Končno naše igrišče
Naša šolabi bila.najboljša in najlepša, le nekaj ji manjka -obdana je od visokih stavb, ki šoli ne pustijo, da bi imela ob sebi šolsko igrišče, kjer bi se mi otroci lahko veselili in igrali.
Utesnjeni smo; razgibamo se lahko fe v šofski avli ali pa ob lepem vremenu na majhnem prostoru ob šoli. Del tega pro-stora je betonski, kjer se lahko pošteno udariš, če padeš. Orugi del pa je po deževnem vremenu ves blaten in se na njem ne moremo igrati.
Majhni smo še, radi tekamo na prostem za žogo, se lovimo in igramo. Toda kje! Doma smo med tednom v stanovanju med štirimi stenami, v šoli smo utesnjeni in zamam pričaku-jemo, da bi šola končno imela zeleno okolico, kjer bi se otroci naše šole lahko igrali.
Naša največja želja je, da bi šola končno imela urejeno »zeleno« okolico!
Prav v teh dneh, ko nas toplo sonce vedno bolj vabi na prosto, pa je v bližini naše šole veliko gradbišče. Naša želja, da dobimo tako potreben življenjski prostor zunaj šole, se naglo uresničuje. Stroji brnijo, ropotajo, kašljajo, da je celo moten pouk. Pa nič zato! Samo da se naglo približuje dan, ko bodo pridni delavci podrli plot, ki nas obdaja. Potem bomo globoko zadihali in naša šola bo res najboljša in najlepša z lepo urejeno okolico, za katero bomo morati učenci poskr-beti, da bo taka tudi ostala.
Hvala vsem, ki so razumeli naše potrebe in želje in so končno rešili to težavol Nove športne povrSine bodo za nas najlepše darilo naše občine v jubilejnem letu 40. obletnice svobode.
                                                             ČLAHILITERARNEOA
NOVINAR8KE0A KROZKA OSMAJDEVRHOVNIK