Na srečanju med podtajnikom Rosatom in prefekti konkretni koraki za izvajanje zakona za zaščito slovenske manjšine /i^
Dvaindvajseta Soška regata rekordna in zadnjič z dokumentom
Primorski
TOREK, 11. SEPTEMBRA 2007
št. 214(18.997) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Dušan Udovič
Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj zapustil Slovenijo z najboljšimi vtisi. Zna biti, da je k temu prispeval svoje tudi zasebni del obiska s Postojnsko jamo, sončnimi vinorodnimi Brdi in zgodovinsko pomenljivim Kobaridom, kjer je bil Prodi deležen še posebno toplega sprejema. Pravi razlogi za zadoščenje pa vendarle tičijo v včerajšnjih razgovorih s slovenskim kolego Janezom Janšo in drugimi gostitelji. Zadovoljstvo je vsekakor lahko upravičeno in obojestransko. Morda se motimo, a vtis je, da so pogovori in snovanje skupnih načrtov med državama tokrat segli na strateško raven, tako kot še nikoli doslej. Iztočnice so vse velikega pomena za prihodnost srednje Evrope in Balkana, na tem scenariju pa želita državi odigrati vlogo kot partnerici, ki sta lucidno identificirali skupne interese.
Najprej trdna podpora Italije predsedovanju Slovenije v prihodnjem semestru. Ne gre za simbolično gesto, pač pa za interes, da se pospeši proces utrjevanja Evropske unije v trenutku, ko ta doživlja zastoje in zaplete. Slovenija bo imela odgovorno nalogo, pri kateri je pomembno imeti trdne zaveznike.
Drugo poglavje zadeva energetiko, pristanišča, logistiko in prometne povezave, kar vse je za razvoj tega prostora ključnega pomena. Prodi je včeraj že kar obsesivno vztrajal na povezavi severnojadranskih pristanišč, brez katere zanje ni prave prihodnosti, konkurenca severa je sicer nepremagljiva. V sistemu Trsta, Kopra in Reke pa je velik potencial, nič drugega ni treba narediti kot to, kar že zdavnaj delajo Nemčija, Belgija in Nizozemska.
Tretja točka na dnevnem redu pogovorov je bil zahodni Balkan, glede katerega se Italija in Slovenija ujemata v oceni, da je vprašanje rešljivo samo s čim prejšnjo integracijo republik nekdanje Jugoslavije v Evropsko unijo. Ne gre le za vprašanje varnosti, pač pa tudi gospodarskega in družbenega razvoja, kar je za varnost in stabilnost pravzaprav prvi pogoj.
V ta strateška gledanja sta Prodi in Janša smiselno vključila odnos do manjšin. Dosedanje poteze Prodijeve vlade kažejo na voljo, da se z uveljavljanjem zaščite za našo skupnost nadaljuje s konkretnimi koraki. Italijani v Istri pa bodo v prihodnjih letih potrebni še posebne pozornosti, ker jih bo dodatno ločevala schengenska meja, ki bo obenem zunanja meja Evropske unije.
O vseh navedenih vprašnjih je včeraj v glavnem vladalo soglasje, Prodi in Janša pa sta dala tudi občutek, da se je realno okrepilo medsebojno zaupanje, kar je navsezadnje najpomembnejše, saj je le na tej podlagi možno graditi.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
brdo pri kranju - Italijanski predsednik vlade včeraj na uradnem delu obiska v Sloveniji
Med Prodijem in Janšo soglasje in skupna vizija
V parlamentu srečanji s Cukjatijem in Pahorjem
BAZOVICA 2007 - Spominska svečanost
Poziv k sožitju
Osrednja govornika Alessandro Tesini in Vasja Klavora
BRDO PRI KRANJU - Po nedeljskem srečanju s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji, zasebnem obisku Postojnske jame, Goriških Brd in muzeja 1. svetovne vojne ter kostnice italijanskih vojakov v Kobaridu, je bil včeraj na Brdu pri Kranju uradni del obiska predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Sloveniji. Po pregledu častne vojaške enote se je Prodi zadržal v pogovoru s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. Na srečanju vladnih delegacij Slovenije in Italije sta sodelovala tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in državni podsekretar italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino Miloš Budin. Pozneje se je Prodi v slovenskem parlamentu sestal s predsednikom Francetom Cukjatijem in predsednikom Socialnih demokratov Borutom Pahorjem.
Na 2. strani
Pozitivna ocena Bruslja za povezavo Trst -Divača
Na 7. strani
Občina Trst: predlog za združitev kraških rajonov
Na 8. strani
Ženske ideje za ustanovno skupščino Demokratske stranke
Na 9. strani
Aleš Doktorič ob trideseti obletnici Kinoateljeja: Manjšina še ni posvojila filma
Na 12. strani
irak - Petraeus
Umik
ameriških sil ni še mogoč
WASHINGTON - Poveljnik ameriških vojaških sil v Iraku general David Petraeus je včeraj nastopil pred skupnim odborom za mednarodne odnose in obrambo predstavniškega doma kongresa, kjer je skupaj z veleposlanikom v Iraku Rya-nom Crockerjem poročal o položaju v Iraku. Težko pričakovano poročilo so takoj na začetku zmotili protestniki, ki so generalu vzklikali, naj pove resnico. Sicer pa v njem ni bilo bistvenih novosti. Petraeus je dejal, da bo mogoče začeti umikati ameriške sile iz Iraka šele čez čas.
Na 13. strani
2
Torek, 11. septembra 2007
SLOVENIJA - ITALIJA
/
brdo pri kranju - Po neformalnem obisku v nedeljo včeraj uradni del pogovorov Prodija v Sloveniji
Italija in Slovenija v bistvenih vprašanjih povsem usklajeni
Predsednik italijanske vlade se je po srečanju z Janezom Janšo v parlamentu sestal s predsednikom Francetom Cukjatijem
BRDO PRI KRANJU - Italijanski premier Romano Prodi je v okviru uradnega obiska v Sloveniji obljubil polno podporo Italije slovenskemu predsedovanju Evropski uniji. Z gostiteljem, slovenskim premierom Janezom Janšo, sta včeraj na Brdu pri Kranju govorila o poglobitvi gospodarskega sodelovanja, pa tudi o položaju obeh manjšin, pri čemer sta ocenila, da je bil na tem področju storjen občuten napredek. Kot je na skupni novinarski konferenci po srečanju v ponedeljek povedal Janša, je italijanski premier podporo Sloveniji zagotovil tudi pri reševanju vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, potem ko ga je Janša seznanil z načelnim dogovorom, ki ga je sklenil s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem konec avgusta na Bledu. Janša sicer ni natančneje pojasnil, ali sta s Prodijem v okviru teh vprašanj govorila tudi o hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni v Jadranu, ki jo namerava Zagreb do 1.
januarja 2008 uveljaviti tudi za države EU, se pravi tudi za Italijo in Slovenijo.
So pa iz kabineta predsednika DZ Franceta Cukjatija po pogovorih predsednika DZ s Prodijem sporočili, da je Prodi dejal, da vidi edino rešitev odprtega vprašanja s Hrvaško glede ribolova v dogovoru med Hrvaško, Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo. »Ni možnosti za enostransko, niti dvostransko rešitev«, je dejal Prodi. Italijanski premier je v pogovoru s Cukjatijem sicer poudaril pomen sodelovanja med državama v EU, še posebej v času slovenskega predsedovanja.
Tudi Janša in Prodi sta se posvetila predvsem programu in prioritetam slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta. Kot je dejal Janša, ima Italija kot ustanovna članica povezave veliko izkušenj s predsedovanji EU, zato so bili pogovori s Prodijem, sicer nekdanjim predsednikom Evropske komisije, še posebej pomembni. Prodi pa je zagotovil, da Italija slovensko predsedovanje EU v celoti podpira, tudi politično.
Z Janšo sta ob tem dejala, da se strinjata glede vseh prioritet, ki jih je izpostavila Slovenija, zlasti glede Zahodnega Balkana. »Z veseljem ugotavljam, da imamo zelo podobne poglede na reševanje problemov v regiji,« je dejal Janša.
Prodi je ob tem pojasnil pisno pobudo italijanske vlade portugalskemu predsedstvu EU, da je treba Srbiji posvetiti posebno pozornost in ji dokazati, da v tem težavnem obdobju, ko se odloča o prihodnjem statusu Kosova, ni sama. Kot je poudaril, se bodo tragedije na območju bivše Jugoslavije končale šele, ko bodo vse države v EU. Janša je ob tem izrazil upanje, da se z realizacijo tovrstnih pobud ne bo čakalo do rešitve kosovskega vprašanja.
Sicer sta premiera veliko pozornosti posvetila tudi gospodarskemu sodelovanju med državama, ki je po njunem mnenju dobro, a so možnosti za še večje sodelovanje še vedno odprte. Pri tem sta izpostavila dobro rast dvostranske trgovine, Prodi pa se je zavzel tudi za povečanje neposrednih investicij. V okviru gospodarskega sodelovanja sta sicer govorila predvsem o sodelovanju na energetskem in prometnem področju, pri čemer se je Prodi zavzel za združevanje pristanišč v Kopru in Trstu, kar naj bi razširili še na Reko, oba pa sta se zavzela za izboljšanje infrastrukture v regiji, kar naj bi dosegli s skupnimi projekti. Glede upli-njevalnika v tržaškem zalivu je Prodi dejal, da ga Italija potrebuje, ne namerava pa narediti nobenega koraka brez usklajevanja s Slovenijo in upoštevanja ekoloških problemov. Vodilo naj bo pri tem transparenca.
Janša in Prodi sta govorila tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, pri čemer sta ocenila, da je bil na tem področju storjen velik napredek. Zlasti Janša je bil zadovoljen z dejanji, ki jih je vlada v Rimu storila v zadnjem letu glede izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Pri tem je izpostavil sprejetje sezna-
Predsednika italijanske in slovenske vlade Romano Prodi in Janez Janša pregledujeta častno vojaško enoto
ansa
prodi v sloveniji - Zelo pozitivna ocena podsekretarja Miloša Budina
Z vsakim srečanjem se v dvostranskih odnosih krepijo poznavanje, iskrenost in zaupanje
Podsekretar Miloš Budin je ves čas spremljal predsednika vlade na razgovorih, sodeloval je tudi pri načrtovanju obiska, njegova ocena Pro-dijevega obiska v Sloveniji pa je zelo pozitivna. »Prodi uživa v Sloveniji velik ugled, saj je znano, da si je ve li ko pri za de val za nje no vklju či tev v Ev -ropsko unijo in to na vseh ravneh. Po vsakem bilateralnem srečanju so odnosi med sosedama vse bolj spon ta ni, na ra šča ta is kre nost im med se boj -no zaupanje«, ocenjuje Budin.
Podsekretar ugotavlja, da je bistveno spoznanje obeh držav, da sta krepitev sodelovanja in gospodarska integracija v tem prostoru neobhodno potrebni. »Integracija gre v vsakem primeru po ne ki svo ji po ti in dr ža vi bi bi li ana hro nis tič -ni, če se ne bi tega zavedali. V tem prostoru smo v fazi preseganja delitve na državni osnovi, ki je v preteklosti zaznamovala tudi gospodarske sis-te me. Za to je po vsem re a lis tič no in lo gič no, da
že li ta obe dr ža vi v pro ce su integracije tega prostora raz-vi ti ves po ten ci al in si ner gi -je. V tem smi slu sta pri sta ni -šči Tr sta in Ko pra em ble ma -tični. Skupaj in še v povezavi z Reko sta najbližji izhod na Mediteran za države Evropske unije, učinkovita in kon ku renč na pa so lah ko sa -mo kot po e no ten sis tem, tu ni al ter na tiv. Ven dar ne gre samo za pristanišča. temveč za ves logistični sistem, ki povezuje Evropo z morjem«, poudarja Budin ob ugotovitvi, da poteze Prodijeve vlade navdihuje zavest, da je treba ta prostor integrirati.
Budin ocenjuje kot bistven tudi dogovor o skupni vlogi Italije in Slovenije na Balkanu, kjer
Podsekretar za
zunanjo
trgovino Miloš
Budin
kroma
bo tudi Kosovsko vprašanje gotovo lažje reševa- njih dneh. (du)
ti v sklopu procesa evropske integracije. To sta Prodi in Janša upravičeno zelo poudarila. V splošno krepitev odnosov in ustvarjanje skupnih vizij pa se uokvirja tudi manjšinsko vprašanje, kateremu je bila po oceni Budina tudi v okviru Prodijeve-ga obis ka da na po treb na po -zor nost, bo di si kar za de va Slovence v Italiji kot Italijane v Sloveniji. Signali so jasni, pomembni rezul-ta ti so vi dni, oči ten pa je tu di na men, da se na -daljuje po tej poti. Na našo pripombo, da še ni pod pi sa pred sed ni ka re pub li ke pod de kret o sez -namu občin, ki ga je odobril Paritetni odbor, je Bu din oce nil, da je pod pis pri ča ko va ti v pri hod -
ma 32 občin v Furlaniji - Julijski krajini, kjer se bo zaščitni zakon izvajal, in pa odločitev za o ustnovitvi dvojezične nižje srednje šole v Špetru.
Oba premiera sta se sicer v nedeljo sestala s predstavniki manjšin; Prodi dopoldne v Ljubljani z voditeljem Italijanske unije Mauriziom Tremulom, Janša pa popoldne v Kobaridu s predstavniki slovenskih organizacij v Italiji, ki so člani sveta vlade za Slovence v zamejstvu. V pogovorih sta se premiera dotaknila tudi vprašanja umetnin, ki so bile po drugi svetovni vojni odpeljane s slovenskega ozemlja. Kot je pojasnil Janša, trenutno potekajo pogovori na ravni lastnikov teh umetnin, zato sta se s Prodijem strinjala, da še počakata, »če bodo ti pogovori obrodili sadove«.
O optantskem vprašanju se premiera, kot sta zagotovila, nista pogovarjala. Janša je na skupni novinarski konferenci kljub temu spomnil, da je Slovenija v zvezi s tem vprašanjem izpolnila svoje obveze po Osimskih sporazumih in za odvzeto lastnino optantom po drugi svetovni vojni na skrbniški račun v Luksembur-gu nakazala svoj del finančnih obveznosti.
Po Cukjatiju se je Prodi v ponedeljek srečal še s predsednikom največje opozicijske stranke SD Borutom Pahorjem, vodjo poslanske skupine SD Miranom Potrčem in poslancem SD, nekdanjim premierom Antonom Ropom.
ljubljana - Srečanje
Prodi tudi
z Borutom Pahorjem
LJUBLJANA - Italijanski premi er Ro ma no Pro di se je vče raj v okviru uradnega obiska v Sloveniji sešel tudi s predsednikom največje opozicijske stranke Socialnihde-mokratov Borutom Pahorjem, vodjo po slan ske sku pi ne SD Mi ra nom Potrčem in poslancem SD, nekdanjim pre mi e rom An to nom Ro pom. Kot je po srečanju v Ljubljani povedal Pahor, so s Prodijem spregovorili o odprtih vprašanjih med državama in o priložnostih, ki jih imata spričo skupnih projektov, govorili pa so tudi o položaju manjšine.-V zve zi s sled njim je Pa hor iz po sta -vil, da bi morala Italija slovenski manjšini zagotoviti pravice, ki ji bodo dal e možnost, da okrepi svoj o slo ven sko na rod no iden ti te to; pri tem je pomembno, da Italija Slovenijo obravnava kot partnerico in so-se do, ta ko kot vse dru ge so se de. Po mnenju Pahorja bi bilo tudi treba ustvariti »ozračje zaupanja in spo-
štovanja, ki bo šlo preko predsodkov, ki jih je za se boj pus ti la zgo do -vina«.
Po leg od pr tih vpra šanj so na srečanju s Prodijem spregovorili tudi o možnostih, da Italija in Slovenija s skupnimi močmi storita kaj več za to, da »si ner gič ni uči nek pri različnih projektih učinkuje na obe državi«. Po mnenju Pahorja so možnosti spričo skupnega sodelovanja v EU sedaj bistveno večje, kot so bile kdajkoli prej. Priložnosti, kijih imata obe državi ob projektih, kot so pe ti ko ri dor ter so de lo va nje koprskega in tržaškega pristanišča, so tako velike, da jih ne smeta izpusti ti, je še po uda ril Pa hor.
Pahor je v izjavi še pojasnil, da je bil glavni razlog za srečanje s Prodijem ta, da imajo v italijanski vladni koaliciji pod vodstvom Prodija ve či no Le vi de mo kra ti Pi e ra Fas si -na, s katero je SD skupaj v Stranki evropskih socialistov (PES).
unija istranov
»Izjave Prodija sramotne«
Tržaška ezulska Unija Istranov je ob vče rajš njem obis ku pred sed ni ka vlade Prodija v Sloveniji izdala tiskovno noto, s katero poudarja, da so besede, ki naj bi jih izrekel med nedeljskim obiskom v Kobaridu »sramotne«. V sporočilu se predsednik organizacije Massimiliano Lacota nanaša na Prodi-jev stavek, da je treba z »Evropo izbrisati dvajset stoletij tragedij«. V sporočilu Lacota ugotavlja, da se o Ezulih ni reklo niti besede, po njegovi oceni pa ni nič bolj lažnivega in sramotnega od te ga, kar je re kel Pro di, » ki bi mo ral kot bivši predsednik Evropske komisije vedeti, da je v Evropi več kot dvajset milijonov beguncev, državljanov Evropske unije, ki čakajo na pravično rešitev svojih problemov«. Vendar, ugotavlja La-co ta, ges lo je kot ved no po sel in nič drugega. Predsedni ezulske organizacije ugotavlja, da Italija dosledno nadaljuje s politiko gospodarske krepitve na koži ezulov in pregazi vse, kar ni funkcionalno njenim načrtom, Slovenija pa bo to spretno izkoristila.
/
SLOVENIJA - ITALIJA
Torek, 11. septembra 2007
3
kobarid - Člani sveta slovenske vlade za manjšine na srečanju s premierom Janezom Janšo
Pozitivne rešitve a tudi vrsta odprtih vprašanj
Položaj naše skupnosti so orisali Jole Na mor (SKGZ), Drago Stoka (SSO) in Damijan Terpin (SSk)
Tako kot je že nekaj časa redna praksa, se je predsednik slovenske vlade Janez Janša pred uradnim srečanjem s Prodijem sestal s predstavniki Slovencev v Italiji. Namen srečanja je bil pregled stanja v manjšini zato, da se na srečanju Janša-Prodi opozori na odprta vprašanje in spodbudi njihovo reševanje. Do srečanja je prišlo v nedeljo popoldne v kobariškem hotelu Hvala.
Poleg Janše so slovensko vlado zastopali še zunanji minister Dimitrij Rupel, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, svetovalec predsednika vlade za zunanje zadeve Andrej Rahten in svetovalka iz predsednikovega kabineta Andreja Šimenc. Našo skupnost pa so zastopali čla ni sve ta za manj ši no pri pred sed ni -ku vlade Jole Namor (SKGZ), Drago Štoka (SSO) in Damijan Terpin (SSk).
Predsednik SSO Drago Štoka je obrazložil trenutni položaj Slovencev v Italiji, v katerem je glede zaščitnega zakona pod Prodijevo vlado prišlo do pozitivnih premikov. Ponovno je bil aktiviran Paritetni odbor, ki je bil prej deležen bojkota, potrjen je bil seznam občin, kjer se bo izvajala zaščita, manjka pa še pod pis pred sed ni ka re pub li ke pod us trez ni de kret. Do ber znak je tu -di ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v videmski pokrajini, z izvajanjem zaščite pa morajo državni organi nadaljevati v vseh njenih aspektih.
Informacijo sta dopolnila Damijan Terpin in Jole Namor. Terpin je poleg potrebe po nadaljnjem izvajanju zaščitne zakonodaje omenil volilni zakon, pri katerem se je na deželni ravni uveljavil tako imenovani evropski model, ki bo manjšini olajšal izvolitev svojega predstavnika v deželni svet. Podobno bi morala biti nadalje zagotovljena možnost izvolitve tudi v parlament. Jole Namor je prav tako pozitivno ocenila premike v izvajanju zaščite, opozorila pa je tudi na več nerešenih problemov, med drugim na dejstvo, da manjšina že 15 let prejema enake finančne prispevke, kar njeno delo omejuje na minimum in ne dopušča razvoja. Opozorila je na problem financiranja in razvoja slovenskih medijev v zamejstvu, Primorski dnevnik in dva tednika, kjer je kriza vedno latentna, brez dodatnih prispevkov prav tako ne bo možnosti za razvoj. Med razgovorom je bil poudarjen tudi pomen zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in sodelovanja s Slovenci v Italiji.
Pred sed nik slo ven ske vla de Ja nez
Janša je v pogovoru z novinarji po srečanju naglasil pomen manjšinskega vprašanja, ki bo gotovo v ospredju pogovorov s predsednikom italijanske vlade. Vrsta vprašanj se rešuje, so pozi tiv ni pre mi ki, a je še ve li ko prob le -mov na dnevnem redu, je dejal Janša in izrazil zadovoljstvo, da stvari vendarle gredo v optimistično smer. Izrekel je željo, da bi predsednik države čim prej podpisal odlok o 32 občinah, ki jih je določil Paritetni odbor, zadovoljen pa je bil tudi za šolo v Benečiji, saj gre za najšibkejši člen Slovencev v Italiji, kjer je bilo na pozitivne posege treba dolgo čakati. Glede italijanske manjšine v Sloveniji je premier zagotovil, da bo ohranjen in presežen evropski standard zaščite, na novinarjevo vprašanje o vidnosti signala TV Slovenije med Slovenci videmske pokrajine pa je Janša dejal, da očitno še niso bili narejeni vsi potrebni koraki, čeprav zakonska podlaga obstaja. To bo vsekakor treba uredi ti, kaj ti tu di so dob na teh ni ka da nes to omogoča, je dejal Janša. (du)
Predsednik slovenske vlade Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel in državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan so se v hotelu Hvala sestali z Jole Namor (SKGZ), Dragom Štoko (SSO) in Damijanom Terpinom (SSk)
bumbaca
Direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec je gostom obrazložil eksponate muzejske zbirke
bumbaca
kobarid - Prodi v nedeljo obiskal muzej 1. svetovne vojne in kostnico italijanskih vojakov
Z Evropo izbrisati dvajset stoletij
tragedij, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo
KOBARID - Pred muzejem 1. svetovne vojne v Kobaridu je italijanskega predsednika vlade v nedeljo popoldne spontano pričakala množica domačinov in časnikarjev. Med ljudmi je krožila vest, da je to prvi obisk nekega predsednika italijanske vlade v Kobaridu po Benitu Mussoliniju, ki je prišel leta 1938 na odprtje kostnice italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Takrat je fašističnega diktatorja čakal naš nekdanji novinarski kolega Franček Kavs, ki se je kot mlad tigrovec opasal z razstrelivom in pripravil atentat na dučeja. Množica šolskih otrok mu je prepreči la na me ro, ker ni ho tel po vzro či ti po ko la ne dlož nih žr tev.
Na ta do go dek se je spo mnil marsikdo od prisotnih, Romano Prodi pa je kajpak doživel vse kaj drugačen sprej em. Ko j e v spremstvu slovenskega premiera Janeza Janše izstopil iz avtomobila, so ga ljudje sprejeli s toplim aplavzom. Prav tako so malo potem z aplavzom sprejeli njegovo soprogo Flavio in spremljevalko Janeza Janše Urško Bačovnik. Poleg domačinov je bilo veliko italijanskih in tujih turistov, precej je bilo tudi alpin-cev, ki so bi li na iz le tu po Soš ki do li -ni in so si ob tej priložnosti prišli ogledat mu zej, ne da bi ve de li, da bo do srečali predsednika italijanske vlade.
Prodiju so izrekli dobrodošlico kobariški župan Robert Kavčič, načelnik tolminske upravne enote Zdrav-ko Likar in celoten kolektiv muzeja, ki ga l e vodil Jože Šerbec.
Muzej je na Prodija naredil velik vtis, napisal je tudi daljše posvetilo v spominsko knjigo. Na srečanju s časnikarji je predsednik vlade povedal, daje potrebno z dograditvijo Evrope izbrisati dvajset stoletij tragedij. Dejal je, da bo Italija trdno ob strani Sloveniji v njenem semestru predsedovanja Evropski uniji in izrazil upanje, da bo to obdobje ključno za premostitev zastojev, pred katerimi se nahaja Evropa. Prodi je tudi povedal, da je kljub zasebnemu značaju prvega dne obiska dejansko že začel pogovore s predsednikom slovenske vlade, s katerim je takoj našel skupni jezik.
Prodi se je po ogledu muzeja odpravil na kostnico, kjer se je poklonil padlim italijanskim vojakom z željo, da bi se kaj takega nikoli več ne zgodilo. K spomeniku je predsednik položil cvetje. (du)
goriška brda - Prodi na vinogradniškem posestvu Aleša Kristančiča
Prvič na pokušnji »čezmejnega« vina,
pol iz vinograda v Sloveniji, pol iz briškega griča v Italiji
V znameniti kleti Kristančičevih je vladalo prijateljsko in neformalno vzdušje
bumbaca
GORIŠKA BRDA - Romano Prodi je v nedeljo po srečanju s predstavniki italijanske manjšine in obisku Postojnske jame ob 13. uri skupaj s predsednikom vlade Janezom Janšo, zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ter drugimi člani spremstva s helikopterjem prispel k družini Kristančič v Medano. Aleš Kristan-čič je o obisku povedal, da je bilo vzdušje bolj prijateljsko kot uradno, kljub temu, da je beseda tekla tudi o politiki. Med Pro-dijevimi najbolj zanimivimi izjavami je bila ta, da se Italija o nobenih slovenskih odločitvah ne bo odločala enostransko, tudi glede odnosov s Hrvaško ne. Na Ru-pljevo pobudo za odprtje mejnega prehoda Neblo tudi preko noči je povedal, da se bo sam zavzel za to. Prodi je vino hiše Movia primerjal z mejo: »Saj ko človek drži kozarec v rokah, ne misli na to, v kateri državi so trte rasle, ampak kako dobro je.« Prodi je bil namreč zelo začuden nad dejstvom, da imajo nekateri Brici, med njimi tudi Kristančičevi, polovico vinograda v Sloveniji, polovico pa v Italiji. (sj)
4
Torek, 11. septembra 2007
BAZOVICA
/
osrednja spominska svečanost - Ob 77. obletnici ustrelitve Ferda Bidovca, Franja
Z bazovske gmajne odio< in sodelovanju med tu ži
Glavna govornika sta bila podpredsednik državnega zbora RS Vasja Kl
Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvo-nimir Miloš in Alojz Valenčič so bili junaki in ne teroristi, in to je neizpodbitno dejstvo. Svoje življenje so v duhu antifašizma žrtvovali za vrednote, kot so svoboda, sožitje in strpnost, in so obenem postavili temelje narodnoosvobodilnega boja. Bazoviški junaki so bili v tem smislu prelomnica v primorski zgodovini. Antifašizem pa je še danes potreben, ker skušajo nekateri enačiti partizane s kolaboracionisti, prav partizanski boj pa je v današnji Sloveniji pogostokrat zamolčan z namenom, da se bi se predvsem njegove pozitivne plati porazgubile v poplavi zlonamernih natolcevanj.
To je naglasil podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Vasja Kla-vora, ki je imel osrednji govor na nedeljski spominski svečanosti v spomin na bazoviške junake ob 77. obletnici njihove ustrelitve. Bazoviški junaki so potrdili, da je treba za pridobitev svobode tudi darovati življenje, je povedal. Bazovica je obenem tudi spoznanje, da je s priznanjem odgovornosti mogoče ustvariti nova pota sožitja med slovenskim in italijanskim narodom. Če pa je po eni strani Klavora (čigar govor objavljamo v celoti) pred spomenikom potrdil, da so bili bazoviški junaki na pravi strani zgodovine in da je Bazovica legitimen odgovor tlačenega na terorizem tla-čitelja, je svečanost na bazovski gmajni po drugi zaznamovala sla oziroma zahteva po sodelovanju in sožitju med tu živečimi narodi. Odločen znak odprtosti je prinesel osrednji govornik v italijanskem jeziku, predsednik deželnega sveta Furlanije-julij-ske krajine Alessandro Tesini, ki je med drugim poudaril, da je fašizem prizadel ogromno gorja slovenski in drugim manjšinskim skupnostim na tem ozemlju. V tem smislu se je med drugim zavzel za tak način spominjanja teh dogodkov, ki bi iz pre-stalega trpljenja privedel do prihodnosti bratstva in sožitja. Nujo po sodelovanju je poudaril tudi predsednik Hrvatske zajed-nice v Trstu Damir Murkovic, kije pozval h krepitvi sodelovanja med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo.
Sicer je svečanost pred spomenikom bazoviškim junakom, ki jo je priredil Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, občuteno spremljala množica ljudi. Med njimi so bili podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin, podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Igor Gabro-
Množica na osrednji slovesnosti
kroma
vec, član izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij Igor Švab, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, župana občin Zgonik in Dolina Mirko Sar-doč in Fulvia Premolin, podžupan Občine Repentabor Marko Pisani, občinski odbornik Občine Milje Piero Veronese, občinska odbornica Občine Devin-Nabreži-na Tjaša Švara, podžupanja Občine Nova Gorica Darinka Kozinc, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in številni predstavniki političnih strank ter stanovskih, borčevskih in športnih organizacij z obeh strani meje.
Niz prireditev Bazovica 2007je v nedeljo dosegel svoj vrhunec, je podčrtal predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri NŠK Milan Pahor. Svečanost so ob častni straži tabornikov Rodu modrega vala, skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije in ob prisotnosti tabornikov iz številnih rodov iz Slovenije oblikovali združeni pevski zbori pod vodstvom Pie Cah in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Prireditev se je kot običajno začela po prihodu udeležencev pla-
ninskega pohoda ŠZ Sloga, ki so jih prisotni sprejeli s ploskanjem. Pred polaganjem vencev je zbrane nagovoril Pahor, ki se je v slovenščini in italijanščini zamislil nad pomenom Bazovice. Še pred tem sta trobentača Janko Andolšek in Jan Foraus zaigrala note pesmi Kaj ti je deklica. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pričajo o nezlomljivem odporu do italijanskega fašizma, ki je teptal Slovence in Hrvate v tedanji Julijski krajini in Istri, je uvodoma poudaril Pahor. Bazovica je zato spomin na tragične dogodke nasilja nad slovenskim in hrvaškim narodom, vendar želi na podlagi spoštljivejšega spomina in zavesti postati tudi simbol prijateljstva in sodelovanja med narodi. To so naše želje in težnje, je naglasil, čeprav je za nekatere kroge Bazovica še vedno problem, nevaren sindrom, nevaren strah, stereotip slovenske in slovanske grožnje in nevarnosti. V Bazovici je italijanska država storila nasilje in zločin nad svojimi državljani slovenske in hrvaške narodnosti, ker so hoteli ostati Slovenci in Hrvati, govoriti svoj jezik, ohraniti svojo kulturo. Po drugi strani nam niso po godu nekateri gla-
sovi iz Slovenije, ki so se slišali na letošnji Dragi, pravi Pahor. Bazovica je jasna in nedotakljiva stalnica vseh Slovencev v Italiji: isto mora postati tudi v matični Sloveniji. Radi bi tudi, da bi se v Bazovici dokončno uredil zgodovinski, spominski in naravni park, je naglasil Pahor in dodal, da v slovenskih krogih pravijo, da bo do tega res prišlo. Zaradi vsega tega in mnogo drugega je Bazovica še kako potrebna, je zaključil, ker hočemo ohraniti svoj pravi, lasten obraz v Evropi. In pri tem je Bazovica pravi primer.
Pahorjevemu posegu je sledilo slovesno polaganje vencev, ki so jih prinesle številne delegacije. Na spomenik bazoviškim junakom so vence ob notah pesmi Žrtvam prispevali Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, skupna delegacija SKGZ in SSO, vladna delegacija Republike Slovenije in generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Republiški odbor Zveze združenj borcev Republike Slovenije, Odbor zveze združenj borcev Sežana, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizaci-
je Tigr Primorske, pokrajinski odbor An-pi-Aned-Anppia, Občina Nova Gorica in Upravna enota Nova Gorica, župani občin Dolina, Repentabor in Zgonik, sekcija An-pi-Vzpi Dolina-Prebeneg-Mačkolje, sekcija Anpi-Vzpi Boršt-Zabrežec, sekcija An-pi-Vzpi Boljunec, taborniki in tabornice Rodu Modrega vala, Stranka slovenskih in italijanskih komunistov, stranka Levih demokratov, Stranka komunistične prenove, stranka Slovenske skupnosti, ŠZ Sloga, Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, KD Ivan Grbec in ženski zbor iz Škednja ter družina Bidovec iz Kranja.
Polaganju vencev so sledili Murko-vicev nagovor in glavna govora Tesinija ter Klavore. Pred zaključnim Pahorjevim pozdravom, ki se je zahvalil vsem sodelujočim, so spominsko svečanost sklenili združeni zbori s pesmijo Vstajenje Primorske. Pesem je občinstvo spremljalo z bučnim ploskanjem, z ostalimi pa jo je zapela tudi desnosredinska devinsko-nabrežinska odbornica.
Aljoša Gašperlin
nastop tppz
Partizanska pesem poziva k bratstvu, svobodi in miru
Kot je že večletna tradicija, je v sklopu prireditev v spomin na štiri bazoviške junake nastopil tudi tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Po sveti maši in procesiji s petjem ob prazniku Matere Božje je v soboto okrog 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici glasno zadonela tudi uporniška pe-
sem. Pod taktirko dirigentke Pie Cah in ob spremljavi štirih harmonikarjev so partizanske pevke in pevci številnim poslušalcem postregli s sklopom slovenskih, italijanskih, bolgarskih, španskih in srbskih revolucionarnih ljudskih napevov, ki hrepenijo po svobodi in miru, po bratstvu in ljubezni med narodi.
planinski odsek ašz sloga
Tudi letos uspel tradicio
odvija se vse od leta 1980 - Udeležujejo pa se ga ob pohodnikih s Tržaškega in Goriškega tudi št
Požrtvovalni planinski odsek AŠZ Sloga z Viktorjem Stoparjem na čelu je v nedeljo priredil tradicionalni pohod »Bazoviški junaki«, ki se na dan osrednje spominske svečanosti odvija vse od leta 1980. Pri bazovskem kalu se je že krepko pred napovedanim startom zbrala velika množica ljubiteljev pohodov: skupno jih je bilo letos okoli 400, med temi 116 takih, ki so se tokrat na pohod prišli prvič. Veliko je bilo izkušenih planincev, prav tako veliko navadnih izletnikov in ljubiteljev Krasa, ki so se želeli tudi na tak način pokloniti spominu Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenči-ča. Poleg zamejskih pohodnikov jih je bilo veliko tudi z druge strani meje, iz Ilirske Bistrice, z Raven na Koroškem, iz Sežane in skupina Kulturnega društva Bazovica z Reke.
Pohod je potekal po običajni poti: od bazovskega kala so se podali proti Jezeru, nato ob robu doline Glinščice do Drage in preko Peska in Gročane prišli do dvolast-niškega mejnega prehoda, ki je bil tokrat odprt za vse. Udeleženci pohoda so se nato povzpeli do koče na Jermancu, kjer so
jih s toplim čajem pogostili člani PD Sežana in nato odšli na vrh hriba Kokoš, od koder so se po krajšem postanku v strnjeni koloni spustili do bazovskega strelišča, kjer so se udeležili letošnje osrednje svečanosti v čast bazoviškim junakom. Udeleženci so bili vseh starosti, od prav majhnih do odraslih in manj mladih, ki jih združuje vera v vrednote, za katere so padli štiri slovenski fantje.
Tudi letos so zvesti udeleženci prejeli simbolična priznanja, in sicer bronasto značko za dva, srebrno za štiri in zlato za šest opravljenih pohodov. Posebno priznanje - delo umetnika Pavla Hrovatina - je namenjeno najzvestejšim, torej tistim, ki so se pohoda udeležili desetkrat ali dvajsetkrat.
AŠZ Sloga bo športni del praznovanj ob 77. obletnici usmrtitve bazoviških junakov zaključilo prihodnji konec tedna: v soboto, 15. in nedeljo, 16. septembra bo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu priredilo še tradicionalni moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev.
Prihod letošnjih pohodnikov na bazovsko gmajno
kroma
/
BAZOVICA	Torek, 11. septembra 2007 5
Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča
čen poziv k sožitju
ivečimi narodnostnimi skupnostmi
avora in predsednik deželnega sveta FJK Alessandro Tesini - Pozdravil je tudi Damir Murkovic
alessandro tesini
Prihodnost naj bo v duhu sožitja in sodelovanja
Alessandro Tesini, predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine
Poziv k sodelovanju in sožitju ter k odpravljanju diskriminacij v duhu prijateljstva med narodi je zaznamoval poseg predsednika deželnega sveta Furlanije-julijske krajine Alessandra Tesinija, ki je na svečanosti na bazov-ski gmajni imel glavni govor v italijanščini. Zgodovina nas danes ne deli več, je med drugim poudaril, saj je veliko več stvari, ki slovenski in italijanski narod združujejo. Zato gre gojiti vrednote, kot so spoštovanje drugačnosti, varovanja človekovih pravic in spoštovanje osebe ob novi etiki sožitja.
Tesini je uvodoma spomnil na žrtvovanje bazoviških junakov in pozval, naj se iz gorja, ki ga je fašizem prizadel Slovencem, rodi novo obdobje sožitja in medsebojnega sodelovanja. Posvečati vsako leto en dan spominu na žrtve fašizma morda ni dovolj, pa je vendar simbolična gesta, katere cilj mora biti nova prihodnost, v kateri ne bi manjšine več bile podvržene diskriminacijam, socialnemu zapostavljanju ali političnemu preganjanju, če ne celo uničevanju na osnovi ideoloških predsodkov. Fašizem je večkrat kruto udaril po Slovencih in Hrvatih in je njegova raznarodovalna politika pustila še ne povsem zaceljene rane, tudi zaradi stalnega zlorabljanja zgodovine v politične namene. Temu se moramo vselej upirati mirno, a odločno, je naglasil Tesini.
Danes je ozračje drugačno, umirjeno in takšno mora ostati s prispevkom vseh, Italijanov in Slovencev, saj k sreči zgodovina ne deli več teh dveh narodov. Zato je treba obdobje etničnega in ideološkega sovraštva pustiti za sabo in kmalu bo prišel dan, ko bomo vsi skupaj počastili spomin vseh padlih, je poudaril Tesini. Vendar zgodovinskega spomina ne moremo površno zbrisati. Toda spomin na tragične dogodke ne sme vezati ljudi na
kroma
preteklost in gojiti v njih sovraštvo. Nasprotno, treba je zavračati nove predsodke in diskriminacije. Še zlasti nesprejemljivo pa bi bilo, ko bi Italijani in Slovenci pod pretvezo lastnih mrtvih podžigali medsebojno sovraštvo na območju, ki ga je stoletja zaznamovalo sobivanje različnih kultur. To je namreč zemlja vseh nas, je naglasil. Zato sta nujna sodelovanje in solidarnost v duhu enakosti in spoštovanja različnosti. Nekdo je rekel, da se družbo sodi po tem, kako ravna z manjšinami: to drži, ker je to pokazatelj njene kulture in vrednot.
Vrednote, na katerih graditi prihodnost, so torej v tej luči spoštovanje in ovrednotenje različnosti, dialog, strpnost in nova etika sožitja. Strpnost je v tem okviru temeljni pogoj, toda ne v smislu pasivnega sprejemanja različnosti, ampak kot pogoj za razvijanje komuniciranja v luči medsebojne izmenjave med posamezniki in med kulturami s ciljem resnične integracije. Slovenija in Italija sta skupaj v Evropi in pred nami so pomembni mejniki (npr. odprava schengenske meje in skorajšnje slovensko predsedovanje Evropski uniji). Evropa zavrača vojno in je s širitvijo na vzhod po 50 letih postala enotna celina, ki živi v miru. Varovanje človekovih pravic, spoštovanje manjšin in zaščita osebe so med temelji EU. Diskriminacije so zato povsem v protislovju. »Na proslavi smo torej prav zato, da se obvežemo v tem smislu,« je zaključil Tesini: »bazoviški junaki, ki tu nas poslušajo, pa nam pravijo, naj po tej poti nadaljujemo«. (ag)
vasja klavora
Bazoviški junaki so prvi heroji evropskega borbenega antifašizma
Vasja Klavora,
podpredsednik Državnega zbora Slovenije
Od septembra leta 1945, ko se je na tem, za Slovence svetem kraju, prvič javno in v svobodi počastilo štiri ustreljene bazoviške junake, se tu vsako leto zbirajo množice, ki ne oziraje se na jezikovno različnost obujajo spomin na tragičnost preteklosti in utrjujejo željo, da se ne bi njeno zlo nikdar več ponovilo. Druži jih skupna želja po spravljivem sožitju. Dovolite mi, da nekaj začetnih misli tega priložnostnega nagovora poiščem še v medvojnem obdobju.
Šestega septembra 1944. leta, je bil v pravkar dograjeni ilegalni tiskarni Slovenija v gozdovih na Vojskem v drugo natiskan Partizanski dnevnik. V tej številki je bil objavljen uvodnik dr. Jožeta Vilfana »Bazovica - prelomnica v primorski zgodovini«. Eden izmed političnih voditeljev antifašističnega odpora na Primorskem med drugo svetovno vojno, je v svojem spominskem uvodniku povzel bistvena spoznanja o tedaj že skoraj četrt stoletja trajajočem odporu primorskih Slovencev zoper najhujše preganjanje, kar ga pozna slovenski narod v svoji zgodovini. »Na poti tega zoperstavljanja«, piše dr. Vilfan, »so se leta 1930 dvignili med nami štirje fantje: Bidovec, Marušič, Miloš in Va-lenčič, štirje primorski fantje, in izpovedali pred vsem narodom ter z dejanjem potrdili, da je za pridobitev svobode treba znati žrtvovati tudi svoje življenje.«
Streli 6. septembra 1930 na Bazovici niso ubili štiri fante, pač pa so ubili za Primorce vso suženjsko preteklost. Zato pomeni Bazovica začetek novih oblik odpora, pomeni začetek oborožene akcije in pomeni začetek preoblikovanja slovenskega narodnega značaja. »Zato je Bazovica,« meni dr. Vilfan, »prelomnica v primorski zgodovini in hkrati mejnik na poti, ki je pripeljala Primorsko v Osvobodilno fronto.«
Danes nas od časov bazoviških strelov loči sedeminsedemdeset let, od objave članka v Partizanskem dnevniku pa triinšestdeset. Kar precej desetletij, ki niso skoparila z dogodki in s prelomnimi obdobji, z vojno in mirom, s prijatel-
Vasja Klavora
kroma
jstvom in sovraštvom, z veseljem in razočaranji. Vsa ta desetletja so znova obudila in dokazovala burno raznovrstnost, ki je značilnost prostora, koder se Balkan zbližuje z Apeninskim polotokom. Zasesti ta prostor je že tisočletja mikala tako ljudstva kot države, ki so sem silili z vzhoda, kot ona, ki jim ozemlja zahodno od reke Soče niso omogočala ustrezne politične in gospodarske ekspanzije. Tako moremo in moramo razumeti tisti nemir, ki je spremljal stoletno življenje na ozemljih slovansko-ro-manskega ločevanja, ozemlja, ki ga Slovenci imenujemo Primorska.
Dvajseto stoletje nam je bolj kot druga postreglo z vso ostrino političnega in vojaškega soočanja. Takrat se je stoletno razlikovanje preoblikovalo prav na tem razlikovanju zgrajene državne skupnosti. Politični spopadi za nacionalna ozemlja med italijanskim in slovenskim oziroma hrvaškim narodnim gibanjem, prva svetovna vojna, čas fašizma, druga svetovna vojna z italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine, narodnoosvobodilni boj, v katerem so se slovenskim pridružili tudi italijanski antifašisti, diplomatska borba za meje po drugi svetovni vojni, reševanje tržaškega vprašanja, londonska spomenica, osimski sporazumi in nastanek samostojne slovenske države, so etape, ki so najbolj vidno zaznamovale življenje tega prostora. V tem nemirnem ozračju, ki je poznalo tudi obdobja naklonjenega sodelovanja in veliko želja po spravi in sožitju brez maščevalnih strasti, so streli na Bazovici, 6. septembra 1930, krvavi dogodek, kakršnih je bilo kasneje še veliko in preveč.
Bazovica je pravzaprav etapa, epi-
zoda iz soočanja v boju za lastna nacionalna ozemlja. Bazovica je znamenje upora, ko preti narodu pogin. Bazovica je potrdilo tolikokrat povedane resnice, da brez žrtev ni svobode. Bazovica je legitimen odgovor tlačenega na terorizem tlačitel-ja. Bazovica je tudi izziv tistim, ki še danes gojijo rasistična čustva, ta anahroni-zem v našem in evropskem prostoru. Navsezadnje je Bazovica tudi spoznanje, da je mogoče s priznanjem odgovornosti ter negativnih izkušenj preteklosti in tudi sedanjosti, ustvariti pota sožitju med italijanskim in slovenskim narodom.
Antifašizem, ki je ena največjih moralnih vrednot in spoznanj 20. stoletja, je še vedno stalnica našega vsakdana in potreben je prav tam, kjer se nekatere politične izbire poigravajo z zgodovino, zlasti z njenimi pozitivnimi spoznanji. An-tifašizmu se danes v nekaterih državah z močno antifašistično tradicijo želi zmanjšati zgodovinski pomen in ga izenačevati tudi s kolaboracijo. Tudi bazoviška gmajna je kraj morišča. V našem obmejnem prostoru je takih prizorišč kar nekaj, a govori in piše se mnogo več o tistih, ki bi lahko posredno pripomogla k utrjevanju tiste politične izbire, ki ni osnovana na boju zoper fašizem in nacizem.
In ko naj bi se kolaboraciji zmanjševalo pomen se lahko vprašamo, zakaj je bil med slovenskim ilegalno izhajajočim dnevnim časopisjem leta 1944, le Partizanski dnevnik tisti, ki se je v ilegali spomnil bazoviških žrtev. To se zdi vredno poudariti, saj je prav partizanski boj v današnji demokratični Sloveniji pogostokrat nezasluženo zamolčan z namenom, da bi se predvsem njegove pozitivne plati porazgubile v poplavi zlonamernih natolcevanj.
Veliko je razlogov, da se zbiramo tu, na bazoviški gmajni. Poglaviten pa je zagotovo spomin na prve žrtve prvega evropskega borbenega antifašizma. Tiste hrabre in dalekosežne odločitve, ki je vodila v narodno-osvobodilno borbo med drugo svetovno vojno. Tu so umrli primorski fantje, so bili prvi heroji tega boja, kljub temu, da jim ta čast formalno nikoli ni bila podeljena. Slava njihovemu spominu!
nalni pohod
tevilne skupine z druge strani meje
damir murkovic
Skupaj
moramo graditi boljšo prihodnost
Na obletnicah se spominjamo, da pripadamo nekemu kraju in nekemu na rodu in da no -simo v sebi bogato preteklost,
a tudi da smo Dam|r Murkovič odgovorni za sedanjost in torej	kroma prihodnost. Tako je predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murkovic uvedel svoj poseg na svečanosti, med katerim se je zamislil nad stanjem na tem območju živečih narodov. V tem smislu je izrazil željo, da bi se sodelovanje med slovensko in hrvaško narodnostno skupnostjo obnovilo in krepilo, prej v Trstu, nato pa še v matičnih domovinah. Slovence in Hrvate veže namreč mnogo stvari (od sorodnosti jezika do bivanja v isti državi), na katerih graditi bodoče sodelovanje. Kar je dosegla slovenska manjšina v Italiji, je dodal, naj bo znamenje in voščilo tudi za hrvaško skupnost, ki ne uživa nobenega priznanja. Svet se spreminja in padajo pregrade, je dodal Murkovic, in moramo zato vsi skupaj graditi boljšo prihodnost. Potrebna je torej večja odgovornost, da pustimo za seboj vidno sled in da ne ostanejo za nami le prazne želje. (ag)
ob robu svečanosti - Janez Stanovnik
Revizionizem nima zveze z zgodovinsko resnico
Spominske svečanosti na bazovski gmajni se je udeležil tudi predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik, ki je proslavi sledil v prvi vrsti. Pred začetkom komemoracije nam je rade volje ponudil svoje mnenje glede revizionizma.
Vlogo partizanov in sploh narodnoosvobodilnega boja skušajo nekateri v zadnjem obdobju spravljati pod vprašaj. Kako to komentirate?
Pojavlja se danes - ne samo v Sloveniji in v Italiji, temveč tudi v drugih deželah - poskus revizije zgodovine. Kot da zavezniki niso zmagali, kot da partizani niso bili del zavezniških armad. Zgleda, kot da bi nazadnje zmagali domobranci, pa Hitler.
Kako vi na to odgovarjate?
Da to nima nobene zveze z zgodovinsko resnico!
Kakšno je po vašem mnenju sporočilo bazoviških junakov danes in kakšen je pomen proslave na bazovski gmajni?
Bazoviški junaki odnosno Tigr, ki so ga bazoviški junaki dejansko osnovali, so bili začetniki antifašistične borbe. Kot je za-
Janez Stanovnik
kroma
pisala Milica Kacin, je to bila prva anti-fašistična organizacija v Evropi, kateri je treba prišteti tudi Giacoma Matteottija, ki je bil ubit kot antifašist. Antifašisti so namreč bili na slovenski in italijanski strani, ker anti-fašizem ni bil samo imperializem proti Sloveniji, temveč tudi antidemokratizem proti Italijanom. V tem pogledu je obstajala »fra-tellanza« med slovenskimi in italijanskimi antifašisti, in je bila zaradi tega zmaga nad nacifašizmom skupna zmaga Slovencev in Italijanov. Nikdar ne bi torej imeli demokratične družbe, kakršno danes imamo, če ne bi te vrednote takrat zmagale. (A.G.)
6
Torek, 11. septembra 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Prodi pogosto f"gf tudi v Istri
Miro Kocjan
Zanimivo je, da na telefonskih pogovorih, ki sem jih imel te dni, pa tudi še v nedeljo, dasiravno je bil praznik, z znanci v Istri, je bil njihov odgovor na to, kaj sodijo o Prodije-vem obisku v Sloveniji, v glavnem spominsko opremljen s tem, kako je Prodi bil že često v Istri in da je njeno zahodno obalo tudi smelo preko-lesaril s prijatelji. In seveda z običajnim spremstvom. To je bilo pred kakimi 12 leti, tedaj še ni bil predsednik vlade, bil pa je že visoka in velika osebnost v italijanski politiki. In gospodarstvu. V bistvu so mi sogovorniki naglašali, da Istro dobro pozna in da bo pri njih zmeraj dragocen gost.
Na Prodija pa me je sicer že bled spomin popeljal v leto 1966, ko sem bil spet na obisku pri takratnem še vedno bolonjskem županu komunistu Dozzi (seveda je bil govor o naši mej i, ki pa j o takrat ni več označevala demarkacijska črta med cono A in B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ni bilo nikoli uresničeno). Kot pribito mi je ostalo, kako mi je parkrat omenil »nekega« Prodija, ki je sicer bil član krščanske demokracije, je pa bil nadvse demokratično naravnan, pa bi ga tudi komunisti po po tre bi pod pr li za ka ko po memb no mes to. No ta be ne, Pro di je ta krat bil kolikor se spominjam, asistent na pravni fakulteti v Bologni.
Skratka, za tega moža je značilno, da povsod vzbuja simpatijo, da še kako dobro pozna probleme, s katerimi se ubada, pa ne samo gospodarska vprašanja in da je bil vselej na pogovorih sposoben ubrati nekako sredinsko konstruktivno pot. V tej luči te dni izstopa, da so istrski časniki kar veliko prostora namenili temu obisku, dasiravno je tokrat šlo za Slovenijo.
In kaj v glavnem poudarjajo: da se Prodi zavzema za globlje sodelovanje v jadranskem bazenu, da bo seveda podprl stališča italijanske manjšine, v prvi vrsti to, da jo je treba politično in zgodovinsko dojeti enovito, na pa lo če no, ker je v dveh dr ža -vah, da bo Italija rade volje sodelovala s Slovenijo, ko bo ta država prihodnje leto gostiteljica zasedanj Evropske unije, glede bodočih nepo-sred nih od no sov med dve ma so se -do ma pa da je in da Pro di kar vztrajno govori o vzhodno-balkanski politiki, v katero se je treba odločneje usmeriti. To naj bi kajpak veljalo za vso Evropsko unijo.
Zanimivo je prav tako, da italijanski mediji v Istri s poudarkom objavljajo pismo, ki sta ga glavni slovenski organizaciji v Italiji te dni naslovili na predsednika vlade. Tako je pri eni in drugi manjšini upravičeno pričakovanje, da bo visoki gost z enako mero razumevanja in podpore obravnaval tako slovensko manjšino v Italiji kot italijansko na drugi strani Jadrana.
V	Istri (pravzaprav po vsem Hrvaškem) so čedalje bolj kričeča vprašanja, čemu je moralo umreti enajst gasilcev na Kornatih. Uradni krogi na ves glas trdijo, da so priprli, bolje zaprli voditelja gasilcev v ši-beniškem okrožju, češ, da je v glavnem kriv za ne sre čo, z dru ge stra ni pa, kakor je bilo pričakovati, se oglašajo gasilske organizacije (osrednja in krajevna vodstva), češ, da bodo začeli sodno preganjati človeka, ki da v bistvu ni kriv za tragedijo, so pač morali nekoga obdolžiti. Pa ne samo to, neredke so pripombe, naj bi vlada raje globlje pogledala okoli sebe, kako je in kakšno podporo uživajo gasilske organizacije, dalje, da ima Hrvaška vsega štiri »canadairje« in da so enega neodgovorno poslali na pomoč v Grčijo ter podobno. V vsakem primeru je kornatska tragedija boleče zarezala v hrvaško razpoloženje.
V	Zadru pa se nadaljuje četrta
konferenca ministrov za kulturo jugovzhodne Evrope. Tema: »Most v smeri skupne prihodnosti«. Sprejeti nameravajo nekako sklepno deklaracijo, po kateri naj bi sleherna država tega področja kar najbolj skrbno ščitila svojo kulturno - zgodovinsko dediščino tudi s stališča, da je to dediščina, ki velja za vse to evropsko območje. Navzoči so ministri Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Moldavije, Romunije, Italije in predstavniki UNESCA. Vnovič izstopa, da na seznamu ni slovenskega predstavnika. Predstavniki Hrvaške in Italije pa nameravajo podpisati dogovor o sodelovanju zlasti na področju kinematografije, tako tehničnem kakor vsebinskem.
V	Izoli pa so v zgradbi Manzi-oli odprli bogato razstavo pod naslovom »Morska pota«, ki pa predstavlja in se zavzema za tesnejše muzejsko sodelovanje ne le na Jadranu, marveč na vsem Sredozemlju. Navzoči so bile muzejske osebnosti celo iz Palerma, Neaplja, Grčije in drugih držav, skratka predstavniki kar 50 muzejev, med katerimi je bilo nemalo univerzitetnih znanstvenikov. Pri organizaciji razstave je zgledno sodelovala Italijanska unija, predmeti pa bodo na ogledu vse do 27 tega meseca. Tudi ta kulturna manifestacija ima namen utrditi vse, kar skupaj sodi na omenjena »morska pota«.
Turistične organizacije pa so prišle do sklepa, da je planina Učka pre ma lo ov red no te na, da si rav no predstavlja svojevrstno naravno atrakcijo v tem delu Jadrana. Prvo spoznanje te ugotovitve je organizacija Uč ke ga sej ma na Po klo nu, ki so ga odprli v nedeljo, na njem pa razstavljajo naravne posebnosti Učke, pa tudi razne jedi in produkte tega območja kot so uški sir, razne vrste skute, lovske pridobitve in drugo. Učka je s stališča turizma dejansko zaostala, kot je priznal tudi Zlatko Koma-dina, predsednik kvarnerske pokrajine. Domiselno je dejal, da bi bilo še kako mikavno, če bi Kvarner ne bil samo obmorski, marveč tudi pomemben planinski del. Očitno je pre zrl Gor ski ko tar.
Kvarnerska turistična organizacija na Reki pa letos ponosno sporoča, da so že li us pe he, ka kr šni so do -sedaj bili bolj redki. Od januarja do avgusta je to področje, kakor pravijo, dobesedno »napadlo« milijon 700 tisoč turistov, ki so skupaj omogočili 9 milijonov 800 tisoč nočitev, v bistvu gre za okoli 8 odstotkov več kot lani, kar ni malo. Najbolj obiskan je bil Krk (milijon 200 tisoč nočitev), sledijo Mali Lošinj, Rab in Crikveni-ca. Pri gostih so vnovič prednjačili Nemci, za njimi so bili Italijani, Slovenci in Avstrijci.
Čedalje bolj pa izstopajo ruski gostje, ki so zdaj zasedli peto mesto, vse pa kaže, da bodo napredovali. Še pred leti, pravijo ljudje, jih je bilo mo go če preš te ti na pr ste ene ro -ke. Pri njih je novost tudi ta, da so se dosedaj zadrževali zvečina na jugu Dalmacije (zlasti v Črni gori), tok pa se počasi preusmerja na sever. Za te goste je značilno, da jih ne mikajo zasebne sobe, marveč hoteli. Rekordno prisotni so bili Rusi tokrat v Poreču, kjer so zasedli kar tretje mesto.
V	turistično sfero vsaj deloma sodi tudi novica, da bodo že letos pričeli gradnjo drugega pasu znane »Ipsylonke«, povsem turistična pa je vest, da je hrvaška vlada sklenila, da bo glavni hrvaški muzej (skratka, predstavljal naj bi temeljne vsehrvaš-ke muzejske zanimivosti) v Opatiji, in sicer v znani vili Angiolina. Premier Sanader je potrdil, da je Opatija pravi simbol hrvaškega turizma, prvi oddelek muzeja pa naj bi pričaral prav opatijsko turistično zgodovino, ki se je dejansko začela prva leta XX stoletja v času Avstro-ogrske.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Ob poslušanju tržaškega radia, gledanju televizije kot tudi ob prebiranju naših tiskanih medijev večkrat začutim tuj, neslovenski način izražanja. Zaradi vsakodnevnega vpliva večinskega jezika je to popolnoma razumljivo. O tem po navadi ne pi šem, za to po gos to spre gle dam tudi besede, ki jih v osrednji Sloveniji skorajda ne srečam več. Tudi sama večkrat zapišem (in takoj prečrtam) povsem namesto splošno rabljene sopomenke popolnoma. Nam je povsem blizu zaradi italijanskega del tutto. Italijanščina sicer uporablja v tem primeru celo vrsto sinonimov, medtem ko imamo mi samo prislov popolnoma.
Spregledala pa sem v naših medijih skoraj dosledno zapisan prislov zatem namesto splošnega potem in nato. Postala sem nanj pozorna šele, ko so se pri prepisovanju skoraj vsi moji potem spremenili v zatem. Zadnji SP 2001 ima pri geslu zatem zapisano, da se uporablja takrat, ko se dejanje zgodi takoj po predhodnem dejanju. Zgled: Močno je zabliskalo. Hip zatem je počilo. V vezalnem priredju in v vezniški rabi SP že zapiše splošno rabljeno sopomenko potem, prav tako v časovnih odvisnikih v zvezi zatem ko priporoča potem ko.
Poglejmo še, kako smo zatem uporabljali v preteklosti. V Ple-teršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (iz l.1894 in 1895) je za besedo zatem natisnjen enačaj ( = ) in sopomenka potem. Ko pa poiščemo geslo potem, za njim ni nobene sopomenke. Ima pa Pleteršnik tudi geslo nato s sopomenkama nato in potle, iz česar lahko sklepamo, da daje prednost prislovom potem in nato, oz. da sta bila že pred več kot stoletjem v splošni rabi. V Pravopisih iz. l.1932 in 1935 gesla zatem sploh ni. Našli pa bomo v obeh potem in potem ko, poleg njiju pa tudi nato s sopomenkama potem in potlej. Potle (po Ple-teršniku) smo v knjižnem jeziku popolnoma opustili, ohranil pa se nam je v narečju, (poleg pole) kar nam potrjuje, kako dolgo živijo posamezne besede med ljudmi, ki s tem tudi ohranjajo živo govorico, ki jo tuji vplivi le do neke mere prizadenejo, predvsem kadar vsakdanji govor ne more dosegati razvoja novih tehnologij in z njimi novih poimenovanj. Prav zaradi izjemne tankočutnosti in posluha govorcev si moramo na vse načine prizadevati, da se nam narečja ohranijo. Tudi pri nas so bogata zakladnica slovenskega besedišča,
še posebno, ker je kakovost samoglasnikov (široki in ozki o in e), če
odmislimo dvoglasnike (uo in ie, in pri njih izpustimo u in e) skoraj vedno v skladu s knjižno slovenščino. Isto velja tudi za narečne besedne naglase. To sicer ne pomeni, da naj tudi v pisani besedi vztrajamo pri zastarelih ali manj rabljenih besedah, vendar jih nikar ne izgan-jajmo iz narečij. Pred leti mi je neka gospa povedala, da njena nona ne zna »pravilne« slovenščine in zato še vedno govori bacil, namesto pravilne oblike bakcil. In prav ta naš napačni bakcil se je, kdo ve zakaj, že pred desetletji »priklatil« v naš tisk in se v njem zasidral. Težko ga bomo pregnali, čeprav je v narečju še vedno živ bacil.
O prislovu zatem le še nekaj besed. Po objavi v Pleteršniku se nam prvič spet pojavi v SP 1952. in 1962. leta, obakrat s sopomenkama nato in potem, medtem ko pri teh dveh geslih ni sopomenke zatem, iz česar lahko sklepamo, da ni zaželena, ali da je vsaj manj rabljena.
Lelja Rehar Sancin
portorož - V soboto sejem Agromin - kmetijstvo dveh manjšin
Dobrote iz Istre in Krasa
Sodelovanje Kmečke zveze in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper
KOPER - V soboto, 15. septembra, bodo v Portorožu na sejmu Agromin razstavili tipične kmetijske pridelke in tradicionalne kulinarične dobrote z narodnostno mešanega območja Istre in Krasa. Kot so včeraj povedali prireditelji, predstavniki Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti iz Kopra in Deželne Kmečke zveze iz Trsta, bodo na ploščadi ob obali, nasproti Grand hotela Palace, med 9. in 19. uro stale stojnice 38 razstavljavcev. Uradna otvoritev bo ob 10.00, vsako uro in pol pa bo dogajanje popestril kulturni program.
Sejem v Portorožu je ena od zaključnih prireditev projekta 'Agromin - kmetijstvo dveh manjšin", ki se bo po dveh letih in pol zaključil konec novembra in za katerega sta Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ter Kmečka zveza prejeli skupaj približno 330.000 evrov iz evropskega programa Interreg IIIA. Namenjen je ovrednotenju, razširjanju in spoznavanju izdelkov, njihovih pridelovalcev in kulinarične ter kulturne tradicije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem ter Slovencev v Italiji.
Tradicionalni izdelki, zelo podobni na obeh straneh meje, so v preteklosti prispevali k združevanju teh krajev, je poudaril Mario Gregorič iz Kmečke zveze, in izrazil upanje, da bodo tudi zdaj pripomogli k okrepitvi sodelovanja po nekaj desetletni zamrznitvi. Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul je na predstavitvi poudaril, daje projekt eno od znamenj dobrega sodelovanja s Slovenci v Italiji. Dejal je, da so o tem sodelovanju govorili tudi na nedeljskem sestanku s premi-erjem Romanom Prodijem v Ljubljani in da bo pozitivni odziv Prodija ter podtajnika Miloša Budina dal še dodatno spodbudo krepitvi odnosov v prihodnosti.
V okviru projekta Agromin se je od aprila 2005 zvrstilo že več prireditev, pestra pa bosta tudi prihodnja dva meseca. Podoben sejem, kot je portoroški, bodo predvidoma novembra ponovili v večnamenskem informacijskem centru na Dolgi Kroni pri Dolini. Med drugim bodo izpeljali še pokušino oljčnih olj z obeh strani meje. Izdali bodo slovensko italijanski slovarček strokovnih izrazov, ki se uporabljajo pri tipičnih opravilih na našem območju - delo Maria Gregoriča. V dvojezični publikaciji, ki naj bi izšla konec novembra, bodo predstavili tipične kmetijske pridelke in izdelke, ter ljudi, ki so z njimi povezani. Že v soboto pa bodo prikazali prospekte, na katerih bodo omenjene izdelke prikazali na kratko in v štirih jezikih.
Glede bližnjega sejma Tremul upa, da
Mario Gregorič	
kroma	
bo prav tako uspešen kot lanski, ki je potekal v koprski športni dvorani Bonifika. Za razliko od lanskega sejma so privabili k sodelovanju tudi pridelovalce z območja Buj v hrvaškem delu Istre. Predstavila se bodo tudi nekatera združenja, ki vključujejo pretežno pripadnike večinskega naroda. Organizatorji imajo zato v nasprotju s priča-	
Maurizio Tremul
kroma
kovanji že težave zaradi velikega števila razstavljavcev. Sprva so želeli letošnji sejem prirediti v starem središču Pirana, vendar so se na koncu odločili za manj privlačni, a prometno bolj dostopni Portorož. V primeru slabega vremena naj bi prireditev preložili na nedeljo.
Bojan Kralj
PISMA UREDNIŠTVU
Poznopoletno
• VI •	•
razmišljanje
nt
Navezujem se na dopis g. Križma-na v P.d. 7. t.m., ki se huduje nad vedno pogostejšo uporabo besede »manjšina« za to, čemur bi lahko rekli narodna skupnost. Kako prav ima!
Jaz bi temu izrazu dodala še atribut »zamejska«, ki mene ravno tako razburja, še posebno če se v enem in istem govoru prevečkrat ponavlja. »Zamejski« ima namreč po mojem negativen, ponižujoč prizvok, kot ga imajo besede »zakoten, zakrit, zakrknjen, zapostavljen« in podobne. Saj zadostuje, da nas tako nazivajo Slovenci iz matice, ko se pa iz njihovega gledišča res nahajamo za mejo. A kmalu bodo morali skovati kak duhovitejši vzdevek, ko bo prišlo do toliko opevanega padca šengenske meje.
Mi pa, ki imamo tako imeniten izraz kot je »predmejstvo in predmej-ci«, kakršnega je uporabil prof. Miran Košuta v svojem lanskoletnem uvodnem predavanju na Dragi, se mu bomo morali tudi odpovedati in ga nadomestiti s kakim drugim, ki naj bi v nasprotju z dosedanjim zbujal in krepil našo samozavest.
Slovenci se na splošno radi sklicujemo na svojo majhnost - kdaj upravičeno, kdaj pa tudi ne. Če osredotočimo svojo pozornost na dosežke, do
katerih se povzpnejo že naši najmlajši na raznih področjih tako na mestnem, deželnem ali celo državnem nivoju (da starejših sploh ne omenjam), lahko mirne duše prepustimo presojo drugim, če smo »majhen« ali »velik« narod. Da smo maloštevilni, vemo sami, a to bi moralo biti v spodbudo nam vsem, da se kot posamezniki uveljavimo.
Kar se tiče pomanjkanja sproščenosti, odprtosti in iniciativnosti do večinskega prebivalstva, ki nam ga nekateri očitajo, si dovolim pripomniti naslednje: v slovenskih šolah smo se in se še vedno učimo tudi jezika večinskega prebivalstva, tako da brez nepotrebnih kompleksov lahko nadaljujemo študij tudi na italijanski univerzi in lahko nudimo prevode naših avtorjev vsakomur, ki se zanje zanima. Ko bi zares bili tako zaprti, bi se v italijanski družbi ne znašli in bi ne imeli toliko mešanih zakonov. Če pa je z »zaprtostjo« mišljeno, da se radi družimo med seboj, se o tem in onem pogovorimo, prisluhnemo izvajanjem predavatelja ali celo sami zapojemo po naše ... kaj je še lepšega?
Mirella Urdih Merku
/
ALPE-JADRAN
Torek, 11. septembra 2007
7
evropska unija - Gradnja petega koridorja
Brinkhorst: Zelo pozitivni rezultati na povezavi Trst - Divača
Evropski koordinator pa opozarja tudi na pomanjkljivosti preostalih odsekov
BRUSELJ - Evropski koordinator za šesti prednostni prometni projekt, ki vključuje železniško povezavo Lyon-Trst-Diva-ča/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino, Laurens Jan Brinkhorst v drugem letnem poročilu o izvedbi projekta ugotavlja, da so bili s časovnega in finančnega vidika tistega dela projekta, ki se nanaša na odsek Trst-Divača, doseženi "zelo pozitivni rezultati". Hkrati koordinator opozarja, daje potrebna podrobna finančna analiza za preostale odseke.
Brinkhorst ugotavlja, da bodo cilji, zastavljeni v lanskem poročilu, "načeloma doseženi", čeprav vse podrobnosti kompleksnega projekta "še niso popolnoma rešene".
Koordinator med drugim ugotavlja, da je "situacija na italijansko-slovenskem odseku sedaj jasnejša", čeprav so prizadevanja vlad za zdaj "omejena na fazo študij" ter čeprav financiranje infrastrukture do madžarske meje še ni opredeljeno. Prav tako je še treba preveriti kontinuiteto osi do Budimpešte, piše v poročilu.
O slovenskih projektih avtor v poročilu navaja, da so slovenske oblasti lani jeseni predstavile program za posodobitev železniške infrastrukture. "Program je zelo ambiciozen in za obdobje 2007-2023 predvideva več kot osem milijard evrov, zgolj za šesti prednostni projekt," piše v poročilu. "Prvi načrtovani projekt bo posodobitev sedanje povezave Koper-Divača, vzporedno z gradnjo nove povezave med tem pristaniščem in Divačo. Gradbeniška dela naj bi bila končana leta 2015," izhaja iz poročila. Za gradnjo so predvidena sredstva iz kohezijskega sklada.
"Vprašanje financiranja preostale prednostne osi - čezmejnega italijansko-slovenskega odseka in odseka Divača-ma-džarska meja - še ni razjasnjeno," ugotavlja avtor poročila. Iz kohezijskega sklada je za železniško infrastrukturo namenjenih manj kot 450 milijonov evrov v obdobju 2007-2013. To je približno pet odstotkov finančnih potreb za slovenski del šestega prednostnega projekta. "To še zdaleč ni dovolj," opozarja avtor poročila in opozarja na pomen kontinuitete. V tem okviru je jasno, da je potrebna "podrobna analiza finančnega vidika teh odsekov", piše v poročilu.
Brinkhorst za odsek Trst-Ljubljana-Budimpešta tudi ugotavlja pospešitev pripravljalnih del za odsek Trst-Divača in Ko-per-Divača v letih 2006 in 2007. Prav tako ugotavlja napredek na politični ravni. Junija 2007 sta italijanski minister za infrastrukturo Antonio di Pietro in slovenski minister za promet Janez Božič sklenila dogovor o odseku med Trstom in Divačo, ugotav-
Italianski minister za infrastrukture Antonio Di Pietro (desno) in njegov slovenski kolega Janez Božič sta 17. julija v Rimu podpisala memorandum o soglasju o izvedbi čezmejne železniške povezave Trst-Divača
lja koordinator. Pred koncem leta bo "postavljena na noge" medvladna komisija Italije in Slovenije. Božič in di Pietro sta 17. julija v Rimu podpisala tudi memorandum o soglasju med ministrstvoma o izvedbi
čezmejne železniške povezave Trst-Diva-ča kot del šestega prednostnega projekta.
Koordinatorji za izvedbo prednostnih vseevropskih prometnih projektov so včeraj komisarju za promet Jacquesu Bar-
rotu predali drugo letno poročilo o izvedbi teh projektov, v katerem so podali analizo svojih dejavnosti ter pripravili priporočila, s katerimi bi lahko olajšali izvedbo prednostnih projektov. (STA)
na koroškem - Začetek novega šolskega leta
Nadaljuje se pozitiven trend v manjšinskem šolstvu
CELOVEC/DUNAJ - Upad števila šolarjev v Avstriji in s tem tudi na Koroškem se nadaljuje tudi z novim šolskim letom 2007/2008, ki se je - teden dni po začetku na vzhodu in severu - včeraj začelo tudi v južnih in zahodnih zveznih deželah. Na Koroškem je število šolo-ob vez nih otrok le tos pad lo na manj kot 79.000 deklet in fantov, kar predstavlja nadaljnjih 1300 šolarjev in šolark manj kot pred letom dni. Edini pozitiven podatek prihaja iz manj šin skih šol, kjer se tu di v no -vem šolskem letu nadaljuje pozitiven trend naraščanja prijav k učenju slovenščine na skoraj vseh šolskih stopnjah in šolah.
Kot je znano, na Koroškem velja poseben zakon o manjšinskem šolstvu tako za učence na ljudskih (osnovnih) in glavnih šolah, kakor tudi za dijake na gimnazijah in po-klicno-izobraževalnih višjih šolah. Za vse pa velja, da se morajo prija-
viti, če želijo obiskovati dvojezični (nem ško-slo ven ski) po uk, ozi ro ma pouk slovenskega jezika. Pri tem so različni prijavni roki, poudarjata vodja manjšinsko šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Ko-ro ško To maž Ogris in Te o dor Do -mej, strokovni nadzornik za sloven-šči no na sploš nih in po klic nih iz -obraževalnih srednjih in višjih šolah.
Čeprav tečejo prijavni roki še dob rih de set dni, vi so ka šol ska uradnika že sedaj računata z nadaljnjim naraščanjem števila prijav k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah (6 do 10 let), zagotovljeno pa je tudi že, da bodo na Slovenski gimnaziji v Celovcu spet trije prvi razredi oz. skupno blizu 550 dijakov in dijakinj, na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu pa dva prva razreda, skupno pa nad 150 šolarjev.
Pozitiven razvoj števila šolarjev se obeta tudi na Višji šoli za go-
spodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu. Edini upad pri prijavah je pričakovati pri glavnih šolah (10 do 14 let).
Glede nove ureditve o znižanju najvišjega števila učenk in učencev na razred na število 25 pa je deželni šolski nadzornik Tomaž Ogris pojasnil, da znižano število nima učinka na dvojezične ljudske šole, ozi ro ma ljud sko šol ske raz re de.
Dru ga če kot v pre te klih le tih, v novem šolskem letu zaradi prenizkega števila otrok ne bodo zaprli no be ne od maj hnih ljud skih šol na območju, kjer velja zakon o manjšinskem šolstvu, tudi nobene nove eks po zi tu re ne bo.
To pa še ne po me ni, da slo ven -ska manj ši na v pri hod njih le tih ne bo soočena z nevarnostjo, da ob šolska ob last na Ko roš kem spro ži la no -vo pobudo za zapiranje majhnih pode žel skih šol.
Ivan Lukan
Jutri začetek pouka
I • «v • «v««
na dvojezični nižji srednji šoli v Špetru
ŠPETER - Jutri se bo začelo šolsko leto tudi za učence novo ustanovljene dvojezične srednje šole v Špetru.
Ob tej priložnosti bo, na sedežu Didaktičnega ravnateljstva v Špe-tru, ob 10.uri kratko srečanje, na katerem se bodo zahvalili vsem ti-sitm, ki so pripomogli k temu dosežku.
Po radiu Koper jutri radijski »portret« Draga Štoke
KOPER - Jutri bo v oddaji »Slovenci ob meji« predstavitev radijskega portreta Draga Štoke, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ki je 16. avgusta praznoval svoj 70. jubilej. Poleg svojega poklica, ki mu spočetka ni bil namenjen, pa Štoka opravlja številne naloge v družbenem in političnem okolju slovenske narodne skupnosti v Italiji. V pogovoru je naneslo tako, da sta se z avtorjem oddaje Božom Marincem dotaknila številnih obdobij, ki so pomenila tudi težke trenutke. Oddaja bo na sporedu jutri ob 20.30 na Radiu Koper.
Ministrska kandidata uspešno čez prvo oviro
LJUBLJANA - Kandidatka za slovensko ministrico za zdravje Zofija Mazej Kukovič in kandidat za novega ministra za promet Radovan Žerjav sta včeraj uspešno preskočila prvo oviro. Pristojna parlamentarna odbora sta namreč podprla njuno kandidaturo. Če bosta uspešno prestala še današnje glasovanje v državnem zboru, o čemer pa glede na razmerje sil ni dvoma, bosta postala nova ministra v Janševi vladi.
Slovenske ceste minuli teden terjale življenja štirih oseb
LJUBLJANA - Na cestah po Sloveniji se je minuli teden zgodilo 159 prometnih nesreč, v katerih so umrle štiri osebe, 223 pa se jih je poškodovalo. Letos so ceste zahtevale življenja 215 oseb, v enakem obdobju lani pa 174, so sporočili z Generalne policijske uprave. Zadnji konec tedna se je na cestah zgodilo 20 prometnih nesreč, v katerih so štiri osebe umrle, 36 pa se jih je poškodovalo. Po podatkih policistov sta bila najpogostejša dejavnika prometnih nesreč neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje.
ljubljana - Govor o položaju v Avstriji
Koroški in štajerski Slovenci pri Cukjatiju
LJUBLJANA - Predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati je včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ki so predstavili aktualna vprašanja manjšinske problematike v sklopu sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo. V pogovoru so izpostavili odprto vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem in pri tem izpostavili, da vztrajajo pri njegovi pravni rešitvi, ki s članstvom Slovenije v Evropski uniji dobiva nov vidik in nove možnosti, ki jih je potrebno izkoristiti, so sporočili iz državnega zbora.
Po oceni predstavnikov Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je treba urediti tudi vprašanje financiranja, ki je v Avstriji že več kot deset let nespremenjeno. Izpostavili so tudi financiranje slovenske glasbene šole, ki je nesorazmerno v primerjavi s financiranjem deželne glasbene šole. Izrazili so še željo po zastopstvu slovenske manjšine v deželnem zboru avstrijske Koroške, za kar pa bi bile potrebne
France Cukjati
ustavne spremembe, vendar pa za to še ni doseženega potrebnega soglasja koalicijskih partneric.
Cukjati je v pogovoru poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, ki nudi veliko možnosti za izboljšanje položaja manjšin, hkrati pa je moč črpati finančna sredstva iz evropskih skladov. Udeleženci pogovora so še pozdravili predvideno bližnje srečanje Cukjatija s predsednico avstrijskega parlamenta Barbaro Prammer, saj so prepričani, da tovrstna srečanja krepijo tudi položaj manj šin. ( STA)
letalski prevozi - Ryanair na Ronkah naštel že 700 tisoč potnikov
Nova promocijska akcija
Od oktobra do februarja v London možno že samo s plačilom letaliških pristojbin - Omejeno število mest
RONKE - Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je včeraj proslavil 700 tisoč prepeljanih potnikov z in na letališče v Ronkah. Odgovorna za prodajo in marketing te družbe v Italiji Alessia Vi-viani je v zvezi s tem poudarila, da so prvič poleteli iz Trsta 5. aprila 2007 in samo v 6 letih prišli do 700 tisoč potnikov. Zahvaljujoč temu vzdržuje Ryanair približno 100 delovnih mest za »tržaško« povezavo. Na progi za London Stansted bodo Ryanairova letala tudi v zimskem obdobju letela štirikrat na teden, računajo pa, da bodo na tej liniji v tem času prepeljali v obe smeri 30 tisoč potnikov. Vi-vianijeva je napovedala tudi novo promocijsko akcijo, ko je mogoče do 13. septembra rezervirati Ryanairov let na spletnem naslovu http://www.ryanair.com, pri čemer bo treba plačati samo letališke pristojbine. Rezervacija velja za polete med 1. okotbrom 2007 in 7. februarjem 2008, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih. Število mest je omejenih, ponudba pa ne velja za obdobje med 18. decembrom 2007 in 8. januarjem 2008.
Alessia Viviani in Andrera Sarto na včerajšnji predstavitvi nove promocijske akcije Ryanaira ob 700 tisoč prepeljanih potnikih z in na letališče v Ronkah
altran
Ryanair je največji nizkocenovni letalski prevoznik v Evropi. Njegova letala letijo na 546 progah v 26 državah. Konec marca 2008 bo družba razpolagala s 163 novimi boeingi 737-800, naročenih pa bo
8	Torek, 11. septembra
2007
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
sestanek - Podtajnik Rosato in prefekti iz FJK
Konkretni koraki za izvajanje zaščitnega zakona
V ta namen bo 18. t.m. nov sestanek na tržaški prefekturi - Velika pozornost izvajanju protokola Amato - Illy
»S prefekti smo proučili, kako je trenutno z izvajanjem zakona št. 38 o zaščiti slovenske manjšine, in sicer z namenom, da čim hitreje pride do njegovega izvajanja po šestih letih nepotrebnega čakanja. Še posebej smo obravnavali vprašanja v zvezi s pristojnostmi notranjega ministrstva glede matičnih uradov, slovenske pisave in vseh vidikov rabe slovenskega jezika v javni upravi.« Tako je po včerajšnjem sestanku na tržaški prefekturi izjavil podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, poleg katerega so se sestanka udeležili še deželni odbornik za krajevne avtonomije Franco Iacop ter štirje prefekti iz naše dežele. »Končno smo torej začeli izvajati zakon, potem ko je vlada odobrila odlok, ki predstavlja kontinuiteto med predlogi, ki jih je paritetni odbor izdelal v prejšnji in v sedanji sestavi,« je še dejal Rosato, kije dodal, da trenutno niso našli vseh rešitev, zato je tržaški prefekt Giovanni Balsamo za torek, 18. septembra, sklical sestanek. Sestanek, na katerega sta povabljena tudi predstavništvi z goriške in vi-demske prefekture, bodo razširili še na občino in pokrajino Trst ter na ustanove, ki opravljajo javne storitve, kot na primer prevozno podjetje Trieste Trasporti, Acegas, ki morajo sprejeti ukrepe glede izvajanja zaščite naše manjšine. Govor bo o tem, kako z razpoložljivimi sredstvi najbolje organizirati to prvo fazo izvajanja zaščite. Z nekaterimi dokumenti, kot na primer osebnimi izkaznicami, so v dobro fazi, vendar morajo organizirati še urade, v katerih bodo s prebivalci, ki bodo za to zaprosili, poslovali v slovenskem jeziku. Papirnate dvojezične osebne imajo na zalogi, na razpolago bodo v vseh 32 občinah, elektronske osebne izkaznice so trenutno le v tržaški občini in na prefekturi upajo, da ji bodo ta mesec priskrbeli 10 tisoč takih izkaznic ter tudi potrebni program za vključitev slovenske pisave. Istočasno so se lotili tudi davčne številke in ustrezne slovenske pisave.
Kot nam je povedal podtajnik Rosato, »bodo podobna zasedanja priredili tudi v ostalih dveh pokrajinah. Ker pa je Trst glavno mesto dežele, bodo na sestanke prišli deželni direktorji: na primer odločitev, ki se glede obrazcev nanaša na tržaški urad za prihodke, bo veljala tudi za Gorico in Videm. Konkretna izvajanje, izbira uradov, osrednjega urada, ki ga predvideva zakon,
Ob tržaškem prefektu Giovanniju Balsamu (prvi z desne) se je sestanka udeležil tudi podtajnik Ettore Rosato (drugi z desne)
kroma
to je drugo vprašanje.« »Za izvajanje takšnega zakona bo treba veliko dela, je še pristavil Rosato, »prilagoditi je treba infor-matske programe, in podobno, nič ni samo po sebi umevno in avtomatsko.«
Vlada se je torej odločila, da preide h konkretnemu izvajanju zaščitnega zakona, čeprav predsednik Napolitano do včeraj še ni podpisal odloka, ki ga je Prodije-va vlada odobrila 3. avgusta. »Ne dvomim, da bo predsednik republike odlok podpisal,« je menil Rosato, »ni nobenega razloga, da tega ne bi storil. Ne posegam v pristojnosti predsednika republike, a če je ministrski svet sprejel tak sklep, pomeni, da je prepričan, da je brez napak in se temu primerno ravna.«
Večji del novinarske konference pa je Rosato posvetil protokolu o integriranih politikah varnosti v mestnem okolju, ki sta ga podpisala notranji minister Gi-uliano Amato in predsednik dežele Fur-lanije-Julijske krajine Riccardo Illy. Rosato je uvodoma naglasil, da gre za prvi dokument te vrste, ki ga je vlada podpisala s katero od dežel. Pri tem je še posebej izpostavil, da varnost ni samo tista, ki izhaja iz delovanja sil javnega reda, temveč tudi tista, ki izhaja iz pričakovanj prebivalstva: na srečo je pri nas kaznivih dejanj malo v primerjavi z drugimi deli države, tudi zahvaljujoč se učinkovitosti
sil javnega reda, zato pa je občutek negotovosti občanov zelo velik in temu občutku je treba dati primerne odgovore. V tem okviru je naglasil sinergije med deželno in krajevnimi upravami.
Tudi deželni odbornik za krajevne avtonomije Franco Iacop je izpostavil, da je pokazatelj kaznivih dejanj pri nas najnižji, občutljivost za probleme varnosti pa najvišja in zato gredo obveze za varnost občanov v to smer. Dežela ima zakonske in finančne pristojnosti, potrebno pa je tudi sodelovanje krajevnih uprav in to je treba razvijati v štirih smereh, kot predvideva protokol, torej skupno usposabljanje sil javnega reda, večja angažiranost krajevnih policij na operativnem področju, izmenjava informacij med silami javnega reda s skupnimi datotekami, povezane operativne centrale in večja razširjenost mestne policije na teritoriju.
Z namenom, da bi omogočili uresničitev štirih vodilnih projektov protokola, dežela FJK namenja 300 tisoč evrov, katerim je treba prišteti še poldrugi milijon evrov, ki jih osrednja vlada namenja v okviru državnega zakona o krajevnih policijah.
Odbornik Jacop je spomnil tudi na zakonski osnutek o reformi krajevne policije, ki se bo »integriral z omenjenimi ukrepi, postavil bo splošna načela o kvalitetni ravni krajevne policije. Rosato je še
glede najnovejših polemik o ukrepih proti čistilcem avtomobilskih šip menil, da je v vseh zadevah potrebna uravnovešenost, »varnostni ukrepi pa niso uperjeni proti šibkejšim, to je jasno in to je tudi smer, ki jo je ubrala vlada,« je menil Rosato, »Ministrstvo pa pravi, da obstajajo zakoni in da jih je treba spoštovati, spoštovanje obstoječih predpisov pa pripada javnim upravam, z instrumenti, s katerimi razpolagajo.« O odlokih županov iz Trsta in Firenc je izrazil prepričanje, da sodita v njuni pristojnosti, vendar je dodal, naj ne dopustimo, da med nami prevlada varnost, grajena na ramenih redkih nesrečnežev.
Glede sobotnega V-daya pa je Rosato opozoril na nevarnost, da manifestacije, kot jo je priredil Beppe Grillo, lahko zdrknejo v demagogijo. Po njegovem mnenju italijanska politika potrebuje korenito obnovo in okrepitev, s pristopom novih ljudi in energij.
Na tiskovni konferenci so omenili tudi problem kartic z davčno številko, in sicer v zvezi z italijanskimi begunci iz krajev nekdanje Jugoslavije. V ta namen so izdali okrožnico, ki jo bodo prejeli v vseh italijanskih občinah s seznamom vseh tistih občin, ki so pred sklenitvijo mirovne pogodbe pripadale Italiji: v teh primerih bodo navedli samo ime kraja, npr.. Pulj, ne pa tudi države.
Razpis za podjetja v trgovskem sektorju
Pokrajina Trst sporoča, da bo 14. septembra zapadel rok za predstavitev prošenj za prispevek trgovskim podjetjem (v smislu 1. in 2. odstavka 23. člena deželnega zakona z dne 20. decembra 2002, št. 33 »Ustanovitev goratih območij v FJK« in poznejših sprememb). Prispevek je namenjen podjetjem trgovskega sektorja s pro-dajalnico v naseljih z manj kot tri tisoč prebivalci, ki spadajo v ozemlje tržaške pokrajine, ki je bilo določeno kot gorato. Prošnjo je treba izpolniti na kolkovanem papirju na osnutku, ki ga je pripravila Pokrajina. Tako osnutek kot razpis sta na razpolago na pokrajinskem uradu za stike z javnostjo in na spletni strani provincia.trieste.it.
Antoine Bernheim za obsežnejšo kapitalizacijo
Borzna kapitalizacija družbe Generali obsega trenutno 42 milijard evrov, predsednik Antoine Bernheim pa je v intervjuju za dnevnik La Repubbli-ca dejal, da bi jo bilo nujno povečati še za kakih 20 do 30 odstotkov. Do tega naj bi prišlo z veliko mednarodno operacijo. Obenem je Bernheim napovedal, da si družba prizadeva za večji delež v bančnem zavodu Intesa San Paolo, v katerem ima trenutno pet odstotkov delnic.
Svečanost ob 11. septembru
Danes se bo ob 14.45 odvijala spominska svečanost ob 6. obletnici atentatov v New Yorku. Na Trgu žrtev 11. septembra v Barkovljah bo prisoten tržaški župan Dipiazza.
Tečaj joge v Škednju
V	petek (ob 20. uri) bo škedenjsko društvo Ivan Grbec gostilo predstavitev tečaja joge, ki bo stekel v ponedeljek ob 18.30. Tečaj je namenjen izboljšanju telesnega in duševnega počutja udeležencev. Informacije: 328-1839881 in 040-307665.
Odšel je Callisto Cosulich
V	95. letu starosti je umrl Callisto Gerolimich Cosulich, predsednik znanega podjetja Fratelli Cosulich. V mladih letih je bil mornar, nato je vse do zadnjega vodil podjetje, nekaj let pa je bil tudi konzul Švedske in Finske. Njegova slovita strica z Lošinja, Cal-listo in Alberto, sta načelovala največji pomorski družbi avstro-ogrskega cesarstva, leta 1908 pa sta ustanovila ladjedelnico v Tržiču.
tržaška občina - V poročilu občinskega odbornika za decentralizacijo Rovisa
Predlog za združitev kraških rajonov
Vzhodnokraški in zahodnokraški rajon naj bi združili v enotni kraški rajon - Sinoči javno srečanje občanov pri Banih
Paolo Rovis
kroma
Tržaška občinska uprava je včeraj uradno odgovorila na odcepitve-ne težnje v dveh kraških rajonih. Občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis je na seji občinskega od-bo ra vlo žil pred log za zdru ži tev vzhodnokraškega in zahodnokraške-ga rajona v skupni kraški rajon.
V svojem poročilu je izhajal iz vsedržavnega in deželnega trenda o spremembah upravnih enot za znižanje upravnih stroškov, omenil pa je tudi »posege raznih krajevnih predstavnikov, pripadnikov več političnih sil«, ki so iznesli svoja mnenja o »odcepitvi«. Tej premisi je sledil predlog: občinski tehniki naj bi preverili možnost postopka za spremembo pravilnika o delovanju rajonskih svetov, in sicer zato, da bi »spremenili meje rajonskih svetov in omogočili združitev rajona št. 1 - Zahodni Kras in rajona št. 2 - Vzhodni Kras.«
Rovis je nadalje zapisal, da znaša skupno število prebivalcev obeh
rajonov 13.780 ljudi (kot izhaja iz podatka statističnega urada iz avgusta 2007). Združitev je po njegovem možna, ker oba rajona imata »podob ne prob le me v vseh kraš kih vaseh, in ti so vezani na ozemlje in na samo prebivalstvo.«
Od bor nik je ob kon cu še za pi -sal: »Z združitvijo bi imel novi rajonski svet bolj učinkovito predstavništvo v občinskem obsegu in s tem večjo možnost za reševanje odprtih vprašanj ozemlja, ki ga zastopa.«
Ob čin ski od bor je Ro vi so vo poročilo sprejel kot »usmeritev«. Ob čin ski ura di bo do mo ra li se daj pripraviti predlog postopka za združitev obeh kraških rajonov v enotnega. Odbornik Paolo Rovis je včeraj potrdil, da njegov predlog nekako »odgovarja na nekatere aktualne težnje o "odcepitvi" dveh kraških rajo nov. Po no vil je, da bo imel enot ni kraški rajon »večjo moč pri občinski upravi«, poleg tega se bodo upravni
stroški s poenotenjem dveh rajonov razpolovili, kar bo občina s tem priš-tedila, pa bo lahko investirala na kraškem ozemlju.«
Po Rovisovem mnenju je tržaška občinska uprava s tem predlogom pri sluh ni la tež njam kraš ke ga pre bi -valstva, a tudi pokrajinskega tajništva Levih demokratov in nekaterih deželnih svetnikov - odbornik je iz-rec no ime no val Ta ma ro Bla ži na in Uberta Fortuno Drossija - ki so v prete klih dneh ome ni li mož nost zdru -žitve obeh kraških rajonov.
Ob čin ski od bor nik je na ka zal na dalj njo pot nje go ve ga pred lo ga. Ob čin ski ura di bo do mo ra li se daj pripraviti uradni predlog za združitev obeh kraških rajonov. O predlogu bodo morali razpravljati posamezni rajonski sveti, nato pristojna občinska komisija. Zatem se bo moral do konč no iz re či ob čin ski od bor, nje gov od lok pa bo mo ral po tr di ti še ob čin ski svet.
V pri me ru, ko bi v tej man dat -ni do bi mes tna skup šči na odob ri la odlok o združitvi obeh kraških rajonov, bosta sedanja zahodnokraški in vzhodnokraški rajonski svet ostala v veljavi vse do prihodnjih občinskih volitev, na katerih pa bi nato izvolili le en skupni kraški rajonski svet.
Ne kaj ur po tem, ko je bil urad -no predložen predlog za poenotenje obeh kraških rajonov, se je sinoči na sedežu Kulturnega društva Ban pri Banih začelo prvo vaško srečanje pri-
stašev »odcepitve« kraškega ozemlja od tržaške občine. Na dnevnem redu je bila izvolitev vaškega predstavnika v bodočem odboru, ki bo pripravil predlog za posvetovalni referendum za »odcepitev«.
Podobno srečanje bo drevi (ob 20.30) na sedežu Kluturnega društva Skala v Gropadi. Sledila bodo srečanja v Trebčah (jutri ob 20.30 v Ljudskem domu), na Op-činah (v četrtek, 13. septembra, ob 20.30 v dvo ra ni Za druž ne kraš ke banke), na Proseku (v petek, 14. septembra, ob 20.30 v krožku ŠD Primorje), v Bazovici (v ponedeljek, 17. septembra, ob 20.30. na sedežu Go spo dar ske za dru ge), v kri žu ( v torek, 18. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka), na Padričah (v sredo, 19. septembra, ob 20.30 na sedežu Gozdne zadruge) in na Kontovelu (v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 v dvorani Druš tve ne gos til ne).
/
RADIO IN TV SPORED	
Torek, 11. septembra 2007
9
šola - Včeraj prvi dan pouka tudi na številnih slovenskih šolah na Tržaškem
Tako prvošolci kot »veterani« sproščeno v novo šolsko leto
Pouk se je začel na štirih višjih in štirih nižjih srednjih šolah ter na enem didaktičnem ravnateljstvu
Za dijake višjih srednjih šol, večino dijakov nižjih srednjih šol in učence Didaktičnega ravnateljstva Dolina je včeraj bil prvi dan pouka v novem šolskem letu 2007-2008. Šolska vrata so se tako odprla za dijake Liceja Franceta Prešerna, Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, Poklicnega zavoda Jožefa Stefana ter Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška. Poleg njih so se v šolske klopi vrnili (ali se vanje na novo usedli) dijaki nižjih srednjih šol Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari, Srečka Kosovela na Op-činah in Proseku, Simona Gregorčiča v Dolini in Iga Grudna v Nabrežini ter otroci oz. učenci otroških vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Do li na.
Vzdušje na prvi dan pouka je bilo dokaj brezskrbno: pred šolskim po-slo pjem je bi lo še ne kaj mi nut ča sa za kramljanje med učenci oz. dijaki. Nekateri so se po poletnih počitnicah zopet srečali, prihajalo je tudi do zelo
Slika levo: prvi dan pouka na svetoivanski nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda Slika desno: po poletnih počitnicah je prišlo tudi do prisrčnih ponovnih srečanj
kroma
prisrčnega pozdravljanja. »Veterani« so ponovno prihajali v prostore, ki jih že predobro poznajo, prvošolci pa so se ra do ved no ozi ra li na o ko li in spra -ševali sluge, kje se nahaja učilnica prve ga raz re da. Pred usod nim kli cem šolskega zvonca ob 8. uri zjutraj je bil čas še za odpošiljanje še zadnjih »svobodnih« SMS sporočil z mobilnimi te le fo ni, za tem pa so se vsi po da -li v razred (ponekod tudi na prvi dan pouka ni šlo brez zamudnikov), kjer so dobili prve napotke s strani razrednikov oz. razredničark. Za prvošolce so na nekaterih šolah pripravili poseben program sprejemanja, ki je obsegal krajšo uvodno dobrodošlico, v nasled njih dneh pa bo do »no vin ci« spo -znavali svoje šole in tudi širše okolje, v katerem te delujejo. Včeraj se je pouk na vseh šolah začel že ob 8. uri (marsikje imajo že od prvega dneva pouka poln urnik), le na Liceju Franceta Prešerna so začeli ob 10. uri. Uro pred tem, ob 9. uri, pa je bila v svetoivanski župnijski cerkvi za dijake Pre-
šerna tudi šolska maša, ki jo je daroval veroučitelj Žarko Škerlj.
Vsega skupaj je včeraj s poukom začelo 1.117 malčkov, učencev in dijakov, ki so takole razporejeni: višje srednje šole obiskuje 536 dijakov, nižje srednje šole 333 dijakov, vrtce in osnovne šole dolinskega ravnateljstva pa 248 otrok (107 malčkov v vrtcih in 141 učencev v osnovnih šolah). Prvo-šolcev je na višjih srednjih šolah 143, na nižjih 108, na osnovnih šolah 30 in v vrtcih prav tako 30. Seveda so to le začasne številke, saj bodo ostale šole in vrtci začeli s poukom jutri. Vrata se bodo tako odprla za dijake Nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu ter za malčke oz. učence vrtcev in osnovnih šol didaktičnih ravnatelj -stev pri Sv. Ja ko bu, Sv. Iva nu, na Op -činah in v Nabrežini. Vsega skupaj bo šlo za 901 malčkov, učencev i n dij a-kov, ki so takole razporejeni: vrtce bo obiskovalo 359 otrok, osnovne šole 602 učenca, šentjakobsko nižjo srednjo šol o pa 40 dij akov. V prvem let-
niku se bo znašlo 262 otrok, učencev in dijakov: 18 jih bo obiskovalo prvi razred NSŠ Ivana Cankarja, 139 bo učencev v osnovnih šolah štirih didaktičnih ravnateljstev, medtem ko bo prvi letnik otroških vrtcev obiskovalo 135 malčkov. Opozoriti je treba, da pri številu šolske populacije dotičnega ravnateljstva lahko v prihodnjih dneh pri de do manj ših spre memb.
Letošnje šolsko leto se je začelo tudi v znamenju nekaterih novosti. Ena od teh, o kateri smo pred časom že po ro ča li, je ta, da bo mar si ka te ri ravnatelj moral voditi dve šoli zaradi letošnje upokojitve kar štirih ravnateljev. Tako bo šentjakobski didaktični ravnatelj Marijan Kravos vodil tudi opensko didaktično ravnateljstvo, Zvonko Legiša bo ravnatelj eval tako openski kot nabrežinski nižji srednji šoli, Emil Bole bo imel čez nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu in v Dolini, Ksenija Dobrila pa bo vodila tako NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu kot dolinsko didaktično ravnateljstvo.
snovanje ds
Ženske hočejo prelomen statut
Ženske, ki se prepoznavajo v Demokratski stranki (DS), bi rade zavzele v novem političnem osebku vidnejšo vlogo od one, katere so navajene v sklopu tradicionalnih strank. Bodoče vodstvo stranke hočejo obenem opozoriti, naj v statut vključi nekatere pomembne postavke, ki bi prevetrile politični oder in italijansko družbo nasploh. V kavarni Tommase-o so se včeraj zbrale članice krajevnega odbora, ki ga sestavljajo ženske iz strank LD in Marjetice ter predstavnice raznih društev, torej t. i. »civilne družbe«. Predstavile so besedilo, ki ga bodo naslovile kandidatom za deželnega in državnega tajnika DS. Tekst vsebuje razne točke, ki jih članice odbora želijo izpostaviti pred 27. oktobrom, ko bo prvič zasedala ustanovna skupščina DS. Deželna svetnica Tamara Blažina nam je razložila, da članice odbora niso posebej zadovoljne z vsebino manifesta stranke. Rade bi dosegle bolj pogumen in inovativen strankin statut, zato so sestavile besedilo, ki obravnava teme zastopanosti žensk v politiki, zaposlovanja, laičnos-ti države in obnove italijanske politike.
Ustanovna skupščina DS bo sestavljena po načelu enake zastopanosti za moške in ženske. Odbor meni, da bi moral isti princip obveljati na vseh ravneh znotraj stranke in politike nasploh. Ob tem predlaga ustanovitev nadzornih odborov, ki bi zagotavljali spoštovanje omenjenega pravila. Kandidati za vodstvo DS radi napovedujejo, da se bo z oktobrom za državno politiko začelo novo obdobje. Odbor opozarja, da bi do pravih sprememb prišlo le v primeru, ko bi izvoljeni predstavniki znali poslušati ljudi in z njimi sodelovati. Koraka v to smer bi bila korenita preobrazba vodilnega razreda in omejitev števila mandatov. Na italijanskem trgu dela je položaj žensk vse prej kot idealen: stopnja zaposlitve je za 10% nižja od evropske, dohodki so prenizki, ženske pa tudi težje pridejo do stalnega delovnega mesta. Neenakopravnost ni goli odraz ostankov ma-čizma, temveč je rezultat oligarhične-ga sistema, ki prevladuje v Italiji. Zgovoren je primer akademskega sveta, ki je za ženske še vedno tule ozemlje: v Italiji je trenutno le en rektor ženskega spola. Odbor seje dotaknil še teme laičnosti države, ki jo je treba odločno braniti, še zlasti v šoli. (af)
tržaška pokrajina - Odbornik za javna dela Mauro Tommasini
Tlakovanje pokrajinskih cest na Krasu
V Nabrežini, Vižovljah, Sesljanu, Mavhinjah, Gabrovcu, Briščikih in Repnu - Prihodnje leto začetek nadvoza pri Šempolaju
Tržaška pokrajinska uprava bo v kratkem asfaltirala odseke šestih cest na Krasu. Ta teden so bo začelo tlakovanje ceste od Nabrežine do Nabrežine postaja. »Ta cesta je vsa luknjasta, res potrebna tlakovanja. Predvsem zato, ker je zelo prometna, saj vodi do nabrežinskega sa-natorija. Na odseku ob bolnišnici namerava občinska uprava urediti pločnik, tako bo, s tlakovanjem in pločnikom, dobila cesta novo, primernejšo podobo,« je povedal pokrajinski odbornik za javna dela »Mauro Tommasini.
Po asfaltiranju ceste od križišča v Nabrežini do nabrežinske postaje pri Šempojalu bo na vrsti tlakovanje odseka pokrajinske ceste od krožišča v Sesljanu (ob začetku Obalne ceste) do železniške postaje v Vižovljah. Zatem bo občinska uprava asfaltirala že zadnji odsek pokrajinske ceste v Sesljanu in odsek pokrajinske ceste v Mavhinjah.
Konec leta bo pokrajina poskrbela za asfaltiranje odseka ceste pri Gabrovcu, zatem pa bo tlakovala še pokrajinsko cesto od Briščikov do Repna.
Železniški prehod pri Šempolaju
kroma
Po napovedih tehnikov naj bi vsa ta dela opravili v štirih mesecih. Odbornik Tommasini je bil pri napovedi bolj oprezen. »Pri takih delih na prostem je treba vedno upoštevati vremenske razmere. Jeseni rado dežuje, kar zaustavi dela. Zato naj bi vsa sedanja cestna dela dokončali do marca prihodnjega leta.«
Skupni strošek za tlakovanje vseh cest znaša milij on 300 tisoč evrov.
Odbornik Tommasini je ob ureditvi pokrajinski cest omenil tudi enega od največjih cestnih »problemov« na Krasu: nadvoz nad železnico pri Šempolaju.
O ureditvi prehoda čez železnico je govor že več kot desetletje. Sedaj kaže, da bo do konca leta vendarle podpisan dogovor med italijanskimi železnicami, tržaško pokrajino in devinsko-nabrežinsko občino za gradnjo nadvoza. Delo bo stalo 2 milijona 700 tisoč evrov, tej vsoti pa je treba dodati še »tehnične stroške« (kot jim pravi odbornik Tommasini), da bo skupna vsota krepko presegla 3 milijone evrov. Začetek del je predviden prihodnje leto, je zagotovil pokrajinski odbornik.
—/
Danes praznuje visoki jubilej bivši župan občine Dolina
Marino Pečenik
.Še na veliko zdravih let mu kličejo
županja, odborniki in svetniki večine Občine Dolina
Torek, 11. septembra 2007
Včeraj danes
Danes, TOREK, 11. septembra 2007
MILAN
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.25 - Dolžina dneva 12.47. Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 19.17.
Jutri, SREDA, 12. septembra 2007
GVIDO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 10.septembra, do sobote, 15. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040-639042, Ul. Piccar-di 16 - 040-633050, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040-274998, Nabrežina - 040200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Beneško nabrežje 3, Na-brežina - 040-200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »4 me-
si, 3 settimane, 2 giorni«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50,
20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15
»Gli amori di Astrea e Céladon«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 16.30, 19.10, 21.45 »Io non sono qui«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Premonition«; 16.05, 18.10, 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«; 15.50, 20.10, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Shrek terzo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45
»Le ragioni dell'aragosta«. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. FELLINI - 16.30, 22.15 »Licenza di ma-trimonio«; 18.45, 20.30 »L'ora di punta«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.20, 22.20 »Sicko«; 18.10 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il doce e l'amaro«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.30 »Zlom«; 18.40, 21.00 »Čez mejo«; 18.20, 20.20 »Vsemogočni Evan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Premonition«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Pathfinder: la leg-genda del guerriero vichingo«; 18.15, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 16.00, 18.30, 20.30, 22.15 »Il bacio che aspettavo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod
18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Premonition«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »L'ora di punta«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Tran-sylvania«.
□ Obvestila
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (od 5 let dalje) jazz baleta (od 11 let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih, med 16. in 18. uro, v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Dodatne informacije GSM: 041-524310, 041-784754.
PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 338-6439938.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo danes, 11. septembra, na upravnem sedežu v Proseški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 3463056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za 14-dnevno skupinsko bivanje na otoku Ischia, od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/B - tel. št.: 040-360072
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel št.: 335-7722306.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fizioterapije) ob 20. uri vsak ponedeljek (pričetek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo:
TRST
udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indij -skega učitelja Paramhans Swami ahe-shwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost.
SKUPNI SESTANKI ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO KRAŠKIH VASI: Gropada danes, 11. septembra 2007, ob 20.30, v prostorih K.D. Skala (v Gropadi); Trebče v sredo, 12. septembra 2007, ob 20.30, v Ljudskem domu (v Trebčah); Prosek v petek, 14. septembra 2007 ob 20.30 v Športnem društvu Primorje (Prosek).
ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da se bo vadba začela v ponedeljek, 10. septembra 2007, s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-2001-2002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 1996-1997-1998-1999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; minimotori-ka (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 11. septembra, ob 20.45, pevska vaja na sedežu na Padričah. Na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v sredo, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane.
MPZ JAKOBUS GALLUS išče nove moči. Pevke in pevci, toplo vabljeni na prvo vajo v sredo, 12. septembra 2007, na Glasbeni matici, Ul. Mon-torsino 2, ob 20. uri.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od sobote, 15. septembra, urad v ul. Cicerone 8 (3. nadstropje) zopet odprt z zimskim urnikom in sicer ob sobotah od 16.30 do 18.ure. Ostali dnevi po dogovoru. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«.
KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fi-zioterapevtka in mednarodna inštruktorica INWA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072.
TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, dve predhodni srečanji pa bosta v ponedeljek, 17. in 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 3204511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Na-brežini 158 (tel. 040-200824).
PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040-200620 (Mileva).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra
2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepeti-tor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 040-3720062. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših p esnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«.
H Čestitke
V Praprotu nona TATJANA rojstni dan slavi! Iz srca ji voščimo Erika, Gabriel in Janoš ter Andrej inj Barbara.
Manuela in David starša sta postala. Mali DEVAN se jim smeji, ko jih gleda v oči. Veliko sreče in veselja vam želijo vsi iz avtomehanične delavnice Enzo.
Ob rojstvu malega DEVANA se veselimo z Manuelo in Davidom vsi pri SKD Primorec.
Smučarska klapa je že spet vesela, ker novega člana bo zopet imela. DEVAN privekal je na ves glas, razveselil Manuelo, Davida, in tudi nas. Čestitke pa naše iz vsega srca naj sežejo do Trebč, kjer je Devan doma.
Davidu in Manueli se je pridružil brhki DEVAN. Povečani družini čestitajo vsi pri AŠZ Sloga.
Pri noni v Trebčah bo pravi direndaj! Zdaj se bo bratranček DE-VAN z nama igral. Teti Manueli in stricu Davidu pošiljava več kot sto poljubčkov. Vera in Marta.
Zdaj, ko mamica in očka sta postala, ne bosta rabila več budilke, ker vajin sinko DEVAN krepil si bo glasilke. Čestitamo Vam klapa od godbe.
Danespraznuje 70. rojstni dan VIGE TRAMPUŽ. Še veliko srečnih in zdravih let ji želi vaška skupnost Praprot.
Družbeno-politični delavec
Marino Pečenik
praznuje danes okrogli jubilej. Iskreno mu čestita in želi, da bi še dolgo naprej deloval v korist naše skupnosti
Slovensko kulturno-gospodarska zveza
Iskrene čestitke 'našemu' predsedniku nadzornega odbora SDGZ-ja in članu upravnega odbora Servisa
Marinu Pečeniku
70-letniku!
Da bi še naprej bil dejaven z dosedanjim elanom in uspehom mu želijo
kolegi vodstva in uslužbenci združenja SDGZ, Servis, Euroservis in Servis Koper
Rodbina Kralj se je v Trebčah okrepila, saj je novega potomca pridobila.
Devan Kralj
se je rodil,
Manuelo in Davida razveselil. Srečni družinici želimo obilo srečnih in veselih glasbenih uric in noči
nonoti, pranonoti, strici in tete
Dobrodošel mali
Devan!
Z Davidom in Manuelo se veselita
Caterina in Nicola s starši in nono
Če bo rog, klarin al bas, to važno ni za nas. V zibelki mali
Devan
zdaj leži,
Manueli in Davidu pestril bo dneve in noči.
Mirne noči in vesele dni mali družinici želi
Godbeno društvo Viktor Parma
Manueli in Davidu se je pridružil mali
Devan.
Obilo sreče, zdravja in veselja ter uglašenih akordov želimo vsi na
Zvezi slovenskih kulturnih društev
Hi Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico.
Briščiki 18. OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OSMICO sta odprla Igor in Robert v Gabrovcu, št. 27.
/
Fotovideo Trst 80 in i riestefotografia
uohito
Bkfi	vabita
SE|	JUTRI, 12. SEPTEMBRA OB 20.30
V GREGORČIČEVO DVORANO - UL. SV. FRANČIŠKA 20 na predavanje Claudia Dominija KAJ JE FOTOGRAFIJA - Teorija in poetika te umetnosti
Triestéfotografia
H Šolske vesti
UČITELJICE OSNOVNE ŠOLE Franceta Bevka iz Opčin sporočajo, da bo šolska maša v sredo, 12. septembra ob 10. uri v openski cerkvi.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v ponedeljek, 10. septembra 2007, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole od ponedeljka, 10. septembra, do srede, 12. septembra 2007, od 8.00 do 13.00; otroški vrtci od ponedeljka, 10. septembra, do petka, 14. septembra 2007, od 8.00 do 13.00. Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji pouka bodo starši prejeli ob prihodu v vrtec oziroma šolo.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da bo v ponedeljek, 10. septembra 2007, pričela delovati služba šolskega prevoza za srednjo šolo ter v sredo, 12. septembra 2007, za osnovno šolo in otroški vrtec. Odhod šolskega avtobusa je predviden ob 7.30, z repenskega trga in povratek ob koncu pouka. Informacije nudi občinsko tajništvo na tel. št.: 040-327122.
OBČINA ZGONIK sporoča, da bo od ponedeljka, 10. septembra 2007, redno delovala služba šolskega prevoza za srednjo šolo ter od srede, 12. septembra 2007, za osnovno šolo in otroški vrtec. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št.: 040-229150.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO IZ NABREŽINE sporoča, da se bo pouk začel v sredo, 12. septembra 2007. Na osnovnih šolah od 8. do 13. ure, v otroških vrtcih pa po naslednjem urniku: otroški vrtec Nabrežina od 7.30 do 12.00; o.v. Devin od 7.45 do 12.00; o.v. Mavhinje od 7.45 do 12.00; o.v. Gabrovec od 7.30 do
12.00. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcu, prvi dan pouka.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v sredo, 12. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30, brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 12. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.45, brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in vrtcih začel v sredo, 12. septembra 2007. Prvi teden pouka bo potekal od 8. do 13. ure, vključno s kosilom.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah sporoča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra 2007 s sledečim razporedom: OTROŠKI VRTCI: Prosek, A. Čok - Opčine, E. Kralj - Trebče, U. Vrabec - Bazovica od 7.45 do 12.00, J. Košuta - Križ od 7.30 do 12.00, A. Fakin - Col od 7.45 do 12.15. OSNOVNE ŠOLE: Bevk - Opčine, Černigoj - Prosek, Sirk - Križ od 8.00 do 13.15, Tru-bar/Kajuh - Bazovica od 8.00 do 12.30, Gradnik - Col od 8.00 do 12.15, Tomažič - Trebče od 8.00 do 13.00. Od 12. do 14. septembra bo pouk potekal brez kosil.
DSŠ I. CANKARJA pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra 2007, ob 7.50 in se bo zaključil ob 13.35.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom ter v otroškem vrtcu v Šempo-laju s slovenskim učnim jezikom, pričel v sredo, 12. septembra, s sledečim urnikom: od srede, 12. do petka, 14. septembra 2007, od 8. do 13. ure (brez kosila); od ponedeljka, 17. septembra do 27. junija 2008, od 8. do 16. ure.
TRST
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 8.uri. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862) od ponedeljka, 10. septembra dalje. Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriati-ca.net Centro viaggi.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUN-CA prireja v soboto, 15. septembra, vsakoletno romanje na Brezje in izlet na Bled. Ob tej priliki bomo obiskali tudi župnijsko cerkev v Mošnjah (pri Radovljici), ki jo vodi bivši dolinski župnik p. Rafko Slejko. Vpisovanje in info: Just Vodopivec 040-227031 (3387910633); šolske sestre v Borštu 040228255.
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Livio ali 0402176855 Vojka.
IZLET NA LJUBLJANSKO TRŽNICO -Kmečka zveza prireja v soboto, 22. septembra, izlet z avtobusom na osrednjo ljubljansko tržnico na Po-gačarjevem trgu, kjer bo potekala že tradicionalna prireditev »Podeželje v mestu«. Na stojnicah se bodo kmetje iz celotne Slovenije in zamejstva (Italije in Avstrije) predstavili s krušni izdelki, domačimi siri, mesnimi izdelki, vrhunskimi vini, pecivi in drugimi domačimi dobrotami. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Štivana preko Na-brežine, Opčin in Bazovice. Cena izleta, ki vključuje samo prevoz je 15,00 evrov. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu (040-362941).
POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693.
GROZDJE REFOŠK za teran prodam. Tel. 00386-415-18358.
OPČINE, stanovanje v pritličju, 60 kv.m, dajemo v najem za pisarno. Informacije: 3485289452.
PRIVATNIK KUPI enostanovan-jsko hišo na Krasu. Tel. 3407846681.
PRODAMO GOSTINSKI OBRAT
(dovoljenje in nepremičnina) v predmestju Trsta. Tel. 3286218084.
S Mali oglasi
ZELO LEPA, črna mačka (samec), velike rasti, stara 7 ali 8 mesecev, išče dobrega gospodarja z vrtom. Klicati na tel. št. 040-820630 med 13.30 in 14.30.
DELAVNICA v Nabrežini, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli vajenca. Tel. na št.: 040-200329.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE na Krasu nujno išče izkušenega električarja. Poslati curriculum na fax št. 040229465 ali klicati na št. 349-3918232 v večernih urah.
GOLF 1.6 Highline letnik 2001 EUR 1, 59.000 prevoženih km, tri vrata, sivo kovinske barve, prodam po 8.000 evrov. Tel. 335-6328351.
IŠČEM osebo z voljo do dela, ki bi upravljala trgovino. Možnost dobrega zaslužka. Zahteva se znanje v likanju in dobra komunikativnost. Možnost urnika part-time ali po dogovoru. Tel. na št.: 328-8289654.
IŠČEMO trgovskega potnika za prodajo frizerskih kozmetičnih proizvodov (vključno obmejno območje). Tel. Roberto 049-8015988.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253.
NUJNO IŠČEM majhno enosobno stanovanje v najem, po možnosti na Krasu. Tel. na št.: 340-5312059.
PRODAM kad 7 hl. Tel. na št.: 040353315.
PRODAM knjige za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. na št.: 333-6186640.
PRODAM knjige za zadnje razrede družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati na tel. št.: 320-8572541 ali 040229577.
PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel. na št.: 340-2719034.
PRODAM skoraj novo fantovsko kolo 7-11 let, rabljeno eno poletje. Cena zanimiva. Kličite od 12. do 16. ure na tel. št.: 040-228074.
PRODAM knjige za prvi, drugi in tretji Klasični licej. Tel. 335-6453747.
PRODAM knjigo Moja prva fizika 1 in delovni zvezek (B. Beznec - Modrijan). Tel. 340-3968716.
PRODAM pasjo hišico, malo rabljeno, za pse velike pasme. Tel. 338-8912640.
PRODAM šolske knjige za znanstveni in klasični licej v Trstu. Pišite na elektronski naslov sarazup@hotmail.com
RESNA GOSPA z izkušnjami s starejšimi osebami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št.: 328-8161372.
IS Prireditve
SKD TABOR - V četrtek, 13. septembra 2007, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Predstavitev mag. Metka Gombač. Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Trie-stefotografia. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig.
ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 14. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na pogovorno srečanje z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo, ob izidu njunih pesniških zbirk »Zibelka neba in dna« in »To ni zame«. O življenjskem vijuganju med poklicno razpetostjo in pesniškim ustvarjanjem se bo z avtorjema zbirk pogovarjala Alenka Florenin.
V	NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperitiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vitu al Tagliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dellAnnunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040-635626 ali na »www.uscipordenone.it«.
Prispevki
V	spomin na Vilka Rebulo darujeta Franko in Inka Milič 50,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Vilka Rebulo darujeta Albin in Olga 20,00 evrov za SKD Vi-gred.
V	spomin na Vilka Rebulo darujejo Fa-ni, Miloš in Gianni 100,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Vilka Rebulo daruje Aleks Štrekelj z družino 20,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Sveta Čufarja darujeta Pe-pi in Marija Stopper 25,00 evrov za OPZ Slomšek - Bazovica.
V	spomin na Vilka Rebulo daruje S. J. z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob obletnici smrti sina Aleksandra Ciacchija daruje družina 50,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V	spomin na Pepija Prašlja darujeta Drago in Dragica 25,00 evrov za ŠD Vesna.
Torek, 11. septembra 2007
Prerano nas je zapustil naš dragi
Vojko Bukavec
Žalostno vest sporočajo
žena Anne, sin Nikolaj, brat Marjan z Magdo ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 13. septembra ob 13. uri iz ulice Costalunga na proseško pokopališče.
Zahvaljujemo se prijateljem in sorodnikom, ki so nam pomagali in bili ob strani.
Posebna zahvala pa naj gre prijatelju Egonu.
Prosek, 11. septembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
S svojci sočustvujemo
svaki Genevieve, Pierre, Etienne z družinami
Bruxelles, Virton, 11. septembra 2007
Ob izgubi dragega bratranca Vojko-ta žalujeta z Ano, Nikolajem in Marjanom
Marta in Luciana z družinama
Dragi Vojko,
tvoja dobrota, veselja in nasmeh bodo vedno ostali v naših srcih.
Miranda, Renato ter Andrej in Aljoša z družinama
Ob prerani izgubi dragega Vojkota žalujemo z Ano, Nikolajem in Marjanom
Maja, Sebastiano ter Kristjan in Elena
Ob prerani izgubi dragega očeta in moža Vojka izrekajo iskreno sožalje Nikolaju in Anne
člani igralske skupine in odborniki
Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka
Z neizmerno žalostjo v srcu se poslavljamo od prijatelja Vojka Bukav-ca in izrekamo ženi Ani in sinu Nikolaju iskreno in občuteno sožalje
Sonja in Učo, Edda in Livio, Viviana in Livio, Lidija in Miloš, Walter, Lidija in Danilo, Vojka in Franko, Sonja in Danilo ter Lučana in Egon
Ob težki izgubi dragega Vojka sočustvujemo z Nikolajem in Ano.
Klapa od F'zana in prijatelji!
Ob prerani izgubi prijatelja in bivšega sopevca Vojka izrekajo iskreno sožalje Nikolaju in Ani
pevci MoPZ Vasilij Mirk
Ob boleči izgubi dragega Vojka sočustvujejo z Anne in Nikolajem
kolegi centra CEST Ulica Veltro 63 in Valmaura 53
Žalovanju Anne Jossart - Bukavec in svojcev
se pridružujejo
predsednik, podpredsednik in upravni svet centra CEST

AURORA
Izbirajte iz naše pestre ponudbe izletov in potovanj:
Srednja DALMACIJA in slapovi Krke	20. -23.091 Zadnja 23.9. J mesta
BRIONI in PULA	
HUMIN, VENČON in TOLMEČ	23.9.
KRK, LOSINJ, CRES	27. - 30.09.
TurapoTOSKANI	27. - 30.09.
Jesenski praznik v AOSTI	5. - 8.10.
Južna POLJSKA tura	6.-11.10.
PLITVIŠKA JEZERA	6.-7.10.
APULIJA	9. -14.10.
BAVARSKA zgodovinska mesta	9. -14.10.
VIDEM in PALMANOVA	21.10.
Tura po SICILIJI	29.10.-5.11.
PRAGA in Južna Češka	1.-5.11.
RIM z okolico	1.-5.11.
DUNAJ	1.-4.11.
LOŠINJ	1.-4.11.
OTOČEC	1.-4.11.
PORTUGALSKA tura	28.10.-05.11.
IRAN antična Perzija	5.-18.11.
LIBIJA zgodovina in puščava	9.-16.11.
ČEDAD in ŠTEVERJAN	11.11.
Božični nakupi v LONDONU	30.11.-4.12.
MALEZIJA in BORNEO	20.1.-3.2.2008
Privoščite si konec tedna ali celo cel teden v enem od slovenskih zdravilišč, jesenski čas /e najbolj primeren in učinkovit. Posebni kombi odpelje iz Trsta vsako nedeljo. Paketi, 2 polpenziona, že od 86,00 evrov.
Od 16. do 30.9. v hotelih SAVA/ZAGREB v Rogaški Slatini velja posebna ponudba 5 = 7
Ulovite še zadnje tople žarke na Rodosu, Kreti, Santoriniju, Zakintosu, Lefkasu, v Tuniziji ali v Turčiji. Polet iz Ljubljane in transfer iz Trsta
Za poročna potovanja, rojstne dneve in razne obletnice smo vam na razpolago z nasveti za pripravo nabiralne spominske knjige.
Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 / 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 ■ 18.30 / sobota 9.00 -12.00 l e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com
216	Nedelja, 9. septembra 
2007
KULTURA
gorica - Trideset let Kinoateljeja, deset let po smrti Darka Bratine, na pragu padca meje
»Sešivalci« prostora
Aleš Doktorič: »Ostajamo daleč od Bratinove vizije, po kateri avdiovizualno ustvarjanje lahko odlično prispeva k družbeni emancipaciji male skupnosti, kot je naša«
/
»Kot za glasbeno ali kakšno drugo dejavnost je pri nas prostor tudi za kinematografsko,« je Darko Bratina nagovarjal svojega sogovornika, Gorazda Vesela, v pogovoru za naš dnevnik pred tridesetimi leti, 12. junija 1977: »Pri filmu se ne smemo omejiti samo na predvajanje in na razpravo o tem, kar smo videli na ekranu. Film nujno terja večjo angažiranost. Sili nas k temu, da ga razčlenjujemo, privaja nas na različne načine izražanja in gledanja. Zato je izvrsten pripomoček, da s filmom analiziramo razne družbe in tako dojemamo zgodovino našega stoletja.«
Bratina se je priselil v Gorico le nekaj mesecev prej. Kot navaja Vesel, je že takoj po vrnitvi v rodni kraj polagal temelje za svojo filmsko delavnico oz. atelje. »Bratina v Gorici ni še dodobra razvezal tistih nekaj desetin velikih zabojev knjig, revij in časnikov, ki jih je pripeljal iz Turina, niti ni dodobra obnovil vseh stikov, ki so se mu nekateri v času odsotnosti pretrgali - je zapisal Vesel -, že se poigrava z mislijo o nastanku kinoateljeja, torej nekakšne filmske delavnice, kjer bi o filmu najprej razpravljali, kasneje pa se morda pričeli spopadati celo s filmsko proizvodnjo. Filmska delavnica je njegova ambicija, ki jo zagovarja s primerno gorečnostjo in prepričljivostjo. "Tudi naše zamejstvo ima veliko vprašanj - tako Bratina pred tridesetimi leti -. Zakaj jih ne bi skušali izpostaviti v filmskem jeziku in z našo problematiko in zgodovino, pa tudi z našimi ambicijami, druge opozarjati nase? Film se je rodil v velikih in bogatih družbah in je postal filmski fenomen zaradi obsežnosti tržišča in pehanja za dobičkom. V manjših družbah, kjer ti pogoji niso bili tako poudarjeni, seje razvijal počasneje. Zato pa morajo majhni narodi, in zakaj ne tudi naša zamejska narodnostna skupnost, film čim bolj postaviti v službo svojega boja za razvoj in enakopravnost. To je priložnost, da odpravijo zamudo".«
Zamejstvo ima veliko vprašanj, ki so filmskemu traku pisana na kožo. Za Kino-atelje je (bilo) na prvem mestu vprašanje meje, in to že v času, ko je bila mitologija o meji nepopularna in jo je prostor ob meji ignoriral in ni razmišljal, da bo nekoč meja padla. Bratina je svet po meji napovedoval pred tremi desetletji. Kinoatelje se je zato lotil sešivanja prostora. Od Bratinove smrti pred desetimi leti dalje je to počenjal pod taktirko Aleša Doktoriča, svojega predsednika.
Doktorič, trideset let preseganja meje in sešivanja prostora - s katerimi rezultati? Se sam imaš za sešivalca?
Naučeni sešivalec morda, ki pa ne misli, da je to sila hvaležno početje, če ga počenjaš samoiniciativno. Navadno šivaš po naročilu, za druge in ne zase. Moja mama, ki je nimam več, je bila šivilja. Kot otrok sem jo opazoval pri njenem delu. Šivanje je ustvarjalno, a mora dvakrat upoštevati naročnika: njegove želje, pa tudi njegov fizični stas, sicer postane vsa stvar lahko smešna. Mislim, da je kulturno sešivanje tu na meji še bolj komplicirana zadeva, pri kateri pa ima resnici na ljubo kulturno delo konkreten vzvod lahko le na same kulturnike. Ko se ekonomski tokovi spremenijo, ko padejo pomembne politične odločitve, je namreč čez noč vse tisto, kar je bilo prej težko in nehvaležno, naenkrat logično, naravno in zaželjeno. Kar naenkrat spoznaš, da imaš veliko sopotnikov in konkurentov, ki jih prej sploh ni bilo, in da postane vsaka tvoja prejšnja previdnost neutemeljena, vsaka tvoja misel samoumevna. Če nisi bil radikalen v svojih izbirah, si v novem kontekstu lahko celo izpostavljen posmehu. Mislim pa, da je bil Kinoatelje kljub uglajenemu profilu v teh tridesetih letih dovolj radikalen. In tudi dovolj mehak, kot je film Sešivalnica spomina avtorske dvojice Anja Medved in Nadja Velušček.
Vrniva se v čas pred tridesetimi leti. Ostajate nositelji Bratinovih ambicij? Jih je Kinoatelje presegel?
Kot po Bratinovi viziji, ki jo je izrazil v intervjuju Primorskemu dnevniku junija leta 1977, smo od filmske kulture prešli tudi na produkcijo, na ustvarjanje filma. Mislim pa, da so se ambicije Darka Bratine utelesile v celem filmskem centru, ki je nastal
Aleš Doktorič, spodaj posnetek iz Kinoateljejevih začetkov z Darkom Bratino in režiserjem Jožetom Babičem
foto kinoatelje
(Meje na celuloidu) sociologa Morena Zaga, ki se je že predstavil v Topolovem, na Nagradi Sergio Amidei in ob beneškem festivalu. V tem smislu pa se čezmejne meditacije likovnikov, ki jih je zbrala Anja Medved v videu Prehajanja / Passaggi, še vedno vrtijo na istoimenski likovni razstavi na goriškem gradu. Moreno Zago, avtor naše zadnje knjige in docent Tržaške univerze, ki je prevrtel ogromno filmov na temo meje in svojo vizualno sociologijo meje pretopil v knjigo, pravi, da meje vztrajajo, ker imajo svojo vlogo. Upam, da je Kinoateljeju namenjeno, da bo vsaj našo bližnjo mejo presegel, ker tudi nas zanima širši svet in je naš nadaljnji korak skok čez plot naše državne meje. Nič ne moremo k temu, da svet vse bolj postaja eno samo veliko mejno področje...
Kaj vse je nastalo iz Kinoateljejevih reber?
Res, pogosto imam vtis, da je Kinoa-telje še vedno inkubator projektov, ki večkrat postanejo projekti drugih. Kar se konkretnih reber tiče, Zavodu Kinoatelje v Sloveniji smo dali najpomembnejše rebro, ker s slovensko enoto delujemo absolutno komplementarno. Nekoč smo rebro poklonili društvu Sergio Amidei, katerega smo soustanovitelji, potem tudi družbi Transmedia, pri kateri smo zgodovinski člani Kinoateljeja ustanovni delničarji, pred kratkim smo si zelo prizadevali s svojim rebrom pri ustanovitvi društva Palazzo del cinema -Hiša filma, ki je nosilec nastajajoče goriške
in se še krepi na Travniku v Gorici. To, kar je bil pred tridesetimi leti sredi goriške (zamejske) puščave v predstavi potencialen Kinoatelje, je sedaj Hiša filma, v kateri se prepletajo učenjaki, ustvarjalci, profesionalci in podjetniki. V tem smislu je na filmskem področju to, kar se je tu uresničilo, na dobri poti, da preseže izhodiščne Bratinove ambicije. Ni brez razloga po njem imenovano notranje dvorišče, ki je križišče in forum vseh prebivalcev Hiše filma. Nikakor seveda pa s tem ni presežena ali uresničena Bra-tinova vizija obmejne skupne Goriške na obeh straneh meje in prizadevanje za pravo Goriško in ne samo podružniško univerzo.
Kulturno društvo, produkcijska hiša, kulturna ustanova - kaj je Kinoatelje in kaj želi biti?
Društvo je Kinoatelje bil, ko je bil le skupina navdušencev, ki se je kalila v filmu. Naloge so sedaj kulturno verjetno linear-nejše, razumljivejše, iz vizij smo prehajali na konkretne cilje, realizacijsko pa je delo veliko bolj zahtevno. Pravna oblika društva seveda lahko omogoča ustanovo, če ti kdo zagotavlja redna sredstva, s katerimi kriješ institucionalne naloge, ki so zapisane v tvojem programu. Kinoatelje je sedaj ustanova z nezagotovljenimi sredstvi in vendarle skrbi za pestro paleto dejavnosti, ki so v zadnjih letih do letošnjega julija našle svoje domovanje v Interreg projektu go&go - Av-diovizualni center Medkulturne storitve. V položaju kronične negotovosti, ki je značilen
za Kinoatelje, smo iskali rešitev v produkciji in izdajanju, ker se je vsebin res veliko nabralo in smo jih želeli izraziti. Ob institucionalnem delu, ki zajema filmske večere Gorica Kinema, Film Video Monitor, Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji in projekte konserviranja naših filmskih gradiv, smo v letu 2005 izdali eno knjigo in dva dvd-ja, proizvedli pa kratki film, v letu 2006 spet izdali eno knjigo in dva dvd-ja ter produci-rali tri dokumentarne filme, v letu 2007 smo julija predstavili novo knjigo, pripravljena imamo dva nova dokumentarna filma, decembra bo predstavljen še tretji, pred izidom pa je še dvd s filmom ET(h)NOS o Fulviu Tomizzi in Darku Bratini.
Kateri prostor obvladujete?
Nobenega, seveda. Delujemo pa bodisi v kontekstu dežele Furlanije-Julijske krajine kot v Sloveniji. Posamična javljanja imamo tudi v italijanskem vsedržavnem in evropskem prostoru. Verjetno pa smo najbolj uveljavljeni ravno v našem čezmejnem prostoru, kjer nas vodijo projekti od Trbiža, Benečije in Soške doline čez Vipavsko dolino in Kras do Trsta. Kinoatelje je seveda znan v obeh državnih prostorih. Sicer smo aprila predstavili knjigo o Nori Gregor na Dunaju, konec avgusta pa svoje delovanje na Lidu ob priložnosti beneškega filmskega festivala.
Obsedeni ste z mejo. Bo po meji meja za film in Kinoatelje še zanimiva?
Obsedenost z našo mejo nadgrajujemo z objavo knjige »Confini di celluloide«
mediateke in obenem koordinacija enot na Dvoru Darko Bratina. Rebra dajemo tudi drugim produkcijam, ker se nekateri projekti rodijo v okviru Kinoateljeja in jih potem realizirajo drugi. Naj omenim samo komaj realiziran projekt, ki ga bomo predstavili jeseni: celovečerni dokumentarni film Bil sem zraven v režiji Jurija Grudna, portret foto in kino reporterja Edija Šelhausa, ki je leta 2005 prejel nagrado Darko Bratina - Po-klon viziji. Film je producirala Arsmedia iz Ljubljane, zasnoval ga je Kinoatelje. Sicer pa v resnici večino reber čuvamo zase.
Se ustanovitev hčerinskega Zavoda Kinoatelje v Sloveniji obrestuje?
Kinoatelje je leta2000 ustanovil v Sloveniji Zavod Kinoatelje, da bi z njim predvsem razvijal produkcijo. S tem pa je postal tudi polnopravni državljan Republike Slovenije. Direktorica je Mateja Zorn, predsednica upravnega sveta pa Nadja Velušček. Za Zavod Kinoatelje pišemo nove razvojne načrte, ki so po eni strani usmerjeni v postavitev art centra na podeželju, kino domačije z videokaščo in kino osmico, kot smo slikovito poimenovali različne dejavnosti. Sedanje težišče dejavnosti pa je prav v produkcijski kuhinji, ki je v stalni koprodukcij-ski navezi z goriškim Kinoateljejem. 15. septembra Slovenija praznuje priključitev Primorske in ob tej priložnosti se bo nocoj ob 21. uri odvrtel kot dokumentarec meseca na prvem programu TV Slovenija film Anje Medved in Nadje Velušček Mesto na travniku, videoesej o Novi Gorici, ki je bil for-
malno tudi prvo produkcijsko delo Zavoda Kinoatelje.
Je izpad iz seznama primarnih organizacij problem?
Izpad povzroča težave, ker v obračunu ni več prostora za splošne stroške, za stroške obstoja. To je, kot bi rekli: Kinoatelje, podpiramo posamezne projekte, ampak ti ne omogočamo rednih stroškov bivanja (najemnine npr.). Izločitev je žal imela »političen« pomen, ker je do tega prišlo tudi na podlagi nezanikanega očitka, da je Kinoa-telje le društvo, ki je uživalo privilegiran status, ne da bi imelo do njega pravice: naj ne bi bilo ustanova, ker naj ne bi pokrivalo celotnega deželnega območja, predvsem pa ker naj bi delovalo tudi za italijansko skupnost in ne samo za slovenske zamejce. Dvomim, da so imeli nekateri gospodje v deželni komisiji (ki je sicer že zapadla pomladi) pravo sliko, kaj je realna korist slovenske manjšine v Italiji. Naše gledališče podpiram, a je po drugi strani čudno, da v isti deželni komisiji nikoli ni padel predlog, da bi iz istega seznama izločili Slovensko stalno gledališče: sedež ima samo v Trstu in vrh tega ustvarja ogromne izgube, ki posredno pogojujejo celoto zamejske kulture... Črtanju Kinoateljeja s seznama primarnih organizacij naj bi botrovali tudi čisto računovodski razlogi, vendar je odločitev v grobem nasprotju z dejstvom, da Dežela FJK upošteva Kinoatelje kot filmsko ustanovo Slovencev v Italiji in njegov predstavnik sedi prav v tem svojstvu v deželni komisiji za film. Povsem naravno pa je za nekatere, in tu ne mislim le na bivšo deželno komisijo, da morajo med primarne organizacije spadati očitni dvojniki, za katere ni niti strokovne niti ekonomske podlage, in je razlog za njihovo vključenost samo nazorsko-po-litičen.
Dinamični del Gorice se družbeno in kulturno ozavešča predvsem skozi film. Soglašaš?
Vem edinole, da je postala Hiša filma na Travniku vozlišče, nekakšna »free zone«, kjer prihaja v imenu filma do najrazličnejših prepletov, ki ne učinkujejo samo na filmsko kulturo. Filmska smer Videmske univerze DAMS je izredno strokovno jedro, ki je obenem tudi izredno dinamično. Nestrpno pričakujem odprtje medijskih študijev Univerze Nova Gorica, ki bi morali oplaziti tudi Hišo filma. Družba Transmedia je nadalje zdaleč najpomembnejši filmski prikazova-lec v goriški pokrajini in med prvimi v deželi; ima zavidljivo profesionalno strukturo in prostore. Nagrada Sergio Amidei pa je trenutno v Gorici ena maloštevilnih prireditev, ki odmevajo čez lokalni plot in se je letos pogumneje komunikacijsko odprla tudi slovenskemu prostoru. Mediateka v Hiši filma je še v povojih, a sem prepričan, da bo v bodoče odločilnega pomena. Kinoatelje ima pri tem svojo vlogo, da še vedno in kljub vsemu oblikuje svoje vsebine - in ni jih malo - v slovenskem jeziku in k temu opozarja tudi svoje partnerje na Dvoru Darko Bratina.
Je manjšina posvojila film?
Iz povedanega je očitno, da ga ni. Kljub enormno manjšim stroškom v primerjavi recimo z gledališčem, film nima pri nas (pa tudi v Sloveniji) z njim primerljivega statusa in je v manjšinskem budgetu pe-pelka. Po drugi strani pa je film velika fa-scinacija za slovenske posameznike. Manjšina je dobila svojo televizijo, prek katere se izražajo tudi vizualni talenti. Vendar ostajamo daleč od Bratinove vizije, po kateri avdiovizualno ustvarjanje lahko odlično prispeva k družbeni emancipaciji male skupnosti, kot je naša. Seveda ni imel v mislih tv dnevnika v slovenskem jeziku, ki ostaja vendarle le pri besedi. Trenutno se namreč manjšina promovira navzven še vedno v glavnem prek pisnih gradiv, ki so jim vizualni materiali prilepljeni. Delno to velja tudi za web strani, ki večkrat spominjajo na nesojene publikacije. In še, lahko se motim, a v zadnjih petnajstih letih ne pomnim kakega razpisa za realizacijo promocijskega vi-dea o Slovencih v Italiji. Lahko bi to bila sugestija za bodočo akcijo krovnih organizacij. Kdor ne ustvarja mitologije o sebi, vanjo tudi več ne verjame...
Igor Devetak
/
RADIO IN TV SPORED	
Torek, 11. septembra 2007
13
zda - Poveljnik ameriških sil gen. Petraeus in veleposlanik Crocker nastopila pred kongresom
Ameriški vojaki bodo lahko začeli zapuščati Irak šele čez čas
Petraeusovo in Crockerjevo poročanje zmotili protestniki - Na obzorju ni večjih sprememb
WASHINGTON - Poveljnik ameriških vojaških sil v Iraku general David Petraeus je včeraj nastopil pred skupnim odborom za mednarodne odnose in obrambo predstavniškega doma kongresa, kjer je skupaj z veleposlanikom v Iraku Ryanom Crockerjem poročal o položaju v Iraku. Težko pričakovano poročilo so takoj na začetku zmotili protestniki, ki so generalu vzklikali, naj pove resnico. Predsednik odbora za obrambo, demokrat Ike Skelton iz Missourija je ukazal protestnike odstraniti. Petraeus in Crocker bosta danes, na obletnico terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, nastopila še pred senatnima odboroma za mednarodne odnose in obrambo. V njunem poročilu ni ničesar presenetljivo novega, saj so bistveni deli prišli v javnost že pred njunim nastopom. Petraeus in Crocker menita, da je bil v zadnjih mesecih dosežen določen napredek na varnostnem področju, vendar pa na političnem ta ni bil zadovoljiv.
Bistveno vprašanje, ki zanima demokrate, je, kdaj se bo začel umik ameriške vojske iz Iraka, republikanci pa še vedno upajo, da bo nova strategija z napotitvijo 30.000 dodatnih vojakov kmalu prinesla pozitivne rezultate.
Pričanje generala in veleposlanika je pričakal oster napad liberalne politične skupine MoveOn.org, ki ju je obtožila, da ponarejata podatke za Belo hišo in
republikanci so od demokratov nemudoma zahtevali, naj se ogradijo od takšnih otročjih izpadov. Demokrati so bili do obeh, še posebej pa do generala uvodoma zelo spoštljivi. Skelton je dejal, da ni nobenega dvoma, da je Petraeus pravi človek na pravem mestu, vendar pa tri leta prepozno in 250.000 vojakov premalo.
Republikanec Dincan Hunter iz Kalifornije pa je ob pohvalah na račun generala napadel neimenovane demokrate, ki so Petraeusa kritizirali, še preden je začel poročati. Hunter je izrazil prepričanje, daje bil napredek na vojaškem področju v zadnjih mesecih dober in da se iraška vojska postavlja na lastne noge.
Pričanje Petraeusa in Crockerja pred kongresom naj bi bilo ključnega pomena za nadaljevanje ameriške strategije v Iraku, vendar pa se spremembe ne pričakujejo, razen morda kakšnega simboličnega zmanjšanja vojaške prisotnosti do konca leta, najverjetneje pa šele spomladi. Demokrati, ki si želijo konca vojne, ki teče že peto leto in je doslej stala 3700 življenj ameriških vojakov, nimajo zadostne večine, da bi izsilili umik.
Republikanci pa za zdaj še vedno stojijo ob strani predsedniku Georgeu Bushu, ki ne namerava odnehati do vidnega uspeha ali pa slovesa od Bele hiše januarja leta 2009. (STA)
Gen. David Petraeus med nastopom v ameriškem kongresu
ansa
terorizem - Ob današnjem 11 septembru
Napovedano novo bin Ladnovo sporočilo
Ob današnji šesti obletnici terorističnih napadov na ZDA bo voditelj Al Kaide Osama bin Laden objavil novo sporočilo prek video posnetka. Tako je včeraj napovedala spletna stran Al Ikla-
sa, se pravi organizacije, ki naj bi bila zelo blizu bin Ladnovi mreži. Posnetek naj bi obsegal tudi »duhovno oporoko« Abu Musaba Valida al Šarija, enega izmed atentatorjev izpred šestih let (na sliki).
pakistan - Nekdanji premier
Šarif iz izgnanstva v novo izgnanstvo
ISLAMABAD - Nekdanji pakistanski premier Navaz Šarif se je včeraj iz izgnanstva vrnil v domovino, a je bil v Pakistanu le kratek čas. Ob prihodu v državo so ga pakistanske oblasti aretirale in ga nato izgnale v Savdsko Arabijo, kamor ga je Pakistan izgnal že pred osmimi leti. Ša-rifa so po poročanju pakistanske televizije vkrcali na letalo, kije odletelo iz Islamabada, da so ga izgnali, pa je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil tudi visok predstavnik pakistanskih varnostnih sil.
Šarifa je sedanji pakistanski predsednik Pervez Mušaraf z oblasti vrgel oktobra 1999 po nenasilnem državnem udaru. Nekdanji premier je decembra 2000 z Mušarafovimi oblastmi podpisal sporazum o 10 letih izgnanstva zase in za svojce, s čimer se je izognil dosmrtni ječi zaradi korupcije. Slednje so ga obtožili po državnem udaru. Konec avgusta letos je pakistansko vrhovno sodišče odlo-
čilo, da se lahko vrne v domovino.
Nekdanji premier, kije dvakrat vodil pakistansko vlado - od leta 1990 do 1993 in od leta 1997 do 1999 -, je ob napovedi, da se bo vrnil v domovino, napovedal tudi udeležbo na parlamentarnih volitvah, ki bodo v Pakistanu potekale konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. 57-letni Šarif namreč želi končati Mušarafo-vo oblast, ki jo označuje za »vojaško dik ta tu ro«.
Na letališču v Islamabadu, kamor je s potniškim letalom priletel iz Londona, se je Šarif včeraj mudil zgolj okoli štiri ure. Potem, ko se je dve uri prepiral z oblastmi, ker jim na letalu ni želel predati svojega potnega lista, saj je hotel sam stopiti do okenca za vstop v državo, gaje policija pospremila z letala. Zatem so ga aretirali in obtožili korupcije, nato pa hitro pospremili na drugo letalo, ki je poletelo proti savdski Džedi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA)
Trichet: Kreditna kriza bi lahko imela širše posledice
BASEL - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je v imenu vodij centralnih bank desetih največjih gospodarstev sveta v Baslu dejal, da bi lahko imela kriza zaradi izgub vlagateljev v dolžniške instrumente, povezane s hipotekarnimi krediti v ZDA, posledice tudi za tamkajšnje realno gospodarstvo. »Zelo pozorno moramo spremljati, kaj se bo dogajalo v ZDA,« je dejal Trichet in menil, da je reševanje tistih vlagateljev, ki so svoja sredstva neprevidno vlagali v nepregledne dolžniške instrumente, zadnja stvar, ki jo centralni bančniki mislijo narediti. Kljub temu pa je Tri-chet poudaril, da želijo banke stabilne trge.
Abas in Olmert pospešila pogajanja pred konferenco
JERUZALEM - Palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelski premier Ehud Olmert sta se na pogovorih v Jeruzalemu dogovorila za oblikovanje pogajalske skupine, ki bi prispevala k napredku palestin-sko-izraelskega mirovnega procesa pred mednarodno bližnjev-zhodno konferenco, ki so jo za november napovedale ZDA. Olmert pa je Abasu ponudil izpustitev palestinskih zapornikov ob muslimanskem svetem mesecu ramadan.
Talibani pripravljeni na pogovore z vlado
KANDAHAR - Talibani v Afganistanu so izrazili pripravljenost na pogovore z afganistansko vlado, dan potem, ko jim je pogajanja za končanje krvavega upora ponudil predsednik Hamid Karzaj. »V dobro nacionalnih interesov smo polno pripravljeni na pogajanja z vlado,« je povedal tiskovni predstavnik talibanov Jusuf Ahmadi. Kot je dodal, bi se lahko talibani z afganistansko vlado pogovarjali tako, kot so se z južnokorejskimi predstavniki pogovarjali o usodi 21 talcev. Slednji so bili nedavno po več srečanjih obeh strani izpuščeni. Sicer pa je v majhnem mestu Ge-rešk na jugu države včeraj prišlo do samomorilskega atentata, v katerem je bilo ubitih najmanj 28 ljudi, 60 pa ranjenih. Napad je bil eden najbolj smrtonosnih v Afganistanu, ki ga v zadnjem času pretresa vse več atentatov v okviru okrepljene dejavnosti talibanskih upornikov. Med smrtnimi žrtvami je 13 policistov in 15 civilistov, je povedal guverner okrožja Abdul Manaf. Med ranjenimi so večinoma civilisti. (STA)
papež - Trajal je tri dni, svoj vrh pa je dosegel v soboto v Marijinem Celju
Benedikt XVI. s svojim obiskom v Avstriji skušal obuditi krščansko vero na Stari celini
DUNAJ - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo zvečer sklenil tridnevni obisk v Avstriji, med katerim je želel obuditi krščansko vero v Evropi, z izjavami o splavu pa je znova dvignil prah. Pred vrnitvijo v Vatikan je papež obiskal opatijo Svetega križa, kjer je izpostavil pomen svete maše kot Božje službe, v dunajski koncertni hiši pa se je srečal s prostovoljci, ki delujejo na socialno-karitativnem področju. »Kjerkoli se pri osmišljanju liturgije razmišlja le o tem, kako bi liturgijo napravili zanimivo, lepo, je liturgiji že spodletelo,« je v baziliki opatije pri Dunaju dejal Benedikt XVI. Bogoslužje je potrebno opraviti predvsem z mislijo na Boga, je dodal.
Polurni obisk v opatiji je bil namenjen predvsem filozofsko-teološki visoki šoli v samostanu, ki je bila v začetku leta sprejeta v vrste papeških visokih šol. Ob tem pa je papež posvaril pred premočno racionalizacijo vere v današnjem času.
Na srečanju z več sto prostovoljci v dunajski koncertni hiši pa je papež izpostavil, da ljubezen do drugega ne more biti preložena na pleča države. Podpora pomoči potrebnim je seveda zadeva države, kar pa ne more biti zamenjava za prostovoljna osebna prizadevanja, je dodal. Prostovoljci dajejo družbi human obraz, je še dejal Benedikt XVI. in poudaril, da »vrednot človeških bitij ni mogoče soditi zgolj z eko-
nomskimi kriteriji«.
Pred tem je papež v nedeljo maševal v dunajski katedrali sv. Štefana. Med mašo je izpostavil verski pomen nedelje kot dneva počitka v zahodnih družbah, ki jim grozi plitkost. Benedikt XVI. je med mašo obžaloval, da je prosti čas vedno bolj »čas praznine«, ki ljudem ne daje moči in sposobnosti, ki jih potrebujejo. Ob tem je ocenil, da je nedeljska maša za kristjane »notranja nuja«.
V soboto je papež v bogoslužju ob 850. obletnici Marijinega svetišča v Marijinem Celju na avstrijskem Štajerskem opozoril pred izgubo resnice. V tem je po njegovem mnenju »jedro krize zahoda, Evrope«. »Če za ljudi ni resnice, konec koncev tudi ne morejo razlikovati med dobrim in slabim,« je pred več kot 30.000 verniki, ki so se kljub močnemu dežju zbrali, pridigal poglavar rimskokatoliške cerkve.
Že v petek pa se je v nagovoru pred avstrijskimi politiki in predstavniki diplomatskega zbora v avstrijski prestolnici izrekel proti pravici do splava. Pravica do življenja je »temeljna človekova pravica«, ki velja od spočetja do naravnega konca. Pravica do splava »zato ne more biti človekova pravica, je njeno nasprotje«, je opozoril Benedikt XVI. Papež je pred politiki in diplomati opozoril tudi na krščanske korenine Evrope. (STA)
Papež je v soboto v Marijinem Celju posebej pozdravil slovenske vernike iz Avstrije in iz Slovenije ter slovenske škofe. V pozdrav mu je tu zapel pevski zbor Anton Martin Slomšek iz Podjune pod vodstvom Jožeta Ropitza
Torek, 11. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica-doberdob - Glavnina slovenskih šolarjev na Goriškem se je včeraj vrnila v klopi
Posebna pozornost za prvošolce, s socializacijo proti »šoku« zaradi vrnitve
Na višješolskem polu bodo priredili športno tekmovanje med novinci - Jutri bo na vrsti šola Trinko
Večji del slovenskih šolarjev na Goriškem se je včeraj ponovno vrnil v klopi. Začetek nikakor ni bil šokanten. Skoraj vsi so startali z omiljenim urnikom, dopoldanski čas pa je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju in navodilom za novo šolsko leto. Najtoplejšega sprejema so bili seveda deležni »novinci« vseh učnih stopenj, ki se bodo morali s pospeškom privaditi na novo okolje.
Šolski prag je včeraj skupno prestopilo 283 učencev osnovnih šol slovenskega didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo v Gorici. Najbolj množičen prvi razred bodo imeli na šoli Župančič, kjer je v šolske klopi prvič sedlo kar 27 otrok. Šola Erjavec premore letos osemnajst prvošolčkov, šola Abram v Pevmi devet, števerjanska šola Gradnik tri, šola Zorzut na Plešivem pa štiri. »Učence prvih razredov so sprejeli razredniki, ki so jim povedali, kako bo potekalo delo v šoli. Kot vsako leto so učitelji organizirali tudi kratek sestanek s starši pr-vošolcev,« je povedala ravnateljica Miroslava Braini. Na temo prostorske stiske na šoli Zorzut, kjer se zbirajo otroci s širšega krminskega območja, je Brainijeva omenila obisk tamkajšnjega župana Luciana Patata, ki si je v prejšnjih dneh ogledal poslopje na Plešivem. »Župan in funkcionar sta prišla, da bi preverila možnost širitve stavbe. O odločitvi bomo izvedeli v prihodnjih tednih,« je dodala Brainijeva.
Če so goriški osnovnošolci že včeraj startali z običajnim urnikom, bodo malčki vrtcev lahko računali na daljše obdobje uvajanja. Četa 243 otrok, ki so jih včeraj sprejele vzgojiteljice vrtcev v ulicah Brolo in Max Fabiani ter v Pevmi, Štandrežu, Šte-verjanu in v Krminu, bodo s polnim urnikom, ki predvideva tudi dejavnosti v popoldanskih urah, začeli 1. oktobra. Včeraj je zvonec zabrnel tudi na treh šolah dober-dobskega ravnateljstva. V klopi so se s polnim nahrbtnikom energije vrnili učenci šole Prežihov Voranc v Doberdobu, Peter Butkovič v Sovodnjah in doberdobski niž-ješolci. Omeniti velja, da bodo letos zaradi visokega števila novih vpisov imeli na nižji srednji šoli v Doberdobu kar dva prva razreda po petnajst učencev. »Prvi dan pouka smo namenili predvsem spoznavanju med otroki in učnim osebjem. Poudarjena je bila potreba po ustvarjanju dobrih odnosov in pozitivnega počutja v razredu,« je podčrtala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček.
Kar nekaj pozornosti bodo socializaciji med dijaki prvih razredov posvetili tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v ulici Puccini, kjer se je redni pouk ravno tako začel včeraj. Novih dijakov bo na obeh polih skupno 59. Številčno najmočnejši je prvi razred poklicnega zavoda Cankar, v katerem je osemnajst dijakov, drugi na lestvici pa so dijaki četrte gimnazije, ki jih je šestnajst. Prvošolci vseh smeri se bodo srečali v soboto v telovadnici šolskega centra, kjer se bodo pomerili v športnem tekmovanju. »To bo dobra priložnost za medsebojno spoznavanje,« je ocenila podravnateljica na tehničnem polu Flavija Bezeljak in dodala: »Za prvošolce zavodov Cankar, Vega in Zois smo organizirali tudi poseben projekt uvajanja v novo okolje. Predvidena sta sprehoda po mestu in ogled palače Coronini.« Cilj navezovanja stikov in prijateljskih odnosov med novimi sošolci bodo imele tudi delavnice pod vodstvom Centra za nenasilno komunikacijo iz Ljubljane, ki se jih bodo dijaki družboslovne in znanstveno-tehnološke smeri liceja Gregorčič udeležili v teku meseca. »Namen delavnic, v katerih bodo dijaki obravnavali vsakdanje probleme in medosebne odnose, je oblikovanje uigrane skupine,« je povedala ravnateljica licejskega pola Mihaela Pirih.
Vse ostale slovenske osnovne šole in vrtci Večstopenjske šole Doberdob bodo pouk začeli jutri, ko bodo v klopi sedli tudi dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici. (Ale)
gorica - V priredbi občine
September 1947, Italija
»Bogat in razčlenjen program je dokaz velikega pomena, ki ga pripisujemo proslavljanju 60. obletnice dokončne vrnitve Gorice Italiji.« Tako je župan Ettore Romoli uvedel v včerajšnjo predstavitev dogajanja ob koncu tedna. V petek in soboto bodo potekale spremljevalne pobude v sodelovanju z goriškimi društvi, vrhunec pa bo nedeljska uradna ceremonija v priredbi občine. Začela se bo ob 10.30 s polaganjem venca na trgu Divisione Manto-va, nakar se bo selila v spominski park na korzu Italia. Tam bo ob 11. uri svečanost ob spomeniku padlim ob udeležbi vojaških združenj, veteranov, častnega polka in fanfare konjeniške brigade Poz-zuolo; sledilo bo polaganje venca k spomeniku deportirancem. »Dolžni smo se pokloniti spominu teh, ki so z življenjem plačali samo zato, ker so hoteli ostati Italijani,« je povedal župan. Nedeljsko proslavljanje bo ob 21. uri sklenil koncert godbenega orkestra italijanske vojske v Verdijevem gledališču; polovico mest bo namenjenih povabljenim gostom.
V petek, 14. septembra, ob 12.30 bodo v deželnem avditoriju odprli fotografsko razstavo z naslovom »Arrivano! Settembre 1947: ritorna l'Italia« v priredbi goriškega Krožka svobode; ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi konferenca na isto temo. V soboto, 15. septembra, pa bo celodnevni program oblikovala Skupina za zgodovinsko raziskovanje Isonzo; med drugimi napovedujejo sprevod kakih petnajstih starih vojaških vozil z uniformirano posadko in prihod šestih ameriških veteranov, ki so pripadali ameriški brigadi Blue Devil in so bili septembra 1947 v Gorici.
Prvi šolski dan za skupino otrok iz ulice Brolo v Gorici (zgoraj); oživela sta tudi osnovna šola Ludvik Zorzut na Plešivem (levo) in višješolsko središče v ulici Puccini (desno)
bumbaca
gorica - V petek in soboto
Natečaj Mittelmoda delavnica izvirnosti
Mednarodni modni natečaj za mlade kreatorje Mittelmoda praznuje letos svojo 15. izvedbo. Izvirne stvaritve 28 mladih krea-torjev iz 19 držav bodo na ogled 14. in 15. septembra na goriškem sejmskem razstavišču, novost letošnje izvedbe pa bosta ob mnogih uglednih gostih tudi gala večer na goriškem gradu, ki ga je omogočilo sodelovanje z goriško občino, in predavanje slavnega modnega izvedenca Jana Van Mola v Gradišču. Predsednik ustanove Udine e Gorizia Fiere Sergio Zanirato se je na včerajšnji predstavitvi pobude zahvalil vsem sodelujočim in poudaril, da se goriški Mittelmoda lahko ponaša s samim svetovnim vrhom modne ustvarjalnosti. Goriški župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag sta pri tem podčrtala, daje goriški občinski upravi manifestacija pri srcu, saj postavlja Gorici pod medijske reflektorje. »Ob priložnosti gala večera na goriškem gradu bomo ustanoviteljem natečaja Mittelmoda poklonili srednjeveški pečat mesta,« je povedal Romoli, direktor sejemske družbe Maurizio Tripani pa je podčrtal potrebo po vsakoletnem uvajanju novosti in elana v tradicionalno pobudo. Skupina ustvarjalcev, ki jih je strokovna žirija prepustila v finale, bo v Gorico prišla v četrtek, 13. septembra. Dan kasneje je predviden prihod predstavnikov pomembnih modnih hiš, mednarodnega tiska in modnih šol, ki se bodo udeležili gala večera na goriškem gradu. V soboto bo ob 11. uri v vinoteki Serenissima v Gradišču predaval Van Mol, ob 21. uri pa se bo na sejmskem razstavišču začela tekmovanje in modni defile, ki ga bo vodil priljubljeni radijski in televizijski voditelj ter komik Andrea Pellizzari. Strokovna žirija bo dodelila 15 nagrad, ki jih poklanjajo pomembne modne hiše in strokovne revije. (Ale)
kraje avtov
Gorica na dnu lestvice
Po številu kraj avtomobilov je dežela FJK med najbolj varnimi v Italiji, Gorica pa je na dnu deželne lestvice, kar pomeni, da tu dosega število tovrstnih kaznivih dejanj najnižjo stopnjo v državi. To so ugotovitve agencije ASAPS, ki je preučila podatke rimskega notranjega ministrstva.
Dežela FJK zaseda šestnajsto stopničko po številu avtomobilskih kraj; na prvem mestu je Kampanija, ki ji sledita Lazio in Lombardija, na zadnjem mestu pa je Dolina Aosta. V deželi FJK letno izgine en avto na 2.112 prebivalcev, navaja Giordani Biserni iz agencije ASAPS, medtem ko se v Kampaniji to dogaja na 188 prebivalcev. Goriško razmerje je med najvišjimi v Italiji: en ukraden avto na 2.824 prebivalcev. Na prvem mestu po krajah je Videm (lani 259, od tega 180 najdenih avtov), za njim Pordenon (160 ukradenih, 100 najdenih) in Trst (105 ukradenih, 66 najdenih). Zadnja je Gorica s 50 krajami in 35 vrnitvami avtomobilov lastnikom.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 11. septembra 2007 1 5
gorica-nova gorica - S 319 udeleženci je bila letošnja dvaindvajseta Soška regata rekordna
Še zadnjič z osebnim dokumentom po Soči od Solkana do Podgore
Ena tretjina »zamejcev«, številne delegacije iz Slovenije, goriška občina tokrat brez lastnega plovila
¡rr*
Tudi po dvaindvajsetih letih ohranja Soška regata svoj čar in privlačnost. Rekli bi celo, da pridobiva na popularnosti, o čemer pričata udeležba ter odmevnost v javnosti. Res je tudi, da je udeležba odvisna od različnih dejavnikov, v prvi vrsti od vremena. In ti so bili v nedeljo več kot idealni, saj ob razmeroma visokem vodostaju ni bilo na nebu niti enega samega oblačka, pa tudi prevroče ni bilo. Ob zaključku vpisovanja pri čolnarni v Solkanu se je na vpisni poli nabralo 319 imen, zaradi česar je bila letošnja regata rekordna. Zgodilo se je celo, da je zmanjkalo gumenjakov, tako da so si morali veslanja željni najti prostor na drugih plovilih, ki so bila nabito polna, tako da ni nihče ostal na suhem.
Pred startom so srečno pot kajakašem, kanuistom in rafterjem zaželeli novogoriški župan Mirko Brulc, odbornik za mladino, varnost in manjšine pri goriški občini Stefano Ceretta ter predstavnika organizatorjev - KK Soške elektrarne in KK Šilec - Albin Špacal in Robert Ma-kuc. Poudarjena je bila predvsem misel, daje bil za prehod meje tokrat zadnjič potreben osebni dokument. Brulc se je nato vkrcal na novogoriški gumenjak, Ceretta pa se je pridružil veslačem ZSŠDI-ja, saj po dolgih letih goriška občina ni premogla lastne posadke in plovila. Goriško pokrajino je zastopal odbornik Marko Marinčič, ki si je zadnji trenutek zagotovil mesto in veslo na gumenjaku Klanjščkovih ter je imel za so-veslača bivšega slovenskega poslanca Iva Hvalico. Po znaku za start se je slikovita množica pognala po Soči navzdol, proti osem kilometrov oddaljenem cilju v Podgori. Vzdušje je bilo kot vselej enkratno, s petjem, vzkliki in veselim razpoloženjem, pa tudi vodnih bitk med čolni ni manjkalo. Med potjo so veslači poganjali plovila pod šestimi mostovi, premagovali so rahle brzice, svoje čolne so na rokah odnašali čez jezove, najdrznejši pa so se preizkusili na strah vzbujajočih valovih na tekmovalnem poligonu v Solkanu. Na vseh mostovih - predvsem še na pevmskem - je dolgo kolono pozdravilo veliko ljudi, gasilska enota in
Oče in sinček pogumno skozi brzice (levo); na Soči je letos mrgolelo kajakašev, kanuistov in rafterjev, v prvem planu gumenjak ZSŠDI-ja z odbornikom Ceretto (slika desno)
bumbaca
enota civilne zaščite pa sta poskrbeli, daje športno-rekreacijska prireditev nemoteno potekala.
Na plavajočem pomolu pri pevmskem mostu je krajevni svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver postavil okrepčevalnico, harmonikaš Joško pa je skrbel, da so udeleženci regate pozabili na utrujenost in so z novim zanosom zaveslali na drugi del poti. Na cilju v Podgori so s čajem postregli člani tamkajšnjega krajevnega sveta. Zaključna prireditev je bila kot po navadi na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori, kjer so udeležence pogostili člani kulturnega društva Briški grič iz Števerjana (skuhali so kar 40 kilogramov testenin). Sledilo je nagrajevanje najbolj številnih skupin; s 63 udeleženci so sodelovali člani KK Soške elektrarne, KK Šilec in KD Sabotin (vsak po 28), mestna občina Nova Gorica (18), ZSŠDI in družina Klanjšček (vsak po 9) itd. Nagrajeni so bili najmlajši in najstarejši udeleženci, posebno nagrado pa je prejela Evgenija Skhodtseva iz Moskve, ki je na goriški regati bila prisotna že četrtič. Izžrebali so tudi okrog 60 praktičnih nagrad z darovi, ki so jih poklonili razni sponzorji. Ker je letošnja Soška regata predstavljala zaključni spust pri vseslovenski pobudi »Voda za vedno - slovenske reke 2007«, so prireditelji podelili posebne nagrade veslačem, ki so sodelovali na vseh letošnjih prireditvah.
Za konec naj še zabeležimo, daje bila med vsemi veslači približno tretjina (99) Goričanov z italijanske strani meje, kot vsako leto pa so med udeleženci iz Slovenije izstopale občinske delegacije, in sicer iz Maribora, Slovenj Gradca, Novega mesta, Celja in s Ptuja, vsaka je prišla s svojim gumenjakom in posadko. Razveseljujoč je tudi podatek, daje letos krepko poraslo število kajakov, ki so resno ogrozili prevlado gumenjakov, tako da se prireditev vrača k izvirom, med kajakaši pa so bili številni tudi otroci in mladi.
Vili Prinčič
gorica - Slovenski dopis »spotike«
Brez prevoda
V mestu bodo kraj poimenovali po 11. septembru 2001
Občina Gorica je sprejela dopis v slovenskem jeziku, zadeva je razčiščena. Tako je povedal goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livi-o Semolič, ki je včeraj stopil v stik z županom Ettorejem Romolijem, zato da bi razumel smisel njegovega pisma, s katerim je zahteval italijanski prevod SKGZ-jeve-ga dopisa s predlogi za člane slovenske konzulte na občini. »Glede na dejstvo, da so bila s strani župana iznešena pozitivna stališča do upoštevanja zaščitnih norm, sem hotel preveriti, zakaj je podpisal takšno zahtevo,« pojasnjuje Semolič in dodaja: »Prejel sem zagotovilo, da je občina sprejela naš dopis brez dodatnega prevoda, kot je bila dosedanja praksa, zato je stvar razčiščena. Dosledno skušamo držati se pravila, da se v odnosih z uprava-
mi izražamo v svojem jeziku. Naša želja je, da bi se vse naše organizacije in tudi posamezniki vedno bolj posluževali slovenščine, ko se obračajo na javne uprave, in tako konkretizirali in osmislili pravice, ki nam jih priznavata zakona 482 in 38.«
Naj še zabeležimo, daje Romoli-jev občinski odbor sklenil, da bo v Gorici evidentirano javno mesto - ulica, trg, oširek ali dvor -, ki ga bodo poimenovali po 11. seplembru 2001, po lelal-skem napadu na New York, ki je pretresel svet. Odločitev so sprejeli včeraj, na predvečer obletnice, po napovedih pa naj bi jo udejanjili čim prej. Pojasnili so še, da bo na cestni tabli zapisano »11 settembre 2001«, brez nikakršne druge omembe okoliščin ali žrtev, kot so to že storila druga italijanska mesta.
gorica - Marinčič solidaren z Del Sordijem
»Zvoniti po toči je vselej prepozno«
Občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič je v sporočilu za tisk ironično izrazil solidarnost odborniku za okolje Francescu Del Sordiju. Slednji je te dni omenil možnost omejitev v prometu na jesen, da bi tako zmanjšali število dni v letu, ko se v mestu preseže opozorilna vrednost zdravju nevarnih prašnih delcev PM10. Župan Ettore Romoli je zaradi tega javno pokaral odbornika, rekoč, da občina ne bo uvedla nikakršnih omejitev, dokler ne bo k temu primorana po zakonu.
Marinčič pravi, da ga sicer Del Sordijevi nameni ne navdušujejo. Uvedba izmeničnih tablic dvakrat tedensko (vendar z izjemo prometnih konic, ko beležimo 80-90% vsega prometa) ne more nadomestiti trajnejših, strukturalnih posegov. Del Sordi pa je vsaj pokazal, da se zaveda problema, ki ga je prav Marinčič predočil upravi na seji občinskega sveta 25. julija. Od takrat sicer še ni prejel odgovora na to in druga štiri svetniška vprašanja, ki jih je postavil od-
borniku in županu, čeprav veleva pravilnik 30-dnevni rok za pisni odgovor.
Problem onesnaženja z delci PM10, za katero je po znanstveni literaturi glavni krivec avtomobilski promet, je v tem - tako Marinčič -, da bomo v Gorici že kmalu našteli 35 presežkov opozorilne vrednosti v tem letu, ne da bi bil na obzorju kak učinkovit ukrep. Občani, še posebej otroci, so zato izpostavljeni nevarnosti za zdravje, zaradi katere evropski in državni predpisi narekujejo urepanje. »Toda župan se obnaša, kot da se ne bi zavedal problema in plačuje volilni dolg tistim, ki nočejo otokov za pešce in enosmernega kor-za, pa še tistim, ki želijo več parkirišč in avtomobilov v goriškem centru,« pravi Marinčič in spodbuja Del Sordi-ja, »naj župana pozove k pravočasnim ukrepom. Zdravje občanov je moč zaščititi s preventivnim omejevanjem onesnaževanja, ne pa čakati, da se problem zaostri do skrajnosti. Zvoniti po toči je vselej prepozno«.
gabrje - Mladinski turnir v nogometu prireja KD Skala
Na igrišče 250 igralcev
Sodelovali bodo nogometaši med 6. in 12. letom - Sambo: »Prihodnja izvedba bo mednarodna«
Arhivski posnetek s cicibani na gabrskem nogometnem igrišču leta 2005
bumbaca
Gabrje se bodo med vikendom spet spremenile v deželno središče mladinskega nogometa. Na igrišču KD Skala bo namreč med 14. in 16. septembrom zaigralo 250 nogometašev med 6. in 12. letom, ki se bodo udeležili tretje izvedbe turnirja za cicibane Igrajmo nogomet, prvega turnirja kategorije začetnikov in nogometne šole za najmlajše Inter Campus. Letošnja izvedba pobude, s katero so leta 2005 predali namenu obnovljeno gabrsko igrišče, bo startala s turnirjem začetnikov, v katerem se bodo pomerile ekipe Juventina, Krmin, Turja-
ka in Tržič. V soboto, ko bo na sporedu nogometna šola, bodo za čr-no-belo žogo tekali malčki ekip Sovodnje, Mladost, Juventina, Pieris, Turjak, Krmin, Tržič in Fiumicello. V nedeljo se bo turnir cicibanov, v katerem se bosta za pokal KD Skala potegovali tudi ekipi Juventine in Mladosti, začel že v jutranjih urah; po finalnih tekmah bo zvečer na vrsti nagrajevanje. »Prihodnje leto nameravamo turnir razširiti. Z deželne ravni bi radi prešli na mednarodno z vključitvjo ekip iz Slovenije,« je povedal predsednik društva Edoardo Sambo. (Ale)
1 6 Torek, 11- septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
krmin - Ključ uspeha v sinergijah
Naval na praznik
Nedeljski sprevod vozov vrhunec prireditve
V	slogi je moč... in tudi uspeh. Tridnevni praznik grozdja v Krminu je letos potekal v znamenju sodelovanja občinske uprave z več kot dvajsetimi krajevnimi združenji in organizacijami, ki so s skupnimi močmi prispevali k dobremu rezultatu pobude. Briški kraj je namreč med petkom in nedeljo obiskalo več kot deset tisoč ljudi, ki jih je na ulice in trge privabilo tudi naklonjeno vreme.
V	petek sta potekali tradicionalna predstavitev Vina miru in podelitev nagrad Zlata Jagoda. Steklenice vina Miru letine 2006 krasijo etikete z risbami italijanskih umetnikov Valerija Adamija, Concetta Pozzatija in kubanskega slikarja Alfreda So-sabravo. Vino Miru je pravi zadetek v polno Zadružne kleti v Krminu, ki bo kmalu praznovala štirideset let plodnega delovanja. Kot je spomnil njen predsednik Adriano Drius, gre za dolgo obdobje, v katerem so dosegli pomembne uspehe. Vse dosežke krona še z dodatnim ponosom sporočilo miru in prijateljstva, ki ga posredujejo predsednikom in voditeljem držav po celem svetu tako, da jim vsako leto dostavijo to posebno vino. Poleg risb krasijo steklenice Vina miru namenoma napisani verzi, ki so jih letos prispevali Franco Loi, GIanni Mura in Francesco Guccini.
Krminski župan Luciano Patat se je v svojem pozdravu dotaknil dveh perečih problemov: prisotne politike je zaprosil za rešitev problema začasnega zaposlovanja delavcev ob trgatvi, pozval pa je tudi k potrebi po dodatni pomoči v še neizgubljeni bitki za ohranitev imena tokaj. »Ime furlanski tokaj bi lahko ohranili vsaj znotraj državnih meja in tako ovrednotili bodisi vinsko sorto kot teritorij,« je zaključil Patat in tako povzel bitko, ki jo z veliko vnemo že dalj časa vodi direktor zadružne krminske kleti Luigi Soini. Nagrade Zlata Jagoda so dodelili članici krminske kleti Martini Cantarut, državnemu predsedniku zveze Federagri-Confcooperative Paolu Bruniju, tržaškemu podjetniku-vodilnemu v proizvodnji zamaškov iz plutovine Brunu Co-lombinu ter krminskemu kuharskemu mojstru Paolu Zoppolatiju, ki je v tv oddaji druge nagrajenke Antonelle Clerici »La prova del Cuoco« dal pomemben doprinos za razpoznavnost Krmina.
Pravi naval ljudi je Krmin preplavil v nedeljo popoldne, ko je potekal sprevod vinskih vozov. Nagrado za najboljši voz sta z enakim številom točk dobila domača skupina Cormons doc-doc z vozom Kraljica mize in voz iz Villanove dello Judrio Blach Furlan: pravi cirkus; na tretje mesto se je uvrstila krminska skupina Chei dal tajut z vozom Tokaj, zakaj ste me zapustili?. (aw)
Ob mimohodu vozov je bila na ulicah gneča
bumbaca
Doma z mrtvim bratom
V Gorici je včeraj odjeknila vest o smrti 42-letnega Cira Giustizierija, s sestro lastnika prodajalne časopisov v ulici IX Agosto, ob križišču s korzom Italia. V nedeljo zvečer ga je našla mrtvega sestra Delia na njunem domu v ulici Du-ca DAosta 50; brat naj bi umrl že v noči s sobote na nedeljo v svoji sobi, v katero pa je sestra pogledala šele v nedeljo, ker jo je njegova odsotnost vznemirila. Giustizieri je namreč imel navado, da je odhajal z doma ob sobotah zvečer in se vračal ob nedeljah. Ko je sostanovalka stopila v sobo, ga je našla mrtvega na postelji; sodni zdravnik je presodil, da je šlo za naravno smrt. Giu-stizieri je bil poznan kot prodajalec časopisov in ljubitelj glasbe.
Marušič o sožitju
Ob tretji obletnici ustanovitve Raziskovalne postaje Znanstveno-razisko-valnega centra SAZU v Novi Gorici bo jutri ob 11. uri predstavitev dveh knjižnih novosti sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU. Branko Ma-rušič bo predstavil knjigo »Il vicino come amico - realta o utopia: La convi-venza lungo il confine italo-sloveno«, ki je v italijanščini izšla pri GMD, Danila Zuljan Kumar pa knjigo z naslovom Narečni diskurz: Diskurzivna analiza briških pogovorov, ki jo je izdala Založba ZRC. Srečanje z avtorjema bo na sedežu Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Delpinova 12.
Peli bodo za Jericija
Na pobudo zborovske zveze USCI bo nocoj ob 21. uri v baziliki v Gradežu koncert cerkvene glasbe v spomin na goriškega skladatelja in duhovnika Stanka Jericija; peli bodo mladinska vokalna skupina Aesontium iz kraja San Pier d'Isonzo s spremljavo vokalne in instrumentalne skupine La Foiarola iz Zdravščine.
Glasba za spomin
Ob obletnici napada na New York 11. septembra 2001 bo nocoj ob 20. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici koncert skupine Le pleiadi s spremljavo pianista Andrea Del Zotta in sopranom Ondino Altran; na sporedu gospel in črnska duhovna glasba.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405.
U Kino
M Izleti
¿j Čestitke
□ Obvestila
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10
-	22.10 »Premonition«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00
»L'ora di punta«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«; 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00
-	22.15 »Shrek Terzo«, risani film. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15
»Il dolce e l'amaro«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 20.20 »Io non sono qui«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.00
-	22.00 »Shrek Terzo«, risani film. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Premonition«. / Dvorana 4: 17.40
-	20.10 - 22.10 »L'ora di punta«. Dvorana 5: Niz avtorskega filma,
17.40 - 20.00 - 22.10 »Transylva-
9 Šolske vesti
DIJAŠKI DOM vabi vse udeležence poletnega središča, poletne športne šole in kolonije na zaključno predstavitev vseh poletnih pobud, ki bo v četrtek, 13. septembra, ob 17.30 v Dijaškem domu.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN-KO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa -prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan	in Ronke
- prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila.
SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Informacije nudi Vlado (tel. 0481-882079).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495).
V Doberdobu praznujeta srebrno poroko IGOR in RENATA. Še mnogo skupnih srečnih dni jima želijo Anica, Slavko in vsi, ki ju imajo radi.
DRUŽBA ITALIJANSKIH POŠT sporoča, da s septembrom dalje velja zimski urnik poštnih uradov. Na kor-zu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ronkah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Podgori, Koprivnem in Me-deji.
KD SOVODNJE vabi v četrtek, 13. septembra, ob 20. uri v Kulturni dom v Sovodnjah vse starše, ki bi želeli vpisati otroke v novonastali sovo-denjski otroški zborček. Za informacije tel. št. 328-3717497 (Katja).
KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
MLADINSKI CENTER NOVA GORICA
prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020.
MLADINSKI DOM GORICA sporoča, da se bo pošolski pouk začel v ponedeljek 17. septembra. Starši gojencev so vabljeni na informativno srečanje v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri, v prostorih doma, v ulici Don Bosco 60. Informacije na tel. št. 0481-546549, 0481-536455 ali 3283155040.
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
prireja začetni tečaj plesa za mlade. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za informacije tel. št. 328-2580904 (Maja).
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaprta zaradi dopusta do 14. septembra.
ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti - tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 048133288).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE IN DOBERDOBSKA OBČINSKA UPRAVA prirejata proslavo ob 30. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Prireditev bo v nedeljo, 16. septembra, ob 15.30 pred spomenikom na Palkišču. Govorila bosta Milan Pahor in Silvino Poletto, nastopili bodo TPPZ Pinko Tomažič, godba na pihala Kras iz Doberdoba ter recitatorji in OPZ Kremenjak iz Jamelj.
ZSKD GORICA obvešča, da bodo uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku: od od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
GORIŠKI MUZEJ prireja v Mušičevi galeriji Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Zgavec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Ko-
sičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI V Državni knjižnici v ul Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Fotogrammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30.
V	PARKU CORONINI v četrtek, 13. septembra, ob 21. uri koncert »Ven-taglio d'Arpe«, dir. Patrizia Tassini.
V	PROSTORIH RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU v Novi Gorici, Delpinova 12, bo v sredo, 12. septembra, ob 11. uri predstavitev dveh knjižnih novosti: Branko Marušič bo predstavil knjigo »Il vicino come amico - realta o utopia: La convi-venza lungo il confine italo-slove-no«, ki je v italijanskem jeziku pravkar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi; Danila Zuljan Kumar pa bo predstavila knjigo z naslovom Narečni diskurz: Diskurzivna analiza briških pogovorov, ki jo je izdala Založba ZRC.
Prispevki
Ob smrti Jožefa Gergoleta namesto cvetja na grob darujejo Zora, Ida, Andrej, Janko, Karlo in Mario z družinami 600 evrov za moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba.
t
Tiho je odšel naš dragi
Jožef Gergolet Juvanežev
Zalostno vest sporočajo
žena Marija, hčeri Mirella in Kristina z družino ter sorodniki
Pogreb bo danes, 11. septembra ob 14.00 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu
Doberdob, 11. septembra 2007
Ob smrti Jožefa Gergoleta - Juva-neževega iz Doberdoba izreka
Upravni svet Zadružne banke Doberdob in Sovodnje
iskreno sožalje bratu Mariotu in ostalim sorodnikom
Ob boleči izgubi dragega očeta Jožefa izrekamo iskreno sožalje Mirelli in družini.
Ravnateljica, profesorji in neučno osebje šol Cankar Vega Zois
i/
Šola klasičnega in modernega baleta
"TERSICORE Citta di Gorizia"
Zavod deluje z vednostjo Ministrstva za javno vzgojo
Že 51 let v službi plesne vzgoje Umetniška vodja: prof. Corina Mary Brandolin Prandi de Ulmhort
Začetni, srednji in izpopouevalni tečaji klasičnega baleta
in akademskega plesa, modern jazz, tip tap, sodobni plesi, značilni svetovni plesi, družabni plesi za odrasle, pilates vadba Vpisovanje in informacije ob delavnikih v popoldanskih urah
GORICA, ulica Crispi 1, Tel. 0481.533602
TRŽIČ, ulica Mazzini 12, Tel. 0481.410506
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 11. septembra 2007
17
politika - Predstavnik vlade Fabiano Fabiani na mestu odstavljenega Angela Petronija
Zamenjava v upravnem svetu RAI zaostrila odnose med poloma
Gasparri: »Pokopana je možnost dialoga o reformah«- Minister Gentiloni: »Vlada se drži zakona«
Stavka »paštašute«
RIM - Javni menedžer Fabiano Fabiani je od včeraj član upravnega sveta državne radiotelevizije RAI. Na to mesto ga je imenoval gospodarski minister Tommaso Pad-oa Schioppa. Zamenjal je profesorja Angela Maria Petronija, ki ga je imenovala prejšnja Berlusconijeva vlada. Zamenjava seje že dalj časa vlekla, saj je postala jabolko hudega spora med vladno večino in opozicijo.
Padoa Schioppa je že pred časom odstavil Petronija, češ da ne uživa njegovega zaupanja, Petroni pa je vztrajal na svojem mestu, češ da odstavitev ni utemeljena. Seveda ga je pri tem takoj podprla desnosredinska opozicija. Včeraj pa se je zbrala skupščina RAI ter Petronija dokončno odslovila, na njegovo mesto pa postavila Fabianija. Odločilno besedo je pri tem imelo gospodarsko ministrstvo, ki nadzoruje 99,5% delnic.
Fabiani ima za seboj kar bogato kariero: bil je generalni direktor družbe IRI, pooblaščeni upravitelj družb Cinecitta in Autostrade, zdaj pa je predsednik rimskega komunalnega podjetja Acea in svetovalec družbe Suez. Takoj po imenovanju je dejal, da se odpoveduje honorarju, ki ga prejemajo člani upravnega sveta RAI. Odstavljeni Petroni pa je napovedal, da bo sodno postopal proti odstavitvi.
Zamenjava je takoj izzvala ogorčene reakcije iz opozicijskih vrst. Predsednik parlamentarne komisije za nadziranje RAI Mario Landolfi, sicer predstavnik NZ, je dejal, da smo priča pravemu napadu na demokracijo. Po njegovih besedah zamenjava krši črko in duh zakona. Njegov strankarski kolega Maurizio Gasparri je bil še ostrejši. »Bandit Padoa Schioppa je spet udaril. Njegovo sistematično teptanje zakonov dokončno po-kopuje možnost dialoga med vladno večino in opozicijo o volilni in drugih reformah,« je dejal.
S podobnimi toni so se oglasili predstavniki FI Sandro Bondi, Renato Schifani in Fabrizio Cicchitto. Vsem je odgovoril minister za komunikacije Paolo Gentiloni. »Zakon pravi, da je en član upravnega sveta RAI predstavnik glavnega delničarja. Kdor se s tem ne strinja, se mora zavzeti za spremembo zakona,« je dejal.
univerza - Na medicinskih fakultetah
Goljufije okrog vstopnega izpita
BARI - Novo akademsko leto se začenja s škandalom okrog vstopnega izpita za študij na medicinskih fakultetah. Vse kaže, da so na nekaterih vseučiliščih te vstopne izpite dobesedno prodajali, na drugih pa so predčasno odprli ministrske ovojnice z izpitnimi vprašanji, zaradi česar bodo po vsej verjetnosti morali izpit razveljaviti.
Vstopne izpite je prodajala hudodelska združba, ki je delovala na univerzah v Bariju, Anconi in Chietiju. Kdor je hotel izpit odkupiti, je moral najprej obiskovati pripravljalni tečaj in zanj odšteti do 8 tisoč evrov. S tem si je zagotovil pomoč pri reševanju izpitne nalo-
ge, po uspešno opravljenam izpitu pa je moral doplačati »saldo« do 30 tisoč evrov. Finančna straža je prišla na sled združbi, v kateri je sodeloval univerzitetni profesor. Kaže, da je le-ta pomagala najmanj 50 kandidatom brucem. Preiskavo vodijo finančni stražniki.
Na univerzi v Catanzaru pa so v teku preiskave zaradi suma, da je bila ovojnica z izpitnimi vprašanji predčasno odprta. Sum je nastal tudi zaradi dejstva, ker so tu opravili izpit z najvišjo oceno kar štirje kandidati od skupnih sedem v vseh Italiji. Minister Fabio Mussi je dejal, da bodo morali izpit verjetno razveljaviti.
RIM - V četrtek bo po vsej Italiji celodnevna stavka »paštašute«. Oklica-la so jo združenja potrošnikov Adoc, Adusbef, Codacons in Federconsu-matori v znak protesta proti pretiranemu naraščanju cen osnovnih potrebščin, še zlasti prehrambenih izdelkov. »Podražilo se je vse, razen zdravil in komunikacij. V tem letu bo vsaka družina porabila 1.098 evrov več za osnovne potrebščine kot v minulem letu,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik Adusbehf Elio Lannutti. Po mnenju protestnikov se s poviški okoristijo izključno trgovci, zato vabijo vlado, naj ustrezno poseže.
Mladoletni tatovi morajo v zapor
RIM - Mladoletni obsojenci zaradi nasilne kraje na ulici (it. scippo) in zaradi tatvine v stanovanju morajo v zapor. Tako je je razsodilo kasacijsko sodišče, ki je na tak način razveljavilo odredbo sodišča za mladoletne v Rimu. Pristaviti velja, da se je najvišje italijansko sodišče nekoč že izreklo na nasproten
Karabinjerji preprečili ugrabitev dekleta
REGGIO EMILIA - Karabinjerji so preprečili ugrabitev 28-letne hčere bogatega podjetnika iz kraja Gustalla pri Reggiu Emiliji. Kakor hitro so ugotovili, da hudodelska združba načrtuje ugrabitev, so dekle skrili na varno, na njeno mesto pa poslali eno svojih agentk. Ko so zlikovci stopili v akcijo, so se ujeli v mrežo: v zaporu so se tako znašli 26-letni Alberto Schettino iz Avellina in trije njegovi pajdaši.
Dva mrtva in več ranjenih v predoru pod Leccom
LECCO - Včeraj ob 13.05 je avtomobil trčil v obcestno ograjo v predoru, po katerem teče hitra cesta pod Lec-com. Avtomobil se je vnel in njegov voznik je zgorel. Zaradi zastrupitve z dimom je umrl tudi kamionist, kakih 150 drugih voznikov in potnikov pa je utrpelo poškodbe. Predor so ponovno odprli šele zvečer.
protest - Pobuda komika Beppa Grilla naletela na nepričakovano velik odziv
Vaffa-Day resno opozorilo za vso italijansko politiko, še zlasti za nastajajočo Demokratsko stranko
Odziv sobotnega Vaffa-Day, ki so si ga zamislili komik Beppe Grillo in njegovi somišljeniki, je najbrž krepko presegel tudi najbolj optimistične napovedi pobudnikov. Predlog, da v parlamentu ne bi več sedeli dokončno obsojeni, da bi vsak volivec lahko svobodno izbiral svojega predstavnika in ne glasoval samo za kandidate, ki so jih določili vrhovi strank in da bi v parlamentu vsak parlamentarec lahko odsedel največ dva mandata, je s svojimi podpisi podprlo več kot 300.000 ljudi, povsod, kjer so zbirali podpise, je odziv ljudi znatno presegel pričakovanja.
Po petih letih smo bili v Italiji - vsaj za en dan - zopet priča spontanemu, samoorganiziranemu protestu ljudi, na las podobnemu tistim "ringarajem", ki so pred petimi leti takoj po porazu leve sredine na političnih volitvah 2001, več mesecev polnili ulice in trge. Čeprav je tisti val spontanih protestov, ki je združil ti-
ste, ki jim ni bilo vseeno, ali v parlamentu sedi poštenjak ali pa človek, ki je kršil zakone, pomagal levi sredini, da je zajela sapo in je že na prvih upravnih volitvah dosegla pomenljiv uspeh, so si voditelji Levih demokratov in Marjetice zelo prizadevali, da bi gibanje zamrlo in da bi postopno utihnil glas glas tistih, ki so zahtevali vključitev civilne družbe v politiko, večjo doslednost v izbirah, spoštovanje obljub in bolj pokončno držo. Morda ni naključje, če je bil eden od novinarjev, ki so namenili ringarajem -takratni odgovorni urednik dnevnika LUnita Furio Colombo, nekaj mesecev potem prisiljen, da je odstopil z mesta odgovornega urednika in da mu ni bilo omogočeno, da bi sedaj kandidiral za sekretarja nastajajoče Demokratske stranke.
V nekaj letih so politiki dosegli svoj cilj, odzivnost ljudi se je zmanjšala, krmilo oblasti in
odločitev so zopet prevzeli trdno v svoje roke profesionalni politiki.
Morda je bilo tudi zaradi tega presenečenje nad odzivom na Grillov Vaffa-Day tako veliko, skušnjava, da bi protest ljudi ožigosali kot antipo-litiko, pa zelo velika. Nedvomno je v Grillovem nastopanju (že samo ime Vaffa-Day ima v sebi veliko goliar-dičnega) veliko poenostavljanja in črno-belega slikanja, nekaj populi-stičnih potez in odpora do strankar-stva in politikantstva, ki so ena od rak ran italijanske družbe in države, toda zgrešeno bi bilo, če bi nastope Grilla in somišljenikov, angažiranost stotin prostovoljcev, odziv ljudi, odpravili kot antipolitiko. Dogajanje je bilo zelo politično: šlo je predvsem za ostro kritiko sedanje slabe politike, bilo je tudi opozorilo za nastajajočo Demokratsko stranko in kandidate, ki se potegujejo za njeno vodstvo: ljudje želijo sodelovati, želijo, da je njihov glas upoštevan, želijo predv-
sem, da jih zastopajo pošteni predstavniki.
Poštenost v Italiji ni zelo cenjeno blago in ni eno od glavnih meril, po katerih volivci izbirajo kandidate, sicer bi Silvio Berlusconi in nekateri njegovi somišljeniki ne bili nikoli izvoljeni. Kljub temu pa ostaja poštenost vrednota za veliko večino volivcev leve sredine, za njeno temeljno osnovo. Ta del volilnega telesa je leta 2001 povzročil poraz leve sredine, ker ni šel na volišča, pred nekaj meseci je na spomladanskih upravnih volitvah naslovil levi sredini in nastajajoči Demokratski stranki podobno, zelo jasno sporočilo. Voditelji nastajajoče Demokratske stranke bi naredili hudo napako, če bi to sporočilo prezrli in bi pri oblikovanju novega osebka nadaljevali po starih kolesnicah, čeprav z besedami zagotavljajo, da želijo ubrati novo pot.
Vojmir Tavčar
Evropska centralna banka
10. septembra 2007
evro
valute		povprečni tečaj 10.09 7.09	
	ameriški dolar	1,3795	1,3696
japonski jen		156,64	157,79
	kitajski juan	10,3758	10,3261
ruski rubel		35,2230	35,1120
	danska krona	7,4470	7,4467
britanski funt		0,67945	0,67730
	švedska krona	9,3725	9,3260
norveška krona		7,8960	7,9085
	češka krona	27,600	27,631
švicarski frank		1,6377	1,6437
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		256,86	254,47
	poljski zlot	3,8113	3,8081
kanadski dolar		1,4569	1,4398
	avstralski dolar	1,6757	1,6564
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lev	3,3130	3,3032
slovaška krona		33,737	33,726
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6985	0,6984
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		89,87	88,02
	turška lira	1,7955	1,7697
hrvaška kuna		7,3252	7,3209
Zadružna Kraška banka 10. septembra 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3979	1,3692
britanski funt		0,6885	0,6726
	švicarski frank	1,6604	1,6199
japonski jen		160,4125	152,5875
	švedska krona	9,6200	9,1599
avstralski dolar		1,7203	1,6477
	kanadski dolar	1,4880	1,4313
danska krona		7,5896	7,3037
	norveška krona	8,0975	7,7025
madžarski florint		260,8317	248,1082
	češka krona	28,32177	26,94022
slovaška krona		34,5691	32,8828
	hrvaška kuna	7,50392	7,13787
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
10. septembra 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
nakup prodaja
1,3982 1,3637
0,6899 7,559 1,4804 158,24 1,6600 8,051 9,532 1,7035 7,57
0,6729 7,372 1,4439 154,34 1,6191 7,853 9,297 1,6615 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
10. septembra 2007 Indeks MIB 30: -0,32
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,804	-1,74
ALLEANZA		9,135	-0,92
ATLANTIA		23,420	-0,85
BANCA ITALESE		14,532	-8,83
BANCO POPOLARE		16,509	-2,05
BPMS		4,427	-1,23
BPM		10,221	+2,41
CAPITALIA		6,374	-0,76
ENEL		7,617	+2,46
ENI		24,870	+0,24
FIAT		18,558	-3,09
FINMECCANICA		20,500	-0,29
GENERALI		29,210	-0,27
IFIL		6,631	-4,95
INTESA		5,184	-0,54
LOTTOMATICA		24,770	-2,52
LUXOTTICA		24,230	-3,39
MEDIASET		7,572	-0,11
MEDIOBANCA		14,939	-0,68
MEDIOLANUM		5,079	-0,96
PARMALAT		2,545	-1,20
PIRELLI		0,8049	-0,87
SAIPEM		26,840	-0,26
SNAM		4,498	+4,78
STMICROELEC		12,509	-0,84
TELECOM ITA		2,047	+0,59
TENARIS		15,933	-3,33
TERNA		2,564	+1,99
UBI BANCA		18,147	+0,13
UNICREDITO		5,712	-0,80
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
1 8 Torek, 11. septembra
2007
PRIREDITVE
teater rossetti - Sezona 2007/08
Angleška ikona vabi v gledališče
Bleščeče rdeča angleška ikona, dvonadstropni londonski avtobus »double-decker« je včeraj dopoldne privozil na tržaški Veliki trg. Zgodovinski avtobus, ki je še do pred kratkim vozil po znamenitem londonskem Trafalgar Square, je vodstvo stalnega gledališča FJK Rossetti izbralo za »premičnega oglaševalca« letošnje abonmajske sezone in bogate izven abonmajske ponudbe. Njegovo zunanjost krasijo napis »mi gremo v Rossetti« in pa fotografije igralcev, ki so v teatru pustili neizbrisno sled. Zamisel je prav gotovo originalna in posrečena, saj rdeči avtobus nikakor ne gre mimo neopazno; že včeraj je na osrednji tržaški trg priklical številne mimoidoče, med katerimi tudi tržaškega podžupana oz. predsednika gledališča Parisa Lippija ter župana Roberta Dipiazzo.
Od včerajšnjega dne in vse do konca meseca se bo rdeči promocijski avtobus vozil po tržaških ulicah in trgih, mudil se bo po tržaški pokrajini in dosegel tudi več središč ter predelov v deželi FJK. Med postanki bo radovednežem in interesentom na razpolago vsakovrsten material o delovanju teatra, o programu v sezoni 2007/2008 in o pestri vzporedni gle-
piran - Tartini festival
Danes koncert Tria Appassionato
Po nastopu Akademia Quarteta se obeta še zadnji festivalski teden z dvema koncertoma. Danes bodo mladi slovenski glasbeniki preigravali melodije Haydna in Bacha. Lokacija koncerta pod zvezdami izjemoma prestavljena.
Šesti koncert Tartini festivala je v petek, 7. septembra, navdušil občinstvo v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu. Nastopili so Akademia Quartet iz Budimpešte v sestavi: Zsofi-a	Környe-
i (I. violina), Antonia Bodo (II. violina), Läszlo More (viola) in Bälint Maroth (violončelo). Publiki so ponudili odličen repertoar - Schubertov Stavek za kvartet v c-molu D 703 in dramatični Godalni kvartet v d-molu D 810, ki po pesmi nemškega pesnika Matthiasa Claudiu-sa nosi naslov Deklica in smrt. Prisluhnili pa smo lahko še Godalnemu kvartetu v B-Duru KV.458 (Jagdquartett) W. A. Mozarta.
Danes se bo žlahtni izbor programa Zlatega Tartini festivala za hip usta-
vil in predstavili bodo že tradicionalni Open-air program. Ta del festivala je namenjen mladim slovenskim glasbenikom, ki so šele na začetku svoje glasbene kariere. Open-air se imenuje, ker navadno poteka na prostem, do sedaj je bil to trg 1. maj a v Piranu. Letos so se zaradi prenovitvenem del, ki potekajo na trgu in zaradi nekoliko hladnejših večerov, izjemoma preselili v cerkev sv. Petra na Tartinijevem trgu. Tam se bo ob 19. uri predstavil Trio Appassionato. Člani tria so Vita Benko (flavta), Matej Haas (violina) in Zoran Bičanin (violončelo), vsi obiskujejo Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Na spored so uvrstili dela Haydna in Bacha. Vstopnine ni.
Pričel se je torej zadnji festivalski teden. Zaključni koncert bo v soboto, 15. septembra, ko bodo na Tartini festivalu prvič gostili tudi glasbenika iz Romunije. V Križnem hodniku Minoritskega samostana se bosta predstavila pianistka Ilinca Dumitrescu in fagotist Vasile Macovei.
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
dališki ponudbi. Na avtobusu se bodo vozile tudi hostese, ki bodo odgovarjale na morebitna vprašanja obiskovalcev in jim nudile seveda katerokoli dodatno informacijo. Na avtobusu, ki je bil v svoji notranjosti za to priložnost popolnoma preurejen, tako da sta v prvem in drugem nadstropju urejeni pravi mini dvorani, bo mogoče prisluhniti glasbi in si ogledati celo video posnetke nekaterih izmed najbolj pričakovanih gledaliških predstav, musi-kalov in plesov v letošnjem programu.
Naj omenimo nekatere izmed tržaških postankov promocijskega »doub-ledeckerja«: danes bo dopoldne na Borznem trgu, popoldne pa na Drevoredu XX. septembra, jutri popoldne na Trgu Sv.Antona, v četrtek dopoldne pri Stari Mitnici, popoldne in zvečer pa na Borznem trgu, v petek in soboto popoldne oziroma zvečer bo spet na Borznem trgu, v nedeljo popoldne pa na Drevoredu XX. septembra. S tovrstno promocijsko pobudo želi teater FJK obenem privabiti med svoje abonente tudi dijake, zato vodstvo gledališča poziva šolnike, naj se zglasijo na tel. št. 040/3593511 in se domenijo za šolski obisk rdečega avtobusa. (sas)
SLOVENIJA
SLOVENIJA
/
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	soboto, 15. septembra ob 19.30 /
Henrik Ibsen: »Strahovi«.
Mala drama
V	soboto, 15. septembra ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
V	četrtek, 20. septembra ob 20.00 / In-gmar Villqist: »Halvarjeva noč«.
Stara mestna elektrarna
Danes, 11. in jutri, 12. septembra ob 21.00 / Ivan Peternelj: »Oblivijon«, gledališka predstava.
Mestno Gledališče Ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 12., v četrtek, 13., v petek, 14., v soboto, 15., v sredo, 19. in v četrtek, 20. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick »Goslač na strehi«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledalisce Verdi
Jutri, 12. septembra ob 11.00 v mali dvorani / Predstavitev sezone in uvodni koncert za publiko.
G. Mahler: »Resurrezione« / Prvi sezonski koncert, ki ga vodi Dan Ettinger. Urnik: v petek, 14. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 16. septembra ob 17.30. GORICA
Park Coronini
V	četrtek, 13. septembra ob 21.00 /
Koncert »Ventaglio dArpe«, dir. Patri-zia Tassini.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
V	nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle.
V	ponedeljek, 17. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
V	petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah.
V	soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg.
V	sredo, 26. septembra ob 10.00, De-skle, Kulturni dom / Koncert za mladino.
V	petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Pa-dova e del Veneto. Dir.: Anton Nanut.
POSTOJNA Jamski dvorec
V	četrtek, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
V	petek, 14. septembra ob 20.00,
Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
V	soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk.
■	Tartini festival
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop
prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
Letno gledališče Križank
V	četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): »Ca-sorati. Naslikati tišino«. V tednu je možen ogled od 9.00 do 18.00, ob praznikih od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov.
Galerija Tržaške knjigarne: do 29.
septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton.
Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Prosvetni dom: od četrtka, 13. septembra (otvoritev ob 20.30), do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00.
Bambičeva galerija: keramične izdelke
razstavlja Gabrijela Osbich Pison. REPEN
Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema,
stalna razstava. SEŽANA
Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19.00; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žga-vec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
w
/	GORIŠKI PROSTOR	Sreda, 12. septembra 2007 1 5
Stanje
Skupina E
Nedeljski izidi: Portugalksa - Izrael 94:85, Grčija - Hrvaška 81:78, Španija - Rusija 81.69. Vrstni red: Rusija in Španija 6, Hrvaška in Grčija 4, Izrael in Portugalska 2. Danes:Hrvaška - Rusija, Grčija - Portugalska, Španija - Izrael.
Skupina F
Včerajšnji izidi: Italija -Turčija 84:75, Litva - Francija 88:73, Nemčija - Slovenija. Vrstni red: Litva, Slovenija 8, Francija 6, Nemčija, Italija 5, Turčija 4. Jutri: Italija - Nemčija (ob 16.30), Francija - Turčija, Slovenija - Litva (ob 21.30).
LEGENDA: V četrtfinale se uvrstijo prve štiri ekipe iz vsake skupine.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
košarka - Drugi del evropskega prvenstva v Španiji
Slovenija rekordno proti Nemčiji »Azzurri« še v boju za četrtfinale
Slovenski košarkarji so »potolkli« Nowitzkija in tovariše - Italijani po podaljšku boljši od Turkov
MADRID - Slovenija je dosegla še peto zaporedno zmago na 35. evropskem prvenstvu in je ob Litvi edina neporaže-na reprezentanca. Zmaga bo šla v zgodovino, saj so si z njo varovanci selektorja Aleša Pipana zagotovili vsaj drugo mestu v skupini F in odlično izhodišče pred četrtfinalom. V zadnji tekmi drugega dela, jutri ob 21.30, bosta tako Litva in Slovenija odločali o prvem mestu v skupini.
Prva četrtina bo šla v anale slovenske košarke. Predstava za sladokusce, a samo za tiste, ki navijajo za Slovenijo. Deset minut brez napake. »Nekoč so risanke predvajali ob 7. uri, zdaj so na sporedu ob 21.30,« je bil eden od mnogih spo-
ročil SMS, ki so priromali na mobilne telefone slovenskih novinarjev v Madrid. Slovenija je bila na nogah, Nemčija pa potopljena 21 milj pod morjem. Dirk Nowitzki je dosegel 6 točk, ostali igralci Nemčije tri. Slovenija je iz igre metala 9:12, fantje so blesteli od prvega do zadnjega, na parket bi lahko prišli celo rezervisti. Po minutah se je rezultat gibal: 5. minuta 13:5, 24:9 v osmi minuti in konec prve četrtine 30:9. Slovenija je ob polčasu vodila s 23 točkami razlike, že pred tem pa se je v 16. minuti približala meji 30 točk (39:11).
Drugi polčas je bil tako zgolj formalnost. Košarkarji pa so na parketu nadaljevali zastavljeno delo. Niso popustili niti za milimeter, tako v obrambi kot napadu so bili nekaj razredov boljši od srebrnih iz zadnjega evropskega prvenstva v Beogradu. V 27. minuti je »padla« tudi magična meja 30 točk - 58:28.
Dvoboj "za biti ali ne biti" obeh ekip je po podaljšku pripadel Italiji, ki je tako ohranila možnosti za preboj med osem najboljših reprezentanc Evrope. Na drugi strani so Turki že pred zadnjim dvobojem s Francijo izven vseh kombinacij za četrtfinale.
Italijani, ki se bodo jutri ob 16.30 pomerili z Nemčijo, so imeli tokrat več sreče kot proti Sloveniji v predtekmovanju. Zelo podobno kot Jaka Lakovič jih bi lahko tudi Ibrahim Kutluay v zadnji sekundi rednega dela potopil s trojko, vendar je povsem neoviran met s strani zgrešil cilj. V zadnjih minutah sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, ker pa je Kutluay zgrešil trojko ob zvoku sirene, je sledil petminut-ni podaljšek. Turki so v štartu povedli s 75:72, a nato do konca niso več dosegli točke. Italija je najprej naredila delni izid 7:0, ko pa je Turkom začela teči "voda v grlo", so Belinelli, Bargnani in Bulleri ohranili mirno roko s črte prostih metov.
Slovenija - Nemčija 77:47 (30:9, 45:22, 63:34)
SLOVENIJA: Čebular 2 (2:2), La-
Marco Belinelli je bil včeraj najboljši strelec italijanske reprezentance (17 točk)
ansa
kovič 12 (4:6), Dragič 5 (1:3), Nesterovič 13 (1:1), Smodiš 22 (7:9), Slokar 9, Jagodnik 4 (2:2), D. Lorbek 6 (4:4), E. Lorbek 4.
NEMČIJA: Demirel 2 (2:4), Okula-ja 5 (0:2), Arigbabu 2, Garrett 3 (3:3), Herber (0:2), Hamann 2, Greene 3, Roller 2, Gruenheid 3 (1:2), Femerling 2, Nowitzki 16 (1:1), Jagla 7 (3:4). PROSTI METI: Slovenija 21:27, Nemčija 10:18. MET ZA DVE TOČKI: Slovenija 19:39, Nemčija 14:41. MET ZA TRI TOČKE: Slovenija
6:13 (Smodiš 3, Lakovič 2, Slokar), Nemčija 3:19 (Nowitzki, Okulaja, Greene). SKOKI: Slovenija 42 (34 + 8), Nemčija 33 (20 + 13).
Italija - Turčija 84:75 (15:29, 34:43, 58:54, 70:70)
ITALIJA: Belinelli 17 (4:4), Manci-nelli 9 (3:3), Soragna 10, Mordente 4 (2:2), Bargnani 12 (2:2), Crosariol 4, Bulleri 9 (4:6), Di Bella 2 (2:2), Gigli 17 (3:4).
TURČIJA: Arslan 3, Atsur 8, Akyol
1 (1:2), Kutluay 3 (0:2), Gonlum 5 (1:2), Okur 10 (3:6), Peker 11 (2:2), Turkoglu 34 (9:15).
PROSTI METI: Italija 20:24, Turčija 16:29. MET ZA DVE TOČKI: Italija 20:43, Turčija 13:28. MET ZA TRI TOČKE: Italija 8:26 (Gigli 2, Bargnani 2, Soragna 2, Belinelli, Bulleri), Turčija 11:29 (Turkoglu 5, Atsur 2, Arslan, Kutluay, Okur, Peker). SKOKI: Italija 37 (30 + 7), Turčija 45 (37 + 8).
odbojka - Na EP v Rusiji od danes tekme drugega dela
fyi&je&olcl fioynf
finifaue tta, noffiii. äfinejema*h&
d* 22.09.2007
Podrobnejše informacije na
www.zssdi.i1
ali v uradih
Združenja slovenskih športnih društev v Italiji
v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635527 in Gorici, C.so Verdi 51 /¡nt, tel. 0481 33029
»Italija brez pravih menjav«
Nekdanji selektor »azzurrov« Carmelo Pittera kljub temu upa, da bodo Italijani vsaj srebrni - »Černic je pravi bojevnik«
Italijanska reprezentanca je v nedeljo doživela prvi poraz na evropskem prvenstvu. Z gladkim 3:0 je izgubila proti Bolgariji in se je tako v drugi del prvenstva uvrstila kot tretja v skupini D. Tekma je bila vseskozi v rokah Bolgarov, ki so z agresivnimi servisi Kostantinova popolnoma pokopali italijanski sprejem, kar je one mo go ča lo na dalj njo gradnjo igre in protinapadov.
Reprezentanca Finske je z nepričakovano sobotno zmago proti Bolgariji (3:1) bila druga v skupini, prvo mesto pa je pripadlo Bolgariji.
Černičeva Italija bo sedaj nadaljevala svoje nastope v skupini F z Rusijo, Poljsko in Belgijo, s katero se bo pomerila že danes (15.30).
Za komentar po zaključenem prvem delu prvenstva smo povprašali odbojkarskega strokovnjaka Carmela Pit-tero, začetnika sodobne italijanske odbojkarske šole in obenem tisti, ki je italijansko reprezentanco popeljal do prve, srebrne medalje na svetovnem prvenstvu leta 1978.
»Čeprav smo si predstavljali in napovedovali, da bo v kvalifikacijski skupini najnevarnejša le Bolgarija, se je izkazalo, da so bile vse tekme na visokem nivoju in tudi zelo izenačene,« je podal splošno oceno profesor Pittera.
Kaj je bilo odločilno za poraz proti Bolgariji?
Mislim, da je bil servis Bolgarov nerešljiva uganka za italijanski sprejem, kar je potem pogojevalo vse ostale elemente.
Italijanska reprezentanca nastopa v enaki sestavi kot pred dvema letoma, ko je stopila na vrh Evrope, njegova predstava pa je neprimerljiva ...
Tako. V vseh dosedanjih nastopih smo lahko opazili, da je Italija drugačna. Težave na tekmi s Finsko so pokazale, da ji nekaj manjka. Ne vem, kaj se je zgodilo. Razloge lahko iščemo predvsem v tem, da v ekipi ni bilo tiste prenovitve, ki smo jo pričakovali: Paparoni na primer je bil šibek v sprejemu, obrambi in tudi v servisu, zato ga je Montali na zadnjih dveh tekmah nato zamenjal s Čer-nicem. Trener je v ekipo moral spet vključiti »stare mačke«, ki pa niso opravili celotnega pripravljalnega obdobja,
kar se je v teh prvih tekmah poznalo.
Kaj torej primanjkuje Černičevi Italiji?
Mislim, da sta servis in sprejem najšibkejši točki letošnje Italije. Tudi v napadu ni kontinuitete: najboljši korektor na svetu, Alessandro Fei na primer ni dal še tistega doprinosa, ki smo ga vsi pričakovali. Obenem pa mislim, da Montali na klopi nima enakovrednih menjav, kar lahko postane problem. Kot že vrsto let pa je Italija najboljša v bloku, kjer ni drugih konkurentk.
Ali je na sprejem mogoče vplivala ravno zamenjava libera, saj je Farina zamenjal Corsana?
Ne. Farina je odličen libero in tudi najboljši med razpoložljivimi v Italiji. To je dokazal v tekmi proti Hrvaški.
V	zadnjih dveh tekmah je v igrišče stopil tudi Matej Černic, ki je okrepil predvsem obrambo. Kako bi ocenil njegovo predstavo?
Matej je zaigral prvič po hujši poškodbi, tako da je bil njegov doprinos pogojen s tem. Sicer pa je Matej zelo pomembna psihološka opora celotni ekipi, on je pravi bojevnik. Upam, da bo že v drugem delu spet zaigral kot zna.
Katere pa so vaše favoritke za zmago?
V	prvi vrsti je to Rusija, veliko pa je takih ekip, ki lahko presenetijo. Ze v prvem delu smo videli kar nekaj zani-
mivih ekip, kot so na primer Finska, Španija in Nemčija, ki lahko z dobro igro v drugem krogu lahko posežejo tudi po višjih mestih.
Kaj pa Italija?
Upam, da bo srebrna.
Veronika Sossa
Stanje
Skupina E
Vrstni red: Španija 4, Srbija, Nizozemska, Nemčija in Francija 2, Slovaška 0. Danes: Španija - Nizozemska, Francija - Srbija, Slovaška
-	Nemčija. Jutri: Franicja - Nizozemska, Španija - Nemčija, Slovaška - Srbija. V četrtek: Francija
-	Nemčija, Španija - Srbija, Slovaška - Nizozemska
Skupina F
Vrstni red: Rusija 4, Finska, Bolgarija, Italija in Belgija 2, Poljska 0. Danes: Finska - Poljska, Italija -Belgija (ob 15.30), Bolgarija - Rusija. Jutri: Finska - Belgija, Bolgarija - Poljska, Italija - Rusija (ob 18.00). V četrtek: Bolgarija - Belgija, Italija - Poljska (ob 15.30), Finska - Rusija.
LEGENDA: Prvi dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v polfinale
2 0 Torek, 11. septembra 2007
ŠPORT
/
nogomet - Triestina do točke proti kakovostnejšemu nasprotniku
Maurizio Costantini kritičen
■	•	■ V	H V v
nad prvim polčasom Trzačanov
Nespodobna igra Pesaresija - Za Triestino znova uspešen urugvajski napadalec Granoche
Triestina se je v nedeljo morala znova zadovoljiti z domačim remijem, toda v Trstu smo znova videli na delu ekipo, ki je bila boljša od tržaške. Zlasti v prvem polčasu je Lecce igral suvereno in ob golu še nekajkrat spravil v težave Limo in soigralce, medtem ko je drugi polčas bolj pripadal Triestini.
Po tekmi je bil nad končnim izidom celo bolj zadovoljen domači trener Maran, kot pa izključeni strateg gostov Papadopu-lo, ki je menil, da bi Lecce zaslužil več kot točko. Trener Triestine Rolando Maran je pozitivno ocenil drugi polčas in reakcijo po prejetem golu. Ni pa želel posebej komentirati napake posameznikov, saj je delo trenerja bolj posvečeno kolektivni igri.
Marsikoga na tribuni ni prepričala Maranova izbira, da vključi Pesaresija v začetno postavo (potek tekme je te dvome le še okrepil, saj je bil Pesaresi najslabši mož na igrišču, s svojo napako je zakrivil gol Lecceja, na splošno pa je njegov nadut pristop res spravil ob živce navijače) ter pošlje mladega Peano celo na tribuno.
Za mnenje o tekmi smo vprašali tudi dolgoletnega igralca, kapetana in nato trenerja Triestine Maurizia Costantinija, ki redno sledi tekmam tržaškega kluba, ko ni službeno zaposlen:
»Nedvomno je Lecce zelo solidna ekipa. Zgradili so jo z namenom, da bi si izborila napredovanje v A ligo, kar tudi jasno pride do izraza. Sicer bolj v prvem polčasu, ker so se nato varovanci trenerja Pa-padopula nekoliko "umirili" Obratno je bila Triestina v prvem polčasu v precejšnjih težavah. Le v drugem polčasu so se igral-
Na sliki zgoraj: trener Maurizio Costantini
Pablo Granoche (pred njim kapetan Lecceja, temnopolti Diamoutene) se je trudil vseh 90 minut, drugi prvenstveni gol pa je bila zanj pravična nagrada
kroma
ci organizirali, zmanjšali razdaljo med vrstami in se le dokopali do gola, kar proti takemu Lecceju ni od muh. Vsekakor se je jasno videlo, da sta cilja ekip različna. Pozna se razliko v kakovosti.
Res je, da je prišlo do nekaterih napak posameznikov - Pesaresi ni ravno naletel na pozitiven dan - vendar gre iskati razloge slabega nastopa v prvem delu prav pri pomanjkljivi koheziji med obrambo, sredino in napadom. In kvalitetna vezna
atletika - Rekordni tek v Rietiju
Asafa Powell dva tedna prepozen
RIETI - Jamajčan Asafa Powell je bil na mitingu v Rietiju prepozen za dva tedna. S časom 9,74 sekunde (veter +1,7 metra na sekundo) je Powell, 190 cm visoki ter 88 kilogramov težki sin pastorja s Karibov, že v predteku izboljšal svoj prejšnji svetovni rekord (9,77), ki ga je dosegel 14. junija leta 2005 v Atenah, tak dosežek pa bi mu na SP v Osaki kajpak navrgel zlato medaljo. V finalu v Rietiju e Powell edini tekel pod 10 sekundami in je zmagal le s stotinko počasnejšim časom od prejšnjega rekorda.
»Tako se zgodi, če poslušaš trenerja. Pred tem sem napravil precej napak, sedaj pa sem navija če zno va opo zo ril, da z ma no še ni konec,« je pojasnil Powell, ki si je za naslednji cilj postavil olimpijsko zlato v Pekingu prihodnje leto. Svoj prejšnji svetovni rekord iz leta 2005 je izenačil še junija in avgusta 2006. Tudi Američan Justin Gatlin je 9,77 tekel maja 2006, vendar pa se sooča z možno osemletno prepovedjo nastopanja zaradi jemanja prepovedanih poživil.
vrsta Lecceja je te pomanjkljivosti takoj izkoristila. Po mojem pa je treba pohvaliti igralce Triestine, ker so uspeli nadoknaditi gol zaostanka proti ekipi, ki se bo do zadnjega borila za napredovanje v A ligo.«
Nazadnje pa še vaše mnenje o uru-gvajskem napadalcu Paablu Granocheju, ki je proti Lecceju bil še drugič uspešen.
»Granoche je mlad in bo moral še veliko garati in se izboljšati. Nedvomno pa so goli za napadalca izrednega pomena, ker se še bolj marljivo in umirjeno posvetiš delu in z navdušenjem treniraš in se izpopolnjuješ. Dokazalje, daje v kazenskem prostoru vedno nevaren, vendar se mora bolje vključiti v skupinsko igro, mora se naučiti še določenih gibov in premikov, ki morajo biti bolj sinhronizirani s premiki soigralcev. Ima pa na razpolago še veliko časa, da se izboljša.«
Triestina - Lecce 1:1 (0:1)
STRELCA: Abbruscato v 8.; Granoche v 12.dp.
TRIESTINA (4-4-2): Rossi 6,5; Milani 5,5, Lima 6, Kyriazis 6, Pesaresi 4 (l.dp Mezzano 6); Sgrigna 6, Allegretti 6 (31.dp Gorgone), Piangerelli 6,5, Testini 6; Graf-fiedi 5,5 (23.dp Šedivec 6), Granoche 6,5. Trener: Maran.
LECCE (3-5-2): Rosati; Polenghi (6.dp Schiavi), Diamoutene, Cottafava; Angelo (20.dp Valdes), Munari, Vives, Ardi-to (36. Mihoubi), Ariatti; Tiribocchi, Ab-bruscato. Trener: Papadopulo.
SODNIK: Velotto iz Grosseta 5,5;
OPOMINI: Ardito, Cottafava, Polenghi, Mihoubi, Diamoutene, Lima, Tiribocchi, Vives, Testini, Schiavi; IZKLJUČITEV: trener Papadopulo v 44.dp; GLEDALCEV: 6.800. (Iztok Furlanič)
B ligaAscoli - Rimini 0:0, Albinoleffe				
- Grosseto 2:1,	Bari - Vicenza		2:0	, Brescia -
Piacenza bo 18.9, Cesena		- Pisa 1:2,		Frosinone
- Avellino 2:1, Mantova - Messina 4:0, Modena				
- Spezia 2:2, Treviso - Chievo 0:1,				Triestina -
Lecce 1:1, Bologna - Ravenna 2:1				
Mantova	32	1	0	6:1 7
Modena	32	1	0	7:3 7
Chievo	32	1	0	5:1 7
Bologna	32	1	0	4:1 7
Albinoleffe	32	1	0	6:4 7
Lecce	32	1	0	4:2 7
Brescia	22	0	0	3:0 6
Pisa	32	0	1	4:3 6
Frosinone	32	0	1	4:3 6
Rimini	31	2	0	2:1 5
Ascoli	31	1	1	5:3 4
Ravenna	31	1	1	4:4 4
Messina	31	1	1	2:5 4
Bari	31	0	2	4:4 3
Treviso	31	0	2	1 :2 3
Triestina	30	2	1	2:5 2
Cesena	30	1	2	2:4 1
Spezia	30	1	2	4:7 1
Vicenza	30	1	2	1 :5 1
Avellino	30	0	3	1 :4 0
Piacenza	20	0	2	2:6 0
Grosseto	30	0	3	1:6 0
PRIHODNJI KROG: 15.9. ob 16.00 Avellino -				
Bologna, Chievo	Modena, Grosseto - Cesena,			
Lecce - Ascoli, Messina -		Frosinone, Piacenza		
- Bari, Pisa - Brescia, Ravenna			- Albinoleffe,	
Rimini - Treviso, Spezia		Triestina		Vicenza -
Mantova				
Menčov obdržal vodstvo
ARCALIS - Rus Denis Menčov (Rabobank) je zmagovalec desete etape kolesarske dirke po Španiji. Na 214 kilometrov dolgi preizkušnji od Benasqueja do Andore sta drugo in tretje mesto z istim časom osvojila Avstralec Cadel Evans in domačin Samuel Sanchez. Menčov je z zmago tudi obdržal skupno vodstvo, kjer sta njegova najbližja zasledovalca rojak Vladimir Jefimkin (+ 2:01) in Evans (+ 2:27). Nedeljsko etapo, na kateri je Menčov oblekel »zlato majico« je osvojil Italijan Piepoli.
Daneu v dvorani slavnih
MADRID - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) bo jutri v Madridu na posebni slovesnosti v dvorano slavnih sprejela 12 košarkarjev. Med novinci je tudi nekdanji slovenski košarkarski zvezdnik Ivo Daneu, starejši ljubitelji slovenske in jugoslovanske košarke pa se bodo spomnili tudi odličnega srbskega košarkarja Dražena Dalipagica. Novinci v dvorani slavnih 2007: - igralci: Sergej Belov (Rusija), Dražen Dalipa-gic (Srbija), Ivo Daneu (Slovenija), Oscar Furlong (Argentina), Nikos Galis (Grčija), Hortencia Marcari (Brazilija), Pierluigi Marzorati (Italija), Ann Mayers (ZDA), Amaury Pasos (Brazilija), Emiliano Rodriguez (Španija), Bill Russell (ZDA), Uljana Semjonova (Latvija). Trenerji: Lidija Aleksejeva (Rusija), Dean Smith (ZDA), Togo Renan Soares (Brazilija), Ranko Žeravica (Srbija).
Kozmus zmagal v Gorici
GORICA - Brežičan Primož Koz-mus, srebrni s svetovnega prvenstva v Osaki, je na atletskem mitingu v Gorici zmagal v metu kladiva (77,55 metra). Jan Žumer (Mass) je zmagal z 21,19 sekunde na 200 metrov, Damjan Zlatnar (Mass) pa je bil s 13,97 sekunde drugi na 110 m ovire.
Olimpija ugnala »orle«
TRBIŽ - Hokejisti ljubljanske Zavarovalnice Maribor Olimpije so v Tabljah odigrali prvo tekmo turnirja Euroregione Ice Hockey Challenge. Zmaji so domače orle, moštvo Aquile Pontebba premagali s 4:1 (0:0, 3:0, 1:1).
»Azzurre« naprej
ANKARA - Z zmago proti Rusiji se je italijanska ženska odbojkarska reprezentanca že uvrstila v Grand prix 2008. Poleg »azzurr«, ki so na kvalifikacijah v Turčiji nastopile z rezervno postavo, sta napredovali tudi Nemčija in Turčija.
FORMULA 1
Ferrari lahko morda upa le še na »Veliko nagrado Pariza« formt/fal
PRIMOŽ STURMAN
Na nedeljski dirki formule ena za veliko nagrado Italije v Monzi je Ferrari dobesedno pogorel pred domačim občinstvom. Masso je že v desetem krogu k odstopu prisilila tehnična okvara, Raikonnenu pa kljub enemu samemu postanku v boksih ni uspelo, da bi se uvrstil pred McLarnove bolide. Ferra-rijevi navijači so namreč le za kratek čas gojili iluzijo, da bo dirkalnik iz Maranel-la lahko kos angleško-nemškim srebrnim puščicam, vse dokler ni Raikonne-na v prvem ovinku drzno presenetil Hamilton. S tretjim mestom pa se bodisi moštvo iz Maranella kot njegovi navijači seveda ne morejo zadovoljiti.
Gledalci v Monzi in pred televizijskimi ekrani pa so v nedeljo verjetno najbolj pogrešali pravi boj med Alon-som in Hamiltonom. Do dvoboja med dvakratnim svetovnim prvakom in njegovim mladim moštvenim kolegom, an-
gleškim debitantom, ki trenutno vodi na skupnem seštevku, je letos prišlo samo enkrat, in sicer v Indianapolisu.
Sanje Ferrarija in njegovih privržencev, da bi po dveh letih suše letos znova osvojili prvenstvo, se torej vse bolj razblinjajo. McLaren na skupnem seštevku namreč vodi že za triindvajset točk pred Ferrarijem, na lestvici pilotov pa znaša razlika med drugouvrščenim Alonsom in tretjeuvrščenim Raikonne-nom petnajst točk. Je pa letos moč zaznati velikanska nihanja med eno in drugo dirko. V Istanbulu je namreč Ferrari gladko povedel in zmagal pred McLarnom, v Monzi pa so se le dva tedna kasneje stvari obrnile na glavo. McLaren se letos ponaša z boljšo vzdržljivostjo, saj sta Ferrariju že večkrat zagodli elektronika in mehanika. Ron Dennis je prav gotovo dobro vnovčil grenke izkušnje iz lanske sezone, ko so
nenehne okvare Raikonnenu odvzele zmago svetovnega pokala.
Pred dirkači in njihovimi moštvi je vsekakor naporen teden. Že naslednjo nedeljo bo na sporedu prihodnja dirka, in sicer v belgijskem SPA-Fran-corchampsu. Še pred tem pa bo v četrtek beseda šla mednarodnemu priziv-nemu sodišču mednarodne avtomobi-listične zveze FIA v Parizu, ki bo sodilo v zvezi z nevadno vohunsko afero, v katero so vpleteni vodilni angleško-nemškega moštva McLaren. Za dodatno presenečenje je v soboto poskrbelo italijansko sodstvo, ki je McLarnovim menedžerjem izročilo jamstvena obvestila.
Italijanski časnik Corriere della Sera je po dirki v Monzi v včerajšnji spletni izdaji zapisal, da ostaja edino upanje za moštvo iz Maranella McLarnov poraz na dirki za »veliko nagrado Pariza«.
/
RADIO IN TV SPORED	
Torek, 11. septembra 2007
21
atletika - SP
Veterani: Ruzzier »zlat« na 1G km
Na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane je Lonjerc v dresu reprezentance Slovenije Fabio Ruzzier osvojil naslov prvaka v hitri hoji na razdalji 10 km. V izenačeni tekmi je bil s svojim letos najboljšim časom 48 minut 32 sekund za devet sekund hitrejši od Američana Marka Greena, tretji pa je bil zmagovalec četrtkove tekme na 5 km Rus Anatoli Ovčinikov, zaostal pa je za 19 sekund. Na nabrežju v kraju Mi-sano Adriatico je Ruzzier predvsem po stre gel s tak tič no ze lo dobrim nastopom. Zaradi velike vročine (31 stopinj) in vlage je začel previdneje in dovolil nekaterim tekmecem, da so diktirali tempo. Vodilni Rus Kiseljev je odstopil po petih kilometrih, popustila pa sta tudi Čilenec Barrera in Nemec Prieler, ki sta ravno tako začela hitreje od Lonjerca. Green in Ovčinikov - oba sta štiri leta mlajša od Ruzzierja - sta bila stalno za petami našega atleta, a njegove zmage nikoli nista ogrozila.
»Bila je to ena mojih najlepših zmag. Pred dve ma le to ma sem v San Se bas ti a nu zma gal s pol dru go mi nu to pred nos ti, to -krat pa je bila tekma zelo težka. Ovčinikov, ki je bil nazadnje na tej razdalji svetovni prvak v kategoriji M45, se je na prvenstvu predstavil kot favorit, saj je imel naj bolj ši čas, ven dar pa sem ga vseeno premagal«, se je veselil uspe ha Ruzzzi e r, ki je tek mo do -kon čal brez opo mi na. Skup no je v kategoriji M50 nastopilo 37 tekmovalcev iz 14 držav. Ruzzier bo v petek tekmoval še na razdalji 20 km, ki je prav za prav nje go va pa -radna, tako da lahko od njega, po četrtkovem srebru na 5 km in včerajšnji zmagi, pričakujamo še eno odličje.
tenis - Po 4. zaporedni zmagi na odprtem prvenstvu ZDA
Roger Federer vse bližji Petejju Samprasu
Osvojil je že 12 turnirjev za veliki slam, legendarni Američan pa štirinajst
Roger Federer je v petih letih petkrat zmagal v Wimbledonu, štirikrat na Us opnu, trikrat v Avstraliji , še nikoli pa na Roland Garrosu v Pariz, kjer je dvakrat izgubil v finalu
ansa
NEW YORK - Švicar Roger Federer je še četrtič zapored zmagal na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yor-ku. V finalu je najboljši igralec na svetu in prvi nosilec turnirja premagal tretjepostavljenega Srba Novaka Djokovica s 7:6 (4), 7:6 (2) in 6:4. Šestindvajsetletni Švicar je prvi teni-sač, ki mu je po letu 1925 štirikrat zapored uspelo slaviti v New Yorku, z 12. naslovom na turnirjih za grand slam pa se je na drugem mestu večne lestvice izenačil z Avstralcem Ro-yem Emersonom, zaostaja pa le še za slovitim Američanom Petom Samprasom, ki je osovjil 14 naslovov.
Federer, ki je že 188 tednov ali debela tri leta na vrhu lestvice ATP, je vlogo prvega favorita z Djokovicem, prvim srbskim igralcem v finalu US Opna, potrdil vedno takrat, kadar je bilo to v dvoboju najbolj potrebno in zanesljivo dobil obe podaljšani igri. V prvem nizu je Djokovicu ubranil kar pet žogic za izgubo servisa, vendar je imel tudi 20-letni srbski igralec morda malce preveč spoštovanja do slovitega Švicarja in tudi zato izgubil uvodni niz.
Podobna je bila zgodba v drugem nizu, ko je Djokovicu uspelo odvzeti servis Federerju in povesti celo s 4:1, a pred-nos ti ni ob držal, prav ta ko pa je imel ob kon cu ni za pri vod -stvu s 6:5 dve žogici za izenačenje na 1:1 v nizih. Srbski igralec, ki je od 9. julija na tretjem mestu lestvice ATP in je nedvomno največje presenečenje v letu 2007, v odločilnih trenutkih enostavno ni zbral hladnokrvnosti, s katero bi poskrbel za preobrat. Manjkal mu je tudi vedno potrebni kanček športne sreče. Nenazadnje je Djokovic na turnirju v Mon-trealu že dokazal, da je trenutno eden redkih v teniški karavani, ki ob dobrem dnevu lahko užene 26-letnega Švicarja.
Napet je bil tudi tretji niz, saj tudi Federer ni igral brez napak, ponovila pa se je zgodba iz prvega in drugega niza. Odločilne točke je spet dobil prvi igralec sveta, petkratni zmagovalec Wimbledona.
ŽENSKI FINALE: Justine Henin (Bel/1) - Svetlana Kuz-njecova (Rus/4) 6:1, 6:3
rolkanje - Državno prvenstvo
Tekma v reber na 2GGG m naporna za kriške rolkarje
Devet medalj na državnem prvenstvu v rolkanju je odličen izkupiček kriškega društva in obenem potrditev, da se v Križu res kvalitetno dela tako v članskih kot mladinskih kategorijah. Po sobotnih odličnih rezultatih v šprintu so Mladini-ni rolkarji v nedeljo tekmovali v rebru od Cesana do Sestriera na nadmorski višini 2000 metrov, ki je bil za vse zelo naporen, predvsem za naše rolkarje, ki so navajeni trenirati v Križu.
V članski konkurenci je bila tokrat na 9,5 km Mateja Bogatec peta. Vse do konca je bila v boju za tretje mesto, a ji je pred ciljem zmanjkalo moči. Čeprav reber ni njena paradna disciplina, je Mateja dokazala, da je konkurenčna tudi tam. Zmagala je Vivana Druidi (Forestale).
David Bogatec je pri članih bil 16.
gimnastika - Velik uspeh na 40. svetovnem prvenstvu v Stuttgartu
»Zlati« Petkovšek in »srebrni« Pegan
priborila Sloveniji ekipno 4. mesto med 81 državami
Kitajci pobrali pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto kolajno - Prispevek tržaškega kluba Artistica '81 k uspehu Italijank
nastop v Pekingu zasluži,« je povedal trener Edi Kolar.
Sicer je kvalifikacijsko prvenstvo za olimpijske igre leta 2008 v Pekingu, največji gimnastični dogodek vse od OI v Atenah leta 2004, minilo v znamenju kitajskih telovadcev, ki so v Stuttgartu pobrali pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Na drugem mestu so, zgolj po zaslugi odlične ženske vrste, pristali Američani (štiri zlate, dve srebrni in bronasta kolajna), tretji pa so bili domačini Nemci (zlato, srebro in bron). Uspeh Petkovška in Pegana ima še toliko večjo težo, saj sta Sloveniji na lestvici najuspešnejših držav prvenstva - leto dni pred Pekingom je nastopilo rekordnih 299 telovadcev in 252 telo-vadk - z uspehoma pritelovadila celo četrto mesto med 81 reprezentancami sveta.
Italiji so največ zadoščenja prinesla dekleta, čeprav se je morala Vanessa Ferrari tokrat zadovoljiti s tretjim mestom v mnogoboju, v parterju pa je bila šele šesta. Odlično četrto mesto v ekipni konkurenci pa »azzurram« odpira pot na olimpijske igre, pri čemer sta svoj delež k uspehu prispevali tudi Tr-žačanki Francesca Benolli in Federica Macri, kot rezerva v postavi pa je nastopila tudi Sara Bradaschia. To je vsekakor nov dokaz o kvaliteti šole tržaškega društva Artistica 81.
Nemci so se, vsaj po marketinški plati, izkazali kot odlični prireditelji prvenstva, saj so že nekaj dni pred začetkom po vsem raz pro da li dvo ra no Hanns-Martin-Schleyer. Dvorana je namreč vse dni pokala po šivih in se tresla od glasnega navijanja v slogu nogometnih obračunov, prireditelji pa so izračunali, da si je prvenstvo ogledalo več kot 80.000 ljubiteljev gimnastike. Ob tem so prvič na gimnastičnih prvenstvih uved li no vost - naj bolj šim so od -ličja podeljevali kar sredi mesta in tudi tam se je dan za dnem odvijalo pravo praznovanje. V nedeljo se je na ulicah Stuttgarta ob podelitvi zbralo več kot 8000 ljubiteljev gimnastike.
Naslednje prvenstvo bo leta 2009 v Birminghamu.
Mlada Italijanka Vanessa Ferrari je Italiji priborila edino medaljo v mnogoboju, kjer je bila tretja, na parterju pa se je morala zadovoljiti s šestim mestom
ansa
in je od prvouvrščenega Alfia Di Grego-ria zaostal 16 minut.
Mladinini rolkarji so se izkazali tudi v mladinskih kategorijah. Med začetniki j e bil Luka Ghira 2., drugo mesto j e zasedel tudi Niki Hrovatin pri začetnikih in potrdil tudi v rebru odlično formo. V isti starostni kategoriji je bil Nicola Iona deseti. Rudi Balzano je tudi v rebru dosegel četrto mesto med naraščajniki, Katarina Kariž (naraščajnice) pa je bila osma. V kategoriji veteranov M3 pa je bil Enzo Cossaro srebrn. Na skupni društveni lestvici je kriško društvo zasedlo peto mesto.
Konec tedna bo v Turčiji še zadnja preizkušnja svetovnega pokala, kamor bosta že v sredo odpotovala Mateja in David Bogatec.
STUTTGART - Slovenska telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta tudi na jubilejnem 40. svetovnem prvenstvu v moški in ženski športni gimnastiki v Stuttgartu poskrbela za nov izjemen uspeh slovenske gimnastike. Najprej je Petkovšek na bradlji osvojil naslov svetovnega prvaka, po letu 2005 drugega v karieri, ki mu je za nameček prinesel tudi nastop na olimpijskih igrah 2008 v Pekingu. Le malo j e do enakega uspeha zmanjkalo Peganu na drogu, saj gaje šele z zadnjim nastopom dneva prehitel domačin Fabian Hambü-chen. Pegan je tako po zlatu iz leta 2005 in dveh srebrnih kolajnah (2002, 2006) osvojil še četrto odličje na SP, a vsaj za zdaj ostal brez tako želenega nastopa na OI. Petkovšek je v finalu na bradlji poskrbel za pravo dramo. Sestava mu ni najbolje uspela, a k sreči se je izkazalo, da so imeli tekmeci s svojimi težkimi vajami še več težav kot slovenski as, končna odločitev o zlatu pa je padla, ko je »padel« tudi zadnji nastopajoči telovadec na bradlji, branilec naslova Kitajec Yang Wei. »Takoj, ko sem opravil sestavo, mi je bilo grozno pri srcu. Zavedal sem se, da sem na re dil pre ma lo, da
bi lahko konkuriral Azijcem, sploh pa s takšno vajo. Če bi mi uspela 'idealka-', res lepa vaja, potem se že lahko vmešam v boj, a da se je na koncu vse skupaj tako razpletlo, še kar ne morem verjeti ... Lahko rečem le: noro, noro!« se je po drugem naslovu svetovnega prvaka v karieri prešerno veselil Petkovšek.
Medtem pa je Pegan svojo nalogo opravil odlično, uspela mu je dobra sestava in vse je šlo kot po maslu, a le do nastopa zadnjega telovadca, domačina Fabiana Hambuchna. Ta je prikazal novo dobro predstavo in preprečil naravnost idealen slovenski razplet letošnjega prvenstva. Pegan je sicer osvojil še četrto kolajno na svetovnih prvenstvih, a kljub izjemnemu dosežku na zmagovalnem odru ni mogel skriti razočaranja, čeprav i ma še eno možnost, da bi dolgoletno uspešno kariero v svetovnem vrhu le kronal tudi z nastopom na olimpijskih igrah. Odločili smo se, da bomo Mednarodno gimnastično zvezo zaprosili za posebno povabilo, t. i. wild card za nas top na olim pij skih igrah. Aljaž je namreč edini med telovadci na drogu na zadnjih treh prvenstvih stal na odru za zma go val ce in si brez dvo ma
22
Torek, 11. septembra 2007
ŠPORT
/
nogomet - V ospredju derbi v državnem pokalu
Repenski Kras Koimpex presenetil kriško Vesno
Alejnikova ekipa je bila taktično zelo dobro postavljena - Vesna je do gola igrala dobro
Tako je Krasov napadalec Daniele Botta premagal vratarja Vesne Stefana Maganjo
kroma
nogomet - Državni in deželni pokal
■	•	V«	v«
Izpadli vsi naši »prvoligaši« Solidna nastopa Brega in Zarje Gaje
Juventina stopnjuje formo - Primorec s poskusno postavo - Mladost še ni v pravi formi
Nogometaš Zarje Gaje Danijel Franco na prekrasni travnati površini v novem športnem centru Zarje v Bazovici
kroma
Lepo vreme je na kriško tribuno privabilo številne ljubitelje nogometa (bilo jih je okrog 250). Slovenski tržaški derbi v okviru državnega pokala Vesna - Kras Koim-pex je obetal zanimivo in dokaj kakovostno predstavo, čeprav sta obe ekipi nastopili s poskusno postavo. Mlajši navijači re-penskega Krasa so se utaborili na »zidku«, kjer so svojčas, ko še ni bilo tribune, navijali, kričali in peli (»Ale Vesna, ale Vesna...«) navijači Vesne (fantje z zidka).
Kratek povzetek tekme in zatem beseda protagonistom. Vse do 30. minute, ko je Kras povedel z Botto, je Vesna držala vajeti igre v svojih rokah, četudi ni nikdar resneje ogrozila vrat Edvina Carlija. Gostje so se zatem opogumili in v drugem delu sprožili vrsto nevarnih protinapadov. Na začetku drugega polčasa je sledila še ena hladna prha za Vesno (za Kras je zadel Orlando). Petnajst minut pred koncem tekme je sodnik dosodil gostiteljem enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Mervich. Po zadetku so skušali domači igralci pritisniti na plin, a njihova reakcija je bila bolj jalova, tako da so na koncu slavili in se uvrstili v drugi del državnega pokala gostje. Še krajša analiza: ekipa repenskega društva je bila na igrišču taktično dobro postavljena. Pri Vesni pa se je poznal slab dan krilnih igralcev, ki niso bili najbolj učinkoviti in napadalni.
Robert Vidoni, predsednik Vesne: »Kras je igral dobro, v napadu so nam pustili zelo malo manevrskega prostora. Sicer so povedli po naši napaki v obrambi. Zgrešil je Degrassi, ki je naposled igral odlično in bil naš najboljši igralec (skupaj s Fantino). Na sredini igrišča in na krilih smo delovali nekoliko utrujeno. Škoda, da nismo napredovali v drugi del, saj smo kot društvo ciljali na uspeh tudi v pokalnem tekmovanju.«
Christian Pahor, spremljevalec Krasa: »Glede na to, da smo igrali proti ekipi, ki nastopa v elitni ligi, je današnji (včerajšnji op. ur.) uspeh še toliko bolj pomemben. V prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem delu pa smo delovali nekoliko utrujeno. Pri nas bi pohvalil Dimitrija Battija, saj je pokazal nekaj res dobrih potez. V napadu pa je dobro igral Radenko Kneževič, čeprav bi moral v dveh primerih podati soigralcu, a ciljal je na individualen zaključek.«
Kras bo v drugem delu državnega pokala (že v nedeljo) najbrž igral proti Mon-falconu in San Lorenzu.
NOVI NAKUP - Kriška Vesna bo skoraj gotovo najela dvajsetletnega nogometaša Manuela Montebugnolija (letnik 1987), ki je do 30. junija imel pogodbo s tržaškim B-ligašem Triestino. (jng)
JUVENTINA - V zadnjem krogu prvega dela državnega pokala je štandreška Juventina z 1:0 premagala Caprivo. Edini zadetek je šele v podaljšku dosegel odlični Raffaele Contin. Juventina, ki je že pred zadnjim krogom pokala izpadla, je igrala nekoliko bolje in počasi prihaja v pravo formo (trener Dante Portelli je pred kratkim povedal, da bomo pravo Juventino videli šele oktobra). Trener Portelli je tokrat v napadu preizkusil Manuela Peteanija, Kovic in Devetak pa sta počivala.
Ostali izid: Pro Gorizia - San Lorenzo 0:1. Vrstni red: San Lorenzo 9, Pro Gorizia, Juventina, Capriva 3.
DEŽELNI POKAL ZA 1. AL - Vse tri ekipe naših društev, Primorec, Primorje Interland in Sovodnje, so po zadnjem krogu deželnega pokala izpadle. Pro-seško Primorje, ki je nastopilo v zelo okrnjeni postavi, je že v soboto izgubilo proti solidnemu San Sergiu. Trebenski Primorec je proti San Giovanniju igral neodločeno 2:2. Trener Sorrentino je tokrat preizkusil številne variante bodisi v napadu kot tudi v obrambni vrsti. Za moštvo iz Trebč sta nasprotnikovo mrežo zatresla Micor in Krevatin. Vsekakor je bila tekma dopadljiva in pestra. Nekoliko bolj dolgočasno je bilo na tekmi v Sovodnjah. Belo-modri so tokrat gostili Gallery in slavili šele v podaljšku z golom Mateja Ferletiča. Obe ekipi sta delovali precej utrujeno in malo je bilo lepih za omembo vrednih akcij.
Vrstni red skupine N: San Sergio 7, San Giovanni 5, Primorec 4, Primorje 0. Ostali izid v skupini M: Azzurra - Pon-ziana 1:2. Vrstni red: Ponziana 7, Azzurra 6, Sovodnje 4, Gallery 0.
DEŽELNI POKAL ZA 2. AL - Na dobri poti za uvrstitev v drugi del deželnega pokala je vzhodno-kraška Zarja Gaja, ki je na domačem igrišču v Bazovici nadigrala ekipo iz Zavelj. Varovanci trenerja Morena Nonisa so igrali prepričljivo, oba zadetka pa je dosegel napadalec David Fratnik, ki je lani igral pri Ponzia-ni. Zarja Gaja bo v nedeljo, v zadnjem krogu prvega dela pokala, v Bazovici gostila Esperio, ki ima tri točke na lestvici (v nedeljo je kar s 5:1 premagala Muglio). Prvo letošnjo uradno tekmo je v nedeljo odigral tudi Breg. Na tržaškem Ferriniju so »plavi« igrali neodločeno proti Chiarboli. Bregov nastop je bil pozitiven. Varovanci trenerja Davorja Vituliča bi lahko v zadnjih minutah kar dvakrat zadeli v polno, toda izkazal se je domači vratar. Breg bo v nedeljo v gosteh igral proti Costalungi.
Vrstni red skupine R: Zarja Gaja, Esperia 6, Zaule, Muglia 0. Vrstni red skupine Q: Chiarbola 2, Breg, Costalunga 1.
DEŽELNI POKAL ZA 3. AL - Dober-dobska Mladost je igrala neodločeno 2:2 (oba gola je dal Gagliano) proti Romani in tako izpadla iz boja za uvrstitev v drugi del. V nedeljo bo Mladost igrala proti Terzu.
Vrstni red skupine P: Fiumicello 6, Romana 2, Mladost, Terzo 1.
lokostrelstvo - Državno prvenstvo
Katja Ražem (Zarja) potrdila 24. mesto
Katja Ražem je na državnem lokostrelskem prvenstvu (v olimpijski disciplini 70 m round) v Castenasu pri Bologni potrdila 24. mesto. »Pred začetkom DP sem bila na skupni ranking lestvici 24. in zdaj sem to mes to tudi potrdila. Sem še kar zadovoljna, čeprav bi se lahko uvrstila tudi kako mesto višje,« je dejala 28-letna tekmovalka bazovske Zarje. »Malo me je izda la tre ma, ma lo pa me je motil veter, tako da pogoji za streljanje niso bili najboljši«. Lo-kostrelka iz Bazovice je zbrala 548 točk. Pri ženskah je naslov državne prvakinje osvojila Natalia Vale-jeva (Car pi), ki je pred kratkim osvojila tudi naslov svetovne prvakinje. Valejeva je zbrala 677 točk. Najboljša tekmovalka iz naše dežele je bila Fabiana Patriarca, ki se je uvrstila na 13. mesto (585 točk), Goričanka Monica Iacumin pa je bila 17. (573 točk).
Katja Ražem
Pri moških je novi državni prvak Amedeo Tonelli (Rovereto). Presenetil pa je Tržačan Paolo Solo per to ( Ascat), ki se je uvrs til na solid no 11. mes to. Pri Bolog ni je nastopilo 232 tekmovalcev različnih kategorij (mladinci, člani in ve tera ni).
Katja Ražem bo konec meseca (29. in 30. 9.) nastopila tudi na državnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu (hunter field) pri Modeni. V nedeljo pa bo nastopila še na tek mo vanju »900 round« v Gorici. (jng)
v miljah
Predstavili so
koprsko-miljski
»€uroMarathon«
Čez slaba dva tedna (v nedeljo, 23. septembra) bo v Kopru startal »1. €uroMarathon Koper - Milje« (sicer gre za polmara-ton, 21.098 m), ki ga organizira tržaško društvo Evinrude (v sodelovanju Občin Milje, Koper, Pokrajine Trst, Dežele FJK, CO-Nl-ja, ter pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke). Športno manifestacijo so včeraj dopoldne predstavili v miljskem kulturnem centru »Giorgio Mil-lo«. Vsi gostje (med predstavniki miljske in koprske občine, pokrajine in CONI-ja sta bila tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in Pole tova ko tal karica, sve tov -na pr vakinja Tanja Ro ma no) so poudarili pomen padca meje s Slovenijo in njen skorajšnji (1. januarja 2008) vstop v Schengen.
Ob pol ma ra tonu se bodo odvijale še številne športne in kulturne prireditve. Isti dan (23.9.) bo na pro gra mu tudi ne -tekmovalni tek na razdalji 9 kilometrov, iz Ankarana do Milj. Ze v nedeljo bo miljska sekcija Cai or gani zira la spre hod od Ore ha do Lazareta. Potem bodo sledili turnirji v streljanju, tenisu, no go me tu, žen ski ko šar ki, veslanju, boksu, jadranju ter ko-talkarska ekhsebicija.
Ce lot ni pro gram, ostale in -formacije in tudi vpisovanje za pol ma ra ton lah ko do bi te na spletni strani www.euromaratho n ko per-mug gia.it.
A Obvestila
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato v nedeljo, 16. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 15. septembra od 16. do 18. ure in v nedeljo, 16. septembra od 8. ure do 10.30.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo danes, 11. septembra, ob 17.30 v Lonjerju prvi trening za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.0016.30. V ponedeljek, 17. septembra, pa bo ob 17.30 na Stadionu 1.maj prvi trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98. Urniki treningov: ponedeljek 17.30-19.00, petek 17.00-18.30. Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša).
KK BOR obvešča, da se danes, 11. septembra, prične vadba minibasketa za letnike 1997, 1998 in 1999. Treningi bodo ob torkih in petkih od 16.15 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju. Za informacije Stojan 339 1788940. Več info na spletni strani www.borba-sket.com.
ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek 13. t.m. ob 20.30 v Križu.
ŠD POLET - HOKEJSKA SEKCIJA sporoča, da potekajo treningi za začetnike ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Informacije in prijave neposredno na kotalkališču v Repentaborski ulici.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji od septembra do decembra, vsako soboto po dve uri. Prva izmena: 15-22-29/9, 6/10. Informacije : tel. 040-209873 ali 338 8621592 (Janja)
ŠD BREG, košarkarska sekcija, sporoča, da se bodo treningi za letnike 97 in mlajše začeli v petek, 14. septembra, ob 16.30. Za informacije 3473591855 (Boris Salvi).
ŠD KONTOVEL - RITMIČNA SEKCIJA obvešča, da bo prvi trening ritmične telovadbe deklic letnikov 1999 do 2002 jutri, 12. t.m. ob 17.30, v mali telovadnici na Kontovelu. Za informacije pokličite na 3498020952 (Deborah) ali 3385000643 (Martina).
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 11. septembra 2007
23

18.40 20.25
20.30 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz: flavtistki Ivana Milič, Lucia Jankovski, fagotist Jan Zobec in pianist Matjaž Zobec Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije
6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem - Bela vrtnica za mrliča (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Massimo
Bulla, Maura Leone) 15.20 TV film: Regina di fiori (It., '04, i.
Manuela Arcuri, 1., del) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Nina opolnoči
(i. Alexander Pschill) 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 TV film: La signora in giallo: vagone letto con omicidio (krim., ZDA, '97, i. Angela Lansbury, Mel Harris) 23.00 Dnevnik
23.05 Glasbena odd.: Ennio Morricone -Note miru
Rai Due
6.15 Replay Show 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik
13.30 TG2 Poletne navade, 13.50 Tg2
Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 19.00 Dok.: Voyager narava 19.55 Risanke 20.25 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i.
Rene Steinke, Erdogan Atalay) 22.50 Dnevnik Tg2
23.00 Film: Hurricane (dram., ZDA, '99, r. N. Jewison, i. Denzel Washington)
V" Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 Il caffe
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: ... scusi, ma lei le paga le tasse? (kom., It., '71, i. F. Franchi)
10.45	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.50	Variete: Trebisonda
15.30	Mladinski dnevnik Gt Ragazzi
15.55	EP v nogometu Under 21: Albanija - Italija (kvalifikacije)
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Rai Tg Šport
20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.00 16.35
17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.30
Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: W l' Italia Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano
Dok.: Viziati 2 - Televizija bo preživela (vodi Italo Moscati)
I Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Quincy, 7.40 Hunter - Rus (1. del), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze
Film: La frustata - Backlash (ve-stern, ZDA, '65, r. J. Sturges, i. Richard Widmark, Donna Read) Tg com, promet Dnevnik, vreme Dok.: Solaris
Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: Due nel mirino (pust., ZDA, '90, r. John Badham, i. Mel Gibson) Film: Lo squalo 3 (pust., ZDA, '83, r. J. Alves, i. Dennis Quaid)
Canale S
8.00 8.35
9.40 11.00
12.25 13.00 13.40
14.10 14.45
15.45 16.15
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
23.30
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Film: 4 fantasmi per un sogno (fant., ZDA, '93, i. R. Downey jr.) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Supermarket, 11.30 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Nan.: Carabinieri 6 (It., '06, i. Walter Nudo, M. Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut
TV film: L' abito da sposa (kom., ZDA, '01, i. Neil Patrick Harris) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura TV film: Il generale Dalla Chiesa (It., '07, r. Giorgio Capitani, i. Giancarlo Giannini, Francesca Ca-vallini)
Nan.: Invasion (i. Michael Mitchell, Elizabeth Moss, Eddie Cibrian)
O Italia 1
6.00 6.10 6.35 9.05
11.10 12.25 13.40 15.00
15.55 16.50 17.30 18.00 18.30 19.05 20.10 21.00
22.55
Odprti studio Nan.: Zanzibar Variete za najmlajše Nan.: MacGyver - Ciganka iz Budimpešte, 10.10 Magnum P. I. -Sneg na Hawaiijih (i. Tom Selleck) Nan.: A-Teama Odprti studio, šport Risanke
Nan.: Veronica Mars (i. Kirsten Bell, Francis Capra) Nan.: Sleepover Club Risanke
Risanke: Spongebob Mushiking, čuvaj gozda Odprti studio, vreme Nan.: Camera cafe' Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Ugly Betty (i. America Ferrera, Eric Mabius, Michael Urie) Film: Scary Movie (kom., ZDA, '00, i. Jon Abrahams)
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Dokumentarec o naravi 11.05 Nad.: Marina 11.30 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill,
Nino Frassica) 15.15 TV film: Ostržkove pustolovščine
(i. Nino Manfredi) 16.05 Nan.: Don Matteo 4 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja
20.50 Aktualno: Včeraj in danes 20.55 Film: Il gatto (kom., It., '77, i. Ugo
Tognazzi; D. Di Lazzaro) 23.40 Srečanja v kavarni "La Versiliana"
La l
LAs
6.00 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik 7.00 Poletni omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Grandi manovre (dram., Fr.-
It., '56, i. Gerard Philipe) 16.00 Nan.: Jeff & Leo - Policaja dvojčka
(i. Oliver Sitruck, E. Colberti) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: JAG
20.30 Nan.: The Practice (i. Steve Harris,
Camryn Manheim, M. Monks) 21.30 Dok.: 11. september, dan, ki spremenil zgodovino (VB) 23.30 Dok.: 11. september
(t Slovenija 1
6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila
9.05 Radovedni Taček: Ključ 9.20 Martina in ptičje strašilo: Kaj bom? 9.30 Mozart: Rodil se je genij 9.40 Besedi na sledi: Oton Župančič 10.10 Sprehodi v naravo: Štorklja 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Planet Zemlja 11.55 Večerni gost: dr. Marko Terseglav 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Vroči stol 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Trojčice
16.10 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec kot pestunja 16.35 Dok.: Koža, dlaka, perje 16.40 Ris. nan.: Hotel Obmorček 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.30 Dok.: Življenje je cesta 18.00 Modro 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič)( 20.55 Dokumentarec meseca: Mesto na travniku
22.10 Odmevi, kultura, vreme, šport 23.15 Znanstvena odd.: Adijo, planet Pluton (VB) 0.05 Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. Theo van Gogh, i. Katja Schurman, Thijs Romer, Cas Enklaar, zadnji del)
(T Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
9.00	13.05 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.35	Dober dan, Koroška!
14.05	Glasni večeri na drugem: Faraoni -
skupaj 40 let
15.00	Studio City
16.00	Prisluhnimo tišini
16.30	Mozaik
17.25	Mostovi - hidak
18.00	Poročila
18.05	Kalejdoskop
18.30	Aktualno
19.00	Dok. portret: Mož brez posebnosti - z opombami Janeza Gradišnika
20.00	Igrano-izobraž. mlad. nan.: Muzi-
kajeto (Slo, '07, r. Brane Bitenc) 20.35 Globus
21.05 Dediščina Evrope - Nan.: Glasba ljubezni - Robert in Clara Schumann (Fr.-Nem., 2. del) 22.40 Nan.: Van Veeteren - Primer G.
Koper
14.00
14.20 14.50
15.40 16.20 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.10 22.25 23.15
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim
Goddard, i. Sam Neil)
Sredozemlje
EP v košarki
Mladinska oddaja
Program v slovenskem jeziku: Na
obisku
Vreme
Primorska kronika
TV Dnevnik, vreme, šport
Alpe Jadran
Potopis
Dok. oddaja
Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Q - trednovska oddaja Vsedanes - TV Dnevnik Folkest
Arhivski posnetki
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
11.00	Videostrani
17.00	Praznik občine Sežana
18.00	Mladi o mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Avto za vas
18.50	Spoznajmo jih
19.40	Kulturni utrinek
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Goriška in Vipavska
21.30	Asova gibanica
22.00	Na Primorskem
22.30	Med Sočo in Nadižo
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Franko Drasič: Pomembnost telesne aktivnosti; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja - pripr. M. Sardoč, prevod in r. Borut Trek-man, 7. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.00 SPP v gimnastiki; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medi-gra; 10.15 Skladatelj tedna: Robert Schuman; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
11	Nedelja, 9. septembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.25.
Dolžina dneva 12.47.
''"lunine MENE ^
Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 19.17.
BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo v torek zjutraj slabela in dopoldne ponehala. Večji del dneva bo vremenski vpl iv ugoden za večino ljudi, le nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.23 najnižje -60 cm, ob 11.03 najvišje 54 cm, 17.04 najnižje -37 cm, ob 22.40 najvišje 37 cm. Jutri: ob 4.44 najnižje -55 cm, ob 11.22 najvišje 52 cm, 17.29 najnižje -39 cm, ob 23.07 najvišje 35 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............18 2000 m............4
1000 m...........13 2500 m............0
1500 m............8 2864 m ...........-2
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
morju in v nižinah bo povečini pretežno jasno. V gorah V sredo in četrtek bo sončno, po nekaterih nižinah bo sprva] bo dopoldne sončno, v popoldanskih urah bo nastalo megla ali nizka oblačnost. nekaj oblačnosti. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi.
r u k i z i: m


JI NOVA GORICA SEŽANA
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
dopis iz pariza - Razstava v Inštitutu arabskega sveta (IMA)
Furusija ali o raznolikosti umetnosti islamske konjenice
V « Institut du monde arabe » (Inštitut arabskega sveta) poteka razstava » Furusiyy-a« ali umetnost islamske konjenice, ki nas opozarja na raznolikost muslimanskega sveta in nam odkriva njegove nepoznane plati.
Muslimanski svet se je od 8. st. dalje širil pro ti vzho du in zaho du, v teku sto le tij je zajel območje od Indije do Španije ter vključeval je več narodnosti. Seveda se je tudi umetnost konjenice spreminjala glede na kraj in čas. Sicer pa Furusija ni le umetnost orožja oziroma bojevanja: gre predvsem za vredno te in na -čela. Muslimanskega vojščaka bi lahko primerjali s srednjeveškimi vitezi ali japonskimi samuraji, ki so sledili določenemu etičnemu kodeksu in so skrbeli tudi za duhovno plat, eni z molitvijo, drugi z meditacijo.
?
Sedež Inštituta arabskega sveta
Vrednote islamskega bojevnika bi lahko strnili v izrazu »džihad«, ki še zdaleč ni omejen na sveto vojno proti nevernikom. Vsak vojak je moral seveda obvarovati svojo državo in ljudstvo pred sovražniki, toda to je tisto, kar muslimani imenujejo mala džihad. Pomembnejša je velika džihad oziroma tisti boj, ki ga vsakdo vodi v sebi z namenom, da bi se izboljšal, da bi dosegel višjo duhovno raven. Vojna ni bila le boj proti sovražniku, ampak tudi osebna preizkušnja in in kot taka je prinašala duhovno oplemenitev. Na primer, Ali, Mohamedov zet, ni obglavil sovražnika, ki mu je pljunil v obraz, ker bi to naredil iz jeze in ker pravi vojščak nikoli ne uporabi orožja za maščevanje.
Vsak bojevnik je doseženi položaj razkazoval z opremo in njenim okrasjem, ki sta se razlikovala glede na kraj in čas. Bodal, na primer, je bilo nešteto vrst: afganski oziroma perzijski kards, ki je spominjal na kuhinjski nož, indijski šilanums, kije lahko prebodel oklep itd. Prav tako so se razlikovali loki, meči, sablje... Sicer umetnost v islamu ni in ne obstaja kot sama sebi namen, ampak ima vedno določeno funkcijo; okras, na primer, je lahko varoval pred zli silami. V ta namen so bili vgravi-rani stihi ljubezenskih ali bojnih poezij, podobe živali itd. (Kot na primer, glasba janičarjev ni bila omejena le na vojaške koračnice, ampak je vključevala tudi nežne poezije.) Nekateri menijo, da je bilo Furusije konec z uveljavitvijo strelnega orožja, drugi, da se nadaljuje še da nes. Namreč v ne katerih arab skih de že -lah, na primer v Magrebu, še obstaja kultura konja, le da se veščine konjenikov ne kažejo več v boju, ampak v tekmovanjih.
Razstava »Furusiyya« nam prikazuje bogastvo islamskega sveta. V tem smislu je pomembno delovanje »Instituta de monde arabe« (IMA), kije bil ustanovljen leta 1977 z namenom, da bi nudil možnost spoznavanja arabskega sveta in je rezultat sodelovanja med Francijo in 22 arabskimi državami (Alžirijo,
Del oklepa islamnskega konjenika
Saudsko Arabijo, Bahreinom, Džibutijem, Egiptom, Arabskimi emirati, Irakom, Jordanijo, Kuvajtom, Libanonom, Libijo, Marokom, Mauritanijo, Omanom, Palestino, Katarjem, Somalijo, Sudanom, Sirijo, Tunizijo in Jeme-nom). IMA organizira razstave, koncerte, predavanja itd. Od leta 1996 deluje tudi jezikoslovni inštitut, ki nudi tečaje in različne publikacije. V IMA delujejo tudi knjigarna, kavarna in restavracija, tako da po kulturni plati lahko poskrbimo še za želodček oziroma spoznavanje kulinaričnih specialitet. Glede na današnja dogajanja je delovanje Inštituta še posebno dragoceno, saj je raznoliki islamski oziroma arabski svet praviloma vržen v en sam koš, s kupom stereotipov.
Jana Radovič
francija - Dnevni tisk
Brezplačnik prvič najbolj bran list
PARIZ - Brezplačni dnevnik 20 minut je prvič postal najbolj bran dnevnik v Franciji. Glede na včeraj objavljeno javnomnenjsko raziskavo ima brezplačni dnevnik 2,4 milijona bralcev in je tako prvič prehitel športni časnik L'Equipe z 2,36 milijona bralci. Na tretje mesto se je prav tako uvrstil brezplačni časopis Metro z 2,04 milijona bralci, sledi pa Le Parisien z dvema milijonoma bralcev. Sledijo Le Monde z 1,89 milijona bralcev (povečanje števila bralcev za 2,4 odstotka), Le Figaro z 1,19 milijona bralcev (povečanje za 0,3 odstotka), Liberation z 806.000 (plus 0,6 odstotka), Les Echos s 608.000 (minus 11,2 odstotka), La Tribune s 383.000 (minus 6,8 odstotka), La Croix s 356.000 (minus 6,6 odstotka), L'Humanite s 313.000 (minus 5,3 odstotka) in France Soir s 188.000 bralci (minus 25,7 odstotka).
Število bralcev brezplačnih časnikov se je v Franciji v obdobju od junija lani do junija letos povečalo za 14,3 odstotka, in sicer na 3,49 milijona bralcev, plačljivi časopisi pa so v enakem obdobju lani zabeležili upad bralcev za štiri odstotke, in sicer na 7,76 milijona bralcev.
Britanski milijonar zadel na lotu
LONDON - Na britanski loteriji se je sreča tokrat nasmehnila anonimnemu dobitniku, za katerega pa se je izvedelo, da je že tako ali tako milijonar. Srečnež, ki bo svojemu bogastvu dodal še 26,5 milijona funtov (39 milijonov evrov), je lastnik nekega podjetniškega imperija.Dobitnik že sedaj prebiva v milijon funtov vredni hiši in je lastnik flote dragih avtomobilov, med drugim tudi rolls roycea. »Neverjetno je, da je glavni dobitek dobil prav milijonar.
Odločen pa je, da ostane anonimen,« je še povedal anonimni vir. Poslovnež je konec avgusta zadel drugi največji dobitek na loteriji v Veliki Britaniji. Ker se je oglasil pet dni prepozno, je sicer na račun obresti izgubil 23.000 funtov.
Tudi Kitajci imajo svojo Nessie
PEKING - Nek kitajski televizijski novinar je zatrdil, da je posnel kitajsko različico pošasti Nessie iz škotskega Loch Nessa. Kot je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, naj bi pošast po navedbah novinarja strašila v jezeru Tianchi na severovzhodu države. Da na blatnem dnu tega vulkanskega jezera živi pošast, sicer že stoletje govori legenda. (STA)