Pomenki o 8 lovens kem pis an / i. XXXVI. T. L. 1849. se je oglasil Metelko v 3. listu s spisom: Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan: U. pKdo more po pameti misliti, de bi bili naši predniki inae svojiga naroda iz besede slava olikovali ali izpeljevali? Veliko bolj jim je bilo mar za mir ko za slavo, kar nam njih zgodovina pove, in tudi že beseda bran očitno spričuje. Beseda voj ska pomeni pri njih kardelo vojšakov, invojsko 80 imenovali bran; in ta beseda nam razločno pokaže, de se niso vojskovali za slavo, ampak so se le branili. Smešno je terditi, de bi bil ta tako niirin in pameten narod v besedi svojiga imena, ko še v vojskovanji ne, na slavo niislil. Lahko si je pa misliti, de so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlahe, to poiueni pri njih, karpri nas blebetavce, vlahvovati je pri njih blebetati, — Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mutastiga; kdorpaje njih jezikgovoril, jim je bil Sloven ali Slovan, toje z besedo, njim znano, obdarovan; slovo pomeni besedo, govor. Pa tudi konec besede ^Slavjan" je napčen: kadar se beseda z v konča in si jan natakne, se mora vselej l predstaviti, ki ga tukaj ni, postavim: Lancovljan i. t. d. Lahko si je tudi niisliti, de je Nemec po svoji šegi ime Slovan v ,,Slawe", ,,Slawen" prekoval. Kogar je pa Rusovski pravopis v napčno pisanje tega imena zapeljal, se bo te napčnosti lahko prepričal, če le v Rusovsko slovnico pogleda, kjer je pravi izrek Rusovskiga '/<* *li a povedan. Tudi primki Souvan, ki jih je vec v naši deželi, nam kažejo pravo ime našiga naroda, in w so še zmirej ohranili, de nam očitno pokažejo, od kod je to ime; pa še očitniši bi to pokazali, ko bi u pred o devali: Suovan, Slovan. Častiti gospodje Souvani mi ne bote zamerili, de vas tukaj očitno v misel vzamem! (Meteikoj. T. »Zamerite ali ne zamerite, bi djal sedanji čitavničar, sej tako ves slovenski, pa še slovensko-nemški svet ve, da smo Souvanovi*! — Tisto leto še so prinesle Novice 1. 45 spis, kteri se po naslovu glasi: Senekaj zastran imena ,,Slovan" ali ,,Slavjan" — skorej bi djal -— poprejšnjemu v odgovor: V. nKer so se nekteri gosp. jezikoslovci v pravdi: ali ima ime ,,Slovan" ali ,,Slavjan" veljati, tudi na wstarožitnosti" gosp. Šafarika opirali, ne bo napčno opomniti: ,,kar v ti reči slavni J. Kollar (v knjigi wSlavva Bohyne a pft\vod graena Sla\vflw" i. l. d.) svojimu prijatlu Šafariku ravno v odgovor na wstarožitnosti" piše, si prizadevaje dokazati, de je korenina iraena našiga naroda boginja ^SIava", ktero so nasi očaki še v svoji pervi domačii — v Azii — za boginjo ognj a ali svitlobe častili, in po njenim možu Agni (oginj) jo tudi Agniji (to je: ognjenka) imenovali. Misli in dokazi gosp. Kollarja pa v kratkim to le obsežejo: V starim svetu se je en narod od druziga skoraj le po svojih bogovih, ali po njih častenju razločil. Narod in bogoznanje (vera) sta se v tistih davnih časih sploh takd popolnama zedinila in scelila, de se je obema vkup le eno samo ime dajalo. Tako so Brami, Bramani, Birmani po bogu Brahma; Budhisti po bogu Budha; Atenčanje po boginji Atene i. t. d. ime dobili. Ker je slavjanski narod v Azii, in tudi v Evropi od vsih strani take narode za sosede imel, ki so se po bogovih imenovali, ne more razumu in zgodovini nič bolj priležniga in primerjeniga biti, kakor de pri enakih okolišinah, vzrokih in šegah tudi na enakost začetja imena slavjanskiga naroda niislimo, de tedaj za resnico terdimo, de — kakor Bramani od častenja boga Brahma, Tevtonci (Nemci) od boga Tevta, Skandinavci od boga Skanda, — so tudi Slavjani od častenja boginje Slave svoje ime dobili. Slava pa je (kakor gosp. Kollar na drobno razložf) po besedi in pomenu ravno Svahaali Svava, nainreč nekdanja staroindiška boginja luči ali ognja, in pomeni po svoji korenini tudi jasnost, svitlobo, bleskoto, — v daljim razumu pa- še čast, mogočnost, veličanstvo, — kar se je še dosihmal v naših besedah: slava, slavni i. t. d. ohranilo. Po tem takini ime ,,Slavjani" pomeni po svojiin izvirku pravzaprav: castitelje luči ali ognja (Xicht- und Feuerverehrer); — kar sicer dan današnji, odkar je slavjanskimu narodu luc sv. evangelja zasvetila, več ne velja, pa vender toliko dokaže, da sinovi Slave že od nekdaj niso temote Čislali!" (Ravinski.) T. Da bi je le tudi sedaj v svetih in svetlih rečeh nikjer in nikdar nikoli ne čislali!