XI. letnik. V Gorici, dno 215. julija 1 !)DH. 30 številka. --"lolGr, \ Izhaja vsaki čdrlck uh II. n i i dopoldne. Rokopisi se lit' vi.i-; ojci. Nefiniikovana jii-.inn se ne spre-jeinn;'. Cena listu znaša /.i celo lelo 'I krone, m pol leta 2 kroni. Za ni a n j premožne ai celo lelo 3 krone, /a pol leta K !T)0 Za Nemčijo je cena listo 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoiišče sv Ifilartjs o vesolnem svetu po poročilih, ki so prihajala že 14 dni iz Rima, zgodilo se je v pondeljek. Oh četrti uri popoludne je sv. Oče Leon XIII. mirno v Gospodu izdihnil svojo dušo. Poročila o njegovem zdravstvenem stanju so se koncem minulega tedna glasila nekoliko ugodnejše. Od pretekle sobote pa se je njegovo stanje poslabšalo in zdravniki so zgubili vsako upanje, da bi mogli podaljšati njegovo življenje. Pogoslo so ga napadale slabosti, da je bil po več časa v nezavesti. V ponedeljek je bolezen nekoliko odlegla, tako da je bil sv. Oče pri zavesti. Spoznal je vse okolu stoječe ter se je sč šibkim glasom še poslavljal od okolu stoječih. Okolu poludne so bili vsi kardinali pozvani v Vatikan. Veliki poe-nilenciar kardinal Vanutelli je podelil umirajočemu papežu poslednjo odvezo. Sv. Oče je bil pri zavesti ler kardinalu-komorniku Oreglia naročil skrb za sv. cerkev. Potem je rekel: To je moje zadnje slovo. Umrl je brez bolečin in boja, mirno in se znaki zadovoljnosti. Njegovo življenje je ugasnilo, kakor ugasne luč, kateri je poteklo gradivo. V tem trenutku najglobokejše žalosti milijon in milijon vernih src, ki zdihujejo ob častitljevein telesu preljubljenega očeta, nam ne preostaja drugo, ko vdano v voljo božjo moliti: Zgodi se Tvoja sveta volja! Gospod je dal — Gospod je vzel. Kog J e dal svoji cerkvi duševnega velikana Leona XIII., kojega ime se bode posebno svetilo v zgodovini sv. katoliške cerkve. V razburkanih in viharnih časih, ko so sovražni valovi najhuje butali ob čolnič sv. Petra, postavila je neskočna božja previdnost za krmarja Njega, Leona XIII., ki je z posebno modrostjo in pogumnostjo krmaril ladijo sv. cerkve. Njegov vpliv in modrost sta se razlivala po celem svetu. Vladal je sv. cerkev nad 25 let in dosegel leta sv. Petra. Z modrim svojim postopanjem j .Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Sedaj mi je prihranjena krona pravice, katero mi bode dal Gospod*. Sv. Pavel. pridobil je papežtvu ugled, kakeršnega prej o raznih časih ni imelo. Leona XIII. so dičile najlepše čednosti; odlikoval pa se je tudi po posebni nadarjenosti duha in nepremagljivi pogumnosti v brambi pravic božjih in resnice. — Poznal je potrebe sedanjega časa, poznal zmote, ki so se vedno bolj zajedale v človeško družbo in pretile jo upropastiti. Z nedosežnimi okrožnicami in modrimi naredbaini je dajal nauke in navode raznim slojem človeške družbe, kako naj urede svoje življenje in delovanje, da bodo pospeševali svoj častni blagor iu ob enem zagotavljali si nadzemski cil, kateri jim je postavljen. Govoril je vsem: vladarjem, podanikom, velikašem in delavcem. Posebno skrb in ljubezen do delavcev pa je razodeval v svojih okrožnicah o delavskem vprašanju, spominjajoč se besedi Gospodovih: »Množica se mi smili!« Se svojimi nagovori in okrožnicami je močno vplival na socijalni in, duševni razvoj sedanje dobe. Prenovil in povzdignil je pobožnost vernikov priporočajoč in pospešujoč razne pobožnosti, povspel do posebnega razvoja katoliško vedo, zanetil krščansko socijalno gibanje v katoliških narodih. Njegovo modrost so spoštovali vladarji in državniki. Celo drugoverniki in neprijatelji so občudovali veličino njegovega duha in priznavajo, da Leonovo delovanje je bilo boj duhil z materijo, in da ta boj je zmagovito izbojeval. Papež Leon XIII. je umrl. A delo njegovo ostane nesmrtno, spomenik njegov pa so njegove okrožnice, veličastna zbirka verske in državne modrosti. Papež modrosti, papež sv. rožnega venca, papež delavcev živel bode v srcih vernih kristjanov. Vsemogočni pa podeli krono večnega plačila Njemu, ki seje dobro vojskoval za pravice sv. cerkve in izveličanje duš, sveti cerkvi pa kmalu vrednega naslednika. Molimo za blagopokojnega in uzornega sv. Očeta Leona XIII.! Rojaki! Ko se je ustanovila „Krojaška za-druga“ v Gorici, zahtevali so načelniki napredne stranke, naj se strokovnjaku poslovodji izroči vsa oblast in naj se mu popolnoma zaupa. Poslovodja je bil v resnici vse: tajnik, denarničar, knjigovodja, poslovodja, sploh vse, in pri tedanjem načelniku užival je tako neomejeno zaupanje, da so bili opomini k opreznosti, ki so prihajali od raznih stranij, le glas upi-jočega v puščavi. Poslovodja bil je naprednjak Avrelij Bisail, ki je znal naprednjaškega duha vcepiti več ali manj vsem zadružnim uslužbeiicem. Uspeh njegovega delovanja je bil ta, da »Krojaška zadruga" je imela lansko jesen preobilo blaga, nič dcnara, pa dolga 115.000 K. Kdor je poznal ta položaj, kakor n. pr. lastnik „Soče“, je bil prepričan, da polom v ..Krojaški zadrugi11 je neizogiben. Nekateri zadružni odborniki so nekoliko sanjali o težkem položaju svojega zavoda ter so govorili o likvidaciji. Drugi njih tovariši in nadzorniki, ki niso imeli jasnega pojma o Bisailovem gospodarjenju, so se do konec januarja zibali v sladki nadi, da zadrugi bo kmalu porna-gano. — Ko so naprednjaški kolovodje, katerim je bil položaj natančno znan, spoznali, da se bliža konec »Krojaški zadrugi", poklicali so iz Novega mesta g. Medveda, trgovca in izvedenca v kon-kurznih zadevah, da prevzame dedščino »Krojaške zadruge". G. Medved je pregledal knjige, fakture in blago, katero je cenil — meseca januarja t. 1. na 70.000 K. Buletin, katerega so izdali naprednjaški zdravniki o „Krojaški zadrugi", seje glasil: Zadruga je pasivna, dolgovi presegajo imetje; odbor ne sme ničesar več izplačati in koj napovedati konkurz, ker drugače zapade kazni. Odborniki in nadzorniki so zbegani kakor brez glave tekali okoli, ko so zaslišali to smrtno obsodbo. Prostori »Krojaške zadruge" so bili med tem že oddani g. Medvedu, ki jih je imel sprejeti koj, ko bi se umaknila iz njih »Kroj. z.“, najkasneje pa s 1. jan. 1902. V teh kritičnih časih je stavil g. Medved neki posredovalen predlog, po katerem naj bi »Kroj. z.“ likvidirala na miren način tako, da bi on prevzel blago za 70.000 K, a z upniki, ki so imeli tir-jati 75.000 K (brez »Centralne posojilnice"), bi se pogajal in dosegel izdatne popuste. Tu pa bi morala priskočiti »Cen-tr .a posojilnica" na pomoč, ker on je imel gotovine le 20.000 K. »Centralna posojilnica" si je mislila, daako ceni g. Medved, ki je kupec, blago na 70.000 K, je to gotovo več vredno in se zanj več dobi, ako se polagoma razprodaja. Ako se zna g. Medved s strankami pogajati, bomo to skušali tuiii mi. Ako LISTEK. Šene in obredi ti pip papeževem. Že stoletja ao šege in obredi, ki poveličujejo pokop sv. očeta v Rimu, a odloki riniBke cerkve in bulami (pismi) posameznih papežev postavno določene. Rimski obrednik vse natanjko določuje. Ne oziraje se na predpise, ki se tičejo verskega čina in duhovščine, hočemo v naslednjem opisati najvažnejše šege in slovesnosti. Mrtveca kličejo. Ko je sv. oče v Rimu umrl, obvestijo o njegovi smrti najpoprej kardinala-komornika. Ta pride takoj v vijolčasti obleki v palačo, v kateri se nahaja truplo papeževo. V njegovem spremstvu ao du-hovniki-komorniki, ki nosijo črno žalno obleko. Kardinal-komornik se nato približa postelji umrlega in ga t razumljivim glasom trikrat pokliče, imenujoč njegovo krstno in rodbinsko ime. Ko se je o smrti papeževi vsled neodzvanja njegovih klicev prepričal, zapove apostoljskemu hišnemu notarju sestaviti zapisnik o resnični smrti papeževi. Ribičev prslau zdrobijo. Ko so podpisali notarski akt o smrti papeževi, kardinal-komornik od najvišjega komornika sv. Ojčeta zahteva iz čistega zlata narejeni ribičev prstan0), kojega je ' ~~*f Na tem pečatiiam prstanu je vpodobljen ir. tpoitol P»ter x v vodo vi*«4o ritnico- imamo zaupati g. Med vedli poleg 40.000 K, katere že ima od nas »Kroj. zadr.", še drugih 50.000 K, obdržimo rajši sami vse v rokah. Gospodje okoli »Centralne posojilnice" so izdali o »Krojaški zadrugi" drug buletiij. Rekli so: zadruga ni pasivna, njeno imetje (blago in tirjatve) presega njene dolgove, le želodec si je pokvarila, preveč blaga ima, pa nič de-nara. Zato jej hočemo pomagati, odvrniti konkurz, in spraviti jo na noge. »Centralna posojilnica" je prevzela plačevanje zadružnih dolgov proti temu, da njej pripade blago in tirjatve do pokritja stroškov, ki se naberejo. Kar bo čez, ostane zadrugi, ki bo o tem sklepala, ali bo nadaljevala trgovino ali pa likvidirala. Ker je pa »Centralna posojilnica" vedela, s kom ima opraviti, kdo da namreč streže »Krojaški zadrugi" po življenju, je nastopila sodnijsko pot tožbe, rubeža in dražbe. Popolnoma napačno je, kar trdi neki tukajšnji list, da je bilo blago »Krojaške zadruge" uradno cenjeno na 88.060 K, ter da javna dražba ni bila razpisana. Uradna cenitev se je vršila v drugi polovici aprila in se je glasila na 4 4.030 K. Javna dražba je bila razpisana na dan 6. maja. V zmislu postavnih d ol o č h ponudila je »Centralna posojilnica pred dražbo 25% več nego je bilo blago uradno cenjeno, namreč 55.073 K. Pravico do enc^e ponudbe je imel tudi g. Medved. Ako ga ni nikdo na to opozoril, ni to naša krivda. Znesek, za kateri je »Centralna posojilnica" prevzela blago, je relativno večji od onega, katerega je meseca januvarja ponudil g. Medved, kajti v treh mesecih seje razprodalo nad 15.000 K blaga, kateri znesek prištet gorenji svoti d& nad 70.000 K. Čvekanje, da na javni dražbi bi dal kdo več za blago, je popolnoma prazno, in prav nasprotno je res. Sicer pa se prezira veliki razloček, ki je v tem ali pripade blago za isto ceno »Centralni posojilnici" ali komu drugemu. Kdor bi drugi blago kupil, bi poštel denar, ter odšel z blagom, da ga kolikor mogoče z dobičkom proda. »Centralni posojilnici" pa je znesek 55.037.K samo številka, s katero računi. V resnici je razprodaja tako vpeljana, da vse, kar prinese, se vpiše na korist »Krojaške zadruge". Ako je res, kar piše isti list, da je blago med brati vredno 100.000 K ali celo 120.000 K, naj bo vsakdo prepričan, da »Centralna posojilnica" si bo vestno prizadevala ta znesek z obrestmi vred iz blaga dobiti in da vse, kai skupi — po odbitih upravnih stroških — se vpiše v korist »Krojaški zadrugi". To se že dela in sicer s prav dobrim uspehom Ali bi mogel g. Medved tako postopati? Nikakor ne, ker on mora skrbeti za dobiček. Ako bi bilo prišlo po želji »Soče" do javiie dražbe in bi bil kdo prevzel blago tudi za 70.000 K, bi bila »Krojaška zadruga" in njeni člani na škodi, ranjki rabil kot pečat. Ta prstan potom v navzočnosti vseh kardinalov zdrobe in kosce izroče višjemu ceremonijariju, ker pripadajo njemu. Prodatarij in podkancler rimske cerkve nato kardinalu-komorniku izroči pečate, katere so pritiskali na papeževe bule in preglede. Na teh pečatih kardinal-komornik vniči na jedni strani ime papeževo, drugo Rtran pa zapečati z papeževim ročnim pečatom, da stran postane docela ne-porabna. Oba činaznačita, da se od sedaj naprej ne izdajajo ne bule, ne tudi papeževi breve. Začasna vlada. Med tem časom morajo papeževi sorodniki in kardinal-varuh palačo osta-viti in odstraniti ono, kar je njitnva lastnina. Kardinal-komornik pa vzame palačo sv. očeta v posest. V dokaz posesti zavkaže sestaviti zapisnik vsega v palači se nahajajočega pohištva. Papeževo truplo izroče spovednikom in kaplanom cerkve sv. Petra v varstvo. Ko so truplo balzamirali, odenejo pokojnika z papežkim ornatom, nadenejo mu infulo in dajo kelih v roke. Na mrtvaškem odru. Štirindvajset ur po smrti papeževi, v katerem času so truplo odprli in mazilili, oblečejo truplo v belo papoževo haljo in je polože v jedni predsobi papeževe palače na mrtvaški oder. Ob odru, kajti dobili bi samo borili 70.000 K, a 50.000 K (kolikor je namreč blago več vredno od tega zneska) bi kupec stavil v svoj žep, medtem ko zdaj pride v korist članom »Krojaške zadruge". Drugače kot »sramotna kupčija"! Postopanje »Centralne posojilnice" jc plemenito; na to obrnjeno, da obvaruje zadrugo konkurza ter da pridobi zadružnikom kolikor mogoče začasno zgubljenih ali počivajočih deležev. To se gotovo doseže, ako Slovenci spoznajo svojo dolžnost ter podpirajo zavod, ki ima zdravo podlago, katerega je le nevednost ali hudobnost spravila na rob pogina. Žal, da se med Slovenci nahajajo življi, katerim so osebni oziri višji od javne blaginje, kateri po vsi sili delajo na to, da bi zadrugi upihnili še tisto malo življenja, ki ga ima, namesto da bi jo skrbno negovali, da se okrepi in da po kratkem času zopet čvrsto diha. Odbor »Krojaške zadruge" ni mogel boljše varovati njenih koristij nego je storil. Za občni zbor ni bilo časa; odločitev je bila nujna; edini mogoči zastopnik je bil odbor. Ko pa je bila odločitev končana, ni bilo toliko na tem, ali naj se skliče občni zbor nekoliko prej ali nekoliko kasneje. Da bi bil odbor napovedal konkurz, ni bilo povoda; kajti zadruga ni bila niti za trenotek pasivna, ker je imela vrednost v blagu in v tir-jatvah. S plačevanjem jej je šlo težko, ali kadar je bil resen slučaj, je vsakrat plačala. Odbor je baje že dovršil potrebne priprave, in v nedolgem času se skliče občni zbor, kateri bo odločeval o nadaljni usodi društva. Sovražnik je začel javen boj proti zadrugi z namenom, da jo osramoti in uniči. Rojak', katerim je kaj ležeče na časti slovenskega imena na Goriškem, združite se, ojačite se, branite sebe in poštena narodna podjetja. Kupujte v „Krojaški zadrugi!” Pripravite se do zadnjega moža na njen prihodnji občni zbor! ih Ida nad rse! »II: Vrhunec „naprednjaškega“ poštenja. Čakali smo dolgo — namreč, da bi jih enkrat rdečica sramu oblila, ko izgo-vorč besedo „Krojaška zadruga1*. Dočh-kuli smo namesto tega članek v „Sočr‘ z naslovom: „ Krojaška zadruga* — propadla. Vrhunec klerikalnega S v i n d 1 a!“ — nestvor, v katerem se brez sramu družita onemogli srd, hinavščina in perfidnost! Pred vsem srd I — Znano je, da je „Krojaška zadruga11 skupno z „Goriško ljudsko posojilnico" leta 1899. vkupila Baumannovo hišo v Gosposki ulici in da jo potem svoje pravice do hiše odstopil i „Goriški ljudski posojilniciu proti temu, da jej zagotovi v hiši potrebne prostore za prodajalnico za dobo 10 let. Na podlagi tega dogovora je „Krojaška za- na katerem gore štiri sveče, stražita dva gardisla-plemenitaža in redovniki kleče molijo za dušo pokojnikovo. Predno pa truplo polože na oder, prepeljejo v spremstvu tajnega papeževega kaplana v zaprtem vozu drob pokojnikov v cerkev sv. Vincenca in Anastazija, kjer ga pokopljejo v od Benedikta XIV. za-se in naslednike prirejenem grobu. V cerkvi sv. Petra. Cerkev sv. Petra je pravzaprav določena za zadnje počivališče poglavarja rimsko-katoliške cerkve. Predno truplo prenesejo v cerkev bv, Petra, zberejo se kardinali in duhovniki vatikanske cerkve v sikstinski kapeli; papeževi pevci zapijejo responsorij „subvenite sancti“, najstarejši kanonik moli oče naš, in na to truplo poškrope z blagoslovljeno vodo. Sprevod v cerkev spremlja vsa duhovščina cerkve sv. Petra z gorečimi svečami; osem kanonikov drži robove mrtvaškega prta. Nosila obdajajo plemeni-tažki in švičarski stražniki, katerim slede kardinali. Ti se odstranijo po opravljenih mrtvaških molitvah v ladiji cerkve. Krsto prenesejo v kapelo Najsvetejšega in jo za ograjo postavijo tako, da noge sv. očeta mole izza ograje, da jih morejo verniki poljubovati. Švicarska in pleme-nitažka straža stražiti ob mrtvaškem odru. Na večer tretjega dae podajo se kardinali v kapelo Najsvetejšega. Truplo druga“ zasedla prostore, ki jih šo sedaj ima v najemu, jih priredila svojim potrebam primerno na svoje stroške in ločno plačevala določeno najemnino, v najivni veri, da moška beseda tudi pri „n a p re d n j a k i h“ še kaj velja. Res, najivna vera! „N a p redil jaki“ so dano besedo pozobali, kakor sladkosneden fantalin pozoblje zgodnjo črošnjo! Cim se jo namreč v njihovem krepostnem srcu porodil sklep uničiti „Krojaško z«idrugo“ za vsako ceno, so zagnali velik krik „za omiko, svobodo in napredek11, ter so v tem imenu hoteli vreči „Kro-jaško zadrugo" na cesto. Dali so jej sodno odpoved, češ: »Krojaška zadruga" nima pismene pogodbe, in ustmeni dogovor ni veljaven — torej marš von! Mi smo mi, „n a p r e d n j a k i“, poštenjaki. — Ker ni bilo formalne pismene pogodbe, so s pomočjo nekega vsekako izvirnega tolmačenja zakonitih določb v pravdi ludi zmagali pred prvim i sodnikom, in zaslava „naprednjaške“ možatosti jo mogočno zaplapolala v zraku ! Sicer so „naprednjakr‘ tudi v drugi stopinji dobili — a po grbi! Goriška okrožna sodnija je numroč dno 8 julija t. I. razsodila, da je najemna pogodba za deset let popolnoma veljavna, dasi ni sklenjena v pismeni obliki. Ta razsodba sicer šo ni pravokropna, toda „napred-njaki“ sami nimajo pravega upanja, da v tretji stopinji proderejo. Stvar ima še drugo pikantno stran! „N ap r e d nj ak i-1 so medvedovo kožo prodali, šo predno so medveda imeli, in sic^r — glejte nak'jučje! — Medvedu samemu! Privabili so namreč v Gorico nekega trgovca, gospoda Medved n, kateremu so pro-sloro ..Krojaške zadruge41 dali že naprej v najem. To so storili v ča>ui, ko so so za trdno nadejali, da so j m posreči „Kroj>iško zadrugo" v kratkem zadušiti ali jo vsaj na cesto vreči. Vsled zgoraj omenjeno razsodbe okrožno sodnijo se jim je pa to krepostno upanje izdatno zmanjšalo, in bati se je, da bo gospod Medved ostal na cesti. No, gospod Medved, kolikor nam znano, ni krvoločno nravi, toda ua suhem bi hotel biti. Zato paje pričakovati, da oue, ki so ga sčm privabili in mu tako lepe roči obljubovali, ob svojem času nekoliko za vrat strese: „Ali kožo, ali odškodnino! Pa t&ko, d» zaleže!'1 „Naprednjaška’‘ kunštnost je torej sodaj v škripcih, in če pomisli na lužne posledico, ki jih vse to utegno imeli za ljubi mošnjiček, ni čudo, ako nekoliko pobrca! Gibanje je zdravo; priporočati ga je zlasti proti boleznim, ki izvirajo iz preobilice žolča. In žolča ae je moralo nabrati na funte pri „naprednjakih‘‘, ki strežejo „Krojaški zadrugi*1 po življenju, po tolikih brezvspešnih naporih. Sedaj lažojo, da niso hoteli poloma zadruge, oni, ki so se — skrivaj seveda! — pehali za žive in mrtve, da bi jo čim sramotneje (Dalje v prilogi.) ___________________________________ prenesejo v slovesnem sprevodu v nasproti ležečo komo kapelo. Tukaj je .v navzočnosti celega zbora kardinalov blagoslovi nadškof ali škof, na kar je polože v prvo krsto iz cipresovega lesa. V to polože mošnjiček z toliko zlatimi, srebrnimi in bakrenimi medaljami, kolikor let je papež vladal. Obraz pokrijejo z belim pajčolanom, čez truplo pa razgrnejo rudečo hermelinovo pregrinjalo. Ko so krsto zaprli polože jo v drugo svinčeno krsto, ki nosi navadni napis in grb pokojnika. Krsto zapečati kardinal-komornik, in polože jo v tretjo leseno krsto. Trije sodniki papeževi pa sestavijo . uradni spis o zapečatenju krste. V trojno krsto zaprto truplo polože v votlino, ki se nahaja neposredno na desni od korne kapele, kjer ostane toliko časa, da so pokojniku napravili mrtvaško kapelico, ali pa je morajo radi smrti naslednika prenesti. Ako pa je umrli sv. oče v oporoki ali ustmeno pred smrtjo določil drugi kraj za grobišče, trupla pred jednim letom ne smejo prenesti. Tretji dan po smrti papeževi prično, devetdnevne zadušnice. Vsaki dan jeden kardinalov opravi zadušno sv. opravilo v navzočnosti ostalih. Prvi dan berejo v cerkvi sv. Petra 200 sv. maš, ostale dni pa po vseh rimskih farnih cerkvah po 100. Zadnji dan petero kardinalov opravi mrtvaške molitve ob mrtvaškem odru. S tem pa končajo tudi žalni obredi. Prilita ..Priiiiirsim Listi" št. 30. z npropnstili, oni, ki 30 naščuvali nanjo vso upnike, da so jo hkratu naskočili s svojimi ti rj at vami, oni, ki so z obrekovanjem, hujskanjem, p rotenjem skušali doseči vse, kar bi moglo zadrugi škodovati, in preprečiti vse, kar bi ji moglo koristiti, — oni niso hoteli poloma „Krojaške zadrug e“ 11 In kaj je zgoraj navedeni članek ,.Soče“ drugega, kol nov podel poskus izvesti vse le čedne naklepe post lestum in zahraniti saniranje „Krojaške za-druge“, ki ga v veliko jezo »naprednja-kov“ „Sočine“ baže 7, vidnim v s p e-bom nadaljuje »Centralna posojilnic a“. Kajti to ve „Soča-‘ prav dobro, da se saniranje da izvesti samo z radikalnimi sredstvi, in d a j e pričeta akcija zasnovana izključno v korist „ Krojaško zadrug e“ in njenih zadružnikov. Seveda '»^ga veselja „Soča“ ne bo doživela, da bi vsled to akcije začelo „pokuti" tudi v drugem „klerikalnem“ zavodu, namreč v »Centralni posojilnici”, česar si ljuba „Soča“ tako srčno želi. »Centralna posojilnica11 je bila tako »brezobzirna11 in bo tako »brezobzirna’1, da bo pred vsem skrbela za to, da bo za s v o j e tirjatve pokrila. To je seveda velika lumparija, ki se pri »naprednjakih11 ne dogaja. Pri »Goriški tiskarni11 gotovo ne! Vsaj mi smo izvedeli za slučaj, da je »Goriška tiskarna11 imela nekoč pri nekomu precej veliko terjatev, pa je zaznala, da možu preti konkurz. Brž so se jej smilili vsi drugi upniki, samo ona sebi no, in hitela je skrbeti za to, da so vsi drugi oili prej zavarovani in plačani. In ko ni ostalo za-njo nič, je hvalila z rosnimi očmi Boga, da jej je dal priliko pokazati, da biva še krepost na svetu 1 Tako »Goriška tiskarna111 Toda »Centralna posojilnica11 j9 denaren zavod in jej ostane taka popolnost na veke nedosežna. — Pričakovati je torej za trdno, da se po energični akciji »Centralne posojilnice14 doseže zaželjeni smoter. Ako bi se pa ne dosegel, naj se člani »Krojaške zadruge“ za to zahvalijo hujskanja in rovanju »naprednjakov1* „Sočineubaže. Poglavitni pogoj za vspeh akcije imamo že: nimamo več »naprednjaka11 Avrelija B 1 s a i 1 a, ki je bil v »prostih41 urah tndi poslovodja zadruge 1 Toda načelstvu »Krojaške zadruge11 bo huda predla! Ne zato, ker je preveč zaupalo »naprednjaka14 B i s a i 1 a, ampak zato, ker ni pomagalo in ne pomaga »Sočinemu44 rokovnjaštvu zadaviti zadrugo sedaj, ko jo hoče rešiti »Centralna posojilnica141 Saj je to jasno dokazano po mnogih krvavih paragrafih, ki jih »Soča14 navaja 1 Kosmata kapa! To ni kar tako. Gotovo ne mine teden, pa bodo odborniki »Krojaške zadruge11 ječali po temnicah. Mi nismo juristi, in državni pravd-nik je resen mož, toda preverjeni smo, da mu tisto jaridično klobuštranje vsaj za trenotek razjasni temni obraz. D&, dii! »So ’n bischen Latein ziert den ganzen Menschen !44 — smo slišali včasih. »Soča11 je v prejšnjih letih v veliko zabavo občinstva rada zahajala na polje klasične latinščine. Zdaj kultivira skoro izključno — lovsko latinščino, z veliko virtuoznostjo. A te lovorike jej ne zadoščajo. „So ’n bischen Jus ziert den ganzen Menschen l44 — si je mislila, pa je paragrafe navlekla, kakor sraka gnezdo — gotovo v veliko zabavo ljudi, ki take stvari le količkaj razumejo, in morda tudi ljudi, kj se s takimi stvarmi niso nikdar pečali. če ti delamo krivico, ljuba »Soča44, odpusti nam; saj vemo, da jo rada prenašaš in jo nikdar drugim ne delaš! — Težko nam je, ko se ločimo od tvojega članka! Toliko bi mu imeli še odgovoriti; kajti tudi mi hočemo prav kakor ti, o teh zanimivih stvareh „še več govoriti44. Toda za danes mora pač biti dovolj. Samo nekaj bi si h koncu še dovolili ponižno vprašati: V svoji srčkani ovadbici (oprosti, tako imenuješ sama svoj članek!) praviš, daje »dejstvo14, da pri »Krojaški zadrugi44 »ni imetja niti bora44; na drugi strani pa siliš 3 svojimi paragrafi načelstvo, da predlaga otvoritev konkurza o premoženju iste zadruge. dne 23. julija 1903 Ali bi nam do prihodnje številke ne hotela navesti (doslovno seveda!) paragraf, po katerem se taka stvar naredi, namreč konkurz o lakom premoženju, k j e r „ n i i m o t j a — niti bor a41?? 1 In potem zopet v razvedrilo kaj 1 Politični pregled. Notranji političen položaj. — Listi poročajo, da misli dr. Korber v drugi polovici avgusta zopet poskusiti s6 češko-nemško spravo. Čehi odgovarjajo, da se teh konferenc ne bodo udeležili, ker ni upanja, da bi prišlo na njih do kakega sporazumljenja. S praznimi obljubami se Čehi ne dajo več slepiti. Vendar se misli Korber na ta način rešiti, da preosnuje svoje ministerstvo, in sicer tako, da izroči pravosodno mini-sterslvo nekemu poljskemu uradniku, poljedeljsko ministerstvo pa nekomu češkemu uradniku. Katoliški Hiiod za Moravsko bode v Brnu dno 26. 27. in 28. julija. Na dnevnem rciu so zelo zanimivo in časom primerne razprave. Bog daj svoj blagoslov! Ogrski iiiiniHterHkl predsednik v škripcih. — Bivši ban hrvatski se je udal Košutu na celi črti in vond;.r ne more nikamor naprej. Vlada nima ne proračuna ne proračunskega provizorija in ne vojaških novincev. Davke plačujejo le oni, ki to store prostovoljno, vsa opozicije in njeni somišljeniki pa nočejo nič plačali, in šiloma izti rje vati jih ne smejo. Približuje se 1. oktober, a vojaških naborov še ni bilo. Ako pa na Ogrskem ne bodo pozvani v vojake letošnji novinci, jih ne smejo pozvati tndi ne v Avstriji. Grof Khuen je v silno veliki zadregi. Dogodki na Hrvaškem. — Novi ban je prišel v četrtek v Zagreb. Grof Pejačevič je obljubil, da bo čuv*l pravice Hrvatske, zabeležene v nagodbenih zakonih, a nič ga ni vznemirjalo in ni nič protestiral, ko je videl, kako na kolodvorih njemu na slavo vihrajo mažarske zastave in se s tem kršijo nagodbeni zakoni. Samo mažarski napis na prometni zgradbi v Zagreba so oastranili. Sedaj ni nobenega napisa. V Zagreba vlada veliko vznemirjenje vsled naznanil, ki prihajajo policiji o vedno novih poskusih dinamitnih atentatov. Minuli teden se je razletela na hiši vladnega poslanca kanonika Mantunči dinamitna patrona. Pok se je slišal po vsem Zagreba. V obližja se je zemlja stresla, kakor ob potresu. V obližju so bili ljudje vrženi iz postelj. Škoda na hiši je velika. Kanonik Mantanči je izstopil iz vladne stranke ter odložil mandat Na vseučiliškem trgu v bližini stanovanja znanega mažarona Kovačičeviča so našli 1 kg težko dinamituo bombo. Redarji stražijo noč in dan saborsko in banovo palačo in hiši, v katerih stanujejo voditelji stranke. V zlatarski okolici se še vedno ponavljajo nemiri. Ljudstvo se noče pomiriti, ker ne zaupa novemu banu. Dogodki v Srbiji. — V nekem srbskem obmejnem mestu je bil aretiran neki. častnik zaradi groženj proti zarotniku polkovniku Mašin. Ko se je vršila hišna preiskava, našli so pri dotičnemu častniku podatke, da si je 11 srbskih častnikov priseglo maščevati umor kralja Aleksandra. — V Nišu je pri občinskih volitvah prišlo do takih izgredov, da so morali volitev prekiniti. — V Belemgradu so razširjene vesti, da se namerava kralj Peter zopet poročiti, in sicer z neko rusko princezinjo. Gonja proti redovom se nadaljuje. — Francoski ministerski predsednik Combes se je sedaj spravil z vso srditostjo nad — samostanske kapele. Vse kapele, pripadajoče nepotrjenim kongregacijam, se morajo zapreti. V koliko so ta cerkvena poslopja državi nevarna, to ve le Combes sam. O vojski med Rusijo in Japonsko so listi mnogo pisali. Povod vojske bi bil, da je Rusija hotela prepovedati tujim državam vhod v mandžurske luke. Rusija pa se je japonskim zahtevam toliko udala, da dovoljuje tudi drugim državam, da smejo njih trgovske ladije pripluti v madžurske luke. Sicer se je pa pridržala Husija vso upravo v Mandžuriji. Dopisi. Iz Kozane, 29. junija 1903. (Izv. dop.) — (V peresnem boja občin- skia volitev v Kozani naša zadnja beseda). — (Dalje.) Imeniki so bili sestavljeni z vso skrbnostjo na podlagi davkarskegii izkaza — in ta je bil v občinskem uradu vsem na razpolago, kateri so v reklamacijski dobi pregledovali imenike. To lahko dokažemo s pričami. Za danes naj zadostuje to, da je prišel neki Marinič z Brestja, pristaš »napredne11 stranke, in je hotel reklamirati; a pokazal se mu je davkarski izkaz in zavrnilo se ga je, naj si priskrbi spričevalo davkarskega urada, da vpis v izkazu ne odgovarja resnici. In tako se je ravnalo šn z marsikaterim drugim. Pa tudi pri občinskih volitvah je imel župan vse dni ta izkaz v svojo obrambo, ter kazal onim zavrnjenim volilcem njih pogreške. Prazne obdolžitve se prav lahko izlivajo iz peres in z nesramnimi lažnji-vimi dopisi, tudi ni nobena umetnost okrog sebe metati — a dokaze, dokaze, gospoda, to jo teže doprinašati, in veljavnih dokazov v Vašem slučaju celo ni mogoče, ker jih ni. Vsi kolovodje »naprednjaške14 stranke so pregledovali imenike in kaj so našli? Napravili so reklamacije za celih 20 drugih volilcev in izmed teli je bilo 18 prav vpisanih v imenikih, in samo radi dveh bo se morale davkarske pomote popraviti. (Niti ene županove pomote ni bilo v imenikih.) Ali ni lo smešen rezultat, kateri dokazuje najočitnejše, da se je po mogočnosti zadostilo postavi. G. Anton Prinčič iz Kozane je vzel prepis imenikov I. in II. razreda, g. Školaris pa je zahteval onega III. skupščine, toda storil je to še le tedaj, ko je bil že potekel čas za reklamacij e, in ko je bilo županstvo odposlalo glavarstvu vse volilne spise, a pri vsem tem mu je takrat rekel župan, da je pripravljen dovoliti, da si vzame odpis imenika, kadar pride od glavarstva nazaj; — a pozneje se ni v ta namen niti g. Školaris, niti kdo drugi oglasil pri županstvu. Torej so prazna vsa dotična očitanja in sumničenja. Pri prejšnjih volitvah se je očitalo županstvu, da imeniki niso bili pravilno, t. j. nepretrgoma skozi štiri tedne razgrnjeni v obč. uradu. To je bila 'glavna in edino merodajna točka dotičnega utoka. Ponarejanja imenikov pa ni nikdo očital, in ni mogel nikdo po pravici očitati, kakor je zdaj očita po preteka 4 let »Sočin44 dopisnik, ker se ni naš župan nikdar tako daleč izpozabil, da bi ponarejal uradne Bpise. Za to nesramno obdolžitev nimamo drugega odgovora nego: Sram Vas bodi, obrekovalce, o katerih se ne ve, ali je v Vas večja lahko-mišljenost ali brezvestnost! Reklamecijska komisija je bila letos izvoljena v redni seji, h keteri so bili vabljeni vsi adje občinskega starašinstva in so se zbrali v zakonitem števila in sicer jih je bila večina nasprotne stranke. Rezultat volitve je bil soglasen in nihče ni ugovarjal in ni mogel ugovarjati proti sestavi komisije, v kateri je sedel tudi očiten pristaš nasprotne stranke, podžupan snežatski. Glede objavljenja volitve smo že v svojem zadnjem dopisu v »Gorici44 in v »Prim. Listu14 vse povedali in razjasnili, kar je bilo treba v opravičenje županovega postopanja. Župan je v tem oziru letos ravno' tako postopal, kakor seje postopalo vedno v tukajšnji županiji pri vseh volitvah. To velja tudi glede zamudnikov pri III. volilni skupščini. Da je župan zastopal stališče stare, neizpodbitne navade tudi nasproti g. vladnemu zastopniku, to dokazuje ravno, da je župan mož na svojem mestu, kateri je dobro vedel, kaj tiči za tistimi volilci, kateri so se oglasili tretji dan po končanem prečitanju volilnega imenika. To je bila volilna spletka propadajoče nasprotne stranke, le za napravo rekurza, katera je po svojih voditeljih in agitatorjih zbobnala nekoliko mož na volišče, da se oglasijo kot volilci, akopram bo nekateri izmed njih že poprej glasovali, drugi pa niso imel nobene pravice, ker niso bili vpisani v imeniku in zato tudi nepovabljeni k vo-litvi, in tudi nekateri, koji bo bili prejšnje dni odklonjeni. In vseh takih se jih je zabilježilo v zapisnik 17 pretvezno nepovabljenih in morda še 14 drugih ogla-šenih pod krivimi imeni. Zdaj pa upijejo, da več kakor 200 volilcem se je zabra-nila volilna pravica. Mi pa pravimo in smo svoje stvari gotovi, da vseh volilcev skupaj, naših in Vaših, kateri niso glasovali, bi jih ne mogli pritirati skupaj še 50, ker jih ni bilo več toliko, da bi bili mogli izkazati Bvojo vol. pravico, a še tih 50 volilcev je večinoma od doma, drugi pa bo taki, katerih ne prižene nobena sila na volišče, ker se sploh ne zmenijo za volitve. ReB je, da jih je še veliko število vpisanih v imeniku, pa med temi jih je nekoliko pomrlo, večinoma pa niso prepisani na davek. Udeležba pri volitvi je bila tolika, kolikoršna je lo mogla biti — in upitjo o dveh sto nedopuščenih volilci h, to je, vidite, kar Vi »naprednjaška44 gospoda tako radodarno predbacivate županu in njegovi stranki — gola sleparija No, še z velikim naporom, z hudo občutljivimi žrtvami so spravili »naprednjaki11 v vseh treh dneh vseh glasov skupaj samo 220, a zdaj pa kričavi dopisnik toži vesoljnemu svetu, da so jih imeli zadnji dan še nad 200 v reservi. No, lažnjivi kljukec, ta je pa predebela! Pojte rakom žvižgat, polžem poti, ne pa trosili tako smešne laži razsodnim Bricem 1 (Konec pride.) Novice. Knezonadškolijski ordinarijat je ob tužni priliki smrti av. Očeta izdal naslednje naredbe: Po av. Očetu Leonu XIII. opravijo naj se v vs^h farnih, vi-karijskih in samostanskih cerkvah slovesne zadušnice in sv. maša (v goriški stolnici skozi tri dni, 27., 28. in 29. julija) in sicer prej ko mogoče, ko se je poprej verno ljudstvo povabilo k zadušnemu opravilu. Po vseh cerkvah naj tudi tri dni zvoni z vsemi zvonovi po cele pol ure in sicer trikrat na dan. Zavkazaneso tudi javne molitve za izvolitev novega poglavarja sv. cerkve, in sicer kedar je izpostavljeno sv. Rešnje Telo trije Očenaši, Češčenama-rije in čast bodi Bogu z dotično molitvijo. Tudi morajo vsi duhovniki pri vsaki sv. maši privzeti molitev za izvolitev papeža, dokler niso uradno obveščeni o njega izvolitvi. Gočss odstopi? — Kakor javlja »Grazer Tagblatt44, je odstop ces. namestnika G o 6 s s a in policijskega ravnatelja v Trstu pred durmi. Oba se s svojega dopusta nič več ne povrneta na svoji mesti. , Imenovanja. — Avskaltantoma v okrožju iržaškega nadsodišča sta bila imenovana gg. dr. Peter Riosa in Karol Milič. Poljedelski minister imenoval je gozdnega oskrbnika, našega rojaka gosp. Josipa Rastja gozdnim upraviteljem (Forstmeister) v VIII. čin. redu. Povišanje. — Č. gosp. Frančišek Kastelic, profesor na c. kr. ženskem učiteljišča, je pomaknjen v osmi razred. Za slovensko sirotišče v Gorici oziroma za »kat. društvo detoljubov14 so darovali: P. n. gg. Miha Šinigoj, posestnik v Mirnu 2 K, A. Š. 1 K, Robarjev Janez 20 K, monsignor Abram 10 srečk loterije c. kr. državne zveze vojaških veteranov, Franc Baskar 40 v, Frančiška Zavadlav 1 K, Jožefa Mozetič 1 K. »Krojaška zadruga44. — »Naprednjaki44 si prizadevajo na vse načine, da bi »Krojaško zadrugo14 vničili. Odpovedali so jej celo prostore. Tej nameri izdajalskih »naprednjakov44 pa se je postavila po robu »Centralna posojilnica44, ki ne dovoli, da bi se vničil tak narodni zavod v veliko škodo zadružnikov in go-riških Slovencev. Pričakovati je prav za trdno, da se delo »Centralne posojilnice44 posreči. Da se pa to zgodi in da se ne vresničijo podle želje goriških »naprednjakov,44 treba je, da se slovensko občinstvo živo poprime »Krojaške zadruge44. Prosimo vse slovenske rojake in zlasti č. gg. duhovnike, naj v tem smislu ljudstvo podučijo. »Krojaška zadruga je zdaj vsa prenovljena. Na razpolago ima izvanredno množino raznega blaga za oboji spol in za vsaki letni čas, bogato izber vsakovrstnega blaga za neveste in jako veliko zalogo perila, vsakovrstno volneno blago, moško sakno po vsaki ceni in izberi. Cene so stalne in zelo nizke. Delajmo tedaj in agitujmo da se zavod, ki ga je z velikim trudom vstanovil pokojni dr. Josip Pavlica, ohrani. Podlo prizadevanje »Soče14 »Primorca4* in goriških »naprednjakov44 se ne sme vresničiti nikdar! Občinstvo naj se nikdar ne bega radi lažnjivih poročil v »Soči44 in »Primorcu44. — Osobje v »Krojaški zadrugi44. — Mnogi so se v prejšnjih časih pritoževali nad obnašanjem nekaterih uslužbencev v „Krojaški zadrugi11. Naznanjamo, da je zdaj osobje korenito premenjeno, zlasti ni več, »naprednjaka11 Avrela Bisail«, ki je žal predolgo bil nemaren poslovodja. Ker je zdaj poslovanje izvrstno, upamo, da ne bo občinstvo posluževalo „Krojaške zadruge" bolj nego do sedaj. »Krojaška zadruga'* — rešena. Iz zgodb sv. pisma je znano, da moabit-ski kralj Balak v Mezopotamiji je poklical preroka Bileama ali Balaam«, da bi preklel izraelsko ljudstvo, ki je bilo že premagalo Basan in deželo kralja Sihon ter se je pripravljalo, da si podvrže deželo moabitsko; ali beoede kletve, katere je Biieam izgovarjal, so se preobračale v njegovih ustih v besede blagoslova in izrekel je imenitno prerokbo o prihodu (zveličarja. Na to dogodbo smo se spomnili, ko,smo čitali ,.Sočin“ članok od pretekle srede, da je „Krojaška zadruga11 r -ala. Člankar, katerega nikdo ne pozn« od uobre strani, pripoveduje, da „Kro-jaška zadruga11 je imela za 120 000 K lepega blaga, katerega jo je oropala „Cen-tralna posojilnica11 za borih 56000 K, tako da prva je bila oškodovana ali osleparjena za celih 65.000 K Lasje so se nam ježili, ko smo čitali to „sramotno kupčijo4*, katere so zmožni le ti šmentani klerikalci. Oslepariti na en mah ubogo zadrugo in njene Se ubožnejše člane za svitlih 65.000 K! TV je grozen čin, katerega more po vednosti maščevati le junak iz Gosposke ulice, ki se bori neutrudno liki sv. Jurij s klerikalnim zmajem. Ali glej, v današnjem „Pr. L.“ čitamo, da znesek 55 000 K je le številka, s katero računa „ Centralna posojilnica11; a blago, vredno 120.000 K (po „Sočini“ trditvi), se prodaja do cela na račun ..Krojaške zadruge1*. Ako je g. Avrelij Bisail znal prodajati blago za 10% draže nego je njega stalo, bo znal g. Božidar Hribar, ki je starejši in razumnejši od njega, prodajati izročeno mu blago vsaj z dobičkom 15% ter pokrivati ž njim upravne stroške. „Krojaška zadruga14 dobi tedaj za svoje blago, če je res toliko vredno, kakor trdi ,,Soča“, čistih 120.000 K; 20.000 K ima dobiti od raznih dolžnikov, ki so v prejšnjih časih kupili blago, pa ne plačali; ima torej aktivov 140.000 K. Tem aktivom nasproti stojijo pasiva, namreč 115000 K dolga pri „Centralni posojilnici-1 in 30.000 K deležev, skupaj 145000 K (kakor pravi „Sočau). „Cen-tralna posojilnica1* je v prijetnem položaju, da od svojih tirjatev lahko popusti 10% ali 11.500 K; deleži bo ae v teku leta znižali za kakšnih 2 500 K. tako da konečni pasivum bi znašal 14.000 K manj, torej le 131.000 K, in da bi preostajalo po izplačanih deležih še 9.000 K gotovine, ki bi se poklonila kot nagrada bivšemu poslovodji Avreliju Bisailu za njegov trud, ali pa, kar bi bilo bolie, kot 30% dividenda na vse deleže. Hotel je dokazati, da „Krojaška zadruga11 je propadla; a dokazal je s svojimi številkami, da ,Krojaška zadruga11 lahko izplača, ko proda vse blago, vse deleže in še 30% dividende na vrh. Kaj hočete večl? Kje ho deleži, vplačani v »Krojaško zadrugo1*? — Kdor je čital pazljivo dosedanje račune in bilance „Kro-jaške zadruge1*, se je prepričal, da vplačani deleži, reservni zalog in drago njeno imetje so založeni v blagu, katerega je g. Avrelij Bisail nakopičil v veliki meri v ..Krojaški zadrugi1*. To blago poseduje sedaj ^Centralna posojilnica1* in je razprodaja brez vsakega rizika „Krojaške zadruge1* popolnoma le na račun njenega dolga, tako, da se skapilom se plačajo najprej dolgovi, katere je napravil njen bivši poslovodja, naprednjak g. Avrelij Bisail, potem pa deleži, katere so vplačali zadružniki, ako ne bodo hoteli trgovine dalje imeti. Komur je torej na tem, da pridejo zadružniki do svojih deležev, tako da se jjm lahko tudi v gotovini izplačajo, naj pridno kupuje v „Krojaški zadrugi1*. V njenem blaga so dolgovi Bi-sailovi in deleži društvenikov; najprej je treba dolgove plačati, a potem pridejo deleži na vrsto. Nevreden ilovenskega imena je vsakdo, ki odganja odjemalce od ..Krojaške zadruge1* I Dosledni pa smo! — Ko so hoteli, da naj bi g. Medved dobil v roke ^Krojaško zadrugo1*, so upili, da je pa-Bivna insolventna, da mora odpreti kon-kurz. — Opozorili so dunajski „Creditoren-Verein“, naj bo oprezen, ker njegovim članom preti nevarnost; nahujskal je nekdo Savorgnanija v Gorici, naj vloži tožbo proti „Krojaški zadrugi'*, da ne zarubi njenega blaga pred njim „Cen-tralna posojilnica1*; vložili io tožbo in prošnjo za rubež proti „Kroj. zadr.11 radi tirjatve, pri kateri je bila zadruga le po-rokinj«; a dolžnika niso nadlegovali z izvršitvijo, dasi jo znaio, da ni praznih rok. — ..Creditoren-Vereinu11 so slavili ugodno pogoje, da bi dobili moč do „Kroj«ške zadruge11; pisali so mu 8 februarja v nemškem jeziku „Vertrauliche Mittheilungen11 na papirju, ki nosi ime znane obrtne tvrdke v Gorici. — Ko je začela ^Centralna posojilnica11 pogajanja z upniki, pisali so jim, naj se trdno držijo, ker zadruga ni pasivna in ima trdno zaslombo. — Zdaj pa spet kličejo, da „Kroj. zadr.1* ni več, in tirjajo, naj so proglasi njena smrt. — Dosledni pa smo! Andreju Gabrščeku, znanemu ..prijatelju1* »Krojaške zadruge". — Vi pišete v zadnji ,.Soči“: Jaz sam pa som počel proti „K. z.11 tako „grozovito lumparijo11, da sem jej dal na razpolago jednn sobo. v kateri so imeli par moso-cev blago, ondi merili, cenili, delali inventuro, — a ta slavna zadruga s „Cen-trifugo11 vred ni niti poprašala, ali zahtevam za .to ljubav kako odškodnino, ali da bi vsaj rekli: „h,Ja!“ — ne, napadajo me osebno po svojih velekatoliških listih!“ Na to Vam odgovarjamo: Soba, v kateri je bilo blago „Kr. z.u, je pripadala pisarni dr. Tume in je poprej v njej uradovalo „Trgovsko obrtno društvo'1. ..Predsednik „Krojašfce zadruge*1 je tudi dr. Tumo vprašal za najemnino, a isti jo je odklonil, češ, da tudi „Trg. obrtno društvo1* ni plačevalo najemščine. Pač pa se je odbor „Kroj. zadruge-1 dr. Tumu osebno zahvalil po svojem predsedniku ter mu poslal tudi pismeno zahvalo! — D&, d&, g. Drejc, spomnile se na basen 0 sraki s pavovim perjem. Mesto notarja v Gorici je razpisano vsled smrti notarja gospoda Josipa Kavčiča. Ob enem je razpisano še drugo mesto notarja, ki bo eventuvalno izpraž-njeno vsled preselitve dotičnega notarja v Gorico. Prošnje je predložiti notarski zbornici v Trstu najdalje v 15 dneh po tretjem ohjavljenju razpisa v uradnem listu MOsservatore Triestino1*. Kmečki shod v Gorici. — Kakor smo že zadnjič omenili, bo prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. ob priliki občnega zbora „slov. vzajemnega podpornega društva za zav. gove e živine v Gorici11 na slovenski kmetijski šoli ob 10. uri predp. kmečki shod, na kateram bo govoril g Anton Št rekel j. Na shod pride tadi g. F e r d. Makuc, da razkaže svoj na novo izumljeni top za streljanje proti toči. S tem topom bode za poskus tudi streljal. Vabljeni so toraj vsi kmetovalci iz Gorice, pa tadi iz g o-riške okolice, da se v obilnem številu udeleže. Enajststolctnico sv. Pavlinu v Ogleju so v nedeljo obhajali posebno slovesno. Prevzvišeni knezo-nadškof je peval pontifikalno sv. mašo v do zadnjega kotička napolnjeni, obširni baziliki. Po-poludne je bila slovesna in veličastna procesija z relikvijami sv. Pavlina, katere so prinesli iz Čedada. Mestni svet goriški. — V zadnji seji goriškega mestnega sveta je prijavil predsednik, da se je ponudila neka dunajska tvrdka, da hoče mestu priskrbeti zadostno množino vode iz Mrzleka, ako ji mesto jedenkrat za vselej izplača 1,426.000 K. Ta ponudba se je izročila v proučavanje tehniškemu odseku, ki naj izgotovi svoje poročilo do 24. t. m. — V isti seji je predlagal starešina Mar-zini, naj bi mestna uprava poskusila ob-tlačiti ulico s kamenjem iz Valona, da bi se konečno vendar jedenkrat prišlo v okom strašnemu prahu. Tretji vlak na vipavski železnici. — V pondeljek je začel voziti tretji vlak pa ne vsakdanji, marveč le dvakrat na teden in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Ta dva dni odhajal bode novi mešani vlak iz Ajdovščine v Gorico o poludne in bode prihajal v Gorico ob 1 ari in pol. Iz Gorice v Ajdovščino pa bode odhajal ob 2 uri in 10 minut in bode dospeval v Ajdovščino ob 3 uri in 45 minut. Nekaj je, a smešno malo. 1 no, pa za Slovence je vse dobro!? LahkomiŠJjenost ali zloba? — V nedeljo so naznanjali lepaki po Gorici, da bode isti in drugi dan v Kenčah ples sv. M oh or a. Tiskani so bili v Gabr-ščekovi tiskarni. — Sramujte se prismode brezbožne, še svetnikov ne morete pri miru pustiti. Kaj so vam tudi svetniki ^klerikalci1*, da se iz njih norčujete? 0 vi ubogi svetniki! »Naprednjaki11 hočejo že, da jim bodete plese prirejali! To ni več lahkomišljenost, marveč zloba. Zadruga izvoščekov v Gorici se je konstituirala dno 10 t. m. Predsednikom zadruge je bil izvoljen g Ferdinand Pellizzon, prvim popredsednikom g. Ant. Grusovin, u drugim podpredsednikom g. Jožef Paulin Denarničarjem je bil izvoljen g. Jožef Štrukelj. Pristopnina znaša G kron, letni prispevek pa 12 kron. Ni bil učenec Hercu. — ŽhI, da smo se v svoji nadi varali. Oni deček, katerega so v neki vasi blizu Verone, kakor smo omenili v zadnji štev. svojega lista, našli, žal, ni bil učenec Heren, pač pa neki deček F. Zato pa priporočamo še jedenkrat vsem, ki bi kaj izvedeli o učencu Heren-u, da nemudoma obveslč, o tem njegovo stariše, prebivajoče v Gorici, v ulici Morelli štev. 36. V soboto pretekli so že trije tedni, odkar se deček pogreša. Obvestilo se je o tem potom listov in tudi uradnim potom razne urade, orožniške postaje in redarstvene oblasti, a pri vsem tem nima se toraj o dečku niti najmanjega sledu. Ali ni to čudno? Samo ob sebi se razume, da so dečkovi stariši v strašnih skrbeh, ker ni izključeno, da se mu jo tudi kaka nezgoda pripetila. O dečku pravijo. 1 260 — )) 280' „ Ceylon . . . M 270 — » 280- Slakdor 88 — )) 89- Špeh 176-- >> 180 Petrolij v sodu . . n 33 — )) 34 „ „ zaboju . » 1075 n 11- Maslo surovo . . . j? 168 — )) 172 ,. kuhano . . 200 — n 210 Otrobi debolo . . 10 40 5) 12 „ drobne . . >> 10- )) 11- Turšiča stara . . . 15 50 18- Oves » 1460 V 17- Moka ogerska: št. 0 K 2740 št. 1 K 27-— št. 2 K 26 20 „ 3 „ 25 40, „ 4 „ 24 60, „ 6 „ 23 80 št. 6 K 23—. Jfi Pozor! Pozor! hi Na prodaj je Mo in črno briško, vipavsko, fiirlatisko in istrijansko vino. Odpošilja st! na vse kraj« v sodčkih od 5(i litrov naprej. Postrežba je točna. Se priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponte Jsonzo lišt. 6. Gorica. Viktor Toffoli v Gorici, vin Teatro št. 80 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko istrijansko „ 48 66 CorfCi Bari Lucca Nizzn kr. 56 ,, 60 „ 70 80 Priporoča se preč. duhovščini za narofibo olja za cerkv. svetilke. 90000000009 Krojaška mojstra Oufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za mo4ke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. 6ooooooooo5 Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo I sveže pon.iadansko blago, lasi ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene | prav solidne! ^oiton J^on, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina tor postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cone jako solidne. jj Teodor Slabanjajj srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se Se posebej opozarja p. n. občinstvo! Sadjarsko in raarsto društvo za J3rda v gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. lv Gorica’ Gosposka ulicaš.7, 'm&SV ®.r priporoča m* §r mm I svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadi\)e novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, sol6nlke, dež- 'MM ntke, trakove, pasove, j predpasnike, vse potreb- jSvp * šfilne za šivilje. Zaloga najboljšega perila ib. gospodeln gospe. Zaloga raznovrstnih trakov Itd. ca ****** mm som jako od lepote in dobrote Tvoje obleko. Kje vendar Ti kupuješ tako krasno blago? Povej mi vendar! Očarana Gosposka ulica štev. 7. katera tvrdka ima naj večjo zalogo te vrste v Gorici. Kako je li to mogoče, saj sem vendar čitala v nekem listu, da nima »Krojaška zadliu‘ žel kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna m o u teh kapljic je ne-prekoHljiva.—T< kapljice uredijo redno prebav Ijanje, ec se jih dvakrat na ilan po jedno žličico (V«rsiv.‘"..4ii:..nk!.)popij(l _ Okrepi' helodec, stnr6, da bi* in c v kratkem času Omotica in Hi-vatna Idnost (mrtvnat). Te kapljice tudi sloni, da človek raje ji1. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iu pošiljatve pa jedino le v lekarni CR18TOFOIJKTTI v Gorici. V c: n: .t ->t v 'Iv r Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Aj-' ščini. Vse blago prve vrste. Po pošli se razpošilja v zabojčkih unjmanje po 6 Kg. na vse kraje. Podp1 .ni priporoča »lavnemu ob čiiiHtvii v iJorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi iin.-i kave vseh vrsi, r.iz-lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstno pijače na primer: francoski Cognac, prisl ni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Melodovo kavo in Ciril-Melodove užigalic<>. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ler drugo v to široko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. /. odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovce v Semeiiiški ulici li. šiv. l (v lnuini lii^i) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ a«*«***«*?« V-' jj £ £ Odlikovana mizarska in straj Marata. A. Černigoj (društvenlk . Miz. /.adrupe") v Gorici, Tr/uška ulico h. štev. IH. Priporoča svoje mizarske izdelke * 1 vseli slogov in za vsaki stan. Izdeluje tudi vse strugarske izdelke točno po naročilu. Vsa naročila se preskrbi v najkrajšem času po smernih cenah. Delo lično in trdno. © i Velika zftloga Aivalnih strojen vsake vrste za šivilje, krojače ia čevljarje. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani natrpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki so jamčijo za 10 lot. Mareaca ji pri nas iztlirain aempča!! V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA ter angležke „Helikal Premier*4, in „Regent“. Cena je otl 180 K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokole Za obilno naročbo sc priporočata sl. občinstvu udarni Saunig* & Dekleva, ulica Municiplo št. 1. —iser9 wi\ ti *1 Pasli, makaronom itd. pravi se po slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine Gospodinje! Ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah paste, ampak „11 irski h testenin", katere se vdobe v škatlah no '|2 in po '|4 kg. 300CXXXXXXXXXXXX I ® j Podpisani se priporočam slav. občinstvu ! in svojim rojakom za obilna naročila svoje j nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri i Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter i imam v zalogi raznega sukna, hlarovine ! in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah j A. Mavrič, kroj. mojster, j xxxxxxxxxxxxxxx Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v (lorici odlikovan i častno diplomo najvišjega priznanj,i jubilejne razstave na Dunaju I. 1808. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. !!PO ZOR!! Vsem, kalen liliao na želodcu in Mi preb ij dajo gotovo pomui. in povrača izgubljeno zdzavje l&r edino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodi ih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna ote’< lina, napihovanje, p drigovanjo, gaga. zlatenica, omotica, glavobol. krč ilil. (Jermanova življcii>ka esenca pomaga proti jetrnim iu sle/.nim boleznim, proti hemoroidom, Čisli pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove i/. krvi Germanova življenska esc ca odganja zaostale vetrove m neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni lek in voljo do jedi, donaša i.go k okrepljenju telesa Germanova življenska ese.ica je pomagala že več ljudem, kalen so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pnmoči več nadejali niso. Germanova živ jenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, pov- ....11' š k o 111 j i v i 11 rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in olroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici I K 40 v. s pošlo se ne pošilja manj nego 2 steklenici. za spremnico in odpravo M) v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. . . Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbo naslavljajo K. Germana lekarna „pri črnem orlu v Belovaru, Hrvatsko. V znak prisl li inn vsak /avilek tiskano ime tvrdke: Lje- karna k ,,crnom orlu" K. Germana u Belovaru. Zalo zahtevaj izrecno pristno Germanovo življons o esenco; ako pa li se ponudi druga, za katero bi se trdilo, daje boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. U ■ S Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4' VVo polumesečDo; ne-vadign6ne obrestipripi suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilu udom na kredit po 6“/, iu na vkujižb.i po 5V,“/, »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradno uit Vsak dan ed H. do 12. ilnp. iu pni.d. in četi tek od 2. do4. pop.