova kotranovo mii«>. in pa:ii na zraven natiBujeuo varstvena snanako. Pri iiro#.iirovi|iviii polenih liote uiii se iui  mostu  k.»trauovega mila z uspehom
D pO] .'.bljii
Bergorjevo mod. kotranovo žvepleno milo. K<>< blaaja kotrouovo milo za odpravljanje
prot spulfisj m na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno koemetifino milo «n nnali nsije in hopaa|a sa vsnkda>u|o mi»o služi
Berjjerjevo glicerinov o- kotranovo milo,
v kata resa jo 35 odst glicerina in ki jo fino parfum *vano. Csna komaiu vsako vrsto z navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Bergeadevih medicinsko • kosma* lii-nili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo; Bansoe-itttlo ta fino polt; borakaovo milo sa prifiče; karaolnlto milu za nglajenja polti pri pikah vsled koz in kot raakutajoča mila: Bergerjevo smrekovo-IkIh-eta milo m umivanje iu i<iiui<>, itn •garfai o oiiio z:» notno otročjo dlobo (25 kr.); iektjrolovo oiiio proti rudedlei obraza; milo xu pege v obratu jako učinkujoče; taniuHko milo ta potne noge in proti izpadanju las; sokao milo, najboljšo sredstvo za čiščenje zob. Glede* vseh dragih Borgarlovlb mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno ller^erjevo mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405—13)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, H. Pu-coli, J. Svoboda m V. pl. Trnk6.zy-ja, dalje skoro v vbcli lekarnah na Kranjskem.
.c _   . * $ s i, š * -.v ^ -. cs *: »s et»ttea
s
I
um
Ljudevit Borovnik
(33)
i
m m
i
S
a puškar v Borovljah (Forlach) na Koroškem
rt se priporoča v izdelovanje  vsako Vratnih pnAek
8 za lo <-e in strelre po najnovejših sistemih pod popol-
J nitn j mstvom. Tudi pr«Ml<>!n j o stare samokresuice,
a vzprejema vsakovrstna poproviiu in jih točno in
• dobro   t VrtUJe, V«e puške so na c. kr pratkučevalnici _
J in od mene preskuse ne. — Iluitrcvasi oenlkl zastonj. J
aagofc '^»otaaeiatoaagaajtraiaia^naaanasjsjsjan
I Sfolamlsho-ameriška črta.
Parniki voz iju po lkrat tlo 2krat na te4>>«
iz Eotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: DumttJ« I., Kolowratrlng 0.
rnvn n aeibvi i Dunaj. IV., Wcyringerg. 7 A.
I. kajuta:
1. aprila do 31. oktobra . . mark 200—400*) novembra do 31. marca .     „     230 320
II. kajuta:
1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   Iti. oktobra do 31, julija....... „ 180
*) Po legi  in velikosti kajuto in po hitrosti in eleganci parnika. (1027—i>)
fVVVVvv^ ejp wsfer egrwwwenrajj»i>
Od
K sezoni
K sez Li
priporočam svojo bogato zalogo pušk nanovojsih sistemov in najnovejšo vrsto, revolvorjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov m municijo, posebno pa opozarjam na
trocevne
katere izdelujem samo jaz in kateie se radi s\oje lahkote in pr ročnosti vsaUemu najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki i-v peča sair.o ;-. i.-de'ov:.n, '. se pri-
poročam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v tvojo stroko spadajoče i.aiofbe in poprava točno, solidno iu najceneje.
Z velespoštovanjem (llti:'—5
Fran Sevčik
]> 11.^1«: 211' %r J jju.l>] jjini. \' >m<lo>:-vi*ili ULllOCkll. r Ilustrovan cenik so počijo na žoljo zastonj. **&n|
5© r. za 2 zratajL I ^
0,a™Ji^ilek100.000OOOkron) i!
Srečke jubilejska razstav
i 02.1) a 50 kr.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
FRAN CHRISTOPH-ov I ali
jo brez duha, se hitro suši in dolgo traja
P Zaradi teh P roča, kdor > — Dobiva W lamo h\ it >.
Z Dobiva ho
praktičnih lartnoatij in jednostavnoga rahljonja ho posebno pripo-liot i sam lakirati tla. — Bobe bo v dveh oran sopet lahko rabijo. bq v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in bresbarven (ki daje — Uzorol lakiranja in navod rabi dobo ho v veoh zalogah.
v Ljubljani p i [v, Lnok- PRAH OHRISTOPH,
i mann-a nasledniku Antonu Stacul-u; i/.nmitolj in judini izdelovatelj pristnega ^       v Kranju pri F. Dolenz-u »votlega Inka za tla, 1'IIAMA & BEltOLIN.
**&*^fifaci-i4&4^tti'to*'* aa aa snj«1.sls tnnh
Orožna tovarna Steyer	Samozastopnik za vso Kranjsko: 1 Fran Kaiser Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. %
I   Nova vozna šola: Marije Terezije cesta.  1 /VV'af f eil'-koleSa. ,Oper«koIe8a, | Dobra delavnica za poprave. 1                  m   m j i va pripao« pred**«, i Preciziiski izdelki 1. vrste, i	
Vožnje karte in tovorni listi v
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfljo.
Koncezljonovana od vle. o. kr. avstrijske vlade.
Pojnsnila daje radovoljno (812 —10)
koncesij on o vana potovalna pisarna
E. Schmarda LJubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo.)
Od vls. c. kr. deželnosolske oblasti konc. zasebne
glasbene šole Kaiser
Dunaj, VII., VIII. In III. okraj, 25. iolsko leto.
Obisk 1*97/98. 1.: H5I  gojencev  iz vse Avstro-Ogerske in iz inozemstva, 24 učndi roočij. I*ct|e, klntlr« vs,t ^mUlii dh lok in t roben jo.   vse teoretlču«* ninikc. mešan zbor, orkester, Htrukuvnl iu posirmiKUl teć»|i.
2letni tečaj za odgojevanje učiteljev
za khivir, vijolino. petje (od 1. 1882. obstojeft).
7mese6ai pripravljalni tečaj za c. kr. državni izpit cerkvenopevski tečaj za dečke pevce.
:t1» kandidato/ je naredilo državni izpit deloma ./. odliko". Javni koncerti, konkursi, skušnje, spričevala, diplome, svetinje. Prospekti f'rezplačno, pravda 'JO kr. po savodoTJ pisarni VII 1, Zieglcrgasse 'J'.1 Yuttii|i it.Unr. o p«*nxl|l v oi.liAji zhiimIov. leencl n«* vipri>i«'iiiaJo d > dne l.r>. oktobra, ako je prostora tudi mej Mora.        (1285— 1)
Pouk se prične dne 15. sept, ozir. 1. okt.
Gostilna s pekarijo
z dobrim prometom, z velikim salonom, gostilniškim vrtom in ledenico na najboljšem glasu v kraju, se odda z dnem I. februvarja bodočega leta v najem ali na račun pri I % asm UakonigK-u V Šmartnem pri Litiji. — (Za pekarijo opravičeni imajo prednost.) (1300—1)
Najcenejši prodajališče
glasbenih strojev:
vijotin, vijol, cello, kontrabasov, pfccolo, flavt, klarinet, krilnih rogov, pisfonov, trobent, citer, cifer na lok, akonlnih eiler, kitar, koncertnih tamhiiric, 1., II. in 111. vrstnih harmonik, okarin, signalnih rogov za gasilna društva, trobk, piščalk s cvrčanjem, ariston na vrv, Bvmphonion /a vrteti iu samoigrajoč, mizuih in stoječih pultov za note, vseh strun in posamičnih delov, etnljev za vse intrumeute.
Popravljanja se dobro in najceneje izvršujejo. 1^. M. Hoft 138l)
prcd.SLjailrilc=t instrumentov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 1.
a za izredno ugoden nakup!
Usojam si veleCastileinu p. n občinstvu uljudne naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je
juvele, zlatnino in srebrnino
mej  tem n jzadnje novosti, o«l prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
VelespoStovanjem
J. KAPSCH
(918—H) juvelir v Ljubljani.
G. TiiMlES, loma za stroje y Ljuliliam.
Izviren ^Otto^-motor
za plin in bencin
priznano najboljši, najvarčnejši in najcenejši motor.
Bencin-niotor in bencin-lokomobila
najjednostavnejsa in najvarnejša troinlna moč, brez nevarnosti  Ognja,  brez mašimsta, veduo  za delo pripravljena. (,1140 —ti)
Stroški k večjem tri novčiče na uro za jedno konjsko moč um
Naznanilo preselitve strugarskega obrta.
Nnznanjam čast it i m odjemalcem, da sem sc tekom avgusta prcNol il
v Trubarjeve ulice št. 2
kjer imam zraven delavnice tudi
proclajalnico
galofeno z vsakovrstnimi atrugarsklml Izdelki, katere tudi labko v većjl množini oddajani
M4§T Ne pošlljnjto cevk za stuotke popravljat na Dunaj, ker tojaz
tukaj popravljam, kakor n pr. Jantar, morsko peno, kost rog; itd. ~W Ob jeduein popravljam vaa druga strugaraka dela.
Za obda i uročila sc priporoča z vcb'sposto^aojem
Josip Oblak
umetni in galanterijski atrugar.
(12titi —2)
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
V <*?0«!l»ll,
katere izključno sama izde-I j u jo. T« l>rt* pulili«'«* h I»hl«-iiloni proti zmrzlini v u»Jlia|*l 7.1 m I n e pr*<uirzut»Jo. Dalje priporoma vevl, paMOve. čelade« kmetljNkvMiro|e itd. itd (208-23)
Podružnica: R.. A. Smekal v Zagrebu.
bt 27.8H8.
([•Jih —3)
Stanovanje v najem!
V novozgrajenem poslopju meščanske bolnice, Spitalske ulice v Ljubljani, jh j<-dno, v II. nadstropju Ihžćh, iz 5 sob in postranskimi prostori obstoječe stanovanje Oil  1. novembru let on oddati.
Pojasnila o tem daje podpisani magistrat o uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne IG   avgusta 18U8
Restavracija ,pri solncu'.
Dovoljujem si s tem velecenjenemu obcinst\u uljud;.o naznan ati, da sem se iz Prešernovih ulio f> • •- ■ n«-•«111
na Francovo nabrežje
kjer sem atVarll MtHr«»poziialo
restavracijo,pri solncu'.
Točil brdom pri-fn<» rrlmfiko pivo, imenovano |»kran|ekl blaar*', iz pivovarne T. I i oh 11« liu . dalje priNtnii <iol«-iij- CM« NlM|erNka in uor« n ;<■-»« \ >t H j-.i. a vinu, ter bodem post rezal vedno z mrzli m i  in gor«
Kiu.i ledili po kar mogoče zmernih cenah
Priporočujoč se za obilen obisk, sem z odličnim spoštovanjem
(130!»-1)
ritimi iiltr.
Ernest Speil ~
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli loitcjsorij po tiiijtil> i Hi cenali.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno iu ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z vclespostovanjem
(3U-27) Ernest 3pell.
(1271—3)
Med. univ. dr.
IVAN GEIGER
okrožni zdravnik v Krškem
uljudno naznanja, da ordinuje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike popoludne, od 9    11 ure dopoludne in od 2.-4. ure popoludne.
& ^ ^ ^ v^ 4^ v^ 4^ v^ 4^ 4^ v^ 4ft 4^ ^ ^ v^ ^ ^ v^ ^ ^ fy v^v^ir^C^
3H
mmm^/m--------oznanila, m
priporoča
J. Soklič. iiij „—^_—----M
'l"l'4l !!<'•<»     lil t. \SK3&,
4a. .Jk.
JOSIP REICH ►
4 likanje sukna, barvarija* j in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^
4Be priporoča za vsa v to stroko spada- w (89) joča dela. £
* Postrežba točna. — Ceno nizke, r 1 'VW¥'I9 U %W W W
Ljubljana, Židovske nlic« št. 4.
Velika zaloga obuval <40>
lastnega izdolka za damo, gospodo in t* otroke jo vodno na iztioro. P Vsak er sna naročila Isvrlajejo bo točno in po nizki coni.  Vso un-ru s«) shranjujejo in sasosuienujejo. Pri lananjih naročilih blagovoli naj so VBOroC vpoalati.
nmnimf
or
t. zor Alojzij Erjavec j!'z<
(42)       čevljarski mojster
v Ljubljani. Čevljarske ulioe št. 3
priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obduo naroiVvanje raznovrstnih ohu vol, katera izvršuje ceno, pošteno in i/, zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprostejse oblike. Mero se shranjuje j o. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno prulene vzorec.
1     Pekarija in slaščičarna "°i
t"!lavna trgovina Stari trg št.
21
Jakob Zalaznik.
Podružnica: Vegove ulice št. 12
priporoča po ceni
Hugo Ihl
v Spitalskih ulicah štev. 4.
&^]iFiXMaavaEEBmiim......manu n ■
gp. u-c^v^ i*      w    <*rw » »fin# - n
l    Brsifca Sboirl 5
^ Ljubljana, Krnuf iskaiinke ulice 4. ^
*   Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne Bolesnice. \
3HkarJa napisov,
s Tu se dobiva Ikral nt* «1«.» Nie*r, ukiiMiio« z tint v o tis  mIiimIiio pe- S
5 ktr,r*4ku poelvo« vseh vrst k mit iim veigVi r*eii kruli in pr«'j»ee«'iiee (Vanille- i
S Z\viebak1   V svojih BloMlesUrstteaih postrczam točno z uu liucg .im uuMlMclulm j
s i*«*«''v <> m«eledoledomin a Hal solpristnimilikerji ters \\ ermnlu -»>notu« a
C Posebno opozar'am na fiue iuril jnuNke krute in mivilkr m joiu-Ihiio uiipolueiir.
■
izvrstne facone, | JO S S Snajboljši izdalek |
tti(iri ntt J ceneje pn Qj
j ALOJZIJU PERSCHEjf
"j    Pred škofijo 22, poleg itn stne hiš«, m
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c. kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov
Xjj-uinoijani, Šelenourg-ove uilice št. -3=
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepromočljlvih
havolokov po najnovejši ft<c,oni tu najpovoljnejsth cenah, Anj-leš^u, francosko in tasamsko robo ima na skladišču. — Gg. uradnikom se priporoča za izdelavanjo vsakovrstnih uniform t»<r preskrbuje vse /.raven spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobuke itd., gg. c. kr. justičuim urad likom pa za izdelavanje
££?F~ taJarjev in bare t.
11 stavblnaka in pohištvena pleskarja. % 3 Tovarna za oljnate barve, lak § ^ in pokost. ( 11 ^
r Zaloge originalnoga kwrt»»iiue>|»i. *j
11   Mas.'oba za konjska kopita in usnje, t
j Največja izbor najnovejšega
j s vi In vitega blaga
Avgust Repič
♦ sodar J Ljubljana, Kolezijske ulico št. 16, }
♦ (48) " J O se prtporoSa slav. občinstvu in naznanja, ♦
♦ <ia isaeluje in popravlja vsakovrstne * a sode \z hrastovega la na^hiega ^ O lesa po najnižjih cenah. — Kupuje e J ln proilaja staro vinske posodo, j
(60)
HENRIK KENDA
^Ceneni lepi klobuki za^ dame.
Vedno zadnje novosti. I'opra« I ji«
se urno in prav po ceni. i     Mmliii lamali IhUlkt in zastonj.
LJUBLJANA, »s
za «•«•:«• obleke in M«i/o, priporoča ^ liu uujuiajm •onuli      (47) II
J   Alojzij Persche ;
j Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. ]
jv<ci;i tovarniška zaloga
i prodajalec Mciklov
I iz prvllt I o varil.
j tej Ljubljana
i Šelenburgove ulice 6.
f MW  Najboljše urejena delav-
* nlca  za popravljanje btolklov i
f ln šivalnih strojev. -T8ta 9
po najnižji ceni
pri (50)
J. S. BENEDIKT-u
t, ..»'■!;.' un, .Sl»rl ir^r.
TdTarna pobištva
J. J. NAGLAS
i
Ljubljana <51J Turjaški trg štev. 7.
9
TK e h a n i k
(68)
Ivan SkerI
I
Opekarska cesta št, 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah ■
K i rik i <■ in druga „T_m_
Ign. Fasching-a vdovs ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (ReiefaoTi hita)
priporr.ča svojo bogato zalogo
štedilnili ognjišč
ni4)prii>roHl4>{Mih, kakor tudi nnjfl« ne)iltii z lolto medjo ali mosinpjom montiranih za obkhule s pernicami ali kahlami. PoprovIJonJo s»it'-«» in p?» ueni.   Vnanja naročila se hitro izvrle.
Darila za vsako priliko! Frid. Hcjf f manai
urar v^Ljubijani, Duna ska cesta
assC"^7"S^Iir»l.    J" S^ZaHZ '
f* Ljubljana, Dunaj sita crsi«. &t* SJB. Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
.Vnjiilžjfr ceno.
i. V
II III I I1 l i
priporoma svojo največjo zalogo vseh vrst
ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in ^   niklu. kakor tudi
^.stenskih ur, budilk in salonsuihur
vse   lo dobro do najfinejše kvalitete po nizkih cenah* Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. 66 Popravo se l^vrsujojo najtodneje.
Anton I^x^^5^1^:ei^
Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo voliko zalogo
gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plaščev  za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
Ob'ck«« i>^» se po najnovejših uzorrih in po najni/.jih
cenah solidno in najhitn-jo izgoto^ljajo. («>7)
l^jr*ajtx jDetter
Xj3u.TDljaio.aL, Stari trer štev. 1. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev-i
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmatijski stroji, Posebno pa priporočam svoje izvrstna "iiljtm«*-rexult*e  in mlat IInlcet ktttere se dobivajo
vzlic njih izbornosti ceno. (5*) 19
Ceniki zastonj ln poštnino prosto.
v to stroko spada joca popravila izvrši dobro in 08ĐO,
Vnanja naročila 8€ turno isrranjejo,
Jopce, nogovice I pasove, kravate 1
najoenejo priporoča *
Alojzij Perschel
J Pred škofijo 22, polno, mestne hiše. S
llirilieiie
v največji izberi in po najnižjih cenah
f trakovekvencem
fcv z ali brez napisov v vseh barvali
priporoča
I Kari Recknagel
V   na Mestnem trgu.
33
DOBRAOSMIMA KUDMME
jfiiap;!J~»TTf liihiiH sulirlH j»» jedina Bvoje vrste, da ko hipoma naredi vsaka slaba mesna juha i-redno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenioh od 50 viu. :.apre; dobiva Be v vtteh delikatesnih, kolonijalnih, rirogerijskih in špecerijskih nroHaialnirah   lntlrne Mtekleiil*!««* m» ■ *l»«j;irl-j«'%o sattrlu nn|o«>n«*|e nspoloju|e|«». (1170
Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje piina
,Acetilen'
j<? pod imenom
G. D. Conforto
postavila svoj h«roj v gostilni pri , Ka-trlnoku" v Lescah m v restavraciji Klinarjcvl v Radovljici.
Ltot y. j^ko živa tel »veti boljo, no^o vsak drug plin, Stroj je zelo pnpraven, tako da /.umore vsakdo izvriiti vse ilelo v 15 minotah.
Stroj G D. Conforto lz Gorico ie jedini kateri je pohvale in uri poročila vreden, ter htoji vsakemu na ogled v dobro zr.arnh gostilnah: (188B—il)
Oton Homann s. r.
gostilničar pri „ K atrinek u" v Lescah.
Vinko Hudnvernig s. r.
reitavrater pri Klmarji v Radovljici«
Odano podpisana m uho'} i Klavnemu občinstvu naznanit', da je v svoji lastni hiši
v Prešernovih ulicah št. 52
Ol V O Vi I?L
RESTAVRACIJO „PRI LEVU
kot Be bode trudila, občinstvo z dobrimi mrzlimi in gorkimi (jf jedili, kakor tudi s pose boo dobrim vinom in Vrhniškim pivom postreči
Marija Borštnik.
(I2(i4—5J)
a
Diir2xopp-ova
presezajo vsa druga
po trdnosti, eleganci in lahkem toku!
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopn ku (486-irt)
v lij ubijani, Dunajska cesta št. 13.
S
i
S
K
H
S V
»m
			
mummm			
8 II hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisnici !>r€*z|i!u€*ERO navodilo za to in (Vnuki runo <lo|»o*iljil ivv naših gno-jevih vzorcev. (42—26)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikulturuo-kemičiiega oddelka.
Pisarna za prodajo rosfatnlb not
čeških Tomasovih fužin
"^sccla^slszi trg- št. 55.
i\a <lau |ir«Ml .TinI o t» (»spojnico aH Malo mašo in \ soboto |>|*4mI 5m"Io nedeljo bo vsako leto \ TaH-gracu bii/n Žuz4'iiilM»rlia
semenj za živino, kramarsko blago itd.
To sta stara semnja, ki se bosta obnovila. Ker leži Z^gradec ob cesti in blizu železniške postaje Ztitičina, pričakuje se mnogo živine, krsmarokega blaga, a tudi mnogo kupcev.
Prvi   semenj   bo   torej   letos  prihodnji   mesec  in to   «r. (Sim*
septembra.
Ž\ipanstvo o"bčixxo Zagradec
dre* 23. avgusta 1898. (1291—3) Župan: .!«#.«' Papei.
a
BVO.O
Naznanilo.
Dajem si čast,  uljudno naznanjati,  di »nm otvcril
notarsko pisarno
v Ljubljani, Križevniške ulice št. 8,1. nadstr.
I bivša pisarna rajn. notarja d; a Jerneja Suppanz a
Z odličnim spoštovanjem
Victor Schonvvetter
(1298-8 c. 3cr. netar.
1
I 1
I
i Prva največja kranjska tvrdka.
X
•X
UT, sv s   ''
Fran Primožič %
.___»-
Ljubljana
/Sv. Petra cesta 34. W.
Priporoča 88 slavnemu obfiinttva za izdelovanje Jcrmonarskih in so-dlai sklb proizvodov, kut ra ukusno, trpežno in oeno isdelnjs.
Kavno tam velika zalog^a različnih konjskih  oprem m sedlov, *Jf£ sj/j popolne joiduo opreme i t. d.
[suelovanja jermen za stroje in milne. — Vse poprave se dobro ln po ceni Izvršujejo. (10!>7—ti) »JJ*
!X 11111«11 i; 1 im iM»<-iin sio v^Nino in todno lsEvnluleJOi
I
i 1
s
I I
I
i
i
METEOR- II
t FA H R RAD -WER ke.^ Id
METEOR
(575—SO)
f
I ?1
T
vozna kolesa
kvalitetna znamka.
Zastopnik za Kranjsko;
Iv. Jax
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. ||
(
01^0976522
Glasovirji
1835—44
tvrdke
Bratje Stingl
na ElianrsJS ic* v V ii<liiii|ie!«i!.
Kratki klavirji in pianino Zaloaa v Ljubljani:
najboljši' kakovosti z izborno {»'a.^ovno polnostjo v priprosti %9
najboljši' kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in ettgmatnri opravi iz ou<enjene prve In največje klavirsko tovarne s parulm Izdelovanjem po solidnih cenah in z desotl^tnlm Jamstvom.
Stari klavirji M jemljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja  so izvršujejo naj točneje
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
t Ljubljani, v Frnlata št. 27, poleg kopališča.
• Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo In drobno.
N a
o © M
> M
«5 £
S5 M
P*
O
4> =
en
5 S
JI
O
•<r.4l,-.. c n K«>«a>*»«lf»
bal *lfon,   trlj.lka |>rat. Iv« ■nvraUiiki      •• » atanit«
l komad po ghl lis do 17) 8 komad.   ,     .   |-|| „ ||
▼ 4 vslikoatih, kakor sguraj 1 komad po gld. 1 — do 1 40 a komad   ,     ,   » 71  , J7H
■»!»..I * IiIhv« tal« « » « kako*o.tij
po g[<i — «o de l 40 k"rn     ,     ,       > .o   ,   7 M IS otrnlaih«w gM. I »0 do gld. l -o
I * |>uri»» m<anii«a
od gld. 1 30 Jo «80 : i kitmaduT
proil»raji.uikuv ■d gld.J ift do 6—
O
m
3 S
a o
2 S
(1801-9)
H (D vi O
M
O <* O
S.
CD O CD
Za kroj brez graje m ta točno postrežbo
jamci tvrd ka
O. tj. IZ.£a3MCa%.2ff2jr
v  I . i ii t > 1 j; > n i
ki a perilom oskrbuje mnono o. In kr častnikov m o in kr mornarloo. jay Cenike slovanska In nemfike pošilja na zahte< o brezplačno, "^SJ (531—18)
si>ve}me takoj
dr. Jfar/ Jrillor
odvetnik v T»hn hm.
Isvv se za S oscoi
n n *
e
obstoječe iz 2 sob h šaka a svojim vhodom) in potrebnih pritikliu, Cisto in — najraje-—separirano«
Ponođbe vzprejema iz prijasnosti upravn'štvo „Slov. Naroda". (1291—3)
. • - •
■««11
41
41 «•«
41
«!•*  ***•   .'•  «t»   #i»  tt*  iL  i|*       X   «ii  f|»  X  ib  gL  «4b  *i»  it.        »t.  «i»  «ri*        «4*  *K »i»   «4»        *W   «1»   »k    <• e *•"
*   •■-   •      *..«   . •   • .«*   • •   • •   «,#   « •   o,«   #,#   • •   «,«  *,«   .,«•   «.«   • •   mm   *.*,  • *  ojrf*  «y#   •)(•  »r»  M  «j.«>  *v# •»  *»•> M  sii* *t*Vri
C1
Šoštanj, meseca avgusta 1898.
P. n.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem meseca avgusta t. 1. odprl svojo
odvetniško pisarno v Šoštanji.
Z velespoetovanjem
(1274-1)
DR Fran Mayer.
D
-u
• •   gU   . «
t  t t
rjars1
m*
^^^^^^^^^
Puškar Pran Zaiserl
v Ljubljani, Šelenburg^ove ulice št 6
ae tisoja najbolje prinoročati se
lovsko
i
t1888-81 i
-I < > STi O. p
Zananja naročila ae točno izvršujejo   ' ^
r najfinejšem »vettotieku (IdchUlruck)
po tako nizkih cenah, kakor
n ifi*7v
cHa%glednice
^ tzarsu/e
S. Magolič ;j;?it,%zrz brezplačno.
na   4tf§le*1. —   \ m in it't f*t»i/nji   in   cmv  tustu ca
.S. Mago/ič, umetniški zavod v Cel ji.
roMfflednice, napravijo, jto naročnikovi Selji
ntitis   t'n?fllottniti>  Mf  fn*ilje   l»*H»fei   na   »■//'«*''- —  ■» mutiilti *e
iztriujejt*   ntnjktt r nvjo   t   itirih   ti ti m h. —   /'»i/u/i   i/t cene pitttšvtttt.
mno^ro let obstoječe in tedaj v povečani meri npeljar.o
5 mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani
I a
M
ul ndr.o DSinanja in priporoča) vroih 7.f»spl)iiikom, kavarnarj-m, rPBtavraterjem, zavodom i. t. d., da se lahko vsak dan odda. so do 100 lttrov finega mastnega mleka po naslednjih cenah;
Pri vsakdanji narorbi do 3 litrov ....    a liter 10 kr.
n        r   8     „     .   .   .   .    ;i    .     9 . Pri ve jili naročilib nad 5 litrov vsak dan zaraTuni pa be liter mleka le 8 kr.
Vv.komu narocoikn dos'avi ho mleko vsaki dan sjotraj sgodaj na dom v s patentovano ključavnico zaprtih posodah, naročenih pri Ivulki Klel nor & Flelschniann v Mbdllnga pri Dunaju.
Cenjena naročila, ustinc hm nI! plamena. se vsprejeraajo pri podp.sanenui na La^oroi, v gostilni „prl belem volku" v Wolfovlh nlloah in v gostilni , pri mestu Monakovem' (pri Lozarju , Rožno ulice št. 15.
K^rol Lenče
posestnik un Laveroi pri Ljubljani
»Zarezano strešno opekos
\i (Strangfalz-Dachziegel) »
«  prešano opeko za zid A
ponujata
po izdatno znižanih cenah
(467—2"1)
I Knez & Šupančić |
Pozor kolesarjem-novincem: za vezno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Vrlika zalupa
vsakovrstnih
Največja taloga koles z vsemi novostmi. Po
znano oajholjia in pre- / I /    I,'-,/-./ .kulena   kol, sa  proti / ff SllCUh garanciji po najnižjih / cenah.    Mehanično. / f\    -       * „.
a.uvoio... ™/ Hrem/er
popravila nahaja se / (11* —
lS£2i o»ti7 Svttmotnm
f.',;   tU T/ angleška kolesa
prostem za ve2- / no*
banje na kolegu. /     orožne tovarne D, S A.
Puch, Stvria. . ... Cofumbia
po najnižjih cenah.
Ceniki
Šivalnih   strojev tor koles se  pošiljajo po pogti saatonj in franko.
Priporočani se p, n. občinstvu najugodneje in vabim k obilnemu obisku a
Fran Čndcn^ urar v Ljubljani. |
< ,:v.i'~ 1,-,
l^iu-At«)] in odgororaj at^dvik; Joeip NoIIj.
L«.8tuina in tisk ^Narodne Titikarne".