Ljubljana, Knaflova ulica šter. 5/L _	„_	,	,	.	...	Račun pri postnem Cek. zavoda i L)ub*
Teiefon itev^pono« ^ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
s lahaja ob 4. xjwip»J. t=a
Stane mesečno Din 15'—j aa inozemstvo Din 40*— aeobv
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
inseratnt oddelek • Ljubljana, Prešernova ulica fit «, — Telefon 4t «q«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. I. — Celje. Aleksandrova cesta.
UpramtShro: Ljubljana, Pretentava ulica St s*. — Telefon »t.
Ljubljana 28. maja.
Beograjski listi so ob priliki korupcijske debate v Narodni skupščini zagovarjali beograjsko korupcijo tudi s tem, da se je ona naselila v Beogradu iz Zagreba in Ljubljane. Povdarjali so, da se je v prečanskih krajih po prevratu na debelo kradlo demobilizacijsko blago neštetih milijonskih vrednosti Tudi so opravičevali beograjsko korupcijo s pojavom korupcije, ki se je razpasla kot opasna kužna bolezen zlasti po vojni malone po vseh evropskih državah.
S takimi argumenti in naj bi bili še tako tehtni in resnični, ni mogoče ozdra viti in izboljšati bolnega stanja. Oni so kvečjem olajševalne okolščine pri presoji odmere kazni in krivde. Glede korupcije menda ni dvoma, da se da ista dokazati povsod, • ponekod manj, drugod več. Tako je bila korupcija skozi stoletja pridno negovana cvetka med klerikalci vsega sveta. Uganjala je svoje orgije v Vatikanu prav tako. kakor v posvetnih uradih. Pred kratkim smo objavili dokument iz vatikanskega arhiva, ki priča o nečuveni korupciji med duhovščino ljubljanske škofije v dobi, ko jo je vodil kot kolodvodja ko-rupcijonistov škof Tomaž Hren, ki je kupčeval z zakramenti, prodajal cerkveno premoženje sorodnikom, ščitil kri-voverce, za denar, a se je izdajal ljudstvu kot vzor Kristusovega namestnika na zemlji in je bil od klerikalcev proglašen za prave vojščaka svete vere. Korupcijo škofa Hrena še prekrivajo z goljufivim plaščem in v ljubljanski stolnici in v ljubljanski škofiji čuvajo njegov spomenik, kakor spomenik svetnikov in blaženih.
V očigled jutrišnjemu klerikalnemu shodu v »Unionu« so klerikalni listi te dni razglabljali vzroke korupcije. »Domo ljub« vali krivdo za korupcijo na »centralizem«, češ, da je centralizem gojil korupcijo, korupcija pa je rodila bedo. Po svoji stari navadi dela škofov tednik odgovorne za centralizem io torej za korupcijo »liberalce« in vse one. ki so glasovali za Vidovdansko ustavo. V svoji nepoštenosti kaže seveda !e na slovenske liberalce in samostojneže, ne pa na g. Davidoviča in njegove tovariše in tudi ne na g. Spaha in njegove tovariše, ki so tudi glasovali za Vidovdansko ustavo. Baš radi te neiskrenosti ni čudno, če škofove novine psujejo slovenske naprednjake, da so kot pristaši narodnega jedinstva korupcijonisti. do čim beograjske in bosanske liberalce in. framazone, ki prihajajo v Ljubljano kot štafaža za dr. Korošcevo zavoženo politiko, dasi so glasovali za Vidovdansko ustavo, slavijo kot junake poštenosti.
Nedvomno je centralizem, ki se je razvil v naši državi, mnogo kriv korupcije. Zato je demokratska stranka, ko je bila še jedinstvena - kakor tudi še danes zastopa to stališče SDS — stalno zahtevala provedbo Vidovdanske ustave zavedajoč se, da se samo na ta način doseže nujno potrebna decentralizacija in dekoncentracija uprave. Baš radičevci in klerikalci pa so bili oni. ki so vsa leta po ustavi uganjali politične alotrije z republikanstvom. federalizmom, separatizmom in avtonomizmom ter s svojo sovražnostjo, abstinenco in pasivnostjo napram državi povzročili, da je rastla moč beograjskega centralizma in da so ostale najvažnejše pridobitve Vidovdan ske ustave le na papirju.
Ne država, ne ustava, ljudje so krivi gorja, v največji meri pa oni destruktivni radičevski in klerikalni elementi, ki malone 8 let obstoja naše države samo rušijo in uničujejo vse dobrine ter s plemenskim in separatističnim hujskanjem omogočajo, da se na odgovornih mestih, mesto smotrenega dela, uganja v velikem slogu politika kravjih kupčij, ki je prava mati korupcijske kuge.
Klerikalci in radičevci so sokrivi ako že ne glavni krivci dezolatnih razmer v državi in tudi sokrivi korupcije, proti kateri sedaj tako vehementno protestirajo. Ali se zavedajo, da velja njihov protest v prvem redu njihovi lastni politiki ter njihovi politični nemorali in nesposobnosti? S partizanskimi shodi ne bo nihče v državi ozdravil korupcije. Proti temu zlu je treba mobilizacije mo-raličnih sil, ne pa partizanskih strasti. Kdor porablja korupcijo kot agitacijsko sredstvo za svojo stranko, kakotio delajo sedaj klerikalci, ta je sam brezvesten korupcijonist, kateremu ni za odpravo korupcije. Mi čisto pozitivno vemo. da prirejajo klerikalci nedeljski zbor proti korupciji samo radi tega, ker dr. Korošec nima poguma, da priredi v Ljub liani javen shod sam. Gg. Davidovič. Spaho in Joca Jovanovič ne bodo jutri borci proti korupciji, marveč le reklamna iirma za separatistično in ultramon-tansko poiitiko v Sloveniji.
Kakor hočejo radikali s svojimi pro-tikorupcijskimi interpelacijami proti Ku-rranudju, dr. Korošcu in drugim opozi-ciionalcem spraviti korupcijsko vprašanje v državi do absurda, prav tako do absurda morajo pripeljati protikorupcijski boj taki shodi, kakoršne je izumil g. Korošec, ki se prav nič ne sme pritoževati. če mu sedaj radikali včarajo milo za drago, saj se poslužujejo v bistvu le klerikalne metode. Ljudje, ki bodo prišli
Nov preokret pri radičevcih?
Konferenca Pavla Radiča z min. zahteve. — Popolna delavna
Beograd, 28. maja p. V politični situaciji je bilo danes več značilnih momentov. Narodna skupščina je izvolila anketni odbor predvsem za preiskavo afere Rade Pašiča. Razen tega bo ta odbor preiskal tudi še druge slučaje, ki mu bodo predloženi v času njegovega poslovanja, ter bo o njih slavil Narodni skupščini konkretne predloge. Kot prvi tak slučaj bo interpelacija proti dr. Korošcu. Najvažnejši dogodek je bil danes boj, ki se je vršil v radikalnem po-slaniškem klubu glede volitve članov tega anketnega odbora. Mnogi radikalni poslanci vidijo v predloženi listi predsedništva radikalnega kluba tendenco, da v anketni odbor vstopijo ljudje, ki so odfcčnii paši-čevci. V radikaiskem klubu se je o tem vršila dolga mestoma zelo burna debata in seja je morala biti večkrat: prekinjena. Tik pred koncem skupščine je prodrla lista, katere večina radikalnih poslancev ne odobrava .... Radičevci trdijo, da imena radikalnih članov anketnega odbora niti najmanje ne dajejo upanja, da se bo preiskava vršila vestno in neoporečno.
Odnošaji med člani cbeh vladnih strank so vedno težji tako, da je situacija v vladi izredno mučna. To najbolje pokazuje tudi današnja seja Narodne skupščine, ki je večinoma potekla v najnujnejših formalnostih in so tudi za jutrišnjo sejo stavljena na dnevni red samo tri poročila odbora za prošnje in pritožbe. Nenrožnost resnega d?" la v današnji vladni koaliciji kaže tudi incident, ki je bil izzvan na seji finrnčnega
predsednikom. — Radičevske nesposobnost vladne koalicije.
odbora.
Radičevci so imeli v zadnjih dneh celo vrsto konferenc, na katerih so formulirali svoje zahteve. Nocoj je v imenu radičevcev posetil min. predsednika Uzunoviča Pavle Radič in mu ponovno sporočil zahteve HSS. Kakor doznava vaš dopisnik iz dobro obveščenih radikalnih krogov, je Pavle Radič zopet sprožil vprašanje memoranduma, ki ga ie njegova stranka predložila ministru prosvete Miši Trifunoviču ter je pri tej priliki izjavi! v imenu St Radiča, sedaj formalno, da od sprejema tega memoranduma napravlja vprašanje obstanka korli" cije. Navedel je tudi zahtevo glede odstopa dr. Nikiča in osta'e oostulate. Spor med ministrom Krajačem radikalnimi člani vlade radi nettunskih konvencij je še vedno otvorjen.
Jutri ob 10. bo imel sejo radikalni posla-niški klub.
Svetozar Pribičevič ima v nedeljo dopoldne zborovanje v Veliki Kikrndi, popoldne pa v Mokrinju. 6. junija začne Svetozar Pribičevič svojo minejo po Srbiji. Za ta dan ima napovedano veliko zborovanje v Šabcu.
Radičevci so za nedeljo napovedali zborovanje v Žednku pri Suhotici, in sicer zborovanje Madžarov in Nemcev. V nedeljo 6. junija je n?povedana v Zagrebu smotra vseh radičevskih seljaških društev, kateri bodo prisostvovali vsi poslanci HSS in pa tudi St. Radič,
Kako hi bil g. Puceli skorai vlado podrl
Tragikomičen intermezzo v Narodni skupščini. — Interpelacija proti drju Korošcu orečitana, — Izvolitev anketnega odbora za preiskavo korupcijskih afer.
Beograd, 28. maja r. Današnja seja Na_ | klici opozicije se je vrši'« ponovno glaso-.Hnp ctimč»Mn» io nrifVla r /vn.rim Vnm_ vanje, pri katerem je prodrl predlog mčni-
rodne skupščine je pričela z os'.rim kon fliktom med davidovičevci in predsednikom Trlkovičem. Posl. Pera Markovič je ostro protestiral proti zapisniku včerajšnje seje, ker v njem niso zabeležene njegove pripombe o kršitvi poslovnika od strani predsednika Trifkoviča. Po daljšem prerekanju je vladna večina odklonila njegov popravek in je zapisnik odobrila.
Nato je minister dr. Krajač odgovarjal na razkritje dr. Zaniča na predvčerajšnji seji Narodne skupščine, toda ni hotel navesti, kdo so bili člani one komisije, ki je v Franciji prodajala kokone sviloprejke. Navaja, da se je dr. Žanič paič samo šalil, in hvali poslovanje te komisije kot korektno. Opozicija vpada: Povejte vendar, kdo je bil v tej komisiji? Koliko so znašale dnevnice? Kakšen je rezultat komisije? Dr. Krajač se izmika, da so člani komisije bili strokovnjaki, vseučiliški profesorji in celo narodni poslanci. Z medklici opozicije se do-zna, da je član bil tudi dr. Jovan Rado-njič, predsednik fin. odbora, ki pa je pozneje podal ostavko.
Nato pride na dnevni red predlog dr. Zaniča, da naj se v tednu določi za interpelacije še en dan. V odsotnosti predlagatelja oibrazložuje ta predlog dr. Polič kot nujen in navaja, da vlada ne odgovarja na interpelacije, ker ne mara, da bi parlament nad njo izvrševal korf:rolo. S tem izgubljajo mnoge interpelacije svoj pomeh, ker predmet postane neaktualen, ako sledi odgovor šele po 5 ali 6 mesecih. Omenja interpelacijo sam. demokratov proti dr. Pernarju radi zlorabljanja oblasti na zborovanjih v Stari Pa-zovi in Somboru.
Predsednik vlade Uzunovič odbija nujnost, češ da se opozicija hoče samo prepirati, a ne stavlja resnih vprašanj jn interpelacij. Ponavlja svojo včerajšnjo izjavo, da opozicija samo obstruira. Zaključuje, da en dan v tednu zadostuje za Interpelacije.
Sledi razprava o predlogu posl. Koste Aleksiča za nujno pomoč poplavi iencem v sremski in valjevskj cblasti. Pred/og podpirata davidovičevca Pera Markovič in zeanljoradnak Morkovljevič. Na veliko začudenje vseh, posebno pa tudi radikalov, odbija minister Pucelj nujnost, češ da bo sam dal podporo, kolikor je ima na razpolago. Splošno ogorčenje tudi v vrstah vladne večine, ki skoraj vsa glasuje za predlog in proti ministru Puclju. Izid glasovanja je izzval med ministri cboe zapropaščenje, ker se je naenkrat cela zbornica postavila proti v!adi. Sledila so živahna 'rbjašnjevania. De-likatno situacijo vlade je končno rešil predsednik skupščine Trifkovič s tolmačenjem, da poslanci niso razumeli Pucljevega dialekta in da so zato glasovali proti. Mnistri so pritisnili na svoje poslance in nb splošnem razburjenju ter med ironičnimi med-
stra Puclja.
Po prečitanem zapisniku o nekaterih proš-njnih in pritožbah ter po nekaterih odgovorih ministrov na interpelacije poslancev — med njimi tudi izjava prometnega in finančnega ministra i-v predsednika vlade, da bedo na interpelacijo proti nabavi luksuzne rebe od strani tedanjega prometnega ministra dr. Korošca odgovorili, čim bo stavljena na dnevni red — je predsednik prekinil sejo, ki se je ob pol 1. nadaljevala z volitvijo anketnega odbora za preiskavo korupcijskih zadev.
Po sporazumu načelnikov skupin tvorijo ta odbor: radikali Hija Mihaiiovič dr. .Mom. čilo Ivkovič. Jovan Orkovič, Para Jova_ novič Ranko Trifunovič, dr. Bogoljub Kh-fundžič Sretan Sošič, dr. Ljuba Pop"v'č in Dragiša Leovac: radičevcii Pavle Radič dr. Ivan Banekovič, Mišo R?.č?n in Avgust Mžik: samostojna demokrata dr. Svetislav Popovič in Gligorije Božovič; davidovičevca Kosta Timoti!evIč in Milan Grol; musliman dr. Mustafbeg Kapetanovič; klerikalec dr. Jakcb Hodžar; jovanovičevec Vlaj-ko Kocič in zemijoradnik Dimitrije Vujič.
Seja je bila zaključena nekoliko pred 1., prihodnja se vrši jutri z enakim dnevnim redom: Poročilo odbora za prošnje in pri-tožlbe.
na nedeljski shod. bodo odhaiaU razočarani. Spoznali bodo. da se na ta način korupciji ne škoduje, kaj šele, da bi se jo odpravilo. Da je korupcija tu. vemo vsi. ker jo čutimo na svoji koži. stvar narodnih zastopnikov je da io uničijo. Dokler pa se v Narodni skupščini mesto resnega dela vrši pravi cirkus v sramoto in škodo narodu in državi, ni pomoči. Treba obračunati s političnimi klovni in varalicami naroda, da bo bolje V Sloveniji mora zato nasti klerikalizem in radičevstvo, da bo konec nevzdržnim razmeram.
Voiaska revolia na
;kem
Lizbona, 23. maja. s. Na severu je izbruh« nilo vojaško gibanje, pri katerem sta ude. leženi dve diviziji. Vlada je prepričana, da bo gibanje v kratkem zatrla.
Sklepi londonske trgovinske konference
London, 28. maja. (Radio) Parlamentar. na mednarodna konferenca je danes zaklju« čila svoje delo. Sprejela je sledečo resolu« cijo: 1. Vsi naredi naj po možnosti skušajo ukiniti vse one zakone, ki ovirajo prosto cirkulacijo kapitala. 2. Vsi narodi naj raz« veljavi j o vse prepovedi, ki ovirajo prosti razvoj izvozne in uvozne trgovine. Sklenejo naj se medsebojne trgovinske pogodbe, ki naj dajo svetovni trgovini normalni potek.
Venizelos se zopet udejstvuje
London, 28. maja. (Radio) Pogajanja med vlado in grško delegacijo za ureditev grških vojnih dolgov potekajo povoljno GTŠkl vojni dolgovi znašajo 22 milijonov funtov. Grška vlada je sprejela ponudbo prejšnjega ministrskega predsednika Veni. zelosa za sodelovanje z grško delegacijo pri sedanjih pogajanjih.
Zaglul paša vznemirja Anglijo
London, 28. maja. (Radio) Vlada, vznemir jena vsled zmage Zaglula paše pri volitvah, se je odločila, rti prepusti vrhovnemu ko« misarju za Egipt, naj sam ukrene vse, kar zahteva sedanji politični položaj.
Razkol v angleški liberalni stranki
London, 28. maja. (Radio) Javnost se sedaj najbolj zanima za spor, ki je nastal med voditelji liberaine stranke. Nekateri liberalni časopisi skušajo ublažiti pomen konflikta, drugi pa smatrajo, da je razkol v liberalni stranki definiitšven. Lloyd Ge-orge in Asquith sta se vrnila v London. Z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljni razvoj spora.
Korupcijska interpelacija proti drju Korošcu
Včeraj je 32 radikalskih poslancev predložilo Narodni skupščini interpelacijo proti drju Korošcu. — Interpelacija bo izročena anketnemu odboru za preiskavo korupcijskih aier.
Beograd, 28. maja p. Danes je 32. radikalnih poslancev vložilo interpelacijo na ministra socijatae politike proti dr. Korošcu. Interpelacija je vzbudila veliko senzacijo ter bo oddana anketnemu odboru za preiskavo korupcijskih afer. Interpelacija proti dr. Korošcu se glasi:
»Vojna je prinesla mnogo zla in mnogo afer. Morala je padla nizko, želja po bogastvu je neutajliiva. Zahteve brezbrižnega življenja so zavzele velike mere, ljudje hočejo obogateti čimprej in za vsako ceno. Tako je v mnogih državah, mi samo kon-statiramo pojave, vendar pa so gotove razlike med nami in vsaj nekaterimi evropskimi državami. Tam se krivda energično zatira in neusmiljeno obsoja, pri nas pa ne.« S temi besedami je proti korupciji grmel s svojim podpisom šef demokratske stranke Ljuba Davidovič V številki 805. lista »Demokratka« od 15. marca 1922 v članku pod naslovom »Afere«. Davidovič v omenjenem članku zahteva, da je treba vse afere sodno likvidirati in kot primer navaja celo vrsto slučajev. Med ostalim Davidovič tu obtožuje dr. Korošca: JPo nabav-kah, katere is g. dr. Korošec vršil v Ameriki, mora preiskava izreči svojo besedo.' Ta sodna preiskava, ki jo je zahteval g. Davidovič, še ni izrekla svoje besede, vendar to g. Davidoviča ne moti. da z istim g. Korošcem gre te dni v Ljubljano, kjer bosta oba šefa skupno imela zborovanje proti korupciji. Da bi dali možnost otvoriti vestne in stroge ankete o delu g. dr. Korošca kot ministra za prehrano in obnovo zemlje v 1. 1919., vlagamo to našo interpelacijo. Stvar se tiče kupovan.a razne vrste blaga od Zavezniškega udruženja za inozemske nakupe v Newyorku glasom uradnega akta ministrstva za prehrano in obnovo I. br. 8729 od 26. maja 1919, kateri akt je v imenu ministra Korošca podpisal direktor prehrane Janko Jovan: 1.) Minister kupuje blago po cenah, katere ie določilo samo ameriško Udruženje. 2.) Blago se v naprej proglaša kot iast države, dasi ga niti državni organi še niso viueli, kam pa še prejeli. 3.) Udruženju se rJača naprej 3 milijone 600 tisoč francoskih frankov. Ta nakup je minister Korošec izvršil neugodno za drlžavne interese in je potem res novi minister za prehrano in obnovo zemlje Aleksa Stanišič s svojim rešenjem br. 7871 od 31. avgusta 1920 odredil komisio za prevzem došlega blaga. Komisija je pregledala 459S paketov blaga in konstatirala mnogo nepravilnosti in nerednosti. Mi citiramo samo dve mesti iz tega komisijskega poročila, od katerih se eno glasi: Po predlogu, ki ga ie komisija stavila, ie država oškodovana za 112.740 dolarjev in za
392.832 francoskih frankov, kar vse v današnji vrednosti znaša okoli 7 milijonov dinarjev. Na drugem mestu pravi to komisijsko poročilo: Po mnenju komisije more biti krivda pri onem, ki je kupil ncpregle-dano blago in obvezal državo, da vzame in plača toliko, kolikor bo v milosti prodajalcev, ako ni druge pogodbe. V nakup-ljer.em blagu so bili tudi predmeti, ki niso smeli biti v državni nabavi. Takrat, ko je naš narod propada! v vo:ni, je imel pravico pričakovati, da se mu da to, kar mu je za življenje najpotrebnejše. Med blagom pa se nahajajo igralne karte, puder, čevlji, svilene nogavice ženske bluze za bal in blago, ki je bilo zastarelo. Ta strahovita obtožba se nahaja v omenjenem komisijskem poročilu, ki je bilo izročeno pristojnemu ministru za prehrano in obnovo meseca aprila 1921. Kako nepravilno se je tukaj postopalo, se vidi po tem, da se je vodila o tej stvar; preiskava mesto v oddelku za obnovo, v oddelku za prehrano, dasi se to vprašanje ni tikalo nabav za prehrano prebivalstva ter je akte podpisal Slovenec Jovan, direktor prehrane, brez vednosti oddelka za obnovo. Ker blago ni bilo pravočasno plačano, se je ameriško udruženje ponovno obrnilo na ministrstvo iinanc, da se plačajo zaostale obresti. Vlagamo na temelju čl. 71. poslovnika interpelacijo na ministra socijalne politike in vprašamo: 1.) Aii so mu ti akti znani; 2.) kaj misli storiti, da se krivci izročijo zakoniti odgovornosti.
Podpisi.
Beograd, 28. maja p. Povodom interpelacije radikalnih poslancev je dr. Korošec dal v javnost nastopno izjavo: Z ozirom na to, da je bilo dognano, da je g. Rade Pašič zaslužil milijone kot posredovalec v državnih poslih, deiajo najožji krogi g. Nikole Pašiča vse, da na vse strani odkrije korupcijska dela in da se napravi čim večja po-vorka, v kateri bi se čim manj videlo mladega g. Pašiča. Dokler niso prišlo v javnost afere mladega g. Pašiči, gospoda ni smatrala, da vrši borbo proti korupciji. Proti meni je naperila interpelacijo kot proti bivšema ministru prehrane. Gospoda misli, da som deloval škodljivo za državo, ne usoja se pa niti iz daleka, da me obtoži radi kakega osebnega dobička, dočim jc za g. Rade Pašiča dognano, da je zaslužil osebno milijone. Zahteval sem priznanje nujnosti za uiterplacijo. Izjavljam, da se odrekam svo'emu pravu ugovora zastarelosti i n želim, da se stvar spravi pred pristojno sodišče ter dožene: Ali je, ali nI z moje strani kako umazano dejanje iz kori-stoljirbnosti. Gre samo za to, ali .majo gotovi radikali tudi toliko smelosti, da se podvržejo preiskavi.
Sporazum RR se ruši celo na državnih
avt mobilili
Značilna seja finančnega odbora. — Novi invalidski cenzus.
Beograd, 28. maja p. Nocoj je bila plenarna seja finančnega odbora. Tudi se je pokazalo, kako neznosni ednošaji vladajo med radikali in radičevci. Radi enega državnega avtomobila, ki ga je zahteval radičevski državni podtajnik, bi bilo skero prišlo do krize vlade.
Finančni odbor je najprej pretresal zakonski predlog o izpremembi čl. 289 fin.j zakona za leto 1926-27, ki se po novi s'.ili-zaciji glasi: Kot siromašne osebe v smislu invalidskega zakona se smatrajo ene, ki ,pa leto ne plačajo več kot 20 Din osnovnih neposrednih davkov na zemljišče brez de-setinskega pavšala na poslopja, obrte in poklice, kapital in osebno delo. Dohodarina se všteje v cenzus 20 Din samo tedaj, kadar dotični dohodek invalida ni podvržen niti enemu tu omenjenemu neposrednemu davku. Finančni minister dr. Perič je podal kratko utemeljitev nakar je bil v načelnem glasovanju predlog soglasno sprejet. V spe-cijalni debati je opozicija zastopala stališče, da naj cenzus znaša 30 Din. Ker fin. minister na to ni pristal, je opozicija gla-
sovala proti njegovemu predlogu, vladna večina Pa je glasovala za njegovo stilizaci-jo. Razprava o dokladah za reprezentacijo velikim županom je bila odložena, ker pristojni minister za notranje stvari ni bil prisoten. Nato se je vršila debata o specijal-nih pravilnikih o porabi državnih avtomobilov. Najprej je bil sprejet pravilnik za ivojno ministrstvo. Pri pravilniku prometnega ministrstva so radičevci predlagali, da se odreče avtomobil pomočniku ministra, a dovoli podtajniku prometnega ministrstva in zetu St. Radiča Avgustu Košutiču. O tem se je razvila velika debata med radikali in radičevci, ki je postala zelo ostra. Predsednik je končno sejo prekinil, da se člani vladne večine med seboj pogodijo. Radičevci so reuirali ter je ostalo pri tem, da pomočnik ministra dobi avtomobil, podtajnik pa ne. Na koncu seje je poslanec De_ metrovič (SDS) zahteval, da se sprejme pravilnik za porabo satanskih vagonov, glede katerih se je v zadnjem času vršila zloraba, posebno s rrani St Radiča. Prometni minister se je temu protivil.
Najboljše jamstvo za italijanske meje
Fašistovska bojazen pred nemško-rusko pogodbo. — Italijani ne raznarodujejo temveč le asimilirajo .
Rim, 28. maja. o. Senat je danes razprav« ljal o proračunu zunanjega ministrstva. Sp« nator Schanzer je izjavil, da so politični krogi prvotno pripisovali locarnskim pak« tom preveliko važnost in da se danes zelo boje posledic, ki jih utegne imeti nemško« ruska pogodba za ves sistem locarnskih do« govorov. Locarnski pakti garantirajo v pr. vi vrsti rensko mejo. Italija ni zahtevala v Locarnu garancij tudi za svoje meje, ker tega ne potrebuje. Najboljše Jamstvo za italijanske meje je italijanska oborožena su la in narodna zavest Italijanov ter mirovna pogodba, fci ne dovoljuje združitev Avstrije in Nemčije brez dovoljenja Italije.
Senator Tolomei je rekel, da je v znak protesta proti postopanju Italije v Poadižju skoraj tretjina nemških poslancev v zborni« ci glasovala proti locarnskim paktom. Te« ga dejstva ne sme italijanski senat prezreti. Z ozirom na Stresemannov februarski go« vor v nemški zbornici je izjavil govornik,
da temelje pravice Italije do Poadižja v zgodovini in v zemljepisni legi. Italija ni vršila v Poadižju nasilnega raznarodovanja, ampak le pravično asimilacijo... V Bolca« nu je treba odstraniti spomenik NValterju von der Vogehveide, ki je simbol germa« nizma. Na njegovo mesto se mora posta« viti spmenik Druz-, ki je odprl Poadižje latinski kulturi.
Senator Pais je v svojih izvajanjih pripo« ročal vladi čim irtenzivnejše širjenje itali« janske kulture .v inozemstvu. Pritoževal sc je nad francoskim vplivom v Rumuniji in nasvetoval, naj raznarodovalno društvo «Dante Alighieri» razvija svoje delovanje v prid Italiji tudi v Rumuniji.
Smrt vseučiliškega profesorja
Praga, 28. maja. k. Danes popoldne je umrl tukaj profesor politične ekonomije na nemškem vseučilišču dr. Robert Zuekcr« kandl. Dosegel je 69 let
Lj. Davidovih o klerikalcih — klerikalci o Lj. Davidoviču
Iz memoarov današnjega
Klerikalci razglašalo, da so si za svoj nedeljski shod pridobili kot svoja govornika m. dr. tudi gg. Ljubo Davidovima in K. Kumanudija. Verjetno je, da so to le reklamni triki, a izključeno m. da prideta oba gospoda res v Ljubljano na klerikalni shod. Kar se tiče g. Kumanudija. je to morda praktično. Razložil bo lahko zborovalcem še podrobnejše svojo obtožnico proti klerikalni korupciji in zlasti proti drju Korošcu, ki smo jo navedli včeraj v listu in predvsem, kaj je »protikorupcijonistični blok« storil, da se od tako odličnega njegovega člana iznešeni težki očitki proti drju Ko rošcu razčistijo in pred anketno komisijo doženejo. Klerikalci pa bodo mogli g Kumanudiju postreči z materijalom svojih težkih napadov na njegovo čast in poštenje — iz dobe, ko gospodje se niso bili »zavezniki««, napadov, ki so tudi do danes še ostali nerazčiščeni... Kot hladnokrvni opazovalci se smemo torej nadejati za nedeljo interesantnih medsebojnih razkritij.
Udeležba g Davidoviča na klerikalnem shodu pa zasluži še posebno pozornost. O. Davidovič je bil že enkrat v Ljubljani. Prišel je 23. aprila 1922. kot predsednik demokratske stranke bodrit prijatelje in somišljenike v boju proti separatističnemu, narodu in državi opas nemu klerikallzmu. Na seji izvrševal-nega odbora JDS je takrat g. Davidovič povzdignil svoj glas proti drju Korošcu in njegovi stranki: Mi smo en narod in hočemo eno državo, mi vemo, da je samo unitarlstična država jaka. Demokracija odbija napade na državno in narodno edinstvo. In na pozdravnem večeru v Kazini je g. Davidovič. aludira-joč na svoio mesec dni poprej v »De-mokratiji« s podpisom iznešeno izjavo, v kateri proglaša drja Korošca kot osumljenega korupcije in zahteva preiskavo proti njemu, svaril narodne Slovence pred metodami klerikalizma, ki je sam umazan, a hoče druge blatiti z lažjo in natolcevanjem. Ob ostentativnem pri trjevanju g. Davidoviča je na istem večeru njegov intimni prijatelj g. Kosta Timotijevič obširneje razpredel idejo predsednika stranke. Obrazložil je, kako so klerikalci sluge narodu in državi tuie politike in z najostrejšimi besedami je karakteriziral klerikalne demagogije, lažnjivosti in mržnje ter je zaključil svoja izvajanja z besedami: »Kle
Politične beležke
Shodi proti korupciji prepovedani?
Včerajšnji »Jutarnji list« poroča, da so se v notranjem ministrstvu vršila posvetovanja, kako bi se onemogočili shodi proti korupciji, ki jjh namerava pdreditifi ožja opozicija. »Jutarnji list« poroča, da sto se ministra Maiksimovič in dr. Srškič sporazumela v metsoda-h, ki jih je treba uporabiti za prepirečenje teh shodov in da jih bo notranji minister Maksimovič prepovedal, češ da škodujejo ugledu države. Nadalje poroča »Jutam j i list«, da je tudi minister Pu-oelj povzel za vsak slučaj poitrebne kora-Ae, da bi jutrišnji klerikalni shod v Unionu ne prinesel rezultatov, ki jih pričakuje opozicija. Z ozirom na te vesti zagrebškega vladnega glasila moramo izjaviti, da od" ločno protestiramo proti vsakemu omejevanju zborovalce svobode. Četudi smo na-sprotini načinu, kako nekatere stranke zlorabljajo boj proti korupciji za svoje specialno strankarske namene in špekulacije, vendar pa obsojamo namero, da bi se ta zborovanja zabranila, ker bi prepoved vsekakor bolj škodovala ugledu države kakor pa ti shodi, glede katerih si je iitak vsa treizna Javnost na Jasnem, da so zgolj partizanska špekulativna podjetja interesiranih političnih voditeljev.
O vladnih subvencijah «Siovenca»
Kadar se »Slovencu« pove resnica, ki Jo ne more ovreči, takrat jo proglasi za laž. Ugd.ovili smo, da je dobil »Slovenec« subvencijo od avstrijske vlade, da je Davido-vičeva vlada nakazala šestim vladnim listom in med njimi tudi »Slovencu« subvencijo in da je prometni minister Sušni k dovolil Zadružni oziroma Gospodarski zvezi znižano železniško prevoznino. To so splošno znana dejstva, ki so se že na široko obravnavala, »Slovenec« pa je toliko nesramen, da jrh proglaša za laž, ker menda računa na ljudsko pozabljivost. Res je, da je pokojni dr. Šušteršič javno pod svojim podpisom objavil da je izročil predsedniku Katol. tiskovnega društva prelatu Ka-lanu gotovo vsoto od dunajske vlade za »Slovenca«. Glasilo Kanoliške tiskarne sicer to priznava, ko pravi, da je predsednik KTD to vsoto tudi sprejel, pravi pa, da jo Je porabil za dijaško kuhinjo, ne pa za »Slovenca«. Dokazano je torej, da je predsednik prejel denar avstrijske vlade za »Slovenca«, ni pa dokazano, aii ga Je porabil za dijaško kuhinjo, kakor trdi »Slovenec«. In četudi bi ga porabil za dijaško kuhinjo, bi sprejem tega denarja ne bi! nič manj nemoralen, ker predsednik KTD. goto v o ni obvestil dunajske vlade, da Je porabil dentj za drug namen, kakor tudi ni obvestil javnosti, da ga je sprejel. Res je tudi, da le Davidovičeva vlada nakazala 500.000 Din za šest vladnih listov, da so lahko odposlali svoie poročevalce v Ženevo k zasedanju Zveze narodov in da je bil med temi vladnimi listi ljubljanski »Slovenec«. Glasilo klerikalne stranke trdi, da je laž, da bi prejelo podporo od Davidovičeve vlade, priznava pa, da Je njerov urednik, beograjski
zaveznika drja Korošca.
rikalci, ki pravijo, da propovedujeio Kristusov nauk, sejeje sovraštvo io prepir. Mi pa, ki nas ti lažnjiki obrekujejo, nosimo ljubezen in bratstvo in delamo za strpnost in zbližanje. Mi smo boljši kristjani nego so oni«.
Tako so se glasili takrat direktni in indirektni odgovori g. Davidoviča klerikalni stranki »Slovenec* je bil namreč tedanjega šefa demokratske stranke in sedanjega svojega zaveznika Ljubo Davidoviča proglasil za pravcatega očeta korupcije. Objavil je povodom njegovega prihoda v Ljubljano članek, v kate-terem ga je »pozdravil« kot predstavnika bogatega srbskega Beograda, ki pošilja v Slovenijo siromaštvo, ki brez obzirno eksploatira slovenski in hrvatski narod, onega nesposobnega ln zaostalega Beograda, ki nas tepe s korupcijo, nam upropašča šolstvo, politično in sodno upravo. »Slovenec« je dodal, da nič ne pomaga vse to dopovedovati g Davidoviču, ki »nas ne razume, ker smo različnih mentalitet« in je končno proglasil Davidoviča za nositelja najhujšega centralizma, ki je izvor vse korupcije.
Ali bodo jutri pozdravili klerikalci g. Davidoviča s člankom iz 1. 1922.? Ali bo g. Davidovfc odgovoril g. Korošcu, kakor je to storil pred štirimi leti v Ljubljani? Problem je moraličen. Naših klerikalcev se ne tiče mnogo — saj vemo, kakšno vrednost ima pri njih morala. Oni svojega mišljenja o Ljubi Davidoviču niso spremenili, a mu bodo klicali hosana! Vprašanje je, kako se bo počutil g. Davidovič v družbi ljudi, pred katerih pogubno politiko in nemoralno taktiko je povodom svojega prvega boravka v Ljubljani tako prepričevalno svaril vse napredne in narodne Slovence. Če pride nocoj v Ljubljano, bodo morda vozili njega in njegove tovariše s kolodvora v avtomobilih, ki so jih svojčas nakupili klerikalni prvaki pod roko od Gospodarske komisije za stvarno demobilizaciio za antikorup-cijske cene 800 do 2000 Din. Nai bi vsaj na tej poti razmišljal o tem kaj je govoril pred štirimi leti in kaj naj govori jutri...
Mi smo nasprotniki g. Davidoviča. A še vedno ga cenimo toliko, da smatramo njegov prihod na klerikalno komedijo za izključen.
poročevalec g. Schweiger prejel 3000 frankov za pot in bivanje v Ženevi. Ugotavljamo, da poročevalci drugih listov, ki so prinašali obširnejša poročila iz Zenev, take podpore niso dobili, in če bi je g. Schwei_ Ker ne dobil od vlade na račun »Slovenca«, b-i mu jo pač moralo plačati lastništvo »Slovenca«, ako bi hotelo, da potuje v Ženevo, kakor je to storilo n. pr. »Jutro« v enakem slučaju. Ta bi bila lepa, da bi lastništvo »Slo venca« sprejelo od vlade podporo za gotov namen, potem pa bi svojega poročevalca niti ne poslalo v Ženevo! Glasilo Katoliške tiskarne naj pove, zakaj so dobili podporo baš vladni listi, ne pa drugi in zakaj je bil ravno »Slovenec« deležen te izredne milosti. Kar pa se tiče bivšega prometnega ministra Sušnika, je isto1;ako resnica, da le izdal Zadružni zvezi tovorne liste za znižano železniško prevoznino tn da ie potem te tovorne liste »Gospodarska zveza« prodajala zasebnikom, kar le ugotovljeno tudi v uradnih aktih in se je razpravljalo v Narodni skupščini. Ce »Slovenec« trdi, da so naše navedbe laž, po/tem Je ravno ta trd J: e v lažni i va.
Izjava posl. Pušenjaka
Klerikalni poslanec Pušenjak je objavil v včerajšnjem »Slovencu« izjavo, da se ie njegovo odlikovanje na predlog finančnega ministra zaradi zaslug pri sprejetju povečanega državnega proračuna zgodilo brez njegove vednosti in da bi odlikovanj« vnaprej odklonil, ako bi zanje vedel. Ta Izgovor je prav slab, zakaj običajno nihče nikogar ne vpraša, ali želi, da se odlikuje. In končno, če tudi izjavlja poslanec Pušenjak, da bi odklonil odlikovanje, če bi zanje vedel, in da ga tudi ne bo sprejel, če tudi zagotavlja, da je iz njegovih govorov v finančnem odboru ter v skupščini razvidno, da ie nastopal proti previsokemu prora čunu, Izbrisati ne more dejstva, da je smat ral finančni minister njegov nastop pri raz. pravi in sprejetju povečanega davčnega proračuna za tako zadovoljiv za vlado, da je predlagal ta dosegel njegovo odlikovanje. Saj verjamemo, da je posl. Pušnjaku j to odlikovanje prišlo v nepravem času, pa i če tudi ga vrne, res je. da ga je finančni minister smatral za vrednega visokega odlikovanja, in tega nobena Pušenjakova izjava ne bo zatajila. Po sodbi finančnega ministra pa bo najbrž tudi javnost sodila Pu-šenjakove zashige za sprejem povečanega državnega proračuna, pri čemer mu prav nič ne pomaga danes trditev, da je nastopal proti. Poslanec Pušenjak je pač tako nastopal proti proračunu, da ga je bil finančni minister vesel.
Pogajanja z Albanijo zaključena
Beograd, 28. maja. r. Včeraj ee Je vršila v zunanjem ministrstvu zaključna seja naših in albanskih dfiegatov, na kateri so bile izvržene zadnje poprave besedila konvencije o obmejnem prometu. 8 tem eo pogajanja z Albanijo zaključena, V poldrugem mesecu so bile izdelane: trgovinska pogocfba. konzularna konvencija, konvencija o izročevanju krivcev ter obmejna konvencija NaS prvi delegat dr. Rybaf je izjavil, da bodo najkasneje v enem tednu podpisane trgovinska pogodba in ostale konvencije.
Vatikan in Mussoiini sanjata o novem svetem rimskem cesarstvu
(Interesantna informacija »Westminster Gazette«.)
»Westminster Gazette« z dne 24. maja objavlja naslednji dopis iz Rima: Ofi-cijelna izjava papeža in njegovega kon-zistorija, ki bo objavljena prihodnji mesec in se bo nanašala na odnošaje med Vatikanom in italijansko državo, bo brez dvoma značila pričetek nove ere v zgodovini moderne Italije. Rimski imperij, ki ga je napovedal Mussoiini, naj bi se obnovil kot sveto rimsko cesarstvo, v katerem bi Cezarja podpirala cerkev.
To je smisel tajne pogodbe, glede katere se vodijo pogajanja med Mussolini-jem in Vatikanom in s katero bi se obe stranki obvezali k podpiranju svojih skupnih interesov v širjenju italijanskega upliva v inozemstvu.
Mussoiini se nadeja, da se bo okoristil s prepiri, ki obstojajo med Vatikanom in raznimi državami, igrajoč vlogo nekakega privilegiranega posredovalca, ki si bo jemal provizijo v političnih koncesijah od dotičnih držav, obenem pa bo dobil še moralno podporo od strani Vatikana v sami Italiji. Mussoiini se nadeja da bo na ta način proširil vpliv Italije v domeni zunanje politike, istočasno pa bo dobil papežev blagoslov za fašistično politiko v Italiji.
Predvsem se Mussoiini nadeia profi-ta v sedanjih prepirih med papežem in Francijo v vprašanju klerikalizma. Računa, da bo lahko s pomočjo papeža ofi-cijelno stavil zahtevo Italije, da se ji jx>-veri mandat nad Sirijo, ki sedaj pripada Franciji
Glede Jugoslavije se Mussoiini nadeja, da bo v zameno za svojo intervencijo v neslogi, ki obstoja med Vatikanom in jugoslovensko vlado zaradi glagoli-ce, dobil koncesije na Jadranu. Letošnje leto naj bi za Mussolinija bilo napoleonsko leto, in sicer v tem, da bo italijanski imperij proglašen še pred novim letom.
Francosko-jugoslovenska pogodba
Pariz, 28. maja. d. O razgovorih ministTa dr. Ninčiča s predsednikom Briandom piše «Oeuvre»: Ker je Mussoiini odklonil skle. nitev trojne obrambne pogodbe med Italijo, Francijo in Jugoslavijo, so dovedla poscb« na pogajanja med Beogradom in Parizom sedaj do sporazuma. Obrambna pogodba med Francijo in Jugoslavijo je že parafi« rana in se v najkrajšem času podpiše.
Beograd, 28. maja. (Radio) Današnji listi demantirajo vesti francoskega časopisja o podpisu pogodbe med Francijo in Jugosla« vijo. Listi naglašajo obenem dvajsetletno prijateljstvo s Francijo, ki obstoja tudi brez pisanih pogodb.
Končni izid diktatorskih volitev v rumunski parlament
Bukarešta, 28. maja. d. Končni izid voJi tev v poslansko zbornico je sledeči: V Stari Rumuniji je dobila vladna stranka generala Averesca 623.425 glasov, liberalci 119.397, narodnjaki im kmetska stranka 243.167, antisemiti profesorja Cuze 38.418, socijaMsti 4017, komunisti 2254 in uradniSka stranka 2952. V Besarabiji: Averescu 26.285, liberalci 7740, narodnjaki ki in tometska stranka 93.307, Cuza 3624 in uradnižka stranka 273. Na Sedmogra-š k e m ln v Banatu: Averescu 389.515. liberalci 28109, narodnjaki in kmetska stranka 341.541, Cuza 41.834, socijaUsti 17.291 in kOTnunifiti 25.908. V Bule o vi nI: Avereaku 26.285, liberalci 7740, narodnjaki M tometska stranka 29.834, Cuza 14.083 in socijallsti 14.202 Skupaj: Averescu 1 milijon 243 909, liberalci 176.763, narodnja. JU in kmetska stranka 707.263, Cuza 100.889, socijalisti 35.570, uradniška stranka 3280 ln komunisti 28.168 glasov.
Iz tega razmerja glasov dobe po dosedanjih računih mandatov: Averescu 280, narodnjaki in kmetska stranka 82, liberalci 15 im Cuza 8 do 9. Ostale stranke ne dobe nobenega poslanca, ker niso dosegle za en mandat predpisanih dveh odstotkov vseh oddanih glasov.
Bukarešta, 28. maja. k. Danes so se vršile splošne volitve v rumunski senat. Do omembe vrednih incidentov ni prišlo ni-kJeT. Izid bo objaivljen jutri.
Mednarodna delovna konferenca
d ženeva, 28. maja. Včeraj dopoldne je bilo otvarjeno osmo zasedanje Mednarodne delovne konference, na kateri je zastopanih 37 držav po 129 delegatih. Predsednik upravnega odbora Mednarodnega urada dela je imel nagovor, v katerem je naznanil, da je na dnevnem redu samo eno vprašanje, namreč poenostavljenje nadzora nad teseljemcl na ladjah. Vendar pride na razgovor še nekaj drugih predlogov. Najzanimivejši del zasedanja bo, kakor vedno, dobaita o splošnem poročilu Alberta Thomasa o gospodarski revoluciji v zadnjih letih im o doseženem socl-jatnem napredku. Za predsednika je bil soglasno izvoljen nizozemski minister msgr. Noulens, za podpredsednike pa Kubanec Aguro y Betheooonrt za skupine vlad, če-hoslovak dr. Hodač za skupine delodajalcev in Nemec Muller za Skupino delavcev. Izvoljen je bU potem pripravljalni odbor, ki je imel tafeoj potem tajno sejo. Na tej seji je odklonila skupina delodajalcev temu odboru kompetemeo, da se bavi z glavnim vprašanjem dnevnega reda. O tem pravnem vprašanju se bo Se glasovalo na plenarni sejd konference.
Eksplozija smodnika
San Paolo, 28. maja. (Radio) V bližini me« sta je eksplodir lo skladišče smodnika. Pri tem sta bila dva častnika in dvajset voja. kov ubitih.
Diplomatska akcija Italije glede Maroka
V Londonu ne bi bili nasprotni! — Italija hoče sodelovati pri reševanju maroškega vprašanja.
London, 28. maja s. »Daily Telegraph« izjavlja, da je z gotovostjo pričakovati, da bo eden izmed zmagovalcev želel spremembe teritorialnega statuta rifovskega ozemUa. Vsled tega je računati z diplomatsko akcijo Italije. V Londonu gledajo na udeležbo Italije pri bodočih pogajanjih z večjo simpatijo kot v prejšnjih letih. To spremembo v stališču angleške vlade pozdravljajo vsi, katerim ie na tem, da ostaneta Italija in Anglija na Sredozemskem morju v prijateljskem sodelovanju.
Rim, 28. maja o. Italijanski tisk Je zelo vznemirjen radi francosko - španske zmage nad Abd el Krimom. Poluradm »M e s s a -gero« piše, da ie Italija prisiljena natančno zasledovati diplomatska i>ogajanja med Parizom in Madridom, ki se bodo pričela radi ureditve maroškega vprašania. »Vsak dogodek na sredozemski obali,« tako na-
daljuje list, »zadeva tudi italijansko državo. Zapadni diplomati so storili veliko krivico Italiji, ker je niso pritegnili k prvotnemu reševanju maroškega problema. Predvsem gre tukaj za problem Tangerja, čigar statut je bil sestavljen na konferenci, pri kateri je bila Italija izključena.«
»Popolo di Roma« pravi, da bo špansko - francoska zmaga spremenila ravnotežje v Sredozemskem morju. Italija ne more pozabiti, da ie bila umetno izključena pri reševanju tangerskega problema, na katerem ie neposredno interesirana. Statuta, katerega so naložile Francija, Anglija in Španija Tangerju, niso Italijani nikoli priznali. Fašistovska Italija smatra svoje sredozemske interese za najvitalnejše interese svoje bodočnosti in zahteva, da jo za. padne velesile pritegnejo k ponovnemu re-sevanju maroškega vprašanja.
Odločilna pogajanja med Parizom in Madridom
Usoda Abd el Krima in riiovskega ozemlja. - Francosko-špan-
ski načrti v Maroku.
črte, ki naj bi bili sedaj izvedeni. Francija namerava zgraditi dve veliki železniški progi in sicer eno, ki bi vezala trdnjave med seboj in s Fezom, drugo pa, ki naj bi vezala Fez in Alžrr. Španija hoče napraviti v Ajdirju, Alhucemasu in Melili moderne mestne naprave. Kakor se čuje, so se pričela že pogajanja z ameriškimi in angleškimi kapitalisti o razdelitvi koncesij za maroška ležišča rud.
Kakor poroča »Temips« iz Feza. se je vršilo danes popoldne oficijelno podjarmlje-nie Abd del Krima v taborišču Iradot. Ker Francija zastopa stališče, da je smatrati Abd el Krima kot upornika, so odpadle vse oeremonijalne fbrmelnosti. Abd el Krim ie odšel iz Tarnquista v Tazo, čim se ie informiral o usodi svoje žene in ostalih Članov družine. V Tazi bo počakal Abd el Krim odločitve francoske in španske vlade o bodočem bivališča.
Pariz, 28. maia s. Maršal Petain ie imel razgovor z generalnim tajnikom Quai d' Orsaya Berthelotom o bodočih pogajanjih s Španijo radi nove ureditve statutov za rifovsko ozemlje. V načrtu je bilo, naj bi se celotno rifovsko ozemlje zasedlo. Za Francijo bi bilo to lahko, ker je cona, ki je bila Franciji priznana s pogodbo v Algeclrasu, skoraj popolnoma zasedena od francoskih čet. S španske strani pa je večji del ozemlja nezaseden in je poleg tega predvideti, da bi se de! domačih rodov ustavil napredovanju Špancev. Kakor poroča »Journal«, se bo sestala v Algecirasu nova konferenca, na kateri bodo vsa ta vprašanja rešena.
Pariz, 28. maja s. Španija in Francija se bosta v kratkem sporazumeli glede ukrepov za definitivno zasedbo rifovskega ozemlja. Francija namerava na meji ozemlja zgraditi pas trdnjavsbih naprav. Obe državi sta predvideli tudi gospodarske na-
Pilsudski o položaju na Poljskem
Politično-strankarsko življenje po maršalovem mnenju še ni izkristalizirano v korist države.
Varšava, 28. maja. d. Maršal Pilsudski je Izjavil novinarjem med drugim, da je Poljska, ki 6e je obnovila v svetovni vojni, še vedno v dobi krlstalizaclje političnih nazorov. Delitev političnega življenja v levico in desnico ni na PoJjskem upravičena. Pojem levice in desnice, ki sega nazaj v dobo velike strankarske revolucije, je dandanes v deželi popolnoma zmešan. Kot primer je navajaj maršal dejstvo, da je na Poljskem baš desnica, ki hoče prenesti vladanje kolikor mogoče na posebne privilegije poslancev in senatorjev, dočim stremi povsod drugod po svetu desnica za tem, da se moč parlamentarizma oslabi na korist vlade. Na Poljskem je treba ohraniti ravnovesje političnih sil. Zato si dežela ne sine dovoliti eksperimentov na desnici ali levici. On ni asebno pristaš nobene stranke in ne bi mogel priznati katerikoli stranki vlado nad
državo.
Direktnemu odgovoru na vprašanje glede njegove kandidature za predsednika republike se je Pilsudski spretno izognil. Iz-javil je, da daje ustava poslancem in senatorjem take pravice ln privilegije, da onemogočata sejm in senat plodonosno delo predsednika in vlade. Zato je po njegovem mnenju vsak predsednik poljske republike naravnost mučenik. To svoje prepričanje je Pilsudski dobil že pred tremi leti, ko je odstopil kot predsednik republike, ker sta ga sejm in senat ovirala pri vsakem državniškem vprašanju.
Končno je izjavil maršal novinarjem, da dvomi, da bi se v teh treh in pol letih, odkar ni več predsednik republike, menta-liteta senatorjev in poslancev tako spremenila, da bi se hoteli odreči svojim pravicam in privilegijem.
Novi poskusi za rešitev premogovne krize
V pondeljek preneha vladna podpora premogovni industriji. — Kompromisni predlog s strani rudarjev.
sprejeti vsako stranko, ki hoče spremeniti svoje dosedanje stališče.
London 28. maja. (Radio) Bivši zunanji
London, 28. maja. (Radio) V pondeljek pomoči poteče rok, ki veže vlado na izplačilo subvencije premogovni industriji. Doslej ni nobena stranka stavila norih predlogov. Javnost se zelo zanima za razne nasvete odličnih osebnosti glede rešitve spora. Zanimiv je predlog, ki ga je stavil poslanec Varley, član izvrševalnega odbora rudarjev. Čeprav izraža predlog le njegovo osebno 'mnenje, pomenja vendarle korak naprej k izhodu iz premogovne krize.
Varley predlaga, naj bi se znižale mezde rudarjev za 8i/a %, vlada pa Je sa to, da ee znižajo za 10 %. Varley meni najdalje, naj bi vlada zvišala svojo podporo premogovnikom od treh na šest milijonov funtov in jo hkrati podaljšala do konca leta. Var-ley misli tudi, da bi se morali lastniki premogovnikov odreči dobičku tako dcjgo, do-kler ne bi mogli zopet plačevati sedanjih mezd. Vladna subvencija naj se porabi le v kritje osebnih izgub.
Vladna komisija je v permamemci in pazljivo zasleduje nadaljni razvoj stvari. Ministrski predsednik Baldwin je i>rtpravljen
minister lord Grey je imel govor, v katerem je ostro obsojal stališče rudarjev in lastnikov premogovnikov. Izjavil je, da se iz sedanjega 6pora jasno vidi, da je treba razmerje med delodajalci in delojemalci popolnoma spremeniti. Delavci bi morali biti zastopani tudi v industriji in morajo biti deležni dobička podjetja Mir ln zado-voljnost obeh strank bi gotovo odtehtala vse težave, Jd bi morda nastale s pomno-žitvijo ravnateljstva podjetij. Organizirano delavstvo bi moralo revidirati svojo men-taliteto im se čutiti sotrudnika v industrijskih podjetjih.
London, 28. maja. (Radio) Vlada se bavi s predlogom, po katerem naj bi se uvedel 8 urni delavnik, ki dovoljuje, da ostanejo v veljavi dosedanje mezde v premogovnikih Splošno smatrajo kot dobro znamenje za izhod iz krize dejstvo, da je voditelj rudarjev Smith pripravljen izvesti med rudarji glasovanje o delovnem času.
-ŠS3-
Mussolini obišče Trst
Rim, 28. maja. o. Davi je Mussoiini spre. jel rimskega guvernerja Cremonesija ter mu je zagotovil, da bo na povabilo tržaške« ga župana obiskal Trst jeseni, in sicer v novembru ali decembru ob priliki obletnice premirja ali pa aneksije primorskih Slo« vencev.
Ministrstvo za zrakoplovbo prijjravlja na« črt za uvedbo več prometnih zračnih prog, ki bodo vodile iz Trsta na Dunaj, v Budim« pešto in v Beograd. Te mednarodne zračne proge bodo spopolnjene z zračnimi zveza« mi med Trstom, Jakinom in Rimom.
Posebna zastava za Mussolinija
Rim, 28. maja. (Radio). Mornariško mini« strstvo pripravlja naredbo, po kateri mora« jo imeti ladje, na katerih se vozi ministr« ski predsednik, posebno zastavo.
Finančna kontrola nad Madžarsko
Ženeva, 28. maja. s. Na prošnjo madžar« ske vlade je bila odprava finančne kontrole Društva narodov za Madžarsko, ki je bila prvotno odgodena do jeseni, zopet stavlje« na na dnevni red zasedanja Sveta Društva narodov dne 7. junija. Ministrski predsed« nik grof Bethlen in finančni minister Bud sta že odpotovala v Ženevo.
Pes ugriznil kralja
Oslo, 28. maja. (Radio). Ko je šel danes kralj Haakon s kraljičinima psičkoma na sprehod, je napadel drug pes psička, pri tem pa kralja prece močno ugriznil v ro> ko. Zdravniki so ugotovili, da je rana pre» cej huda.
Sokol
Jezdni odsek Sokola v Ljubljani poziva brate, da se radi današnjega nastopa javijo pri načelniku br. Pranketu do 11. dopoldne. Zdravo!
Ljubljanski Sokol priredi, kakor 2e javljeno, v četrtek, dne 3. junija društve-no telovadbo na svojem letnem telovad:-šču v Tivoliju. Začetek točno ob 4. popoldne; nastopijo vsi oddelki; tiskani sporedi bodo na razpolago pri blagajni, kakor tudi pri predprodaji vstopnic, ki se bodo prodajale 1. in 2. junija v društveni čitalnici v Narodnem domu, pritličje levo, od 4. popoldne do 7. zvečer. Vstopnina: sedeži 15 Din, stojišča 8 Din. naražčajske vstopnice — le proti legitimaciji — 3 Din. Pri javni telovadbi nastopi tudi pet lyonskih tekmovalcev, med njimi prvak brat Peter Šumi. Sodeluje godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom gosp_ dr. čerina. V slučaju slat>ega vremena se bo vršil nastop z istim sporedom v četrtek, dne 16. junija ob pol 7. zvečer. Zdravo! — Odbor	637
Naši krati i:
Mladinski dan
Domovina, vedno mislim nate
in na neosvobojene brate.
S tem geslom in v tem znamenju nastopi v nedeljo 30. maja vsa naša mladina, da javno dokaže svojo veliko ljubezen do trpečih bratov in svoje hotenje. da jim pomaga po svojih močeh v borbi za ohranitev najdražjega zaklada — materinega jezika. S svojimi akademijami in manifestacijami nas bo naša mladina uverila. da se zaveda velike naloge, ki jn čaka. Dokazati hoče to na svojih akademijah, ki se vrše v obeh gledališčih in v kinu Matica ob P..-50 in z manifestacijskim obhodom po mestu, ki se prične pomikati ob 11.30 po slavnih ljubljanskih ulicah. Cenjeno občinstvo prosimo, da spremlja to plemenito početje naše mladine in da ji pomaga.
Opozorilo udeležencem sprevoda mladinskega dne. Zbirališče vse mladine točno ob 11. uri na velesejmskem prostoru in ne na telovadišču v Tivoliju, kakor je bilo prvotno javljeno. Sprevod se začne pomikati ob 11.30.
Sedma obletmca zadnje faze osvobodilnih bojev
Ljubljana, 28. maja
Včeraj smo praznovali sedmo obletnico 1 ju ti ri osvobodilnih bojev, kojih zadnja faza so bili naši boji na koroški fronti. Tiho, v širši naši javnosti skorai neopaženo je bila proslavljena ta obletnica junaške smrti številnih naših sinov, ki so na koroški fronti, žrtvovali svoje življenje za našo svobodo. Danes so živi spomin na 'to dobo le grobovi številnih junakov, razkropljeni po naših pokopališčih. Slava Triglavskega polka v Ljubljani.
V proslavo obletnice, ko je takratni slovenski planinski polk, sedaj »Triglavski«. 1. 1919. o priliki naše ofenzive na Koroškem pri vasi Kotlje porazil sovražnika, se je vršila, kakor vsako leto, tudi letos na dan 28. maja »slava« ljubljanskega 40. pešpolka, ki nosi sedaj naziv »Triglavski«. Vojašnica kralja Petra Velikega Osvoboditelja je bila vsa okrašena z zelenjem in državnimi zastavami. Na obširnem dvorišču vojašnice je bil zbran celotni polk, da dostojno proslavi dan svoje »slave«. Goste je sprejemal generalštabnj polkovnik in komandant polka g. Petar Ne-deljkovič. Zbralo se je lepo število povabljencev, zastopnikov oblasti ter narodnih in dijaških organizacij z velikim županom dr. Baltičem in brigad-nim generalom Živkovičem na čelu. Po staroslavnih verskih obredih, ki jih je opravil prota g. Jankovič, je sledilo rezanje kolača.
Nato je imel na zbrano vojake slavnostni govor polkovnik Nedeljkovič, ki je v daljšem, krasno sestavljenem govoru razložil vojakom pomen obletnice in orisal zgodovino koroških bojev. Proslavljal je spomin onih junakov, ki so padli na bojnih poljanah v zadnji fazi večstolefcne borbe za našo svobodo. Podžigal je vojake, naj slede junaškemu zgledu svojih prednikov, da bodo tudi oni mogli stopiti v obrambo domovine, ko jih pozove vrhovni poglavar kralj Aleksander.
Ob zvokih dravske divizijske godbe je nato polk defiliral pred generalom Živkovičem in gosti. Posebno pozornost je vzbudila dijaška četa, ki je strumno izvršila defile. Po končanem oficijel-nem delu proslave je sledila običajna zakuska, popoldne pa je vladalo v vojašnici pravo vojaško veselo razpoloženje. Vršili so se razni šaljivi nasitopi, petje in tekmovanja. Da ni manjkalo kola, ki je združilo oficirje in vojake, gospode in dame, je pač samoumevno. Povsod je vladala prisrčna harmonija, ki ie pač v vojski najbolj pomembna.
— V nedeljo 30. maja —
MLADINSKI DAN
Jugoslovenske Matice
Ob 9.30 akademije v gledališčih in kinu Matici. Ob 11.30 obhod mladine po mestu.
Nova žrtev naših planin?
Vlad. svet. dr. Lubec izginil brez sledu.
O vladnem svetniku dr. Milku Lubcu, re» ferencu za strokovno srednje šolstvo pri velikem županstvu v Ljubljani, ki je odšel pretekli teden v petek v planine, že odte« daj kljub poizvedovanju ni nobenega gla« su. Po Ljubljani so se že takoj po binkošt« nih praznikih pričele razširjati govorice, da je najbrže ponesrečil, ali, da so ga morda Italijani pri prekoračenju meje aretirali in internirali. Vendar pa dosedaj niti o prvi niti o drugi verziji še ni nobenega potr« dila, čeprav postaja bojazen, da je najbrže tudi on postal binkoštna žrtev naših pla« nin, žal vedno bolj opravičljiva.
Dr. Lubec se je odpeljal že 21. t. m. v Kranjsko goro z namenom, da napravi za binkoštne praznike izlete v planine. Bil je turistovsko opremlien, imel s seboj tudi — cepin, a bil brez derez. Doma je izjavil, da se vrne na binkoštni pondeljek zvečer, vendar še sedaj ni o njem nobenega glasu. Neki pastir je videl, da je šel nekdo takrat iz Kranjske gore proti Vršiču in je kasne« je, ko so mu pokazali fotografijo dr. Lub« ca, spoznal v njej turista, ki ga je srečaL
Kam je krenil dr. Lubec z Vršiča, ne ve nikdo. Domneva se, da najbrže na Prisoj« nik, kjer ga je doletela nesreča, ali pa so ga Italijani pri prekoračenju meje aretira« li. Prisojnik sam je zelo težko dostopen, v mesecu maju pa je za turiste to nedvomno ena najbolj nevarnih tur, spojena z življen« sko nevarnostjo.
V sredo je odšla prva rešilna ekspedici« ja, ki pa se je vrnila brez uspeha. Nekateri 90 prišli tudi v Trento in tamkaj povpra« ševali po dr. Lubcu, vendar niso ničesar zvedeli. Italijanski mejni finančni stražni« ki pa so izjavili, da niso nikogar videli, da bi šel na Prisojnik. Možno je torej tudi, da je šel dr. Lubec na Mojstrovko ali pa še kam drugam. Italijanski generalni konzul marchese Gavotti se je že pred dnevi obr« nil na pristojne oblasti v Primorju za in« formacije, ali je bil dr. Lubec morda po« motoma aretiran pri prekoračenju meje, a je dobil negativen odgovor.
Včeraj popoldne sta odšli iz Ljubljane zopet dve ekspediciji «Skalašev», da pre« iščeta teren, v katerem se je pogrešani dr. Lubec mudil čez binkoštne praznike in se ni več vrnil.
Strahovit požar v Zagrebu
Snoči je zgorela velika tvorniea za kože v Novi vesi.
n. Zagreb, 28. maja.
Nekoliko pred 7. uro zvečer je čuvaj to« kajšnje Tvornice za kože d. d. v Zagrebu (generalni ravnatelj Žiga Steni) opazil ogenj v kompleksu tvorniških zgradb, in sicer v sušilnici med ulico Novo ves in Ko« žarsko ulico. Komaj je prišel pogledat z ne« katerimi nameščenci tovarne, je že šinil plamen iz oken sušilnice. Tekom četrt ure je bilo trinadstropno poslopje sušilnice v največjem plamenu. Požar se je razširil na vse poslopje, še preden je došla pomoč mestnih ognjegascev. V sušilnici je bilo kož za več milijonov dinarjev vrednosti. Kma« lu je ogenj zasegel tudi poslopje, v katerem je bilo skladišče izdelanega usnja. Požar je objel poslopje od pritličja do strehe in po« segel potem tudi na tretje trinadstropno poslopje, ki se nahaja ob drugi ulici in je tudi bilo takoj v plamenih.
Zagreb še ni videl požara, ki bi povzro« čil tako ogromno paniko v vsem tamošnjem mestnem delu. Vsled vročine so se vnela tudi drva, ki so jih imeli privatniki priprav« Ijena na dvoriščih v okolici. Na mnogih hi« šah so popokale šipe v oknih. Na pomoč je prihitela celokupna ognjegasna mestna četa in vsa pijonirska četa, ki je štacijoni* rana v Zagrebu. Od 8. do 9. ure zvečer so bili pri požaru navzoči mestni župan, na« mestnik armijskega komandanta, veliki žu« pan, šef policije, celokupna zagrebška poli« cija pa je vzdrževala red.
Okoli pogorišča se je zbralo nad 30.000 ljudi. Prebivalstva sosednih ulic se je loti« la tolika panika, da so se začeli nekateri seliti iz svojih stanovanj. Vročina je bila tako velika, da je bilo v Novi vesi, v Ko» žarski ulici in v Zvonarniški ulici nemogo« če vzdržati v hišah. Škoda se v tem momen* tu seveda še ne da preceniti. Vse mesto je bilo razsvetljeno od požara in nebo je od plamena visoko žarelo. Ognjegasci niso mo« gli nobene stvari rešiti ter so vsa tri po«
• .
slopja popolnoma zgorela. Ob 11. zvečer je bil ogenj po silnih naporih že lokaliziran in odstranjena šo večja nevarnost.
Velike poplave v Valjevu in Jadru
Reki Kolubara in Jadar prestopili bregove in poplavili vso okolico.
Ogromni nalivi, ki so razsajali zadnja dva dneva po jugovzhodnih pokrajinah naše države, so povzročili velikanske povodnji ne samo v Kamenici, o čemur smo že vče« raj poročali, temveč tudi okoli Valjeva in Loznice. Nad Valjevom je divjala v sredo ponoči strahovita nevihta s ploho, v četT« tek pa sta reki Kolubara in Jadar že pre« koračili bregove. Nad Valjevom je lilo, ka« kor iz škafa, po mestu so se razvili v tre« notku strahoviti hudourniki. Tekom pol ure je bil ves mestni del poleg Kolobare pod vodo. Valovi Kolubare so z naravnost neverjetno brzino drveli skozi mesto. Pred seboj so porušili vse, kar jim je bilo na po« ti: ograje, plotove, drevje, hleve. Voda je vdrla na mnogih krajih tudi v hiše. Opas« nost je bila silno velika. Valovi so porušili tudi novo zgrajeni most čez Kolubaro. V podgorskem srezu je bilo porušenih več objektov. Škoda se ceni na 2 milijona di« narjev, človeških žrtev pa k sreči ni bilo.
Tudi nad Loznico je divjala grozovita nevihta. Reka Jadar se je razlila v vsem svojem gornjem in v večjem delu spodnje« ga toka. Poplavila, je Loznico in vse sosed« nje občine. Betonski most pri Osečini se je zrušil. Največ škode je napravila po« vodenj na poslopjih v Kozjaku, kjer se je več hiš porušilo. Strašna so posebno opu« stošenja na poljih in travnikih. Žitna polja so popolnoma uničena in pokrita z blatom. Žito je bilo tamkaj že skoro meter visoko, sedaj pa se v vsej nižini razprostira veliko jezero, po katerem buče valovi, ki prina* šajo s seboj hlode, drevje, klade in razne druge predmete. Prebivalstvo se je rešilo na sosednje griče in s strahom in obupom opazovalo, kako jim besni elementi uniču« jejo ves njihov trud in vso nado.
Poštne razmere v Posavju
P o sav je, 25. maja.
V naših krajih postajajo poštne razmere v zadnjem času vedno slabše. Kar smo si pod nekdanjim avstrijskim režimom, ki nam ni bil nikdar naklonjen, s težavo pri« borili, še to nam sedaj kratkomalo ukinja« jo. Tak žalosten primer nazadovanja ima* mo na pošti v DobovL Svoj čas je bila v II. razredu, sedaj je ponižana v III. razred. Pismonoša, ki je raznašal odtod poštne po« šiljke po Dobovi in v 4 in pol km oddalje« no občino Kapele je bil s 1. majem odpu« ščen, s čemer so bili Kapelčani in drugi prikrajšani od strani pošte za zadnjo mr« vico dobrot, katero so še uživali. Ali ima sedaj poštna nabiralnica v Kapelah kak pomen? Kako pridejo občine do tega, da bi ond plačevale poštnega sela? Pod poštni obrat v Dobovi spada osem občin, dve žup* niji, dve šoli z desetimi razredi, železniško postajališče, ki ima večji osebni promet, kakor bližnje Brežice, orožniška postaja, tri posojilnice, od katerih ima samo, ona v Kapelah po 100.000 Din poštnega prome« ta ter večje število trgovcev. Kje pa so še razne zadruge, društva in privatniki? Pred okroglo 35. leti je poštno ravnateljstvo v Gradcu uvidelo potrebo, da se uvede do« stavljanje poštnih pošiljk po selih v bližnji okolici Brežic, a sedaj so nam odvzeli se« la samo radi štedenja.
Davki vedno rastejo, a dobrote, ki bi jih moral uživati narod, se vedno bolj krčijo. Da bo narod vedno bolj zavzet za novo zgrajeno državo, naj se mu pusti vsaj to, kar si je svoj čas z veliko težavo priboril. Štedi naj se pa tam, kjer bi bilo veliko bolj na mestu, ne pa s tem, da se odvze« maj o razne dobrine že itak izžetemu na« rodu.
Zakladnica kneza Miloša
Skrivnostna klet pod finančnim ministrstvom.
Ko so v parku finančnega ministrstva delavci pred kratkim kopali rove za kana« lizačne cevi, so napravili nenavadno od« kritje. 20 korakov pred vhodom v staro poslopje ministrstva so zadeli namreč na klet, katere podaljšek je bil ozek hodnik pod hišo do velike Meti, z zazidanimi vhu
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sobota, 29.: «Jakob Ruda«. A. Nedelja, 30.: Zaprto.
Pondeljek, 31.: «John Gabriel Borkman». D
Ljubljanska opera
•Sobota, 29.: »Večni mornar». F. Nedelja, 30.: ob 15.: »Grofica Marica«. Iz« ven. Ljudska predstava po znižanih ce« nah.
Pondeljek, 31.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 29.: »Marija Stuart«. A. (Kuponi.)
7- !n'ič v sezoni. N-.dc ia, 30.: »Satan v ženska®. C. (Kuponi) *~ideljek, 31.: Zaprto. T—ek, 1.: »Tosca«. Gostovanje Mitroviče« in g. R. Bukšeka. Zadnjič v sezoni.
»Grofica Marica, mesto .Netopirja«. V nedeljo, 30. t m. se poje v ljubljanski operi mesto včeraj naznanjenega »Netopirja« »Grofica Marica* kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
Današnja zasedba «Večnega mornarja ». Pri današnji, sofootni uprizoritvi Wag-nerjeve opere « Večni mornar« za red P poje ulogo Sente ga. čaleta, Dalanda gosp.
Betetto, Večnega mornarja gosp. Holod-kov in Erika gosp. Orlov.
Gostovanje gosp. Pfeiferja v »Mariji Stuart». Pri današnji, sobotni predstavi »Marije Stuart» bo gostoval v ulogi Bur-Ieigheja režiser celjskega gledališča gosp. Pfeifer, ki je v tej ulogi zelo uspešno nastopil o priliki celjske uprizoritve Imenovane tragedije.
Scribejeva veseloigra «Kozarec vode« v mariborski drami. Začetkom prihodnjega tedna uprizori mariborska drama v režiji gosp. R. železnika zanimivo in zabavno klasično veseloigro «Kozarec vode», ki je imela na vseh odrih zelo lepe uspehe. V glavnih ulogah nastopata ga. Bukšeikova in gosp. TJrvaJek. dalje ga. Savinova, gdč. Starčeva ter gg. Tomažič in Pirnat.
Italijanski upodabljajoči umetniki v Zagrebu. Te dni sta se mudila v Zagrebu gosp. Marij Hajnal, tajnik svoječasne mednarodne razstave na Reki in gosp. Marcel Ostrogovich, načelnik reškega umetniškega udruženja «Circolo artistico« Gospoda sta se dogovarjala z za'grebško sekcijo likovnih umetnikov radi razstave, ki jo namera, vajo prirediti italijanski umetniki v Zagrebu, Beogradu in tudi v Ljubljani.
Premijera «Zemlje» od Pecije Petro, viča v zagrebški drami. Pred par dnevi so imeli v Zagrebu novo premijero domačega
avtorja. Igralo se je Pecije Petrovima delo iz malomeščanskega življenja v treh slikah »Zemlja*. Občinstvo Je napolnilo gledališče do zadnjega kotička in je kazalo ves čas predstave veliko zanimanje. »Zemlja* ima vse vrline Peciijinega talenta: zamišljena je razumno, pisana zelo vešče, kar se tiče scene in ima zeiLo Sive osebe. Dialog je realističen. Najmočnejše je drugo dejanje, v tretjem komštaAira kritika, da je preveč odrske tehnike in preveč joka. Petrovič je obdelal v «Zemlji» problem rodne grude in zemlje . prehranjeval-ke človeka. Avtor, ki je bil pri premijerl navzoč, je moral parkrat pred zastor, kjer mu je občinstvo prirejajo burne ovacije.
Repertoar Narodnega gledališča v Beo-gradu beleži tekoči teden nastopna dela: Manon. Figarova sva.tba, Rigolebto, Vesele žene Windsorske, Faust, Sevilski brivec, Smrt majke Jugovičev, Pegica, TJboštvo ni sramota, Osma žena, Kirurgija, Jubilej itd. V »Uboštvu* ter v »Kirurgiji« in v »Jubileju« nastopaajo člani secesije Hudožestve-niikov, ki so podaljšali svoje gostovanje v Beogradu ter so prestavili gostovamje v Parizu na poznejši čas.
Ljublša lličič v Osijeku. Vodstvo gledališča v Osijeku je angažiralo za gostova. nje na tamošnjem odru znanega operetnega tenorista Ljubišo Iliči^a, ki nastopa v tujini z velikim uspehom pod imenom Louisa IlliTiza
Dunes ob 4"po> s ur! cildun smeha"
•vor 4 „Charly Chaplin
kot vojn i k"
Film smeha, zabave, vriskanja,	vpitja. —
D . ... ... , ,, . .... Charly Chaplin je. kot vedno,	v komiki
Pripravlja se : velik, tkskluzivm f.im nedoseElih! Velikanski usueh.	Velikanski
,,KRALJICA MODE" smeh!	-a 2
ti. Da so ta vrata v rcsnici vodila v klet ministrstva, je razvidno že iz tega, ker so našli koncem hodnika strohnele deske in med njimi popolnoma zarjavelo ključav« nico.
Iz kleti, široke 3 in pol metra in dolge 4 metre, vodi ozek hodnik v nasprotni sme« ri proti ulici Miloša Velikega. Hodnik je dolg 40 m in se cepi v dva hodnika, od katerih vodi eden proti ulici kneza Nema« nje, drugi pa proti glavni kontroli. Ta hod« nik je širok pol metra in tako nizek, da more iti človek po njem samo sključen. V kleti so našli verige z velikimi členi, raz« bito starinsko vazo z napisom Hradšin in malo steklenico z neko tekočino. Delavci so pazljivo kopali, ker so bili mnenja, da bodo zadeli tudi na človeške kosti. Toda o tem ni bilo ne duha ne sluha.
Trdi se, da je bila v tej kleti nekdaj za« kladnica kneza Miloša, kjer so bile sprav« Ijene vreče z dukati, biserni nakiti in dra« goceno orožje. Čudno je lc, odkod izvirajo ostanki živil in steklenica z neznano teko« čino. Morda je kdo iskal kdaj v tej za« kladnici zatočišče, da reši svojo glavo, ali pa je bil kdo tamkaj umorjen. Nepoznana tekočina v navedeni steklenici je bil naj« brže strup, ki je bil izročen nesrečnežu, da si je sam končal življenje, ko je pojedel zadnji grižljaj hrane. Morda pa čuva kne« zova zakladnica še kako drugo tajnost sta« rega Beograda, ki je seveda ne bo več mo« goče razkriti.
Krvava rodbinska drama v Zagorju
Včeraj popoldne se je vršil v Zagorju ob Savi ob ogromni udeležbi prebivalstva po« greb mizarja Lovra Trebušaka, ki ga je v noči od srede na četrtek njegova žena Iva« na opolnoči ubila s sekiro, polila nato nje« govo truplo s petrolejem in jc potem za« žgala. Ob odprtem grobu se je poslovil od
Ivana Trebušak
nesrečne žrtve imenom nar. socijalistične organizacije, katere član jc bil pokojnik, g. Kravos. Pretresljiv je bil posebno pogled na nedolžnih 5 otročičev, ki so sedaj oro« pani očeta in matere.
Krvavi dogodek sam je še vedno pred« met živahne razprave med prebivalstvom, na katerega je napravil silen vtis. Po prvot« nem razburjenju ljudje sedaj trezneje pre« sojajo vzroke strašnega dejanja in se srd in sovraštvo obrača proti morilki. Lovro Trebušak je bil, tako se splošno naglaša priden delavec, ki je tudi s pravo očetov« sko ljubeznijo skrbel za svoje otroke. Le vsled slabih poslov in razsipnosti žene se je večkrat udal pijači. Rodbinske razmere sicer v resnici niso bile rožnate, vendar za ženo nikakor ne neznosne. Najbrže je iz« vršila svoj strašni zločin v trenutni zme« denosti
Francoz Tonček iz Šiške na potu v Francijo
Ljubljana, 28. maja.
V četrtek popoldne se je pojavil v pro« štorih francoskega konzulata v palači Ljub« Ijanske kreditne banke čedno opravljen mladenič in zahteval v francoskem jeziku pristop h konzulu. Ko so ga privedli pred konzularnega tajnika g. Findeisna, se je mladenič naščeperil in se predstavil v sla« bi francoščini za francoskega državljana Ollieu, doma iz Montena ob francosko«ita« lijanski meji. Na potovanju je imel baje smolo in je ostal v Ljubljani brez sredstev. Zato je prosil za podporo in za potni list v Francijo.
Tajnik Findeisen je mladeniča nekaj ča« sa poslušal, vendar se mu je kmalu zazde« Io, da mu francoščina ne teče nič kaj glad« ko. Pričel ga je loviti, nakar se je v res« niči pustolovcu jezik vedno bolj zapletal in zatikal. G. Findeisen je mladeniču zato hi« tro sporočil, da s podporo ne bo nič, kar je na prosilca vplivalo tako močno, da je postal divji ter pričel tajnika obdelovati z raznimi italijanskimi psovkami. Ker se ni«
kakor ni hotel pomiriti, so na konzulatu poklicali stražnika, s katerim ie cdšj potem čudni Francoz na policijsko d.rekcijo
Tam se je delal atctov*ncc brezbrižnega ter se ni niti malo zmenii za živahne po« govore uradnikov ter stražnikov \a .slo« venska vprašanja je zmigaval z ramen in odgovarjal v francoščini, češ da ničesar ne razume.
Sledila je osebna preiskava. Tedaj pa — o čudo! Pokazalo se je, da stoji pied pili« cijskimi uradniki premeten ptiček, iz list:n. ki so jih našli pri Francozu, jc bilo razvid« no, da se piše pustolovec — Anton Repe, star 23 let, doma iz Šiške. V nadaljni prc» iskavi so našli tudi naslov njegove matere, stanujoče v Hranilniški ulici št. 8.
«No, sedaj se bomo pa vendarle zmenili tudi slovenski!« ga je nagovoril policijski uradnik. Toda trdovratni Francoz tudi se« daj ni hotel ničesar razumeti, marveč ic na« daljeval na vse pretege v svoji čudni fr;'n= coščini. To je trajalo precej časa. dokler ni prišlo še večje, naravnost katastrofa!« no presenečenje.
V soboto je namreč med tem stopila ne» ka ženska, ki je Francoza takoj spoznala in vzkliknila pri pogledu nanj: «Glej ga no Tončka!« Bila je njegova mati Toda strašno se moti vsakdo, kdor misli, da sC je francoski Tonček sedaj zasmejal in se odrezal po ljubljansko. Ne! Tonček ni tre« nil niti z očesom, mrmral je zopet nekai v francoščini, za mater se pa ni niti zmenil. Zatajil jo je čuda lahko. Tedaj pa je mati porabila drugo orožje. Pričela ga je smešiti in ga sčasoma vendarle pripravila, da se mu je razlezel obraz in da so mu ušle iz ust pristne ljubljanske.
Komedije je bilo seveda nato kar hitro konec. Tonček je postal krotak in povedal je, da se je hotel zastonj peljati v Francijo in tamkaj nadaljevati svoje pustolovsko življenje.
Anton Repe je vojni begunec, ki je prvič ušel od vojakov že 1. 1922. Umaknil se je najprej na Dunaj, kjer je bil v neki trgo« vini za slugo, pozneje pa je krenil v Ita« lijo, kjer je presedel v Milanu več meseccv zapora. Tam se je tudi naučil italijanščine in v spominu so mu obtičale prav posebno laške psovke, ki jih je porabil napram taj« niku francoskega konzulata. Kje pa je pro< fitiral svoj polomljeno francoščino, tega pa ni hotel izdati. Laške oblasti so ga po pre« stani kazni izročile našim oblastem in mo« ral je služiti vojake naprej. Ta stan pa mu očividno nič ne ugaja, kajti letos meseca februarja je zopet pobegnil od vojakov in šel vnovič na Dunaj. Zadnji teden pa mu je postalo tamkaj dolgočasno in prišel je zopet pogledat v Ljubljano, od koder si je hotel pomagati zastonj v Francijo. Načrt pa se je nerodnemu Francozu izjalovil in znašel se je v luknji. Dasiravno «Francoz», bo mesto v Franciji nekaj časa še služil kot naš zaveznik v naši vojski.
Pred sodniki
Delavca Majtevž in Andrej lz Logatca sta se decembra spravila ponoči nad vagone na kolodvoru. En vagon sta dobila odprt in urno sta odnesla okoli 100 kg težko balo usnja, vredno 2800 Din. Usnje sta skrila s hlapcem Janezom na seno njegovega gospodarja in vsi trije so ga v vrečah spravljenega razpečavali po Vrhniki. Zdaj bo pa tudi.Matevž spravljen za 6 tednov, a Andrej in Janez prideta še na vrsto, kajti sicer bo Matevž rajzžaljen, če ne dobi vsalc svojega deleža.
Delavec Čiiek iz Viča je šetal po Starem trgu, postajal z rokami na hrbtu pred hišami in jih ogledoval, kot bi hotel kupiti vso šentjakobsko faro. Potem je stopil tu in tam tudi v vežo, odkoder se je zadovoljen vračal. Stražniku pa čižek ni nič kaj ugajal, vprašal ga je, kaj dela po hišah, pa se je mož odrezal: »Hiše kupujem in ogledujem.« Stražnik ga je povabili s seboj in ogledala sta si tudi policijsko ravnateljstvo, ki se pa zdi Čižku' prepoceni. Naiposled je priznal, da mu manjka dela, da bi bil rad žagal drva, pa ne more nikjer zraven, ker imajo povsod že druge Žagarje. Zdaj se ga je usmilila sodnija in žaga] bo
14 dni drva na jetniškem dvorišču. *
Frančišek, delavec iz Ljubljane, je do. bro služil svojemu gospodu. Vedno je dejal, naj človek ne skrbi preveč za svoje potrebščine, da se bo že vse samo uredilo. Tudi gospodarja je hotel rešiti težkih skr. bi; saj, če ima človek manj premoženja, lažje živi. Ker je sam res že prelahko živel, se mu je zasmilil gospodar in sklenil mu je odvzeti nekaj skrbi in jih naprtiti sebi. Vzel je gospodu Viljemu 290 škatijic vži. galic, vreče, milo. kremo itd., skupaj z« 387 Din. še več skrbi za gospodovo premoženje si je hotel naprtiti, pa so ga presenetili stražniki. Za zaključek je pa še blizu Kopitarjeve ulice povozil neko dekli, co, ki sicer ni bila hudo poškodovana, ven. dar se je moral tudi zagovarjati radi neprevidne vožnje. Zdaj bo pa vczil mesne dni samokolnico, da bo varneje, jo bo vozil kar po ograjenem prostoru jetnišnice.
Svarilo
Podpisana svariva vsakogar, ki b; govoril o naju neresnične govorice, ki s? v da« Ije časa govorijo, da bova postopala brc« izjemno sodnim potom. .	h">S
JAKOB in MARIJA SMOL H
Danes
Uelika oficirslin tragedija (Pepelnics)
Drama iz of cirskih krogom z bogato pretresljivo vsebino — Razkošnost — E^-ta Izbrani filmski igralci kakor Eduard von Winterstein, Car! Auen. ES»rrr." Aldor Wilhelm Dierjelmann, Ernst Rtickert, Sibiti Morel, Lya ElbenschGtz.
Predstave ob: 4. pol 6., pol 8. In 9. uri.
KINO IDEAL
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. V sanitetni službi so napredovali: dr. Vasa Savič, upravnik zdravilišča v Topolščici; v 7. skupino I. kategorije; dr. Ivo Pire, šef higi-jenskega zavoda v Ljubljani, in dr. Josip Gostiša, voditelj oddelka za traho-n v javni bolnici v Murski Soboti, pa v 8. skupino I. kategorije. Carinik Matija Mihelčič je od carinarnice na Rakeku premeščen h glavni carinarnici v Ljubijani, direktor srednje kmetijske šole v Mariboru Venčeslav Va-Icnta pa je trajno upokojen.
4 Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto pri stolicš za stro-jeslovje. P-ošnje nai se pošljejo do dne 1. julija rektorju univerze.
*	Odlikovanje komisarja dr. Zimmer-manna. Naš poslanik na Dunaju dr. Milan Milojevič je v četrtek v jugoslovenskem poslaništvu v navzočnosti poslaniškega osobja izročil generalnemu komisarju Društva narodov v Avstriji dr. Zimmer-mannu red Sv. Save I. razreda z lento. Odlikovan-ec se ie v prisrčnih besedah zahvalil za visoko pozornost z jugoslovenske strani, k' mu jo je izkazal kralj Aleksander ter je pri tei priliki poudarila, da je nedavno obiskal Jugoslavijo, kjer je dobil utis. da ie to dežela dela, napredka in velike bodočnosti ter da jo čaka važna vloga v evropskem koncertu.
" Entomološki kongres v Beogradu. V četrtek ie bil otvorjen na beograjski univerzi prvi kongres entomologov v naši kraljevini, kateremu prisostvujejo delegati iz Zagreba, Ljubljane, Splita, Osjeka, Novega Sada, Saracva itd. Kongresu predseduje beograjski univerzitetni profesor dr. Živo-jtoi Gjorgjevič in bo na njem ustanovljeno Društvo entomologov za Jugoslavijo.
*	lz naše državljanske zveze so izstopili: Jaroslav Novotnr, poštni uradnik v Mariboru. pristojen v Maribor, skupno z ženo Alojzijo in maloletno hčerko Vero; dr. Bernard Kotnik, zdravnik v Gradcu, pristojen v Frankolovo pri Celju; Alojzij Schrey, zasebnik v Dornathu v Avstriji, pristojen v Maribor; Viljem Strel, sedlar v Kreinsu ob Donavi, pristojen v Št. Jernej na Dolenjskem; Marija Vamberger, vdova v Radgoni. pristojna v Okosiavce pri Ljutomeru, in Josip Koran brivec v Munchenu, pristojen v Haidino pri Ptuju.
*	Smrt ruskega generala v Dalmaciji. V Cavtatu je predvčerajšnjem umrl ruski general Vladimir Cereckij, ki se ie odlikoval v rusko - turški vojni leta 1877. Pogreb se ie vršil z velikimi častmi ob udeležbi vojaških in civilnih oblasti. Med drugimi se je pogreba udeležila tudi soproga ministrskega predsednika Nikole Pašiča.
*	Usposobtjeoostnl Izpiti v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca v času od 26. aprila do 11. maja s sledečimi uspehi: 1.) Popotni usposoblie-nostni izpit za osnovne šole so napravili: gg. Burdian Karolina, Caliarija Božidar, Drrnbek Marija, Dolar Zora, Golobič Amalija, Justin Marija, Hanzelič Emilija, Kaste-lic Marija, Kodelia - Sahnič Anica, Kotnik Anica, Kregar Anton, Kristl Josip, Kukovec Cecilija, Kurbus Gabriela, Lorber Angela, Lovrec. Štefanija, Majcen Ela, Makuc Stanislava, Medic - Lešnik Šteiaiiija, Medved Anica, Osterc Jožica, Poljanec Stanislava (z odliko), Primožič Terezija, Senica Olga, Serajrrik Zmagoslava, Stani Angela. Šehel Alfred, Šeško Ivan, Šijanec Olga, Špan Marija, Tomažei Matija, Tušek Zlata, Več-ko Filip. Verčkovnik Josip, Vidovič Anica ln Zeienko Davorina. — 2.) Dodatni usposobljenosti izpit za osnovne šole so napravili: Mislej Josip, Rupnik Josip. Valen-tič Angela in Lušin Alojzij. — 3.) Strokovni izpit za pouk petja na meščanskih šolah je napravila Stupan Milica. — Med izpitom so odstopile 4 kandidatime.
*	Pravilnik o trošarini na pivo. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 49. številki pravilnik o trošarini na prvo. Pravilnik obsega 30 strani velikega formata, je opremljen s slikami kontrolnega aparata ter so mu pridejani obrazci, ki se nanašajo na besedilo. Posamezne številke prodaja Po 8 Din uprava »Uradnega lista«.
*	Naša svobodna cona v solunskem pristanišču. Direkcija naše svobodne cone v Solunu prične v najkrajšem času z velikimi deli za ureditev naše cone. Prične se v prvi vrsti s planiranjem in niveliranjem terena, s korekcijo potokov in kamalov, z gradnjo novih betonskih kanalov, z ureditvijo obale, nasipaniem plitvega morskega dna, z obzidavanjem in tlakovanjem cone, z gradnjo skladišč, klavnice, direkcijskega in carinskega poslopja za finančno kontrolo in drugih naprav. Nekatera poslopja bodo že letos dograjena. Dela se bodo prihodnje leto nadaljevala.
*	Skupščina Jugoslovenskega saveza »Treznosti« se bo vršila letos dne 20. in 21. junija v Skoplju. Udeleženci posetijo pri tej priliki tudi Kosovo polje in ostale zgodovinske in nacijonalne znamenitosti. Prijave za skupščino sprejema do najkasneje 15., junija odbor Saveza v Sarajevu.
4 Zagrebško akademsko abstinentsko društvo »Preporod« je slavilo 31. t. m. petletnico svojega slavnega obstoja. »Preporod« ie organiziral v par letih vso absti-neutno mladino na teritoriju Hrvatske in Slavonije ter je najsolidnejše organizirano akademsko abstinentsko društvo v državi. Naj bi ljubljanski akademiki ne čakali predolgo z ustanovitvijo takSnega prepotreb-nega društva!
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani ie umrla dne 37. t. m. mati režiserja in člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Josipa Povheta. Zadela jo je kap v 66. letu starosti. Pogreb bo danes ob 3.30 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnic©. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-73I jc!
*	Preiskava zaradi nepravilnosti na železnici. Kakor javljajo re Subotice, se je predvčerajšnjim nadaljevala preiskava za-
radi znane panam.ske afere pri tamkajšnji direkciji državnih železnic. V Subotico je v to svrho prispela posebna preiskovalna komisija.
*	Brezobrestna posojila uradnikom odpravljena. V smislu člena 270. finančnega zakona ie odpravljeno dovoljenje brezobrestnih posojil, ki so bila predvidena po čl. 123. zakona o državnih uradnikih in uslužbencih.
*	Vprašanje na monopolsko upravo. Pišejo nam: Kakor znano, izdelujejo mnogi kadilci, posebno še kadilke, cigarete sami, tako da kupijo tobak in stročnice. Te vrste cigaret jim najbolj ugajajo, ker so se lih navadili in jih v škodo svojih žepov, a v korist monopolske uprave mnogo pokade. Naenkrat pa se je nekdo zmislil, da hoče odpraviti stročnice, ki so tako obdavčene kot cigaretni papirčki ter ima država od tega ravnotako dohodke. Stročnic je vedno bolj zmanjkovalo in seveda so uporabili to priliko razni verižniki, da so v škodo kadilcev podražili za 100% one stročnice, ki so jih še imeli ali pa jih dobivajo na razne načine od drugod. Tako stane danes škat-Ijica stročnic, — če se sp'oh dobi — 10 dinarjev, pred tremi meseci pa ie veljala 4 dinarje. Menda je to mogoče le pri nas, kajti v drugih državah bi do takega navijanja cen niti ne prišlo, kajti nikjer jim ne pride na misel, da bi hoteli odpraviti stročnice. Tako se pri nas podpira v tej splošni gospodarski krizi industrija! Koliko delavcev je izgubilo zaslužek, ker so ustavili izdelovanje stročnic! V tobakarnah izjavljajo, da bo začela izdelovati stročnice tobačna tovarna, a minulo je že obilo mesecev od te napovedi — toda stročnic le ni. Predno nadalje razmotrivamo, prosimo monopolsko upravo, da napravi energično konec verižništvu s stročnicami in pojasni, kaj js ukrenila, da se bodo dobile tudi nadalje stročnice primerne kakovosti in po ceni. ki odgovarja današnjim razmeram.
*	Mednarodni urad dela. V Ženevi se ie te dni pričelo zasedanje mednarodnega bi-roa dela. Biro dela obravnava razna vprašanja, ki spadajo v njegov delokrog. Našo državo zastopa na konferencah Gjoka Cur-čin, generalni tajnik industrijske centrale, ki je tudi delegat naših delodajalcev.
*	Glavna skupščina in kongres UJU. V dneh 8., 9. in 10. avgusta se bo vršila v Beogradu b. glavna skupščina in tretji kongres Udruženja jugoslov. učiteljstva. Na dnevnem redu sta med drugim referata »Naša organizacija« in »Prosvetna politika poslednjih let«.
*	Hidrotehničnl oddelek v Ptuju. Za vodjo hidrotehničnega oddelka v Ptuju ie imenovan inženjer I. Knez. Urad se nahaja v poslopju okrajnega glavarstva.
*	Vlom na Ratltovcu. Na Ratitovcu pri Železnikih so te dni zlikovci vlomili v Krekovo planinsko kočo. Odnesli so devet posteljnih odei, ves ostali inventar pa se nahaja še v dolini in tako k sreči ni postal plen vlomilcev. Iz poškodb je razvidno, da so vlomilci odprli vrata s sekiro.
*	Nesreča pri delu. Iz Litije nam pišejo: Ko je bi! 231etni železniški delavec Franc Mohar iz Kresnih Poljan št. 19 zaposlen s popravilom tira na progi Kresnice - Laze, mu je na mokrem železniškem pragu zdrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomi! desno roko v komolcu.
*	Dva otročička zgorela. V Rošici pri Prištini sta v četrtek popoldne Sulejman in Izelima, sinček in hčerka posestnika Redje-pa Eminoviča, zažgala na polju veliko plast sena. Plamen je objel tudi otroka, ki sta oba zgorela.
*	V Savi utonila. Na Otočah so prošlo sredo potegnili iz Save truplo mlade ženske. Bila je Antonija Zaje iz Zgornje Lipni-cc, stara 21 let. Ko ie nesla v mlin v Globoko, ji je na brvi pri Cajnarju izpodrsnilo. Padla je v Savo in utonila.
*	Železniška nesreča v Senti. Na kolodvoru v Senti sta predvčerajšnjim trčili dve lokomotivi. Vodja ene lokomotive je bil težko ranjen in prepeljan v bolnico. Poštni voz je popolnoma razbit. Goreti je začela poškodovana plinova svetilka, vsled česar je nastal v vagonu požar in ie znaten del pošte zgorel. Škoda je znatna.
*	Drzen vlom v Varaždinu. V Varaždinu so v noči od srede na četrtek neznani vlomilci vdrli v davčni urad ter navrtali obe blagaini. V svoje razočaranje pa so našli v prvi blagajni samo razne uradne spise, ki so jih v jezi raztrgali in razmetali. Ko so bili vlomilci na delu. da navrtajo še drugo blagajno, v kateri je bilo nad 600.000 dinarjev gotovine, iih ie preplašil ropot, nakar so vlomilci brez plena pobegnili. O storilcih ni sledu.
*	Razbojnik ustreljen na begu. Zločinec Vasilij Lisa in njegova tolpa bi imeli biti prošli torek izročeni policiji v Pančevu, ker so bili aretirani zaradi številnih težkih zločinstev. V zadnjem času so ubili komisarja na železniški postaji v Jarkovcu, pred tremi leti pa umorili posestnika Jo-vana Gjorgjeviča v Tomaševcu. Pred vstopom v vlak so orožniki sneli Vasiliju Lisi verige, a aretiranec .ie to priliko uporabil ter preko nekega zidu pobegnil v bližnji gozd. Ker se na ponovni poziv ni ustavil,
HENNY PORTEN
v filmovani Bettauerjevi drami ,.Mož z brazgotino"
pride v kino „Ideal".
Lepota ženske noge
pride ao koketnega ziaca v elegantno izdelanih čevljih, kl jin izgotavlja v lastni tovarni I. Cdrntan, ter prodaja po najnižjih cenah
trgovina „D0K0", Prešernova nI. 9
na dvoriiču . pri Perlesu
so orožniki uporabili orožje. V srce zadet se je Lisa zgrudil mrtev na tla. Lisa ie bil tudi v zvezi z umorom, ki ga ie na grozen način izvršila razbojniška tolpa na blagajniku tovarne sladkorja v Velikem Bečke-reku.
4 Stražnik finančne kontrole ustrelil se-ljaka. V Livnu v Bosni je neki organ finančne kontrole ustrelil seljaka Mateja Ge-lo, ko je na njivi oral. Gela je pri delu kadil tobak »eškijo«. Finančni stražnik, ki je to opazil, ie seljaka pozval, da mu izroči škatljo s tobakom. Gela ie v zadregi pustil plug in konje ter skušal uteči, vedoč, da ga za prepovedan tobak čaka denarna globa 3000 Din in povrh še mesec dni zapora. Stražnik ie streljal za Gelo ter ga smrtno zadel. Finančni paznik ie bil aretiran.
*	Samomor vsled ljubosumnosti Uradnik samske uprave v. Sarajevu I. Verbakovič je izvršil predvčerajšnjem vsled ljubosumnosti samomor. Zaročen je bil z neko učiteljico, o kateri ie pripovedoval, da ie okužena, samo da bi s tem oplašil svoje tekmece. Ko je šel predvčerajšnjem s svojo zaročenko na sprehod, jej ie izročil tri pisma ter jo prosil, da jih izroči pošti. Potem se je nekoliko korakov oddaljil ter si iz revolverja pognal kroglo v glavo. Učiteljica ie klicala na pomoč. Verbakoviča so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. V pismih izjavlja, da je krivično obsodil svojo zaročeiko. Sumničenje je bilo plod njegove ljubosumnosti. Verbakovič jo prosi, nai mu odpusti.
*	Kri osvežujoči originalni planinski »spomladanski čaj« priporoča lekarna Ba-hovec, Ljubljana. Cena Din 10, r>o pošti 12 dinarjev.
Damske, moške, otroške
modne nogavice
kopalne obleke, perilo in drugo	4177 a
I. Urbančič, Miklošičeva 20.
h Ljubljane
u— Ljubljanskim hišnim posestnikom!
Gerentski svet ljubljanski razglaša: Danes, v soboto ob 16. popoldne se vrne naša zmagoovenčana sokolska vrsta iz Lyona v Ljubljano. Starešinstvo JSS jim pripnv-lja svečan sprejem na" kolodvoru. Mestna občina razobesi v proslavo zmage naših Sokolov ntf svojih poslopjih trobojnice ter vabi spoštovane hišne posestnike ljubljanske, da store isto. Zmaga, ki so jo priborili Sokoli, je zanesla v široki svet ime slovensko ter je prinesla ugled naši ožji in širši domovini. Zato čast našim roiakotn zmagovalcem! Živelo jugoslovensko sokolsko delo!
u— Sokol v Štepanji vasi vprizori v nedeljo 30. t. m. v društveni telovadnici pri bratu Soržu tridejanko »Maks v škripcih«. Režira g- Kosmač. Začetek ob 20. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje smeha odbor.
u— Slava 16. artilerijskega polka. 16. artiljerijski polk praznuje svojo slavo dne 5. junija kot spominski dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Gosposvet-sko polje leta 1919. Služba božja se bo vršila ob 10. dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I.
u— Kurs lz alkoholnega vprašanja ima danes v akademskem kolegiju ob 17. uri ljubljanska abstinentna mladina. Obravnava se tudi o proslavi antialkoholnega dne. — Mestno središče.
u— Ljubljanski skavti! V nedeljo 30. t. m-ob 10. na realki važen stegov sestanek. Obvezen za vse izvidnike, planinke, rovere, volčiče in izredne aktivne člane. Popoldne kroj! Poleg teh se morajo udeležiti sestanka tudi oni. ki nimajo kroja.
u— Pevce šentjakobskega pevskega zbora vabimo na prijateljski sestanek v ponedeljek 31. maja v Kazino ob priliki 151et-nice šentjakobske knjižnice.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji:
1	tatvina,. 1 najdba utopljenke, 1 prestopek streljanja skozi okno, 1 telesna poškodba,
2	prestopka kaljenja nočnega miru, 2 po padljiva psa, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 13 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov. — Aretacija je bila izvršena ena in sicer radi beračenja.
u— Truplo Grščkove najdeno. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, se je vrgla v sredo zjutraj v trenotni zmedenosti v I žico z mosta na Barju 201etna Jožefa Gršček z Rudnika. Sprva so ljudje menili, da je voda truplo odplavila s seboj, v četrtek okrog poldne pa je opazil strojevodja Anton Bre-celjnik truplo Grščkove v vodi tik pod mostom. Izvlekel je s pomočjo drugih truplo na breg ter obvestil o najdbi stražnico
KONCERT
4176 a
na Dolenjski cesti. Na odredbo komisije so truplo nesrečnice prepeljali v mrtvašnico na Rudnik.
u— Pred pošto ukradeno kolo. Anton Roj iz Matenje vasi je imel v petek opoldne opravek na glavni pošti. Prislonil je za tre-notek svoje 2000 dinarjev vredno kolo zunaj pred poslopje, vendar je po vrnitvi ni več našel. Ukradeno kolo je bilo zeleno pleskano in popolnoma novo.
u— Popadljivi psL Na policijo prihaja zadnje čase čim dalje več prijav o popadljivih Pseh, ki se potikajo po cestah in ulicah večinoma brez gospodarjev in napadajo kar križem pasante, še raje pa kolesarje in mo-tooikliste. Taki psi so povzročili tudi že veliko nesreč, ugrizi pa so skoro na dnevnem redu. Potrebno bi bilo torej, da se hude in popadljive pse obdrži doma na za-grajenh prostorih ali pa se jih vodj na vrvici.
Iz Maribora
a— Povečanj© dravskega mestnega kopališča. Včeraj popoldne se je vršil komistjo-nelni ogled dravskega mestnega kopališča radi sklepa občinskega odbora, da se bo dogradilo še 20 novih kabin. Ogleda so se udeležili: načelnik stavbnega odseka občinskega sveta dr. Kac, mestni ravnatelj, za mestni gradbeni urad inž. Baran ter zastopnik mestnega fizikata. Kakor smo zvedeli, so tudi člani komisije prišli do prepričanja, da sedanje kopališče ne zadostuje niti higijeničnim, niti gradbenim, niti kopališkim zahtevam. Treba bo resno načeti vprašanje novega kopališča na Dravi.
a— Za stanovanjske najemnike. Od društva stanovanjskih najemnikov za Maribor rn bližnjo okolico smo prejeli v objavo sledeči dopis: Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru poziva najemnike in podnajemnike, naj ne podpisujejo nikakih resolucij za ukinjenje stanovanjskega zakona pri mariborskem društvu hišnih posestnikov. Informacije se dobijo pri Društvu najemnikov, Rotovški trg št. 1.
a— Tranzitno carinjenje. Trgovce in industrijalce silno obremenjujejo nove visoke carinske postavke. Velikanske vsote ie treba vedno zalagati pri carini. Ta denaT leži čestokrat dolge mesece kot mrtev kapital v obratu, vsled česar se tudi blago in izdelki vnovič brez potrebe znatno podra-že. Škodo trpi torej producent in konsu-ment in končno zopet država, ker to znatno prispeva k stagnaciji gospodarskega razvoja. Podjetniki si bodo sedaj skušali olajšati to neznosno breme s tem, da se poslu-žijo ugodnosti tranzitnega ocarinjenja. Kot prvi je vpeljal ta postopek v Mariboru tovarnar Maks Durjava, ki si ie opremil v Gregorčičevi ulici posebno skladišče, kamor pride neocarinjeno blago pod kontrolo cari-narne, ki ima tudi ključ k železnim vratom tega skladišča. Podjetnik plača carino za blago iz takega skladišča šele tedaj, ko vzame blago za obrat in si s tem seve prihrani Pri večjem obratu znatne vsote na obrestih.
a— Ruski večer v Narodnem domu. Ruska gimnazija v Hrastovcu pri Mariboru priredi pod okriljem Ljudske univerze dne 11. junija v Narodnem domu veleinteresant-no prireditev. Uprizori sc Igrokaz »Car Saitan« v štirih dejanjih po znameniti Puškinovi pravljici. Čudoviti dogodki se izvršujejo v srednjem veku na carskem dv-oru, katerega življenje in običaje nam slika igra. Vse osebe bodo nastopile v pristnih ruskih kostimih takratnega časa, carski prestol, kozarci, čaše itd., vse lastni izdelki vrlih ruskih gimnazijcev in gimnazijk po motivih srednjega veka. Razvijajoče se dejanje pa je vse pravljično lepo prepleteno z narodnimi ruskimi pesmi, z ruskimi plesi ter z gruzlnskimi, kitajskimi in ciganskimi plesi' inozemskih sužnjev. Ves čisti donos gre v prid bedne ruske dece. Predprodaja vstopnic je od 1. junija naprej pri ge. Z. Brišnik in g. Hoferju.
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
NHJCENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
vsako soboto in nedeljo od 20, do 24. ure v gostilni in kavarni
MAH1VI6
NOVI VODINAT.
Točijo se pristna in pitna vina.
Motorna dirka
dne 30. maja 1926
na Teznu pri Mariboru.
Vstopnina Din 15- — Začetek ob 14 ('.) uri.	4164
Dijak in vojaštvo popust
.Motokiub Maribor".
a— Mariborski grad. Dočim naii hišni lastniki prav pridno čediio in slikajo fasade svojih hiš, opazujemo s skrbjo in žalostjo, kako propada najlepša mariborska fasada, ki jo ima srednji zapadni rizalit našega gradu. Vzhodno stran so lani lepo in posrečeno preslikali, najlepši del gradu pri vhodu v kino pa dozdai zaman vpije po pomoči. Omet odpada vedno hitreje in z njim vsi čudovito lepi okraski iz baročnih časov. Želeti bi bilo. da bi lastnik gradu ugleden in čislan trgovec, pravočasno ukrenil vse potrebno, da se ohrani ta ljubki zaklad stavbarske umetnosti pred popolno propastjo. Opozarjamo pa tudi g. konser-vatorja dr. Steleta, da se s prirojeno mu gorečnostjo zavzame za ta prelepi zgodovinski spomenik ter izposluje primerno subvencijo za renoviranje fasade. Poprava je nujna. Nakit odpada vedno hitreje ter morda niti ene zime več ne prenese.
a— Poseben kras mariborskih parkov, Mestni park in park med realko in župa-nijsko palačo sta pridobila z dvema izrednima cvetličnima nasadoma precei na zanimivosti za domačina }n tujca. Mariborsko Olepševalno društvo je dalo. uapraviti v mestnem parku poleg godbenega pavilijona državni grb iz cvetličnih gred, v parku pri realki pa grb mestne občine. Oba je izdelal Ceh Pavlicbta, vrtnar Olepševalnega društva.
a— Razpis službe paznika. Mariborsko sokolsko društvo razpisuje službo paznika za svoje novo letno telovadlšče v Ljudskem vrtu. Reflektanti morajo biti samski. Paznik bo izvrševal tudi druga društvena dela m bo Imel poleg plače še naturalno
Fotografi: atelje VIKTOR sedal Koafljeva ulita štev. k
te priporoča *a slikanje družinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju.

stanovanje v sobi novozgrajene oblačilnice. Prošnje je nasloviti na mariborsko sokolsko društvo.
a— Mestu v kras je gotovo tudi veranda kavarne »Jadran« na Aleksandrovi cesti. Kavarnar g. Ivančič je dal obsežno verando, s katere je lep razgled po vsej najpro-metnejši Aleksandrovi cesti, okusno okrasiti s cvetjem, tako da napravlja za vsakogar, zlasti na tujca, ki prihaja s kolodvora v mesto, najlepši vtis.
a— Propagandna vožnja motociklistov. V nedeljo ob pol 11. dopoldne prirede vsi mo-tociklistični in avtomobilski dirkači, ki se udeleže popoldanske dirke na Teznu, propagandno vožnjo skozi mesto. Zbirališče na Trgu Svobode.
a_ Nesreča motociklistov. Pri včerajšnjem treningu motociklistov na tezenskem dirkališču sta zadela drug ob drugega mo-tociklista Hartinger iz Maribora in Sonnen-schein iz Ptuja. Prvi ie dobil težje poškodbe na desni roki, dočim je bil drugi le malo opraskan.
Mariborske persekucije
Maribor, 27. maja.
Strahovlada Radičeve prosvetne politike beleži v Mariboru še vedno svoje maščeval* ne žrtve. Po neštetih zmedah, ki so prišle v pouk na mariborskih srednjih šolah tik pred zaključkom šolskega teta z nepresta« nimi premestitvami z enega zavoda na dru« gega, je ostal nered kljub urgencam tak, da cela vrsta profesorje, sploh ne poučuje, na šolah pa istočasno manjka učnih moči. Nekatera mesta pa so po dvakrat zasede« na. O neredu, ki je nastal v prosvetnem oddelku, smo že poročali. Popolnoma pa se« daj molče oni, ki so pisali kilometrske član« ke pritožb, ko je bil Pribičevič prosvetni minister. Sedaj so dotični kverulanti z vsem zadovoljni, čeprav je moralo vse uradništvo prosvetnega oddelka vsled radi« čevskih centralističnih modrosti dolgo ča« kati na plačo.
Krona teh pogubnih mahinacij v prosvet« ni politiki radičevcev pa je najnovejša vest da je bil upokojen v zvezi z znanim obi« skom gg. Pasa/riča in inž. Košutiča v Mari. boru ravnatelj moškega učiteljišča, znani prvovrstni pedagog, g. Matija Pire, ki je dobil včeraj upokojitveni dekret, dočim so klerikalni listi o tem že mnogo prej poro« čalL Klerikalci so bili sploh o vseh teh per« sekucijah prvi informirani. Na mesto rav« natelja Pirca, ki ima baje šele 23 službenih let in je napisal celo vrsto šolskih knjig, pa je bil že davno prej imenovan prof. K a« dume iz Dervente.
Profesorski zbor moškega učiteljišča so hoteli sploh ves razgnati. Tik pred matu« ro so od tam premestili prof. dT. Kcvačiča na realko, prof. R. Kendo na gimnazijo in končno je prišel na vrsto še tudi prof. te« lovadbe g. Šaup, ki je menda sploh najbolj« ši telovadni pedagog m je spisal par izvrst« nih knjig iz telovadbe, deloma skupaj s prof. dT. Pivkom. Prof. Šaup je že razrešen na učiteljišču, vendar pa že drugi teden ne poučuje, ker profesor telovadbe na gim« naziji g. Govekai ni premeščen s svojega mesta in tudi na učiteljišču ni nikogar m telovadbo mesto Šaupa. Druga dva profesorja dr. Sušnik in Baš, ki sta bila mesto Kende in dr. Kovačiča premeščena na t:či« teljišče in tudi dolgo časa nista m>og!a na« stopiti mest, sta končno začela s poukom. Kakšno ogromno škodo je pri teh zmedah pred koncem leta trpel pouk, si lahko pred« stavlja vsak lajik.
V	kroniki mariborskega učiteljišča bodo torej za leto 1926 beležili, da so morali za« vod zapustiti profesorji, ki so se pokora« vali državnim zakonom in v smislu držav« ne ustave stali trdno v okvirju narodnega in državnega edinstva. Drugega greha niso imeli. Še včerajšnji »Slovenec® beleži svoje zadovoljstvo nad velikim uspehom teh per« sekucij.
Napredovanje rezervmh oficirjev
V	pešadiji so imenovani: za kapctanc 1-klase: Stane Vidmar, Aleksander Baltic. Viktor Babnik, Dragutin Pogorelec, Franjo Stuhec, Ivan Klemenčič in Ivan Kostrenčič. Za kapetane II. kl.: Tine Cuš, Drago Sinko« vič, Franjo Češarek, Josip Lončarič. Sveto« zar Marin, Maks Rozman, Albert Požencl, Branko Drenovec, Radivoj Jelovec. Vinko Sire, Franjo Sevnik, Peter Broz, Jakob Per« havec, Ernest Gorišek, Rihard Kokalj in Rzjko Traven. Za poručnike: Lovro Hribar, Lavoslav Sešelj, Rudolf Jež, Franc Kovačič. Robert Zalokar, Bogomil Rozman, Ivan Hro vatin, Josip Gruden. Bruno Parma. Karel Princ, Valter Samida, Franc Langerholc. Ferdo Klopčar, Leopold Benko in Anton Gabron. Za podporučnike: Pavel Kučcra in Pavel Klobučar.
V	saniteti: za kapetane I. ki.: Ivan K.lo bučar, Nikola Bodv, Andrej Posavcc, dr. Dušan Gregorič, dr. Franc Virant, dr. Frar. Toplak, dr. Ljudevit Kobal, dr. Peter Ada« movič, dr. Ivan Jurečko in dr. Vladimir Jc« lovšek. Za kapetane II. ki.: Andrej Posa« vec, dr. Dušan Gregorič, dr. Slavko Kmet.
V	inž. trupi: za kapetane II. kl.: Janko Kolar in Danilo Žagar. Za podporučnika Vojislav Holc.
V	veterini: Za kapetana II. kl.: Joso Čeh. V ekonomski branži: za poručnika Josip Sotler. V 9odni stroki: za kapetana 1. kl.: Milutin Tičak, za podporučnika Ivan Pc« trič. V vazduhoolovstvu: za podporučnika Janez Pupis.
Iz Celja
e— Redni ietni občni zbor srezke organizacije SDS za srez Celje - Vransko se bo vršil v nedeljo 30. majnika 1926 ob 8. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. K prvi točki dnevnega reda poroča narodni poslanec dr. Pivko. Udeležba za vse člane SDS v Celju in okolici obvezna.
e— »Vodnikova družba« v Celju. S pon-deljkom dne 31. t. m. poteče rok za vplačilo ustanovnine in članarine za »Vodnikovo družbo«. Kdor se' še ni priglasil, naj to stori nemudoma, članarino pa Iaiiko plača tudi še prve dni junija. Glavni poverjenik pobira te dni še članarino po pobiratelju celjskih društev. Dosiej je pristopilo k »Vodnikovi družbi« za Celje prav častno število članov. Po uradih, zlasti pa po šolah so pristopili kot člani skoro vsi uradniki, odnosno učitelji. Mnogo je tudi članov iz pridobitnih in delavskih krogov. Kot ustanovniki so pristopili doslej v Celju k »Vodnikovi družb!«: »Zadružna zveza«, mestna občina celjska, Lastni dom in dr. Anton Božič, odvetnik v Celju. Celjska posojilnica je nakazala enkratno izredno podporo v znesku 250 Din, za kar se K tem potom zahvaljujemo.
e— Tujski promet. Poroča se nam, da se namerava v letošnji sezoni uvesti direktna avtomobilska zveza Celje - Solčava - Logarska dolina, ki jo bo oskrboval 12- in 24-sedežni avto po večkrat na teden z rednim odhodom in prihodom v Celje po zelo nizki ceni, tako da bo izletnikom in posetnikom naših solčavskih planinskih krasot omogočen hiter in cenen poset. Tozadevni dogovori med celjskim magistratom, tujskim prometnim društvom in avtotaksom g. Ko-kaljem se že vršijo in bodo končani skleipi v nekaj dneh objavljeni. Vozni listki se f>odo dobivali v tujsko-prometni pisarni, kjer se dobe tudi vsa tozadevna pojasnila.
e— Delavska Orjuna Gaberje sklicuje za nedeljo dne 30. maja ob 3. popoldne javen shod, ki se bo vršil ob lepem vremenu na dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Sokolskega doma v Gaberiu. Kot glavni govornik nastopi član delavske sekcije br. dr. Irgolič iz Maribora. Pozivajo se vsi člani Orjune, da se shoda zanesljivo udeleže.
e— Nesreča se ie pripetila celjskemu dopisniku »Slovenca«. Zaletelo se mu ie in v grlu mu je obtičala okoliška šola, proti kateri je tako vztrajno bruhal izmečke svoje rnržnje. Naši klerikalci so sicer od vsega početka vedeli, da vse njihovo početje ne bo moglo ustaviti gradbe šolskega poslopja, a so vendar politično izrabljali celo zadevo in vjeli na limanice celo nekaj kalinov iz naprednih vrst, da so jim pomagali pr; tem žalostnem poslu. Pobirali so celo podpise za protestno noto in eden pobiralcev na Bregu se je izrazil napram strankam, da ga ie poslal g. Lasbačher, kaplan in katehet (torej šolski vzgojitelj) v Celju. Mislili smo dosedaj, da izvira vsa gonja proti šoli iz krogov z manjšo izobrazbo, sedaj pa vidimo, da je bila na delu vsa generaliteta iz klerikalnega tabora. Dasi so naši klerikalci napenjal; vse sile proti šoli, so se pa vendar zelo zanimali za razna dela. Pokazali so pač tudi tukaj, da imajo plašč na dva vetra. Pa bi gospod dopisnik vendar enkrat prijel svoje pristaše in jih pcdučil, da morajo biti dosledni.
e— Knjigovodstveni tečaj priredi Obče-slovensko obrtno društvo v Celju. Ker je knjigovodstvo za obrtništvo zelo velikega pomena, se pozivajo vsi obrtniki, ki se hočejo tečaja udeležiti, da se javijo pri tajniku Občeslovenskega obrtnega društva na Okopih št. 9, IT. nadstropje. Kakor hitro se bo prijavilo zadostno število udeležencev, se bo tečaj o tvoril.
e— Planinci! Savinska podružnica SPD priredi v nedeljo dne 13. junija velik izlet na Sijem« pri Zagrebu, da poseti bratsko planinsko društvo »Sljeme«. Udeležencem je zagotovljena polovična vožnja po železnici. Skupen odhod iz Celja dne 13. junija z brzovlakom ob 2.28 ponoči. V Zagreb do-spemo ob 4.35. Na Sljeme je tri ure hoda. Tura je jako lepa, na SIjemenu je krasen planinski dom z lepim razgledom. Iz Zagreba se vrnemo ob 22. uri in dospemo v Celje ob 1.26. Naša dolžnost je, da se odzovemo v čim večjem številu prijaznemu vabilu naših bratov, ki vedno posečajo tudi naše planine. Prijavite udeležbo do 5. unija g. Vrtovcu v drogeriji Sanitas v Celju ali pa v pisarni tujsko - prometnega društva v palači I. Hrvatske štedione.
e— Kaj vse kradejo. Neki Vrtačnik, ki je zaposlen v Zagrebu, a je prišel za binkoštne praznike v Celje, in njegov tovariš Majcen na Dolgem polju v Celju, sta v noči od nedelje na pondeljek, ko sta šla domov iz kavarne, odtrgala žalno zastavo raz Voš-niakovo hišo na Kralja Petra cesti. Policija k uzmoviča kmalu izsledila in našla pri njima 6 metrov črnega blaga. Da se bosta spametovala, ju je policija vtaknila v luknjo.
e— Koncert vojaške godbe. V nedeljo dne 30. t. m. priredi v mestnem parku od 11. do 12. ure dopoldne vojaška godba drav ske divizije koncert. Vstopnina za osebo en dinar.
Iz Trbovelj
t— Aretacije rad1 komunistične propat gande. Pretekle dni sta bila aretirana ra« di razširjanja komunistične propagande de» lavca Zagorc in Kokaij, ki je bil izgnan iz občine Zagorje. Oba sta bila prepeljana v sodne zapore v Laško. Prijet je bil tudi zna« ni Erjavec, ki je razširjal v Trbovljah bro» šuro z naslovom »Generalni štrajk angle« škega delavstva®. Brošuri, katere Izdajatelj jo neki Vukovič iz Ljubljane, strastno na« pada gg. Kristana, Arha, Krušiča in Stru« kija in primerja naše razmere z angleškimi ter vali vso krivdo za poraze trboveljskega delavstva na socialdemokrate. Obstoji sutnnja, da brošura ni prijavljena oblastim.
t— Popis živine in vozov v občini. Ko« manda celjskega vojnega okrožja naznanja, da se bo vršil popis živine in vozov v Tr« bovljah v sredo 2. junija in v petek 4. ju« nija ob 8. dopoldne, na Dolu pri Hrastni« ku pa 2. junija. Lastniki avtomobilov in motociklov se opozarjajo, da morajo prine« sti s seboj tudi listine o svojih vozilih.
t— Zmešnjava radi razdelitve podpor. Dodatno k včerajšnjemu poročilu sporoča« mo, da je prejel akcijski odbor v Trbov* Ijah od akcijskega odbora na Viču preko 5000 Din z izrecnim naročilom, da ga raz« deli med najbolj potrebne reducirance. Na seji, ki se je vršila pretekli teden, je bilo sklenjeno, naj se v svrho razdelitve podpor zglase reduciran« pri predsedniku II. ru« darske skupine g. Župančiču, da se jim v torek 25. t. m. izplača pripadajoči znesek. Takoj zatem so se pojavili v gornjih Trbov« ljah okoli Društvenega doma letaki, v kate« rih so pozivali klerikalci, naj se zglase pri g. Župančiču vsi upokojenci. Zavoljo tega je nastalo obilo zmešnjave, ker se je mo* ralo dopovedovati upokojencem, da jim ne pripadajo podpore, ker je tako odločil akcij ski odbor na Viču. Do torka je bilo prigla* šenih nad 100 reducirancev, ki so se tudi zbrali pri Počivavšku, da prejmejo denar. Ko so pa prišli tja, so jim povedali, da je okr. glavarstvo v Laškem denar zaplenilo in ga deponiralo na občini, dokler se zade« va ne razčisti. Na okrajnem glavarstvu se je namreč oglasil g. Avsenek in zahteval omenjenih 5000 Din zase, češ, da je toliko denarja žiriral za delavsko deputacijo v Beograd. Ker je bilo delavstvo vse iz sebe, sta se napotila gg. Župančič in Špiler na občino, odkoder je g. Vodušek telefoniral v Laško in pojasnil, da je vsota akcijskega odbora na Viču izrecno namenjena za re* ducirance, akcijski odbor sam pa se je za« vezal, da bo g. Avseniku povrnil denar. Stvar se je nato rešila tako, da bo denar takoj izplačan, kakor hitro poda akcijski odbor pismeno potrdilo, da bo plačal g. Avseneku 5000 Din.
t— Izselitev rudarjev v Francijo. Dose« daj se je priglasilo na poziv Delavske zbor« niče glede izselitve v Francijo zelo pičlo število rudarjev. Priglaševanje se vrši pred« vsem zato, da se reši vprašanje izseljeni* škega fonda, v katerega naj bi vplačala TPD za vsakega delavca nekakšno odpravnino, ki bi se uporabila za slučaj, da se žele iz» seljenci vrniti v domovino.
t— Preložitev okrajne ceste v Hrastniku. Okrajni zastop za okraj Laško je sklenil, da preloži okrajno cesto pri steklarni v Hrastniku.
Iz Prekmurja
Radikalski obljubkarji. Naši prekmurski radikali so verni bratci radikalov onkraj Mure. Glavno njihovo agitacijsko sredstvo so obljube, ki pa se, kakor prav dobro ve« do vsi starejši radikali, nikoli ne izpolnijo. Velike preglavice dela prekmurskim radi« kalom tudi spoT med Pašičem in Jovanovi« čem. Ko so pred tedni mislili, da bo Jova* novič, zmagal, so povsod oznanjali, da so tudi oni za Jovanoviča. Ko pa je zmagal Pašič, pa so zopet razglasili, da so tudi Oni pašičevci. Radi te nestanovitnosti so sedaj v nemilosti i pri Pašiču i pri Jovanovidu, žito pa obljube prekmurskih radikalov se* daj še manj držijo kakor prej. Naj jim to* rej nikdo ne nasedal
Končna beseda o ^prišlekih*. Ze vsa le« ta, odkar spada Prekmurje k naši državi, se celo po prekmurskih listih vedno znova rabi izraz prišleki in njega sinonimi: reše* tarji, žlajfarji in opankarji. Vsak pameten človek pa mora uvideti, da je to vse skraj« no neumestno. Prvič se nobena pokrajina brez lastne škode ne more zapirati od osta« lih pokrajin iste države in sploh ostalega sveta. Drugič pa je dokazano, da je naj* manj isto, če ne še večje število Prekmur* cev, ki so stalno naseljeni izven Prekmur* ja po mariborski, ljubljanski in drugih oblastih naše države, in vendar jih tam ni* kdo ne naziva s prišleki.
Inozemci v Prekmur ju. Težave, ki jih imajo v Prekmurju inozemci, ki tu stalno bivajo, vedno znov.i razburjajo duhove. Do čim nekateri popolnoma nemoteno živijo, imajo drugi največje in neprestane sitno* sti z večnimi prošnjami itd. Znan nam je slučaj, da ima neka oseba domovnico, iz* stavljeno že od jugoslevenskih oblasti pa sc še vedno vodi kot inozemec. Ali res smejo v Prekmurju bivati samo oni ino* zemci ki so klerikalcem po godu?
Bodonci. Zadnje Kleklove «NTovine» piše* jo da so prišli k nam v oglede nekateri go* spodje za njih sneho, samostojno demo* kratsko stranko, da pa Bodončarji rajši imajo Kleklovo sneho, klerikalno stranko, čeravno je siromaška. Mi pa pravimo, da Kjeklove snehe nočemo, ne zato, ker je si« romaška, nego radi tega, ker je prečrna in jo že tudi njeni prejšnji gavalčri zapuščajo. Ti so že sprevideli, da je za nič.
Izletniki, čuvajte
planinsko floro!
Mrennensk© poročilo
Ksteorološki *a»oo v uunljam. 2->. maia I92S
v' i š n.. narnmetra oi08.b m
Kra;	Cas	Saram.	Temser.	Rei. masa if %	Smei vetra :n brzina v m	Ottlat	Vrsta padavine	
						nos* 0—10	on ooazorani	mm io i ure
opazovanja								
	7 i	7613	12 8	93	NE 1	10		0.2
Ljubljana . . I	8.	761-5	12 9	94	NE 1	10		
(dvorec) |	14 ;	7594	21-6	72	SE 2	10		
l	21.	7612	lb-5	73	SE 1	10		
Zagreb . . .	8.	7620	16-0	8o	E 4	10		0
Beograd . . .	8.	760 7	170	65	mirno	3		0
Sarajevo ...	8.	761-5	13-0	75	mirno	0		0
Skoplje . . .	8.	7(51 3	18-0	65	NE 1	0		0
Dubrovnik . .	7.	7H0 3	210	75	E 1	1		0
i Praga ....	7	762 4	9-0	—	SE 1	7		0
Šport
S. K« Ilirija : S. D. Rapid
Boj za nogometno prvenstvo Slovenije.
V	nedeljo dne 30. maja nastopi v Ljub« Ijani prvak mariborskega okrožja proti pr« vaku Ljubljane in zmagovalcu v setnifina* lu SK Iliriji v boju za nogometno prven« stvo Slovnije. Brezdvomno bosta oba tek« meca napela vse sile, da tekmo zmagovito izvojujeta. V tem oziru se sicer predvideva kot zmagovalec SK Ilirijo, vendar je tudi Rapid nevaren protivnik, kar je že večkrat dokazal. Dika Rapidovega moštva je am» bicija in velika požrtvovalnost, ki preveva vse igralce.
Obe moštvi bosta nastopili v svojih naj« močnejših postavah, saj se gre tu za dose* go prvenstva, a če bo tudi sodnik na svo* jem mestu, tedaj se naši športni publiki obeta ne samo oster, temveč tudi zanimiv boj.
Tekma se odigra na igrišču SK Ilirije ter prične ob 17. uri.
V	nedeljo dopoldne ob 10.30 uri se od* igra na igrišču SK Ilirije tudi zaostala prv. tekma med SK Ilirijo rez. : SK Jadran rez.
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 0.6 mm.
Solnce v>-ha!f) ob 420 zahaja ob 19-34. ittna vzhaja ob 20-34. nahaja ob 05i0
Dunajska vremenska napoved za soboto: Bolj oblačno, morda nevihte.
toplo, zapadm vetrovi
Bolj
Izbirni miting LLAP. za meddržavni mateh Poljska : Jugoslavija
LLAP. razpisuje za soboto in nedeljo 5. in 6. junija izbirni lahkoatletski miting za meddržavni mateh Poljska : Jugoslavija, ki se vrši v Varšavi dne 19. in 20. junija. Začetek v soboto 5. junija ob 17.30, v ne* deljo 6. junija ob 16. Tekališče je iz leša in ima 4 nedvignjene zavoje. Startati sme« jo le verificirani atleti JLAS*a. Prijave brez prijavnine je nasloviti na naslov: Stane Let nar, Slavenska banka, najpozneje do dne
3.	junija ob 12. Tekmuje se po pravilih JLAS. Igrišče ASK Primorje, Dunajska ce« sta. Glasom sklepa JLAS*a z dne 28. aprila ima LLAP pravico, da na imenovano tek« movanje ne pripusti atletov, ki nikakor ne pridejo v poštev kot močna konkurenca ali kot pretendenti za reprezentanco. Ravnota« ko ima pravico določiti v vseh disciplinah tekov handicape poedinim atletom. Razpo* red:
Sobota. 5. junija ob 17.30.: 1. tek 100 m, 2. skok v višino z zaletom, 3 tek 1500 m,
4.	met krogle, 5. troskok (event.) 6. tek 400 metrov.
Nedelja, 6. junija ob 16.: 1. met diska, 2. skok v daljavo z zaletom, 3. tek 800 m, 4 met kopja, 5. tek 10.000 m. 6 skok ob pa« lici, 7. štafeta 4 X 100 m ali švedska sta* feta. Točke označene z eventualno niso še definitivne. Tozadevno bodo klubi pravo* časno obveščeni.
Na praznik 3. junija se vrši na istem igri* šču ob 16. met kladiva in tek 5000 m ter 200 m.
Sobotne točke: 1., 2., 3., 5., 6. in nedeljske točke: 1., 3., 4., 6„ 7. ter preje imenovane discipline met kladiva in tek 5000 m velja* jo istočasno kot izbirni miting LLAP za določitev reprezentance mesta Ljubljane, ki nastopi dne 13. junija v Zagrebu proti ieprezentanci Zagreba.
Nastopni atleti se morajo brezpogojno udeležiti izbirnega mitinga in startati v di» sciplinah, za katere so določeni, sicer bo LLAP najstrožje postopal proti njim v zmi* slu § 18 pravil JLAS*a:
Tek 100 m: dr Perpar, Valtrič, Weibl (vsi Primorje), Stepišnik, Živanovič (Ilirija); tek 200 m: dr. Perpar, Valtrič, Weibl (vsi Pr.), Stepišnik (II.); tek 400 m: Močan, Valtrič, Aihar (vsi Pr.); tek 800 m: Močan, Arhar (Pr.), Zupančič L. (U.); tek 1500 m: Vidic, žorga, Slapničar (Pr.), Deržaj, Zupančič L. (II.); tek 5000 m: Slapničar (Pr.), Deržaj, De Reggi, Gaberšek (II.); skok v dalj: dr. Perpar, JanČigaj (Pr.). Stepišnik, Živanovič (II.); skok v vis: Strekelj, Gregorka, Boršt* nar (II.), Gruntar D., Cimperman (Pr.), Lojk (Jadran); skok ob palici: Štrekelj, Gregor* ka, Vrhovec I., Derganc (II.), Cimperman (Pr.); troskok: dr. Perpar, Vukmanovič, Ča* mernik, Jančigaj (Pr.), Jeglitsch (Rapid, Maribor); met diska: Vrhovec II., Smersu, Zupan (II.), Slamič H., Podobnik, Rovan, Vukmanovič (Pr.), Skoko (Ptuj); met kopja Orehek, Zupančič L. (II.), Skoko (Ptuj), Cimperman. Gruntar, Weibl, Vukmanovič (Pr.); met krogle: Skoko (Ptuj), Derganc, Zupan (11.), Vukmanovič Podobnik (Pr.); met kladiva: Zupan, Smersu, Rotar, Vodi* šek (II.), Slamič H. (Pr.)
Vsi klubi, člani LLAP se razven tega po* zivajo, da najpozneje do 3. junija opoldne javijo na naslov: Stane Letnar, Slavenska banka, vse one verificirane atlete, ki hoče* jo nastopiti na imenovanem izbirnem mi* tingu, opozarjajo pa se že v naprej, da jih LLAP. ne bo pripustil k startu pri tekih 100, 200 in 400 m, ako bo smatral, da ne pridejo v poštev za reprezentanco.
Zanimive mototekme v Mariboru
V nedeljo 30. t. m. priredi mariborski Motoklub prve letošnje dirke na znanem dirkališču v Teznu. Sloves teh dirk je pre* segel že meje naše države in vzbudil zani« manje tudi v inozemstvu, zlasti v Avstriji in v Italiji. Iz Avstrije se je prijavilo že več tekmovalcev, avtomobilski klub pa poš« Ijc poleg tega k dirkam še večjo deputaci« jo z avtomobili in motornimi kolesi. Vse« kakor je to znak. na znajo tudi v inozem* stvu ceniti velik pomen vsakoletnih mari* borskih dirk.
Da so prijavili svojo udeležbo tudi vsi večji klubi iz Jugoslavije, je pač samocrb« sebi umevno. Startali bodo zopet naši naj« boljši motorni dirkači, ki so že pri doseda« njih dirkah vzbujali splošno zadivljenje gle* dalcev. Izmed dosedanjih prijav omenjamo nekatere najbolj zanimive. Prijavili so se med drugim: gg. Geiss iz Pforzheima v Nemčiji na D. K. W„ Kopač iz Ljubljane na B. S. A., Kvnej, Strban in Hraščan iz Zagreba, prva dva na Zenitu, zadnji na Motoguzziju, dva dunajska dirkača na Su* peraHendersonu. Ziserl iz Gradca na New» Imperialu, Zalokar iz Ljubljane na Monet Goyonu ter znani mariborski dirkači Babič (B. S. A.), Baumann (Sunbean), Divjak (Puch), Sonnenschein (Rudge).
Mariborski Motoklub je uredil vse po« trebno, da olajša občinstvu dohod na dirka* lišče. Od 13. naprej bo vozil z Glavnega trga avtobus, ob val 14. pa bo najbrže pe» Ijal na Tezno tudi posebni vlak. Vstopnina na dirkališče znaša 15 Din, za dijake in vo« jake 10 Din, avtomobili in vozovi plačajo stojnino 30 Din. Člani Motokluba Maribor imajo proti legitimaciji prost dohod. Na dirkališču bo preskrbljeno za cenena okrep*
čila. Klub je storil vse, da omogoča obisk te res mednarodne prireditve najširšem slo« jem občinstva.
V nedeljo dopoldne se zberejo avtomo« bilisti in motociklisti ob pol 11. na Trgu Svo« bode, od koder prirede nato propagandno vožnjo po mestu.
Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 26. V. 1926.) Pokalna tekma SK Slovan : SK Svoboda, ki se radi nesporazuma glede igrišč dne 23. V. 1926 ni vršila, se vrši 29. V. ob 18. na igrišču ASK Primorje. Slu ž* bujoči odbornik LNP g. Vukovič, nadzor nad red. in blag. službo. — V nedeljo 30. V. 1926 določene prvenst tekme se vrši* jo na igrišču SK Dirije in sicer: ob 10.30 SK Ilirija rez. : SK Jadran rez., ob 17. SK Ilirija : SD Rapid. K popoldanski tekmi SK Ilirija : SD. Rapid ima postaviti SK Ilirija šest starejših rediteljev. Službujoči odbor« niki LNP dne 30. V. 1926 na igrišču SK Di* rije: dopoldne g. Mahkovec nadzor, nad red. in blag. službo, popoldne blagajniška služba g. Buljevič, vrh. red. nadzor g. Cim« perman. ostalo rediteljstvo gg. Bucik, Be* djanič in Matjašič. — Tajnik II. — (Seja k o. dne 28. V. 1926.) Igrač SD Rapida Barlovič se kaznuje v zmislu § 25 kaz. pra* vilnika JNS z enomesečno zabrano igre od 21. IV. do 21. V. 1926.
Ilirija : Hermes. Namesto odpovedane pokalne tekme z Jadranom igra Ilirija da« nes ob 18.15 prijateljsko tekmo s Herme* som. — Jutri, v nedeljo ob 10. dopoldne igra kombinirano moštvo Ilirije s SK Kra« kovo.
.4SK. Primorje (Lahkoafletska sekcija). Za štafeto za Schwabov pokal je slačilnica
v Narodnem domu. Atleti Valtrič, dr. Per« par. Močan. Weibl, Arhar, Corradini, Slap« ni čar, Vidic, Janowsky, Omladič, Glavaški, Gruntar, Glaessener, Sketelj, Žorga, Mal« narič, Lah, Sikošek, Stupica, Adamič in Gregorič, morajo priti v nedeljo do 10.30 s polno opremo v navedeni lokal. Preskrbeti si morajo kožnate ali gumijaste copate.
ASK. Primorje (Uprava igrišč.) Danes ob 20. v klubovem tajništvu nujna sej*. — Radi važnosti 90 vabljeni tudi člani u. o.
SK. Ilirije nogometna sekcija. Danes, v soboto ob 20.30 važen sestanek igračev I. in II. skupine v Prešernovi sobi restav« racije «Novi svet», Gosposvetska cesta. Po« trebna je polnoštevilna udeležba. — Načel« nik.
Motoklub «Slovenija» v Ljubljani po« zivlje vse svoje člane, da se v kolikor mo*
foče velikem številu udeleže dirke Moto« luba «Maribor», ki se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. na dirkališču Tezno pri Mariboru. Skupnega odhoda iz Ljubljane ne bo.
Juniorske pokalne tekme. Nogometna sekcija ASK Primorje naproša klube, kateri se mislijo udeležiti teh tekem, da to prija« vijo čimpreje, da se morejo tekme po mož« nosti odigrati že tekom junija. Klubi naj se ravnajo v zmislu izdanih propozicij (pred* ložitev imen igralcev). Prijave naj se na« slovijo na: Zvonko Buljevič, stud. iur., Aka«
demski kolegij, Kolodvorska ulica *
IZJAVA. Z ozirom na izjavo tajnika sek* cije ZNS Ljubljana g. Vodiška v «Jutru» z dne 22. t. m., v kateri pravi, da sem tajnik ASK Primorja izjavljam, da to ne odgovar« ja resnici, ker je že preko dve leti, odkar te funkcije ne vršim.	M. Kuret.
Gospodarstvo
Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Pšenica: baška, 8 vagonov 310; srem. ska, 75 kg. 2 %, 1 vagon 307.50. Turščica: baška, 4 vagoni 135; baška, okolica Sombor, 3 vagoni 137—137.50; baška, za julij, 10 vagonov 137.50; haška, ladja Tisa, 12 vagonov 137.50. Otrobi: baški, brez vreč, 1 vagon 100; baški. v jutastlh vrečah, 1 vagon 120.
Svinjski sejem v Mariboru (28. t. m.). Dogon 225 svinj in 2 kozi. Prodanih je bilo 194 komadov. Kupčija radi lepega vremena živahna. Cene so bile: prasci 5—6 tednov stari 67.50—125, 7—9 tednov 150—200, 3 do
4	mesece 350—360, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 500—560, 1 leto 1500—1700 Din za komod. Kg žive teže 10.50—12.50, kg mrtve teže 15—17 Din.
Dunajski živinski sejem (27 t. m.). Goveda: Dogem samo 66 komadov. Biki so se napram glavnemu sejmu podražili za 10 grošev pri kg. — Svinje: Dogoe 2692 komadov. Mesne svinje so se podražile za
5	do 10 grošev pri kg, dočim so debele svinje ostale nespremenjene. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 160—1.90, mesne 1.60—1.65 šilinga po kakovosti.
Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.). Razpoloženje dalje čvrsto. Pšenica se je ponujala po višjih cenah, toda konzurn je bil ob visokih cenah vzdržljiv in je prišlo le do malenkostnih zakljuc-kov. V novi pšenici je več ponudbe kakor povpraševanja. Notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 43.50 do 44 50, potiska 47 50—49; rž: marchfeld<=ka 27'.25—27.75; turščica: 21—22; oves: domači 29—30.
== Izgledi vinske trgatve v naši kralje, vini. Kolikor se da presoditi iz poročil iz raznih vinorejskih okolišev naše države, je povprečno stanje vinogradov v državi srednje. Vreme večinoma ni preveč ugodno vinski trti. Na vinskih tržiščih je položaj skoro vedno enak. V Banatu so se cene znižale, dasi so zaloge Že majhne.
= Zahteve po prostem izvozu alrovih kož. Iz Beograda poročajo, da je Udruženje beograjskih mesarjev in klobasičarjev iz. ročilo finančnemu ministru spomenico, v kateri pravi, da se je z uvedbo nove carinske tarife onemogočil izvoz sirovih kož, ker izvozna carina na kože predstavlja okrog 60 odstotkov prodajne vrednosti. Zaradi tega se Je zelo povečal izvoz žive živine. V spomenici se povdarja, da je ta carina sicer v interesu domače industrije, vendar se nc tri smel na ta način ovirati razvoj drugih gospodarskih panog. Nada. lje se trdi v spomenici, da naša industrija ne more predelati vseh sirovih kož, ki se zaradi tega kupičijo v skladiščih, a prodati v inozemstvo se ne morejo. Spomenica zahteva, naj finančni minister oprosti izvozne carine vsaj previške nasoljenih ln posušenih kož, ki leže v skladiščih. K tem za. htevam izjavlja Industrijska zbornica v Beogradu, da hi ukinjenje ali znižanje iz. voznih carin na kože pomenilo hud udarec za industrijo usnja, posebno sedaj v splo.' šni industrijski krizi, kajti s tem bi se dala možnost, da inozemska Industrija usnja izvleče vse sirovine iz naše države.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do X. junija ponudbe za dobavo 3000 kg ovsa ter 50 kg kovine za ležišča. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 14. junija pri komandi oto. čačkega vojnega okru ga v Otočacu glede dobave 3250 kg petroleja: 16. junija pri komandi mesta v Sisku glede dobave 4200 kilogramov petroleja ter 17. junija pri in. tendanturi Vrbaske divizljske oblasti v Banjaluki glede dobave 6400 kg petroleja in pri komandi mesta v Gospiču glede dobave 930 kg pertroleja; 17. junija pri direk. ciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje pretovarjanja blaga iz normalnotirnih v ozkotirne železnice in obratno na postaji Bos. Brod; 31. t. m. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6000 kg pšerc ične moke «0g» in 10 ti-soč kg moke «2». Vršijo se ofertalne licita. cije: 9. junija pri Upravi barutane v Kam. niku glede zgradbe nove žage (gater) s pripadajočimi objeikti in montažami (pred. metni pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi); 14. junija glede dobave 3598 ton premoga; 15. junija pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 1540 ma raznih desk in 73 m» letev iz mehkega lesa. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Ponoven padec francoskega franka. Po močnem zboljšanju je francoski frank včeraj zopet mednarodno popustil. V Curihu je deviza na Paria padla na 16.80 od 17.125 predvčerajšnjim. Kakor je podoba, niti stroge zaščitne mere ne ohranijo franka pred močnim valovanjem. Sicer pa bodo šele naslednji dnevi pokazali, ali so mere za zaščito franka zadostne, da obranijo valuto, s katero je zaupanje med Francozi
samimi zelo zrahljano. — Mednarodno Je malo nazadovala včeraj tudi lira.
= Za ureditev trgovinskih odno&ajev med Jugoslavijo in Turčijo. Naš konzulat v Ca. rigradu je poslal zunanjemu ministru dopis, v katerem utemeljuje potrebo čim prejšnje ureditve naših trgovinskih oanošajev s Turčijo. V februarju t. 1. Je Turčija zvišala uvoznocarinske postavke za vse one države, s katerimi nima trgovinskih po. godb. Zato naš izvoz v Turčijo vedno bolj nazaduje. V Turčijo bi lahko Izvažali les, cement, papir in živino.
= Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Poročilo Hmeljarskega društva za Slove, nijo. Žalec v Savinjski dolini, 28. maja. Stanje hmeljskih nasadov je kljub vlažne, mu in hladnemu vremenu normalno. Trte so povprečno dosegle visokost do 3 m in čez. Obrambno delovanje proti »peronospo-ri humali» na poznem hmelju se je dosedaj obneslo. Prvo obsipavanje se je pričelo, škodljivci se dosedaj niso lotili rastline. V posameznih primerih bo bile male množine hmelja predprodane do 60 Din za 1 kg.
= Redni občni zbor ima Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, dne 9. junija t 1. ob 10. dopoldne v uradnih prostorih na Miklošičevi cesti 15.
= Padanje češkoslovaškega izvoza. Po podatkih češkoslovaškega državnega statističnega urada je znašal češkoslovaški izvoz v aprilu t. 1. vrednost 1349 milijonov Kč napram 1477 milijona Kč v aprilu lanskega leta in 1512 milijonov Kč v marcu t i. Padec napram predhodnemu mesecu znaša torej 163 milijonov .napram aprilu lanskega leta pa 128 milijonov K5.
28. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—77, Vojna škoda 305—307. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska poso. jilnica 193—195 (195), Ljubljanska kreditna 175—0. Merkantilna 102—0, Praštediona 865—0, Slavenaka 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 75—80, Trbovlje 285—0, Vevče 100—0, Nihag 25—30. Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključek: brzo-javni drogovi (smreka, jelka, bor), od 8 do 12 m, zdravi, ravni, obeljeni, fco meja, 23 vagonov po 300. Povpraševalo se je po obrobljenih bukovih deskah in jamskem lesu. Drugače same ponudbe v tramih, hrastovih hlodih, bukovih drveli in raznih kmetijskih pridelkih brez povpraševanja.
ZAGREB. V bančnih vrednotah je bil promet za malenkost večji ob nespremenjenih tečajih. Od industrijskih so zabeležili nekaj zaključkov Slaveks, šečerana in Slavonija. Vojna škoda je malo krepkejša in je bilo promptno blago zaključeno po 308.50—309. — Tendenca na deviznem tržišču nespremenjena. Zaključni tečaji so v glavnem nespremenjeni. Samo Pariz je zaradi ponovne mednarodne oslabitve padei tudi v Zagrebu, in sicer na 186.50—187. Skupni devizni promet 8 milijonov dinarjev Notirale so devize: Dunaj izplačilo SOO'73—804.73, Berlin izplačilo 1350.67 do 1354.67, ček 1349.50—1353.50. Italija izplačilo 209.38—210 58. London izplačilo 275 50 in pol do 276.70 in pol, New York ček 56 51—56.81. Pariz izplačilo 186.09—188.09, Praga izplačilo 167.77 in pol do 168.77 in pol, Švica izplačilo 1096.13 in pol — 1100.13 iu pol, ček 0—1097 50; valute: lire 209.9 do 211.1; efekti: bančni: Eskomptna 102—103, Poljo 16—17, Kreditna Zagreb 104—105, Hipo 57—58. Jugo 92.50—93.50, Ljubljanska kreditna 175—190, Praštediona 865—870, Slavenska 0—50; industrijski: še£erana Osijek 250—270. Gutmann 185 do 220. Slaveks 125—130, Slavonija 31.5 do 32, Trbovlje 280—305, Vevče 100—0; dr-, žavni: investicijsko 0—75.5, agrarne 42 do 43, Vojna škoda, promptna 308.25—308.75, za junij 311—313.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 801.75 do 802 25, Berlin 1350—1351.5, Bruselj 175—179 Budimpešta 0.0796—0.0798, Bukarešta 22.75 do 23.25, Italija 209—210.5, Lcmdon 276 do 276 1, New Tork 56.64—56.66, Pariz 183 do 186| Praga 168.1—168.15, Švica 1097—1097 5.
CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 122.95. New York 516.50, London 25.1325, Pariz 16 80, Milan 19.25 Praga 15 295, Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.09, Sofija 3.7425. Dunaj 73.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12.4950, Berlin 168.03—168.53, Budimpešta 98.77—99 07, Bukarešta 2.8450—2 8650, London 34.3350—34.4350 Milan 26.33—26 43, New Tork 705.65—708 15. Pariz 22.90—23, Praga 20 9025—20.9825, Sofija 5 1250—5.1650 Varšava 6130—61.80, Curih 136.67—137.17. Valute: 'dinarji 12 4250—12.4850, dolarji 707.50—711.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.44, v Berlinu 7.402, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (27. t. m. pq borzi) 1.76 im po)
»veta
Ameriške strogosti
Poleg tehničnih naprednosti slovi Amerika po strogi nravstvenosti. Pred mesecem so zaplenili cariniki v S. Frančišku Ovidijeve spise. Sodnija je označila starega Rimljana kot človeka brez vsakih moralnih pomislekov. Njegovi spisi bi utegnili žaliti nazore čed-nostnih in nedolžnih ameriških državljanov. Zatorej je Ovidij odslej zabra-njen in pri uvozu postavljen v isto vrsto s francoskimi pohujšljivimi slikami, žganjem in rmenimi delavci.
Ovidij je gotovo potrt na onem svetu, a povprečen človek vendar ne more odreči modrosti onim državnikom, ki še govorijo o ameriški nravstvenosti. Njih skrb za nravstvenost je povsem upravičena. Dokazov je nebroj. V bližnjem Michiganu je na pr. nedavno sodišče obsodilo na doživljenjsko prisilno delo jako uglednega gentlemana, ker je posilil mlado dekle, hčerko spoštovane rodbine. Zločinec se je zaman zagovarial s tem. da mu je sedela žrtev na kolenih, kadila in kazala svoje noge 10 cm nad koleni. Bil je takore-koč izzivan na zlorabljenje, posebno ker je tehtala vsa obleka gospodične, vštevši perilo, nogavice in čevlje samo 240 gramov. Zadnjo številko so potrdili sodnijski izvedenci, a sodniki so vendar ostali gluhi. Obsojenec bo do konca svojih dni razmišljal o kreposti ameriških žen.
Končno so našli lani pri preiskavi kitajske četrti v Newyorku dva tisoč pisem od več sto miss iz odličnih krogov: pisma so bila naslovljena izredno umazanim kitajskim težakom-kulijem. Vsebina pisem ni pustila nobenega dvoma glede razmerja, ki je družilo mlada. lepo odgojena dekleta s kitajskimi kuiiji. Vsebina pisem je zopet dokaz za modrost ameriške cenzure. Čemu bi gospodične čitale zastarelo »Ars amandi« Publija Ovidija Nazona, ko so jim vendar na razpolago kot profesorji ljubezni najbolj poučeni kitajski kuiiji.
šoli poučevati samo v turškem jeziku. Carigrajski Zidje, katere je zadel ta sklep naravnost v živec, so se sklepu uprli ter izjavili, da te reforme ne sprejemajo, že radi tega, ker ni mogoče 'izpremeniti šolskega pouka sredi šolskega leta. Turške oblasti pa so šle dalje in so začele prikrajševati Žide tudi za tiste pravice, katere so doslej uživale druge ustanove, grške in armenske verske občine. Zaman je protestiral veliki rabin iz Carigrada pri angorski vladi. Kemal paša vztraja pri svoji odločitvi.
Sredi tega razvnetega kulturnega boja proti carigrajskim Zidom pa je počila še vest, da so carigrajski Zidje povodom Kolumbove proslave poslali v Madrid brzojav, s katerim so izrazili udanost španskemu kralju. Turški tisk smatra ta čin za veleizdajo in turška vlada je sklenila, da se nad Židi radi tega koraka maščuje. Ukinila je pouk v španjolščmi v šolah in v javnem prometu ter izzvala s tem ukrepom špa-njolske Žide v Carigradu proti sebi na odprt boj. ki utegne zahtevati še razne žrtve.
Španjolski Židje v Carigradu
Židovska občina v Carigradu je silno ogorčena. Sedaj, Po več nego 400 letih, odkar so se naselili v ponosnem Stam-bulu, kjer so stvorih svoj Glietto v predmestju Galat blizu Zlatega roga, jih je udaril Kemal paša s palico kulturnega diktatorja ter jim odvzel špan-jolski jezik.
Mestna četrt, v katerem žive carigrajski Zidje. ni prav nič podobna mestnim četrtim Židov v drugih državah, kjer imajo Židje najbogatejše naselbine. Nasprotno, carigrajski Židje so reven element, ki se ni nikoli brigal za politiko, temveč je skrbel samo za izvrševanje svojih verskih obredov. Židovska trgovina v Carigradu je na slabih nogah, Zidje so tu posredovalci v mnogo večji meri kakor trgovci in se morajo zadovoljevati le s skromnimi zaslužki. Pravijo celo, da ga ni ghetta na svetu, ki bi bil tako siromašen, kakor je ghetto v Carigradu.
In vendar So carigrajski Zidje dobili po glavi močan udarec s Kemalovo pestjo. V turški republiki se je namreč poleg armenskega in grškega vprašanja pojavilo še eno vprašanje — židovski problem. In židovski problem ni samo. verski, on je zelo delikaten. ker ima tudi nacijonalno obiležje.
Stanovalci carigrajskega ghetta govore poseben žargon, mešanico španskih. turških, arabskih in italijanskih besed. Kljub temu da so bili ti Zidje pred 400 leti izgnani iz Španije od Ferdinanda Aragonskega, so vendar v glavnem le ostali zvesti jeziku §yoje nekdanje domovine. Za časa sultana-ta so uživali carigrajski Zidje vsaj v •pogledu jezika popolno svobodo, bilo jim je dovoljeno občevati in tudi obiskovati šole, kjer se je vršil pouk v španjolščini.
Angorska Kemalova vlada je uvedla šolsko reformo, ki določa, da se sme v
Med zdravniki, pa tudi. med lajiki se večkrat vname debata o vprašanju, katero delo je napornejše, telesno ali duševno. in v katerem poklicu potroši človek največ energije. Mnenja o tem problemu še danes niso jasna in izenačena. Kajti dočim je pri fizičnem delu še nekako mogoče ugotoviti porabo energije, je ta rezultat pri duševnem delu skoro nemogoče dognati. Vendar pa imamo na razpolago podatke strokovnjakov, ki nam dovoljujejo vsaj nekoliko pogleda v to zanimivo diskusijo.
Poraba energije je pri različnih ljudeh z različnimi sposobnostmi zelo različna. Zdravnika prof. Lowi v Davosu in dr. Schrotter na Dunaju sta sestavila seda.i tabelo o porabi energije pri godbenikih. Merila sta energijo pri godbenikih s posebno uro za preiskovanje plina, skozi katero ie šel zrak, katerega so godbeniki vdihavali in ga izdi-havali. Tako je bilo mogoče ugotovi-
ti, kako se izpreminia globokost diha- '
nja in njegova naglica. Zdravnika sta preiskovala izdihani zrak potom kemične analize in dognala, koliko kisika je vsak godbenik porabil. Razlika je prišla na dan na ta način, da sta zdravnika ugotovila porabo zraka v mirnem stanju in porabo takrat, ko je bil godbenik pri svojem delu.
Po statistiki obeh profesorjev porabi šivilja povprečno 13 % energije več kakor drugi ljudje. Pri krojaču je odstotek že večji in doseže število 22, pri čevljarju za ženske čevlje 47 %. pri izdelovalcu moških čevljev 83 %, pri pi: sarju 17, pri strojepiscu 31. pri perici pa 80 %. Našteti poklici so torej že dokaj naporni. V primeri z godbeniki pa so še vedno majhni. Godbenik porabi na enem in istem instrumentu pri različnih komadih različno količino energije, ki zavisi v prvi vrsti od temperamenta godbenika, v drugi vrsti pa od izvajanega dela ter od dirigenta. Ze pri navadnem govorjenju znaša poraba človeške energije 41 do 47 % nad normalo. Govorniku je torej potrebna približno ista količina energije, kakor čevljarju, ki iz delu i e damske čevlje. Mnogo napornejše od govorjenja pa je petje. Tu sega poraba energije do 83 % nad normalo. Pevka je torej zastran grla in prsne muskulature izpostavljena istim naporom, kakor perica.
Še dokaj več energije porabi klavirski virtuoz. Pri njem sega poraba energije od 47 do 270 % nad normalo. 47 odstotkov doseže pri mirnem, prav nič razburjenem igranju, do 270 % porabi pa virtuoz najboljše kvalitete. Tudi tukaj torej vidimo, da zavisi poraba energije v velikanski meri od osebnosti človekove. Klavirski virtuoz spada glede porabe energije v isto kategorijo, kakor izrazit težak. Prekaša ga med godbeniki samo bobnar, ki porabi v izvest-nih slučajih 238 do 324 % energije nad normalo. Pri goslačih seže ooraba energije za 100 % nad normalo, čelisti in kontrabasisti porabijo pa nekoliko več moči. Čudne rezultate izkazujejo pihala. Trobentač porabi samo 31 do 60 % nad normalo, pozavnist pa 45 do 53 %. Te navidez nizke številke pa so radi tega tako skromne, ker pri pihalih telo ne deluje normalno. Enkrat mora godbenik zadrževati	potem jo mora
Senzaoilonelna pustolovna veseloigra
medeni tedni u zraku
(Ali »Jahač v oblakih")
ie dosegla pri včerajšnji svoji pretnijeri popolen uspeh. — Senzacije v zraku, v vodi in na zemlji. Ljubavno. Veselo. Vratolomno. Elegantno.
— Lepi igralci. —
Predstave točno ob: 4, pol 6., pol 8. In 9. uri.
Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester.
Prednaznanilo: Lya de Putti. (Circus Bissinni).
ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124.
Otvoritev pariškega Salona v Tuilerijah,
kjer so razstavili disidentje velikega Salo. na. Zgoraj: Dame pri pijači (Jules Flandrin) spodaj: Fujita (avtoportret japonskega sli. kar j a).
X Buržujsko zobovje. V Moskvi je izgu. bil član zveze komunistične omladine G. Stepanov v nekem pretepu 3 zobe, in si jih ie dal vstaviti zlate. Toda društvo, v ka-terem je bil Stepanov včlanjen, je izjavilo, da je zlato zobovje sovražno socijalistični misli, ter je zahtevalo, da ga Stepanov iz. roči zbirki za brezposelne. Stepanov je za. man trdil, da ima dva zlata zoba sam Ka. linin, predsednik sovjetske unije. Sodrugi mu niso verjeli in je bil izključen iz komu. nistične zveze «kot nezaveden in domi« stav kapitalistični podraslič. (»Komsomolj. skaja Pravda», z dne 24. aprila.)
zopet polagoma izpihavati, kar povzroča, da je krvni obtok zelo nenormalen. Tudi srce deluje pri tem zelo različno.
Interesantno je tudi. da zavisi poraba energije pri dirigentu od njegove nadarjenosti. Pri dirigiranju Rossinije-ve »Tellove« uverture je porabil neki dirigent od 53 do 120 % energije nad normalo. Iz vseh teh podatkov torej izhaja, da je poklic godbenikov eden najtežjih poklicov, radi česar je tudi po; polnoma razumljivo, da podlegajo bas godbeniki tako različnim obolelostim, katerim drugi ljudje niso zlahka dostopni.	___
Ljubezen in muka
Napis »Ljubezni m muki« — »Amori et dolori sacrum« stoji na pročelju inštituta za seksualno medicino prof. Magnusa Hirschfelda v Berlinu. Učenjak je podaril državi vse tri hise inštituta s knjižnico in laboratorijem pod pogojem, da ostane doživljenjski ravnatelj. Darilo je vredno nad en milijon mark.	...
Prof. Hirschfeld. učenec velikega Virchowa in Dubois-Reymonta, je obenem vreden svojega očeta, znanega »brezplačnega« zdravnika, kateremu je zgradilo rojstno mesto Kolberg spomenik z naDisom »Prijatelju človeštva«. 261etno delovanje Hirschfelda je ustvarilo novo znanost o seksualni psihologiji, razmerju med materjo m otrokom, o praktičnem pomenu dedne obremenjenosti. Tisoči sodnikov in bolnikov se obračajo na inštitut, ki nikomur ne računa niti ficka za nasvet.
Prof. Hirschfeld gostuje sedaj v Pe-trogradu, kjer predava na seksualnem oddelku Instituta za socijatoo hi-gijeno. Njegovo glavno delo je proučevanje zapletenih duševnih stanj: afekta, fetišizma in dr., katerih navadno ne razloči in ne upošteva povprečni sodnik. ko obsoja roparja in morilca. V prvem predavanju je govoril profesor o hannoverskem Haarmannu kot enem izmed najhujših zločincev, kar jih pozna človeški rod. Haarmann m bil homoseksualec, temveč strašen sadist, neusmiljen mučitelj posebne vrste. Število njegovih žrtev znaša po Hirschtel-dovem zatrdilu do 300 ljudi.
Samomor v sanjafe
»Munchen-Augsburger Abendzeitung« poroča o izvanrednem dogodku. Junak aogodbe je 181etni mladenič, ki je v spanju poskusil izvršiti samomor. Stvar se je pripetila v predmestju Ratisbonna v hiši neke vdove, ki je tam stanovala s svojim sinom.
Ponoči se je vdova naenkrat zbudila; zdelo se ji je, da čuje iz sosedne sobe, kjer je spal njen sin, sumljivo hropenje. Na smrt prestrašena je planila iz postelje in odprla vrata sosednje sobe. Nudil se ji je grozen prizor: njen edini sin je visel z zanjko okoli vratu na kljuki okna. Vzlic razburjenosti je imela vdova toliko prisotnosti duha, da ni stekla ven klicat na pomoč, nego je planila k sinu in mu prerezala vrv. Njena pomoč ni prišla prekasno: mladenič je še živel in je v nekaj trenotkih bil zopet pri zavesti.	„
Mati je seveda sina najprej vprašala kaj ga je gnalo v smrt. Toda, čudno: sin ni vedel ničesar o kakem samomoru Sprva se ji je še smejal, češ da uganja ž njim šalo ali pa se ji je moralo o nje-
govem samomoru le sanjati. Še nikdar ni mislil na samomor in nikakor še ni sit življenja. Ko pa je mati le zatrjevala da ga je našla obešenega na oknu. jc začel razmišljati In končno se je le domislil. Sanjalo se mu je, da se je dogovoril z nekaterimi tovariši, da se poskusi »za šalo« obesiti. In ta šala bi bila za las postala tragična resnica. Mladenič, ki je bil somnambulne narave, je ne zavedajoč se, kaj dela, dejansko izvršil sklep, ki ga je bil storil v sanjah.
X Zopet nov element. Ameriškemu znanstveniku profesorju Hopkinsu v lili« nois se je posrečilo izolirati nov element, ki ga naziva Illium. Našel ga je v monazit. preostankih, ki so stranski produkt neke. ga metalurgičnega postopka. Prvina spada med takozvane redke zemlje in je sorodna in podobna neodymu Jako težko je bilo lo čiti ta dva elementa. Redke zemlje so one prvine, katerih oksidi tvorijo žarilne mre« žice za plinovo luč; v teh mrežicah se na. haja tudi mala množina illiumsoksida. Za> nimivo je, da kaže prvina točno spektral« ne črte, ki jih predpisuje teorija za prvino 3 z vrstnim redom 61. Do popolnosti manj. ksta elementnemu sestavu še dve prvini: vrstni številki 85 in 87.
X Redka ločitev. Newyorška sodnija je imela ta mesec senzacijonalno obravnavo. Bogati, 301etni trgovec je tožil svojo 601et« no ženo sila zoprne zunanjosti. Očital ji je, da ga je hipnotizirala in s tem prisilila, da jo je vzel. Sodniki od kraja tožitelju niso verjeli, a priče so dokazale, da je bila go« spa znana kot vplivna hipnotizerka, ki se js s tem tudi preživljala, dokler se ni po« ročila. Sodniki so se prepričali, da je hip« notizerka zlorabila svoje moči, ujela že« nina, ki se je na njo obrnil kot bolnik: tr. pel jc na glavobolu. Sodnija je dovolila ločitev, češ da je bil zakon sklenjen s po« močjo nepoštene zvijače. V odloku stoji dobesedno: Ni dvoma, da mlad premožen človek nikdar ne bo poročil 60 let staro, odurno ženo, če ne bo v to primoran.
X Profesor Ossendowski. Znana knjiga poljskega potovalca »Ljudje, živali in bo« govi» je izzvala lani veliko razburjenje, ker je očital Sven Hedin Ossendo\vskemu, da ni nikdar videl tako slikovite popisane osrednje Mongolije. Ossendowski je za« ključil spor z izjavo, da bo njegovo nadalj« no delovanje najboljši dokaz neoporečno« sti njegovih trditev. Sedaj je nastopil Os« sendovvski po 6mesečnih pripravah iz Pari« za veliko potovanje v osrednjo Afriko, ki je preračunano na 6 — 8 mesecev. Na juž« nem kolodvoru so se poslovili od potoval« ca poljski in francoski novinarji, ter urad« nika poljskega propagandnega urada No« waczynski in Šolski.
X Madžarski knezoškof proti ženskim skavtom. Budimpeštanski knezoškof Czcr« noch je izdal pastirski list, v katerem ostro obsoja ženske skavte ter zavzema proti tc« mu gibanju odločno odklonilno stališče. Kardinal pTavi, da se skavtizem ženskam ne poda in da ga je treba obsojati. V istem pastirskem listu se cerkveni dostojanstvo nik izreka tudi zoper plesne zabave, ki so se zadnje čase razpasle med mladino.
so najboljše ln najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
ključ"
•t
je Ista kot trpežnost Štirih drugih parov. 93-« I
Umite io mmiM se!
Dr. R. Marn:
Po ovinkih v Afriko
Bližali smo se res svojemu cilju, da obiščemo glavno mesto Sicilije Paler-mo, ki je bila naša poslednja postaja v inozemstvu. Toda ni prišlo do tega. da bi še enkrat stopili na italijanska tla.
Uzrli smo izrazito golo goro, po kateri se je vila na vrh v zložnih serpentinah lepa cesta. Ljubitelji avtomobilizma so se že veselili: »Tod krenemo z avtomobili!«
Zavili smo, potem ko ie prišel pilot na brod, v lep palermski zaliv in v polkrogu videli veliko mesto, zaščiteno od zadaj z visokimi gorami. Izletniki, ki so že bili v Palermu. so nam pravili, da ima mesto mnogo znamenitosti, lepe zgradbe, krasne parke in spomenike. Imeli smo še precej lir v žepu in hoteli smo nakupiti za drage v domovini kake spomine. Večina se je hotela iznebiti tega denarja, ker ga ne bomo več potrebovali. toda Italijani nam niso dali več prilike, da bi jim dali zaslužiti »puno novaca«, kakor so rekli naši sopotniki.
Čudno se nam je že zdelo, i so naš parnik zapeljali na pomol me. dva tovorna parnika, torej na prostor, kjer ne pristajajo osebni parniki. Nas vicekapi-tan je takoj po prihodu odplul s potrebnimi papirii na pristanssko oblast. Precej časa se ni vrnil in postali smo zelo nestrpni. Končno ie prišel s sporočilom,
da nas mora pregledati zdravnik predno stopimo na kopno Vsi smo bili pripravljeni. da gremo na suho ter smo staii pri stopnicah, toda čas je mineval in zdravnika ni bilo od nikoder. Ne da bi nam kdo povedal, je vsak občutil, da nas hočejo šikanirati. Preteklo ie že več ko dve uri in še vedno smo čakali. Začeli smo glasno protestirati proti takemu postopanju, kajti doslej — razen na italijanskih tleh — so bile vse formalnosti opravljene največ v četrt ali pol ure. Končno nam je bilo čakanja dovolj in šlo je skozi skupine izletnikov kakor en glas: »V znak protesta ostanemo na bro
du!«	, , ....
Po dolgem času je dospel zdravnik, ki je pa izjavil, da ga je pristaniška oblast pravkar obvestila in da je takoj hitel na parnik. Ta šikana pristaniškega kapitana nas je še bolj ogorčila in sedaj ni bil nihče več voljan vreči Italijanom lire v lačni žep. Pred parnikom se ie nabralo polno čolnarjev in kramarjev, ki so čakali na naše lire. Na obrežju je stalo kakih dvajset avtomobilov in izvoščkov, ki smo jih takoj ob prihodu naročili, da nas popeljejo v mesto.
Ko so ti doznali za naš sklep, so začeli kleti in zabavljati, a ne na nas, temveč na pristaniško oblast, ki jim je ta-korekoč ukradla lep zaslužek. Bili smo še šest ur v pristanišču, toda nihče ni izstopil. Na brod je prišel kasneje znanec ameriškega konzula, ki se je vozil z nami, in ta je povedal, da ie v mestu
vse ogorčeno na pristaniškega kapitana da pa smo Jugosloveni strahovito pridobili na ugledu pri Italijanih in da jih je naša gesta naravnost frapirala. Pravil je, da je kapitan na ta način že večkrat šikaniral izletnike, zlasti francoske, da pa so bili vsi potrpežljivejši in so kljub šikani izstopili. Zato ravno smo mi tako imponirali Italijanom.
Omeniti moram, da smo še napisali ogorčen protest proti šikani in ga poslali našemu konzulu v Palermu, ki ga seveda ni bilo blizu Najbrž je to le nas honorarni konzul italijanske narodnosti. Bili smo še tako ponosni, da se do odhoda ladje po večini nismo pokazali na krovu, da bi Italijani, ki so v malih la-dijah švrkali okrog »Karadžordza«. ne mislili, kako smo radovedni na Palermo Naš nastop je bil najboljša lekcija zanje in na to smo še danes ponosni.
Veseli smo bili, ko smo odpluli iz te negostoljubne vode, kajti profitirali smo s tem precej časa, ki smo ga potem porabili za bivanje na naši zemlji, v našem krasnem Dubrovniku.
Nekateri so se bali nemirnega morja v Mesinski ožini, toda zibanje in guga-nje se ni več ponovilo na celi poti do Sušaka. Zbudili smo se pa tisto noč vseeno, kajti naenkrat je nehal vijak delovati in parnik je čisto mirno obstal. Tudi to je senzacija, ko postane na ladji | vse mirno in utihne ropot strojev. Sko-! ro smo zašli v ribiške mreže, pa >•" mo-1 ral parnik reterirati.
15. Proti domovini.
Vso dolgo pot od Palerma do Dubrovnika — 36 ur vožnje — je bilo najlepše vreme in mirno morje. Solnčili ' smo se in dremali v udobnih ležalnih l stolih na krovu in skoro bi rekel sele ' zdaj prišli do spoznanja, kakšen užitek nam nudi vožnja po morju. Nekoliko se nas je že polastila utrujenost od vsega lepega in znamenitega, kar smo videli na potovanju, in šele zdaj smo začeli v glavi urejevati ta kaleidoskop, ki je šel mimo nas. Vse lepe slike so šele zdaj začele dobivati pravo lice in duševno smo še enkrat prešli celo potovanje ter se šele prav zavedali, da je bilo vse nekaj tako lepega, česar ne bodo kmalu doživeli. «Kje je bilo najlepše?« smo se spraševali, toda odgovori so bili tako različni in za vsak obiskan kraj je bilo občudovalcev, da lahko rečemo: povsod je bilo lepo!
In kako zdravi smo vsi izgledali! Malo smo počrneli in tudi malo shujšali od morskega zraka, pa ne od premajhne hrane, ker ta je bila še preobilna. Nas starosta g. Kušlei je izgubil šest kilogramov na teži, kar mu je povzročalo veliko veselje. Še večje pa — po sebi umevno — našim damam, ki hoče vsaka biti kakor bilka s pravo moderno lmijo. Le en parček, ki je bil na zemtovanj-skem potovanju, ni shujšal; skoro bi rekel, da je še pridobil; vzrok je bil pa ta. da sta bila mladenca vedno lačna ■ia sta razvijala prav čeden apetit. Bog
požegnaj za vse!
Takole polegati na krovu, ko ti pihlja mila sapica v lice, gledati po prostranem morju, je užitek, da bi se dal v takem položaju kar v večnost zapeljati. Zavedaš se, da plavaš na velikanski obli; morska gladina se boči; z napol odprtimi očmi zagledaš črno piko na obzorju; z daljnogledom opaziš, da je to dimnik. Nato se pokaže gornji krov in končno cela ladja, ki se vspne navzgor in plove proti tebi.
In opažaš, da je morje ponekod bolj nemirno kakor drugod. Gledaš pozorneje in vidiš, kako se poigrava rodbina delfinov v morju, se premetava na enem koncu in se spet pojavi na drugem. Pozornost ti nadalje vzbudi velik bel galeb, ki kroži v višini nad morjem, pa se naenkrat kakor strela vrže navpično na morje in popade živež.
Ni nezanimivo tako plavanje na prostranem morju, kjer ne vidiš nič kopnega. Vedno je kaj novega in če drugo ne večno gibanje morja, svetlikanje valov v solncu ter spreminjaste barve vode. Takole bi ležal od jutra do večera in še pozno v noč Pa pride motit zdai eden. zdaj drugi. Ta ima v svojem albumu že vse podpise sopotnikov razen tvojega; zato se še ti ovekovečiš. Iz salona se sliši igranje na klavirju; že pride kdo in reče: »Interesantno plešeta naš musliman in miška; pojdi no gledat!«
(Nadaljevanje sledi.)
Dr. Pr.:
Ob desetletnici »Karlove ofenzive"
(Odlomki iz vojnega dnevnika infanterista.)
Na višinah nad Pedescalo, vzhodno od doline Astica, 31. maja 1916.
... Dolina je mrtva. Na levo se odcepi globel Assa in tam stoji trg Pe-descala. Postavijo nas za obzidje pokopališča Ne vemo, kam je izginil poveljnik nadporočnik. Zato čakamo za obzidjem.
Guuuuuu-iiiiiiii-d-žžžžžing...
Aha! Lah nas že ima! Glave v tla, vse štiri od sebe!
Konec... Razgledamo se. Poslal nam je prijatelj Italijan eno od tistih, ki tulijo. Padla je pred pokopališče. Kaj sedaj? Nadporočnika še ni nazaj, vsi pa smo celL Divizija je v trgu.
»Ti prokleti Lah, če te dobim!«
»Polentar!«
»Figar!«
»No, le počakaj, kmalu bomo skupaj!«
Zamolkel b-u-u-m v daljavi pred na mi, trenotek nato tuljenje in žvižg in tresk. Ploha kamenja, prsti in opeke zleti v zrak.
»Kaj pa je?«
»Onostranski zid pokopališča je razbil, vrag divji!«
Tako pravi junak, ki se je prvi pobral in pogledal okoli sebe. Italijan prihaja bližje svojemu cilju in ni nobenega dvoma več, da so granate namenjene ravno naši neznatni visokogorski stotnijL
O, ne ostanemo več tu... Drug za drugim s častniki vred jo odkurimo na ono stran globeli, tako da nam Italijan ne bo videl naravnost v želodec. Zadeti nas pač more, a le z drugim topom, ki meče svoje izstrelke v ostrejših kur-vah. Ker nas ne bo videl, nas ne bo tako lahko našel.
Tako. sedaj pa le streljaj, kanalja!
Prikazal se je od nekod nadporočnik. Dobil je povelje, naj vzame stotnija toliko in toliko. Servus, kar bo pa bo! Kaj bi premišljeval in čemu bi premišljeval! Saj že premišljujem celo leto o takih stvareh. Kar pride, naj pride. A pri srcu je le težko in v želodcu se hoče nekaj obračati. Ali je strah, bojazen, tesnoba? Vse, kar hočete.
Italijan je opazil sedajle celo divizijo, ki je prišla pred njegovimi/ očmi iz Pe-descale, polk za polkom, lepo v vrstah in četverostopih.
»Ali jih bo posmodil!«
»Mineštro napravi iz njih, če se mu bodo tako kazali!«
»Divizijonar je norec! Cemu kaže ob belem dnevu svoje ljudi Italijanom?«
»Saj jih lahko ponoči spravi pod nož!«
»Res, divizija ni takale stvarica. kakor je naša kompanijica. Drobiž lahko uide skozi ogenj!«
»Saj imajo patent, da morijo ljudi!«
»Hudič...«
»Čemu kolneš?«
»Kaj naj pojem zahvalno pesem, če še ob enajstih ni zajtrka... tiste proklete črne godlje!«
Italijan je pozabil na našo kompanijo. Prenehal je s streljanjem. Bode ga pa v oči divizija, ki koraka kar naprej po cesti.
Ne traja dolgo, pa jih imajo na cesti — granate in šrapnele. Ampak nekaj Ie mora biti, da ne pride povelje, da naj se krijejo. Kmalu postane vse jasno: Italijan ima samo dva topova nekje, s katerimi nas more doseči. Z enim pošilja granate, z drugim šrapnele. Med posameznimi streli je toliko odmora, da se lahko priplazi izza ovinka, za katerim je skrita prva kolona divizije, po deset do dvajset mož naprej, ki počaka tako dolgo, da pride izstrelek, eksplodira in med tem, ko se pripravlja drugi top, smukne po cesti in od tam na levo v naravni jarek hudournika in potem dalje navzgor v goščavo. Vse to vidi Italijan a zabraniti tega ne more. ker nima več dovoli topništva. Tako pasira nevarno mesto srečno cela divizija in z njo tudi mi. Vendar je treba velike pazljivosti, kajti v nepravem času le korak naprej, pa lahko skleneš svoj račun in ga saldi-raš z življenjem.
Tako smo prišli na višine na levem bregu Astica. Te višine so neko med-gorje visoke planote Sedmih občin, kjer ie boj še danes v polnem teku.
Počivamo in premišljujemo, kako in kaj. Skrbi nas le, kdaj bomo dobili kavo in če bo danes sploh kaj menaže. Tehtna in važna vprašanja, kajti od treh zjutraj pa do opoldne brez gorkega po-žirka po nemalem prestanem strahu, to so okolnosti, ki so za nas v tem trenot-ku nad vse važne. Bistre glave pa si vedo pomagati. Odkrili smo zapuščen laški strelski jarek, ki ga je izdal smrad ko je začelo pripekati solnce okrog poldneva. V njem tornistre laških »junakov«. V njih kompletne garniture perila, obuvala, različnih osebnih drobnarij in pa — rezervne porcije. Vsak mož si je lahko preskrbel po več laških konzerv, Dar garnitur perila in obuvalo, če je imel raztrgane čevlje. Kakor v mravljišču je bilo na mah v tem jarku. Vse smo preobrnili, vsakega mrtvaka dvignili in izpod njega iztrgali tornistro, jo preiskali in izpraznili.
Velik dirndaj je bil, ko se je sotnija začela preoblačiti. Naše perilo je bilo ušivo in umazano. Naravni nagon pa snagi je primoral tudi največje zanikr-neže, da so se preobleklL Pozornost in smeh je vzbujal le tovariš, ki smo ga zalotili oblečenega v žensko srajco iz finega batista, globoko izrezano da je kazal kocine na prsih. Priznal je med občim smehom, da jo je ukradel v La visu, ker je bila njegova tako ušiva, da ni mogel več prestajati.
Nadaljujemo svojo pot v počasnem tempu in gagamo v vročini južnega dneva. Dviga se kvišku, iz kolovoza se zoži steza, iz nje pa počasi kozja sled. Pasiramo drugo laško črto, kjer ni odmora, ne časa za preiskavama. Kotli za menažo, prepečenec, municija, tornistre, sem in tja kak mrtvec. Drobci granat povsod in še veliko nerazstreljenih. Tako smo prispeli na večer pod vrh. Ukazano je bilo, da se stotnija razvije v strelsko črto. Morda napadejo Italijani, ali pa smo rezerva onih, ki so nekaj malega pred nami. Že čujemo živahno regljanje infanterije, morda smo pripravljeni za »šturm«, kdo ve?
Spanje nam je prepovedano. Zaviti smo v plašče, ker nastopa hlad. V daljavi vstajajo plameni in smrad po pogorišču nam sili v nos. Na nebu žari v velikem krogu rudeč sij, kakor bi za porobkom gorelo mesto. Za nami, ono-stran globeli, se pokažejo na strmi skali ostanki trdnjavice Punta Corbin kakor omosan sokol v karminastem žaru nad prepadom.
TT
Monte Cengio, 2. junija 1916,
Arsiero gori nepretrgoma že od včeraj. Vsako okno se da razločiti brez daljnogleda, vsaka ulica in vsak kotiček. Je vse izumrlo. Nič se ne gane v njem, vse je mrtvaško tiho. Sem gori se čuje prasketanje ognja, rušenje tra-movja in pokanje opeke v vročini požara. Čeprav teče naša bojna črta v dolini že na oni strani južno od mesta, ki je v naših rokah, se ne gane v njem prav nič. Niti vojaštva ni videti po ulicah. Prenevarno je radi silnih požarov in ker streljajo Italijani vanj nepretrgoma in ga zažigajo z granatami sami, da ne pade nam v roke plen zapuščenega in na videz bogatega mesteca.
Ce bi človek moral delj časa živeti v v takem ropotu,' kakor se je razvil danes opoldne, ima kmalu razmesarjene živce. Delovanje artiljerije narašča s ta ko silo, da se skoraj ne bo dalo več stopnjevati. Ali je to že bobneči ogenj ali še ni? In kak je ta bobneči ogenj? Poskušam šteti posamezne strele naših topov. V petih minutah jih naštejem 83 najrazličnejših kalibrov. Ne morem pa šteti eksplozij, ki jim sledijo, ravno tako tudi ne laških strelov in eksplozij. Ampak teh 83 strelov ne pomeni števila strelov iz posameznih topov — to je 83 salv iz 83 baterij zapored. Pravijo, da to še ni bobneči ogenj. Brenčanje, bučanje, in žvižganje v vseh legah in od vseh strani, uro za uro, celo popoldne in vso noč. Cviljenje infanterijskih krogel klepetanje strojnic, zamolkle detonacije ročnih granat in bomb — živ pekel na zemlji!
Noč ravno taka. Samo še bolj pošastna. Žarometi obeh strank švigajo in oplazijo vse kakor strašne pošasti z ne-številnimi tipalkami. Rakete v vseh bar vah brizgajo kvišku kakor ognjeni vodometi. Rdeče, bele, zelene, po dve, po tri, zdaj tu, zdaj zopet drugje, enkrat na tem koncu, potem pa kolono naprej. Artiljerija poneha Zasveti se raketa, sledi ragljanje pušk in strojnic; vsaka puška da ob izstrelu iskrico in v temni noči razločiš lahko nepretrgano vrsto iskric, ki značijo rojno črto obeh nasprotnikov. Naša ugasne, podvoji, po-troji in zgosti pa se za trikratno mero na laški strani. Žaromet oplazi tisto mesto našim v obraz, nato ploha granat. Na mah zopet vse tiho... Hura! Avan-ti Savoia ... Krik, ječanje, potem grobna tišina, iz katere se ti zdi, da čuješ še na kilometre jeke in vzdihe... Napad je bil odbit.
Po dnevi tako samotna cesta ob Asti-covi strugi proti Arsieru ponoči oživi. Ob njeni strani morajo biti postavljeni naš žarometi, po njej drdrajo avtomobili brez luči in ropot njihovih težkih motorjev doni do nas. Italijanska artiljerija strelja v ono smer, a v temni noči ne
more veliko zadeti.	. , , „.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi
5T. VID NAD LJUBLJANO. Naše Sofkol. 6ko društvo J« v popolnem razmaha ra priprave poletnih nastopov. Na praznik 3. Junija ob 4. popoldne priredi na senčnatem vrtu br. Franceta šušterStea p. d. »pri Slepem Jamezu* pester pomladanski venček. Vseboval bo več lepih nastopov izbranih telovadcev tz št. Vida in SiSke na orodju, lastnega tarnburaškega zbora b koncertnimi točkami ter pevskega Zbora ln kvarteta Sokolov i* Ljubljane pod vodstvom br. Juvanca. Po nastopih m razvije prosta zabava s pleeom, godbo Itd. Vstopnina 5 Din za osebo. Prireditev ee bo vršila pri mizah na vrtu, v slučaju slabega vremena tstotajm v dvorani. Vsem ljubljanskim Izletnikom se ta dan nudi ugodna prfflika, da napravijo lep sprehod proti St. Vidu. Priporočamo to prireditev tudi onim, M imajo višek evoje zadovoljnoetl le Se v dobri pupd ln papci, da bo za Isto tudi dobro oskrbljeno Prvega avgusta se bo izvedel na našem lastnem zemljišču okrožni izlet I. ljubljanskega okrožja z obveznim sodelovanjem sokolsfcfh društev iz Ljubljane I., II. in štepanje vasi. Apelira se na vse člane šentviškega Sokola in naše prijatelje, da se brez vsakega ugovora odzovejo na pozive odbora k posameznim delom, ko bo napočil čas gradnje telovadišča in veseličnega prostora.
KRANJ. Kolo jugoslavenskih sester priredi dvotedenski tečaj za slikanje na svilo (batik slikanje). Vzorce ima na ogled ln daje vse potrebne informacije društvena tajnica gdč. učiteljica BizJakova vsak daa od 4. do 5. popoldne v Pungeiržki šoli, 8. razred.
JESENICE. Na binkoštni pondeljek Je
razstavilo Sokolsko društvo na Jesenicah pred kolodvorom glavne dobitke za javno sokolsko tombolo, ki ee bo vršila na praznik sv. Petra in Pajvla, dne 29. Junija na Jesenicah. Glavni dobitek je moderna kompletna zakonska spalnica la trdega lesa in poTifcirana, delo našega priznanega in so. lidnega mizarskega mojstra gosp. Filipa Lazarja. Drugi dobitek je nov šivalni stroj, tretji novo moško kolo in četrti krasen otroški voziček. Poleg že navedenih glavnih dobitkov je še nebroj drugih krasnih dobitkov, katere so darovali Sokolu jeseniški narodni trgovci in obrtniki, za kar jim gre najlepša zahvala ln priznanje. — Glavni dobitki za tombolo so od sedaj naprej razstavljeni v salonu hotela »Triglav« na Jesenicah, in so vsakomur na vpogled. Istotam se prodajajo tudi taJblice za tombolo po S Din.
VIŠNJA GORA. Krajevna organizacija SDS v Višnji gori je priredila 26. t m. uspelo predavanje o radiu. Števlml pos-eh-niki so bili prav zadovoljni in le žele, da bi krajevna organizacija skoco zopet priredila kaj sMčnega.
DOL. LOGATEC. Dramska sekcija JNAD Jadrana gostuje v nedeljo 30. maja ob 8. zvečer v Dolnjem Logatcu v Sokolskem domu s Kncblauichovo komedijo »Favn«. Dr. sekcija je z imenovano komedijo gostovala po vseh večjih krajih Stovenije in dosegla z njo povsodi velike uspehe. Ob priliki svojega gostovanja v Gor. Logatcu dne 25. aprila s »Pegico mojega srca« je sekcija v Logatcu vprizoriia en pri®or lz Favna koncem II. dejanja, ki je tamošnji publiki zelo ugajal. Igra je zabavna ta polna komičnih zapletli ajev. Vabimo logaško občinstvo, da se udeleži predstave v čim večjem številu.
ROVTE NAD LOGATCEM. Kaj zmore
dobra volja, to se je izkazalo na binkošttmi ponedeljek, ko so igrali v tukajšnjem God-benem domu »Miklovo Zalo«, ki je kljub slabemu vremenu ta drugih tež koč nadvse dobro izpadla. Res, da jim manjka še precej rutine, bolj umerjenih gestikulatij, toda kar se marsikod pogreša — govorica je leipa. Igralci so častno rešili svoje vloge.
BREŽICE. (Sokolsko društvo je priredilo v soboto 15. t. m telovadno akademijo. Nastopili so vsi oddelki z različnimi prostimi vajami. Izvajanje je bilo dobro. Posebno je ugajal nastop petorice moške dece, ki js Izvajala svoje praške vaje naravnost vzorna Telovadci in telovadite so želi obilo priznanja od številne publike, ki je napolnila dvorano. Med odmori je sviral orkester »Godbenega kluba«. Zdravo!
STOPRCE PRI ROGATCU. Šolsko upra-viteljstvo priredi v nedeljo 30. maja ob 3. popoldne na novem in stalnem odru gledališko predstavo F. S. Finžgarja »Razvalina življenja«. Poleg domačega občinsr.va se pričakuje tudi mnogo inteligence iz vseh sosednjih krajev. Igra se bo vršila le ob lepem vremenu.
HUM PRI ORMOŽU. Pretekli petek t. J. v noči od 14 na 15. t. m. so neznani tatovi vlomili skozi okno v vilo posestnika Leva BrhartSča iz Varaždtaa in mu odnesli posteljnino, perilo, obleko, puško, daljnogled GotEJtrijeder 6kratni in okoli 18 litrov sli-vovke itd. v približno vrednosti nad 10.000 Din. Vlomilci so izginili s svojim plenom v temni noči brez sledu Orožniki so pridni v preiskovanju in zasledovanju storilcev.
LITIJA. Plan. podružnica bo imela svoj občni zbor dne 3. junija ob 3., pri g. Robav-su v šmartnem pri Litiji. Poleg običajnega sporeda je na dnevnem redu tuds volitev novega odbora po starih društvenih pravilih. Polagamo na ta občni zbor veliko važnost ta vabimo zato vse člane, pa tudi prijatelje turistfke k Cim večjemu obisku. Planinstvo se je tudi pri nas razvilo in obča želja je, da si čim prej omislimo zavetišče na Sv. Gori in na Kumu. Treba torej vsestranskega razgovora. Ob 1. bo odbor pričakoval goste na kolodvoru in jih bo vodil preko širmanskega hriba v Zavrstnik in v Šmartno. Pred občnim zborom toreij mal izlet. Ljubljančani, ki 'tako radi prihajate na Sv. Goro, pridite preko Janč v Šmartno. Planinski pozdrav!
ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH. Koncert, ki ga je priredilo pevsko in tamburaško društvo »Obmejni Zvon« lz Št Ilja dne 24. maja pri g. Arhu v Svečimi, je kljub slabemu vremenu izredno dobro uspel. Četudi je gmotni uspeh za financijetai obstoj društva velike važnosti, je moralni uspeh nastopa, ki se je pokazal v vrlo simpatičnem spre. j emu od strani domačinov, tem večji. Ta daje vzpodbudo ne samo »Obmejnemu Zvonu« za poglobitev in razširjenje lastnega, itak pestrega programa, nego je vzbudil tudi željo, da bi se z ustvarjanjem novih tambirraških zborov narodna glasba ob meji čim bolj razširila. Dne 6. junija se prireditev ponovi v gostilni g. Alojzija Vračko v St Juriju ob Pesnici. Program istL Priče-tek ob 3. popoldne, vstopnina 5 Din.
LJUTOMER. Dne 9. maja je naiše agilno pevsko društvo priredilo svoj pomladanski koncert. Telovadnica osnovne šole je bila razprodana, s čemer se je publika na primeren način oddolžila društvu za trud in užitek Vse točke je izbral pevovodja go-
spod Križ man z veščo roko ta zbor jih je podal z ljubeznijo in razumevanjem. Vsi zbori, mešani, ženski m moški, so ugajali, nekatere le bilo treba ponoviti. Kot soli-stinje so nastopile ge. Stojanova, Drveni-kova in Bankartova s skladbami Cajkov-skega, Griega in Vilharja ter žele prisrčno odobravanje. Premrlova ženska zbora (Jezus je majhen, Tri kaplje krvi) je dirigiral zasluženi, mnogoletni pevovodja društva g. Zacherl. kd ga je občinstvo toplo pozdravilo. Pozabiti ne smemo tudi spretnega sprem-Ijevanja na klavirju (ga. Faltova, g. Križ-mam). Soliistinje in oba pevovodji so prejeli lepe šopke. V celoti nam je pevsko društvo nudilo krasen užitek in dokaz, da je tudi v malih krajih mogoče doseči lepo stopnjo umetniškega udejstvovanja. Zato kličemo pevskemu društvu in njegovemu marljivemu vodstvu: »Le tako naprej!«
Darujte za Sokolski Tabor!
PROTI POMANJKANJU TEKA
Vam služi edino rastlinski zdravilni liker
E. JEHASlnDRUO, Ljubljana-Moste-
Srajce za gospode
cefir, šifon, svileni mako, razne športne in spalne; kratke ln dolge spodnje hlače, vse le iz najboljšega blaga in fino izdelano, dalje tudi kravate, nogavice, naramnice i. t. d., dobite - najceneje v Ljubljani pri -
F. in li Gor i čar,
Sv. Petra cesta £5.	931
Zadnja moda
le ažur in entlane čipke v perilu — Ugodne nizke cene prit LOJS1 JAGEli-CE11JSE, Ljubljana. Dvorni trg 1 71 a
QHC3BC3BCI>MC3BC3BC3BC3aC3BO
ir
oa
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
n
ošoiSS3iSioioioio,
salda-konte — štrace — odjemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kantel. in Šolske mape — fasdklle — risalne bloke itd. nudi ugodno
knjigoveznica K. T. D.
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/D. "
i
i iz mm in
pralne obleke, listre itd. za gospode, dečke in otroke, kupite ševedno najceneje in najbolje v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana.
Oglejte si našo veliko izbiro I	4165 a
. ^H^pnnrinnnnnnCTnnni^nrnnniinanrEDnnnilinnn? rr-r T.xj
OSTANJEV LES
za tanin
kupuje po dnevnih cenah
ERNEST MARIN C, Celje,
4162 a	Urinskega ulica žt. 4.
Predilnica in tkalnica Mite Ristica i sinovi
v Nišu potrebuje predilne delavceske na trostle tkalne stroje za razboje. Stanovanje, kurjava in razsvetljava brezplačno. Zaslus žek prav dober. — Vprašanja na gornji naslov.	4097.a _
= Kopa§i$če —
Pis!yan (Slovaško)
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, uubifana,
Selenburgova ulica 6/1.
Srezolačen pouk 15-letna garancije
Telefon št 980. 28
pomaga ^
vanredno proti revmi. pro-tinu, ishi-
asu,e»kuda-
tom in ženskim boleznim. Zeple-
na močvirna vrela izvir Jo iz tisoč metrov globine ter poapeiu-jejo znojeme, da bolezen Izgine. Cene (penzijon) la Termi« Palače, od Din 130-— Ua Pro Pa tria od
Din SO-— Prekrasna lega. Blaga klima
Tenis — Golf — Vealanje. — Od Dunaja 3 ure (direkten voz) Informacije ln glavno skladUče-Plstblata za hISno idr v io- L. Sohreiber, Zagreb, Akade-mički trq 1.	3816-a
> i ■»in n m »i n n ii a n»u n u i in-mrnn
Srečke
so najbolj iskane in priljubliene izmed vseh, ker je vsaka druga »ročka izžrebana.
Največji dobitek v najugodnejšem slučaju
Din 1,900-000*—
poleg tega več drugih visokih dobitkov po več stotisoč ln nebroj po mnogo tisoč dinarjev.
Prvo žrebanje se vrši dne 5 in 6. julija i I
Cena cele srečke.....80-— Din
Polovične........40-— Din
Četrtinske........20— Din
Naročila sprejema že sedaj
Zadružna hranilnica
rog. pos. In gosp. zadruga z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
ULTRAPHON
veličasten izum v gramofoni]!.
Gosp. Henriku J. Kuchenmelsterju iz Berlina se je posrečilo, da je s pomočjo vzporejanja zvočnih valov kakor tudi potom rezonance skonstruiral instrument, ki glede jakosti ln jasnosti tona daleč nadkrlljuje vse dosedanje
Človek se pa začudi, ko čuje, kako so toni ugodni in jasni in skoro docela prirodni: dobiva se vtis, kakor da poslušamo samega izvršujočega umetnika. Poleg tega je vsled velike jakosti tonov mogoče, da posluša tudi večji auditorij.
Ves inozemski tisk je pisal o tem izumu z velikim odušev-Ijenjem, a uspeh ob poslednjem velesejmu v Leipzigu je bil ko-losalen. V Berlinu že prirejajo z Ultraphonom koncerte in plese. ISčejo se zastopstva po vseh večjih mestih.
Dopisi na firmo „Kopaonik", akcionarsko društvo.
Beograd, Topličin venac 4.	4022,
Zahvala.
Za vse izkaze sočutja ob smrti naše nepozabne hčerke, sestre, svakinje itd.
Mere Mancinijeve
m
Rado Sopčiča
izrekamo najiskrenejšo zahvalo: br Sokolom, g. Mescu za njegov ganljivi govor pokojnikoma v slovo, vsem darovalcem vencev in cvetja, občanom in orožnikom iz Kokre in vsem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku.
Naj bosta ohranjena v večnem spominu! Rožna dolina, dne 28. maja 1926.
4186 a	Žalujoči ostali.
Gaston Leroux:	51
Prikazen v Operi
»Oprostita, gospoda,« se je opravičevala stara, oprostite... Pravita mi, naj storim, kakor da vidva ne bi ničesar vedela!... No, in če vidva ne bi ničesar vedela bi jaz odšla z vašo kuverto!«
»Kako bi jo pa potem vtaknili v moj žep?« je izvajal Richard, ki ga Moncharmin ni izpustil z levim očesom, dočim se je z desnim očesom zanimal za gospo Giry — dokaj neroden položaj za pogled! Toda Moncharmin je bil pripravljen k vsemu, samo da odkrije resnico.
»Vtakniti vam jo moram v žep v trenutku, ko se najmanj nadejate, gospod ravnatelj. Znano vam je, da zahajam vsak večer na majhen izprehod za kulise in često spremljam, kakor je moja materinska pravica, hčerko v plesno dvorano. Nosim ji čeveljčke, kadar je zabava, in celo malo škropilnico... Skratka: prihajam in odhajam, kakor se mi poljubi... Tja zahajajo tudi gospodje abonenti. In vi tudi, gospod ravnatelj... Kadar je največ ljudi, se vam približam od zadaj in vtaknem kuverto v zadnji žep vašega fraka... To ni nikaka čarovnija!«
»To res ni čarovnija,« je zarenčal Richard in sukal oči grmečega Jupitra, »To ni nikaka čarovnija! Toda zdaj sem vas zasačil pri očitni laži, stara čarovnica!«
Žaljivka ni toliko zadela častitljive gospe, kakor udarec, ki je veljal njeni poštenosti. Vzravnala se je in se naježila ter pokazala vse tri zobe.
»Kako?«
»Cel tisti večer sem prebil v dvorani, da nadzorujem ložo št. 5 in napačno kuverto, ki ste io tam odložili. V plesno dvorano pa nisem zašel niti za hip...«
»Zato vam pa, gospod ravnatelj, tudi nisem vtaknila kuverte tisti večer... temveč šele pri naslednji predstavi. Bilo ie tisti večer, ko je g. državni podtajnik za lepe umetnosti...«
Pri teh besedah je g. Richard naglo ustavil gospo Giry...
»Res je,« je dejal zamišljeno, »spominjam se... spominjam se sedaj! G. državni podtajnik je prišel za kulise. Poslal je pome. Stopil sem za trenutek doli v plesno dvorano... G. državni podtajnik in njegov kabinetni načelnik sta me čakala... Naenkrat sem se okrenil... Vi ste šli mimo mene, gospa Giry... Zdelo se mi je, da ste se me dotaknili... Nikogar drugega ni bilo za mano... O, še zdaj vas vidim... še zdav vas vidim!«
•»Tako je, gospod ravnatelj, tako je! Tedaj sem pravkar izvršila svoj mali opravek v vašem žepu! Ta žep, gospod ravnatelj, je zelo pripraven!«
In gospa Giry je še enkrat pridejala besedi dejanje. Stopila je za g. Richarda in je tako hitro spustila kuverto v žep ravnateljevega škrica, da je osupnil sam Moncharmin, ki je zdaj gledal z obema očesoma.
»Očividno je fantom silno premeten,« je vzkliknil Richard, ki je malce pobledel. »Hotel je odpraviti slehernega nevarnega posredovalca med osebo, ki da dvajset tisoč frankov, in med tisto, ki jih vzame! Tako je lahko sam prišel ponje v moj žep, ne da bi jaz kaj opazil, saj niti vedel nisem, da so notri... Ali ni to čudovito?«
»O, čudovito! O tem ni dvoma,« je potrdil Moncharmin... »samo pozabljaš, Richard, da sem od tistih dvajsetih tisočakov dal jaz deset tisoč frankov in da v moj žep ni nihče vtaknil ničesar!«
XVIII.
Nadaljevanje čudne zgodbe z zaponko.
Z zadnjim stavkom je Moncharmin očitno pokazal, da sumi svojega tovariša. Zato se je pri tisti priči vnel buren kreg. Končno je moral Richard privoliti, da se bo popolnoma podvrgel Monchar-minovim ukazom in mu na ta način pomagal odkriti lopova, ki se je igral z njima.
Tako dospemo do «vrtnega odmora«, med katerim je vsevidni tajnik Remy opazoval čudno obnašanje svojih ravnateljev. Sedaj nam pač ne bo več težko razlagati si njunih tako neobičajno smeš
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Društvo davčnih izvrševalcev
ima v nedeljo, dne G. junija t. 1. ob 9. uri v gostilni pri .Novem svetu« v Ljubljani svoj
letni občni zbor
in se vabijo vsi člani, da se ga gotovo udeleže. — Za društvo: F. R. 14097
Kovačnica
x orodjem vred, v prometnem kraju blizu trga, dara za S leta v najem. Poleg je kolarska delavnica, velik vrt in njiva. Naslov v upravi »Jutra..	13496
Mesarijo
dobro idočo, v letovišču na Gorenjskem, oddam. — Naslov pove uprava »Jutra«
1415-
Modni salon
za gospode
Eieg., solidno in ceno delo
Brata Capuder, Ljubljana,
Wolfova ulica Itev. l/H.
13959
Za šivanje
iščem takoj izurjeno šiviljo Reflektiram le na prvovrstno moč. Naslov pove uprava »Jutra.. 14165
Knjigovodja
ki bi uredil podjetju na deželi trgovsko knjige, se išče za takoj. Ponudbe pod »Perfekten 66* na upravo »Jutra*.	14166
Delavke
katere bi sp hotele izučiti specijalna obrti v tovarni na deželi, se sprejmejo. V začetku prosta hrana in stanovanje — pozneje tudi plača. Ponudbo z navedbo starosti pod šifro »Trajno delo* na upravo »Jutra*.
14167
Elektrotehnik
višjo tehniško naobrazbo primerno prakso, vešč vseh montažnih del za visoko in nizko napetost močne struje, zmožen sestavljanja projektov za večje instalacije, želi spremeniti službo. Vešč nemščine in srbohrvaščine. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Izurjen elektrotehnik* 14120
(dobe)
Medičarski in slaščičarski pomočnik
popolnoma vešč ter dober beajzar, se sprejme takoj r stalno mesto. Naslov v upravi »Jutra*.	13940
Prikrojevalec za moško perilo
»vent. mlajša, dobra moč dobi stalno in dobro name-ščenje. Ponudbe čimpreje na: »Interreklam*, Zagreb, Etrnssmaverova 6 pod šifro »Krojač "K-300». 14056
Vrtnar, pomočnika
ki je izkušen v sadjarstvu in gojenju zelenjave, išče za stalno 6lužbo oskrbništvo posestva Impolca, pošta Sevnica, Dolenjsko. Ponudbe na oskrbništvo.
14052
Pletilje
sprejme v stalno	Blužbo
pletarna Ahlin in	Drug,
Ljubljana-Sp. Šiška.	14003
Trgovski pomočnik
mlad. se sprejme. Ponudbe sa poštni predal Itev. 66.
14105
Vpokojen orožnik
mlad, išče primerne službe Ponudbe prosim na upravo Jutra* pod »Trezen 81».
14081
Plačilna natakarica
kavcijo, išče kjerkoli dobro mesto. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko Soretna in zanesljiva*.
14127
rf!t&t-dšm&t&t
(iščejol Komorni strežnik
perfekten, 34 let star, z mnogoletnimi spričevali in referencami, išče službo. Gre tudi v inozemstvo in sprejme mesto portirja ali bolničarja pri bolnem gospodu, privatno, ali v kakem javnem zavodu. Cenj. ponudbe na naslov: Slavko Slekowez, Soviak 61, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici, Štajersko.	13330/a
Francoščino laščino in nemščino
poučujem po skrajšani metodi. Pridem na dom. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra*
pod značko »V 6 mesecih*.
U140
Knjigovodkinja
z večletno prakso, želi pre-meniti službo. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Samostojna 148».
14082
Deklica
želi mesta učenke v špecerijski trgovini ali pri kaki boljši šivilji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Učenka 72».	14072
Mesarski pomočnik
želi stopiti v službo. Sprejme tudi mesto kuhinjskega mesarja ali točaja. Naslov pove upr. »Jutra*. 13986
Knjigovodkinja
zmožna vseh pisarn, poslov želi premeniti mesto. Gre najraje kot samostojna pisarniška moč. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Knjigovodkinja 233».
14169
Gostilniška kuharica
išče mesta kot samostojna kuharica. Naslov: Maribor, Aleksandrova cesta št. 64, 14164
Dva stolarja
s& mehanične stole,
lesnega strugarja
Tsaj nekoliko priučenega mizarstvu ter
delavca
ia izdelovanje cement, opeke sprejme Stolarna in strugama v Sodraiici. 14100
Natakarico
pridno, pošteno in čedno, sprejme takoj Dako Makar T Metliki.	14096
Učenca
ki ima res veselje do trgovine, boljših staršev, b primerno šolsko izobrazbo, « d r a v e g a in močnega, sprejme takoj ali s 1. julijem tvrdka Kopušar & Ple-teršek, trg. z meš. blagom. Pesje pri Velenju. 14157
Trg. pomočnica
popolnoma izurjena v meS, trgovski stroki, želi spremeniti službo. Najraje kje v bližini mesta. Ponudbe na upr. <Jutra» pod šifro »Takoj 56».	14156
Šivilja in modistica
dobro izurjena, gre šivat na dom tudi izven Ljubljane. — Naslov na upravo »Jutra* pod »Takoj 3».
14149
Vzgojiteljica
zmožna poučevanja nemščine, želi s 15. junijem enemu ali dvema otrokoma. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Vzgojiteljica št. 333». 14095
300 krojačev
sno-obnih za samo boljšo konfekcijo, potrebujemo. — Pri osebni prijavi se služba lahko takoi nastopi. Pisni™. ponudbe sc ne ,nya-Juiejo. Mehanička tvornica odijela d. d., Zagreb, Savski 20.
Krojaški pomočnik
z dobrimi spričevali, zdrav in zanesljiv, iSče stalnega dela za takoj; gre kamorkoli. Dopise pod značko »Dober 94» na upravništvo »Jutra*.	14094
Trg. pomočnica
izvežhanr. v papirni in špecerijski stroki, vajena mesta blagajničarke in sploh vsakega dela v trgovini, želi takoj stopiti v s'nžbo Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Na.i-boljše reference*. 14048
Avtobus
enajstscdežen, v brezhibnem stanju, z lahko in moderno karoserijo ter zračno pneu-matiko, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava »Jutra*.	14102
Cenjenim odjemalcem sporočamo, da so
gumijeve nogavice in gumijevi pasovi
ter Punktroller zopet došli
Besednik in drug Ljubljana, Prešernova ul. 5 14070
Moško kolo
in več raznih čevljarskih strojev ugodno proda A. Zalokar, Kolodvorska ul. 18 14112
ŠkatUo za citre
koncertne, dobro ohranjeno kupi Majerič, Jenkova ul. št. 13/1.	14145
Posteljno mizo
(Tafelbett) kupim. Naslov pove upr. »Jutra*. 14135
Špecerijske štelaže
se kupijo. — Ponudbe na iravo »Jutra* pod šitro Itelaže*.	14121
Mlinarji, pozor!
Proda se skoraj nova mlinska oprava. — Kje, pove uprava »Jutra*.	13401
Tkanine za pohištvo
gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetaike itd — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d.. Zagreb, Ilica br. 45	147/11
Steklena strešno opeka
je zopet v zalogi pri Zdra žeDih opekarnah, d d. i Ljubljani	100
2 spalnici
ena hrastova, druga brsto-va (mahagoni pajcane), solidno izdelani, naprodaj. Cena 4250 Din. Naslov upravi »Jutra*.	11068
Čevljar, šivalni stroj
cilinderski, proda Viktor Kranjc, Ljubljana, ""Borštni kov trg 1.	14030
Moderno kredenco
za jedilnico proda Sajovic. Škofja ulica 13, dvorišče.
14012
Avto
»Daimler*. 25 HP. z električno lučjo in Anlasserjem proda Baehmann, Ključavničarska 4/1.	14158
Avto
štirisedežni, dobro ohranjen, letnice 1921, se ugodno proda. Naslov v npr. »Jutra*.
14129
«Ford»
generalno pregledan, v dobrem stanju, poceni takoj na razpolago. Ponudbe pod »Ford takoj* na upravo »Jutra*.	14119
Otroški voziček
za sedenje in ležanje. proda Janko Kos. Ljubljana, Tržaška cesta (Stan in dom) 14134
Foto-Kamera
13 x 18 cm. s klopcem. anastigmati. stojalom vsemi potrebščinami, prodam za 800 Din. Naslov upravi »Jntra*.	14138
Radioaparat
tri- ali štiricevni. nov, proda za 1600 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 14122
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10*-^.
Trgovska hiša
enonadstropna, v velikem industrijskem kraju v cen-trumu, se takoj odda v najem. V hiši se nahaja dobro idoSa trgovina galanterijskega blaga; na razpolago so še 3 trgovski lokali, skladišče, kleti, stanovanje iz več sob ter lep vrt. Prevzeti je treba ves inventar. Potreben kapital 80.000 Din. Ponudbe pod »Zasigurana bodočnost* na upravo »Jutra*.	14092
Vila
v bližini Ljubljane, pošta Vižmarje, obstoječa iz treh sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kleti — poleg tega gospodarsko poslopje, lep sadni in zeleniadni vrt, se proda za 183.000 Din. — Stanovanje takoj prosto. Poizve se v Kolodvorski ulici št. 26.	14108
Enodružinsko hišo
novo, z velikim vrtom, dam takoj za več let v najem. — Prednost imajo ljubitelji cvetlic. Mesečna najemnina 500 Din. Plačati je za pol leta naprej. — Polše, Mala vas 40, Ježica.	14055
Sostanovalka
se sprejme v Kolodvorski ulici 34/1, desno. 14160
Lepa soba
opremljena, s prostim vhodom in elektr. razsvetljavo se odda boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Jutra*.	14148
Soba
popolnoma separirana, se odda za pisarno ali slično v Bethovnovi ulici št. 9/n 14144
Mirna uradnica
se takoj sprejme kot sostanovalka, event. tudi s hrano. Naslov pove uprava Jutra*.	14087
Stanovanje
novi hiši, v mirni in solnčni legi, se takoj odda stranki brez otrok. Naslov v upravi »Jutra*. 14110
Majhen lokal
aH prazna soba v centru mesta, se išče takoj za pisarno. Ponudbe pod šifro Takoj 44» na upr. »Jutra« 14117
Hišico ali parcelo
kupim, v zdravi, ugodni legi, z vrtom, v mestu ali periferiji. — Ponudbe pod šifro »Resni kupec 82» na upravo »Jutra*.	13882
Lepo posestvo
enonadstr. hišo in opekarno, v majhnem mestu, na jako prometnem kraju ob Dravi, se proda ali odda v zakup. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Lov-reca v Ormožu. 14050
Opremljeno sobo
svetlo, solnčno, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo ter razgledom na vrt, oddam. Naslov v npr. »Jutra*.	13906
Lepa trgovska hiša
pri farni cerkvi na Bledu
obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinj, trgovskega lokala z vpeljano trgovino, z dvoriščem, drvarnico in kletjo, se proda. V hiši je vodovod in elektrika. — .Cena nizka in ugodni pogoji. — Pojasnila daje g. Zora 1 a g a r, Ljubečna, pošta Celje.	14028
Stavbišče
v Ljubljani (Opekarska c.) obstoječe iz 6, event. 8 parccl, se proda. Naslov v upravi »Jutra*.	14123
Vila ali hiša
enodružinska, ee kupi ali vzame v najem. Bachmann, Ključavničarska 4/1. 14159
Hišo ali vilo
eno-, največ dvodružmsko, kupim v Ljubljani ali bližnjem predmestju. Ponudbe na upravo «Jntra» pod šifro «Do 200.000 Din» 14131
Kupim stavbišče
600—1000 m2 ob Dunajski cesti, za Bežigradom ali Sp. Šiški. Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko «Suh teren».	1413^2
Vila v Novem mestu
leta 1915. dodelana, zelo Bolidna 6tavba z lepim vrtom in približno 1800 m1 zemljišča, prijazno ležeča, se radi družinskih razmer proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje lastnica Terez.ja Ko-k!ič.	14066
Enonadstropna hiša
novozidana, polizdelana, na prometnem kraju sredi trga, pripravna ta trgovino ali obrt. ugodno naprodaj. — Pojasnila daje županstvo Rajhenburg.	7704
Sobica
čedno opremljena, na Res-ljevi cesti, se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi «Jutra».	13630
Lepa soba
posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v novi vili, se odda. Naslov pove uprava «Jutra».	14089
Gospod
se sprejme na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra» 14045
Stanovanje
obstoječe iz 3 6ob, kuhinje in shrambe, se odda s 1. junijem v novi vili v mestu. Ponudbe pod cMirna stranka 1500» na upravo cjutra».	14168
Lepa soba
z uporabo kuhinje in električno razsvetljavo, pripravna za šivilje, se takoj odda na Mestnem trgu. — Naslov pove uprava «Jutra» 14126
Opremljena soba
se odda gospodični proti mesečni najemnini 180 Din. Naslov pove uprava <Jutra» 14155
Sostanovalka
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove upr. cJutra*.	14143
Prazna soba
z električno razsvetljavo, za eno osebo, se tako odda. Naslov pove uprava cjutra*.	14146
Sobo
z elektr. razsvetljavo in souporabo kopalnice, išče akad. naobražen gospod. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Snažna, 124» 14124
Dobermann psički
lepi, mladi in zajamčeno čistokrvni, z rodovnikom, (starši večkrat premirani) so naprodaj. — Ivan Grilc, goj. Dobermannov, Ljubljana.	14141
Dobra hrana
opoldanska in večerna, se dobi v Tavčarjevi ulici 4, H. nadstr. desno. 13230
Sobo s hrano
išče gospod v bližini Kolodvorske ceste. Ponudbe na «Jugometalija», Kolodvorska cesta št. 18. 14088
Pot k sreči!
Ako takoj naročite srečke za mal denar, zadenete milijonsko in milijonske dobitke Glavno žrebanje bo 1. avgusta in 15. septembra Pojasnila daje in razpošilja srečke Aškerc, trgovec, Svetina, Store.	14080
Kavarna Krapš
na Taboru nudi vsak dan svež
sladoled in led. kavo
14007
Čedna, mlada žena
išče dobro in milosrčno rospo, pri kateri bi lahko 3ila za čas poroda z v?o oskrbo in da bi po možnosti sprejela tudi otroka za nekaj mesecev, proti dobri plači. Na>lov je poslati na upr. «Jutra» pod šifro cMirna 154».	14154
Vilf*	JtTf'r*7 H
	
109—	300.000 Din
posojila	išče podjetje v
jjubljani.	— Ponudbo pod
»Sezonski	kredit* na upr.
»Jutra*.	13142
Družabnik (ca)
se sprejme za prevzem večje trgovine z mešanim blagom na prometni točki, tik farne cerkve. Pogoj primeren kapital. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko ^Družabnik 2». 13930-a
M. R.
Cekam subotu 1-j 1 sati kavana »Union*. 14150
Jovo — Celje
Upam, da živiš. Oglasi se.
14133
Triinštiridesetletnik
išče družico. Naslov v upr. »Jutra* v Ljubljani in Celju 13330
Mladenič
star 27 let, želi znanja z gospodično, ki bi imela nekaj premoženja in veselje do obrti, v svrho takojšnje ženitve. Dopise na npravo »Jutra* pod značko »Srečna bodočnost 118».	14118
Prijazna sobica
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda v centra mesta. Ženske izključene. Naflov v upr.iv: »Jutra*.	K-90
Opremljeno sobo
podstrešno, v vili blizu vojašnico Vojvoda Mišiča
oddam mirni in solidni ------------
osebi. Cena nizka. Naslov jo v zameno ali pa kupijo pove upr. »Jutra*. 14107 1	"4/H
Trobente
vse blehinštru-mente, t e 1 o v. rogove hitro in precizno popravlja in preglašuje
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mest-j, ni trg štev. 3
(poleg tnagistr.) Stari inštrumenti Be vzame-
nih kretenj, ki se niso prav nič skladale z ravnateljskim dostojanstvom.	_ ,	. ...
Po razkritjih gospe Giry sta si Richard m Moncharmin točno
začrtala svoje nadaljno obnašanje: 1. Richard mora tisti večer ponavljati natančno iste kretnje, ki j5h je delal tedaj, ko je izguiuo prvih dvajset tisoč frankov; 2. Moncharmin ne sme niti za sekundo pustiti iz vida Richardovega zadnjega žepa, v katerega bo vtaknila gospa Giry kuverto z drugimi dvajsetimi tisočaki.
G Richard se je postavil natančno na tisto mesto, kjer je stal tedaj, ko je pozdravljal gospoda državnega podtajnika za lepe umetnosti. Par korakov za njegovim hrbtom se je utaboril g. Moncharmin. a	.
Gospa Giry je prišla mimo, oplazila se ob g. Richarda m se iznebila dvajsetih tisočakov v škričev žep svojega ravnatelja. Nato
je izginila...	.
Pravzaprav ni izginila sama, marveč so jo spravili v kraj. Mercier je po ukazu, ki mu ga je dal Moncharmin nekaj trenutkov pred "ponovitvijo prizora, zaklenil vrlo žensko v upravnikovo pisarno Na ta način naj bi se starki preprečilo občevanje s fantomom. Gospa Giry se ni upirala. Bila je le še uboga, oskubljena figura, trepetajoča od strahu. Odpiral je preplašene kokošje oči pod raz-inršenim grebenom in že je slišala na zvenečem hodniku šum korakov policijskega komisarja, ki so ji zagrozili z njim. Ječala je tako žalostno, da bi kmalu popokali stebri velikega stopnišča.
Med tem časom se je g. Richard krivil in priklanjal, pozdravljal in hodi! ritensko, kakor da bi imel pred seboj visokega in vsemogočnega uradnika, kakršen tiči v osebi g. državnega podtajnika za lepe umetnosti.
Taka znamenja olike gotovo ne bi začudila nikogar, če bi pred g. ravnateljem zares stal g. državni podtajnik. Ker pa pred gosp. ravnateljem ni bilo nikogar, so izzvala pri gledalcih tega tako naravnega, vendar nerazložljivega prizora lahko pojmljivo osuplost.
G. Richard je pozdravljal v praznino... krivil se je pred nečim nevidnim... in se je umikal ritensko — pred ničem...
Par korakov od njega je delal g. Moncharmin enake kretnje.
Sezona traja do konca septembra.
Lahke terme 270,29«, 30° Celzija. Priporočljive za revmatike s srčno hibo, nevrastenike, hyper-tonike i. dr. — Terme vsebujejo naravno ogljikovo kislino. — Penzijon hrana, stanovanje z liopelmi dnevno dinarjev 45— Uprava.
Večja tovarna pločevinaste embalaže
' 41593
v tej stroki dobro vpeljanega
zastopnika.
Ponudbe je nasloviti na upravo »Jutra" pod šifro »Embalaža št. 101".
Pogrebni zavod u Škofil LoHl ^^
vljudno naznanja, da je nabavil otprt in zaprt mrtvaška vos za prevažanje mrličev na vse kraje. Za to imam pripravljene najnovejše vsakovrstne krste kakoi tudi navadne po najnižjih cenah. Dobijo se tudi sveži venci in šopki. Postrežba točna. Cene na razpolago.
V slučaju potrebe se priporočam	412Ca
Anton Margu&y pogrebni zavod.
Pod zelo ugodnimi pogoji razprodamo večjo množino
kosmet. predmetov
Nudimo tudi lep zaslužek
agilnim potnikom. Cenjene ponudbe na upravo <Jutra» pod <Izredna prilika 39».
14139
Praga je cilj Sokola
letos. Kdor potrebuje lep kroj ali telovadno obleko, naj se obrne na tvrdko Brata Capuder, Ljubljana,
Wolfova ulica štev. l/H.
13961
Odda se košnja
velikega vrta v centru mesta. Izve se na Sv. Petra cesti 34.	14115
Umrl je
Srečko Kosovel
pesnik
Na Krasu se mu je odprl grob — in mi smo ostali sami z njegovo pesmijo.
V Ljubijani, dne 28. maja 1926.
Slovanski seminar.
m
tasa
M
Mlade piške
drugo perutnino nudi po najnižji dnevni ceni A. E k a r t, Podova, p. Račje.
14098
POZOR 115
ženini in neveste!
matrace, posteljne mreže, železne postelje iztožljive). otomane, divane n tapetniške izdelke nudi najceneje
Rude!! Rsdovan
tapetnik Krekov trg štev. 1
(poleg Meslnega doma
Brea posebnega obvestila
Anton Stacul naznanja v svojem in v imenu svojih otroK ter vseh ostalih sorodnikov, da je njegova srčno ljubljena, dobra soproga, |g| mati, stara mati, sestra, tašča, teta, gospa
Roza
J. Stjepuširs
Sisak
v petek, dne 28. t. m. po dolgi, težki bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 39- maja 1926 ob 4. uri popoldne
iz hiše žalosti, Šelenburgova ul. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v pone deljek, dne 31. maja ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 28. maja 1926.
Mestni pogrebni zavod.
m
Urcfojo in isdaja ra Konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani.