Št. 21.
Tečaj XXIX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravniStro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak.dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se poSHjajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprnviiištvii.
Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredniStyo ne upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah, de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat : 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po .pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Goric«.
»GorlSka TIskarna" k. GaDriftek tiska in zalaga razen «Sočo» in cPriniorta» Se ^Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih oosežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi" v «Slov. knjižnici, so računijo po SO kr. petit-vrstica:,
Odgovorni i:rcdn;k ut izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
*Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Goriške mitnice.      i !,I*st ¦!l" ?,vm"|,ri uvoru in *,ri 'm'om> i,n
t  Nr. i* \±.X komad  11/.k*' in po ' „ kr. zu cd«-tii»   ..i.r :(LCJ r.   ,,   ,,r. vdan'-)     WiJk Mt,;i (<i . )i)k|, ,ivin0( kadar se a,* pililo
V    !.;.--'.w   !ii   hial.ir   M'   i,,   Mrga   VIM...I.
V.:uh',   k a.'tv   n.iv.r.i   iic>.   odbor   za
J J. M'-lo Um i«.i j«-   oUii in okoli ob-
i -j-,ti .   si*.-   ':;:';.! iii.tiri-.uiii. in   torej  iii bila .:,'¦'.'.„.     ,,   , ku   !>i   ju-   bilo   nobene ll.)  novi
.'i. T.i Milna a bo   ;\i   me-to   nov   vit
vit«	-k«* .5.v»:-ij:\«Mi„ ,|,.kl:«-!, ;	• tudi Tr.j-
uu*	'm'.i5m. \»-> s,:/-!j.-»,  k-r -:	.s um iiila
rs« fV	a pr>!*'i-..i !.-.>T.fj..jl.v. ra/.k	mpil... m-1
hm	tomu-tio   proti  ;{j?inri,   da	bi   ju po-
pla	"al s kak<* zbadljivo b#—*•«	bi, --os da
mora radi njiju trpeli psvzir občinstva. Taras tiamivi-, ko' >o m- ph-roeiuta>i toliko povzdigovali nad drugi- ljudi, in so bili tako občutljivi in domišljavi, da gorjo tistemu, ki bi jih dražil — so pa imeli glumci, pesniki in pajaci vso prostost v dejanjih in besedah. Njim so se odobravale najrezkojše zabavijice, katere bi med plemenitniki no bile potekle brez prelivanja krvf.
približno :»)0 m., kakor na primer na poti od mitnice na državni cesti do mitnice ob k, ,'otivoru za tovorne reči.
Take razmere je nemogoče so dalje trpeli sedaj, ko omenjeni kolodvor na južni ži-lrzuici se ima porabili tudi za železnico: (»'»riim - Ajdovščina. Prometa se ne smč ovirati in vezali samo na korist jedne občine, temveč promet se mora v splošni blagor na vsaki mogoči način pospeševati in varovati.
Sicer pa je potreba, odpraviti vse mestne milnice v (Jorici, ker so neopravičene in ker nepravično ohlezujejo prebivalstvo 7. deželo.
Noben okraj ne plačuje tako n i 7. k o g a p r o c e n l n e g a stavk a z a e o h I e, k a k o r (J o r i c a ; noben okraj nima lako velike koristi od cesta, k a k o r (J o r i c a. Navzlic le ta u n e p 0-1'iiii iiiilicii okraj cestne milnine, kakor (lonca, in noben okraj si no d;i vzdrževati cesta po drugih, kakor (iorira.
Ker le ui bilo odgovora na interpelacijo, je slavil grof f.oronini dne lf». dee. I. lela /, nova interpolacijo, s katero nrguje odgovor.
Odjrovor na lo je prišel, in sicer je mi-ni.-li i-hlvo za notranje posle v sporazumijenju ^ liuaučnim ministorstvom že dne H), aprila l.s.lN. odgovoiilo na interpelacijo namestni-:"tvu v Tr.-iu, katero jo obvestilo potem magistrat v (iorici. Toda ta se za 16 11» zmenil, in se le sedaj po drugi interpelaciji je dal na znanj«' odgovor, še le po preteku 8 m e s o r, v v, odkar je on dobil odgovor v roke.
Tisti odgovor ministerslva pravi, da ni nobenega pravega razloga, odpraviti mitnice, zlasti ne glavno omenjene, katera je dovoljena od name-trnova za dobo 5 let, ker ni nika-kih ko n krc tnili pritožeb proti njej.
I »oba r» let poteče s prihodnjim le-t o m, in zato je potreba, ako se hočejo otresti prizadele občine le nepotrebne mitnice, da storo nemudoma potrebne korake ter vlože na nami stuistvo pritožbe, s katerimi prosijo, da -e odpravijo sploh vse mitnice za Gorico; -l;:!cevati se je pri tem tudi na načrt zakona, ki je bil predložen državnemu zboru, da se imajo odpravili povsem erarične cestne mit-u.iv, i/i jo bil ta načrt iudi že sprejet od budgetllf-ga odreka.
.paj.M-o v v> V.,;; I.: , ..*... » :,:.. j- i.-ij p-di-el ve, •..;. '. v.i i:i.-^to 1-M«« /:ib.)Vljin« si je r.<i -'.:] /.-* jijo ;ju:>./::i\i dovijp, pri lom - p i :t: /«uv:sl. tU bi !»•• d;:i za, šnice • i.nj-.:ti !i»'/\«-*;i:i po.-lu-.d«-.'m. r«-koč : v I»» ru"i\t ;tlabni!i m.vm, ko .0 solnce pi >../<-, t«> jo p:\iv: a fi.i bi mu 'Miki :..ij.:'..t: i»-{.-3i. m.-.-to da bi -c po<.--iii, t».M -»' »'¦-.-tu vid-l . lnv-i-it H'skro-i.oiojEi /a-nu-jrdi robatemu dov.ipu.
I».*k!ir.i jo bila   v .io.-tnaj.-tom letu.
:,jk'«r p»/a. ki ,-o razcveta >v«'7.a in di-
.-t:e;i   v   psviii   žarkih  jasnega,  rosnega
jutra. Hoja krila jo bila Mer-r podobna,
; ves.dur :>i mouda nikakor dosezati h'])ot«>
njenih   m«»drih   ofjj,   in   njih  mehkega,
blažiluc^a svita.
;             Valovi plavih  las, mehkih, blost«-
¦ fiih kakor da bi bili zlate niti, so se jej
! vsipali bla^odisoeT po tilniku in po plečih.
• segajoči dalee doli preko pasu. Po njih
l so je   vil  venec  srebrnih  in   višnjevih
i /vctHe.
Prirojeno prijaznost in milino, ki je odsevala devojki z obraza, je ovoval neki dali sramežljivosti in zamišljenega ponosa, ki jo dodajal posebno krasoto, Car in slast redki nežnosti njenih potez.
Zastopniki prizadetih občin gotovo sami dobro ved6, kako prijeti reč za odpravo goriških mitnic, mi končno le .opozarjamo, da čim prej se kaj stori, tim bolje, ker razvidi lahko vsakdo iz gorenjih prodatkov, da visoka gospoda prav počasi uraduje. Torej, čim prej, tim bolje I Prizadeti, ganite se!
DOPISI.
Ik Koči n |a. — V obče veselje je bila nam pred kratkim potrjena ustanovitev naše že dolgo nameravane ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Vsaki dobri stvari je začetek težaven, ali ravno zapreke utemeljujejo stalnost kakega podjetja. Ko bode našeljud^ sivo vedelo, kolikega pomena je družba sv. G. in M. za splošen obstanek našega naroda, jo hode vselej in povsod! z veseljem pozdravljalo v svoji sredi.
Resnici na ljubo se mora priznati, da so si Ročinjko s a m e elele in omislilo podružnico, kar priča o njih zavedni rodoljub-nosli; zato pa pričakujemo, da. jej tudi odslej ostanejo zveste, in da jej posebno soduj — v kali — pripomorejo ?, besedo in djanjom, Prizadevajo naj se torej, da se z večjim številom udinj odpre tudi večji delokrog podružnici v naScj obširni gorski dolini. Odgovorite si same, vrle Ročinjke, ali ni častno lako nesebično delovanje, ki malenkostne osebnosti in sebe prezre v blagor trpečega naroda. O da bi vse Slovenke in tudi Ročinjke te beseda prav umele! Toda ni ga pravila brez izjeme, ali upajmo, da pomladno solnce, ki vse oživlja, oživi tudi zimske cvetke na narodnem polju ročinjskem, da bodo tudi te pripomogle k obilnejši žetvi v prid narodu slovenskemu!
K sklepu: 'g povrni vsem onim, ki so se za lo podružnico količkaj trudili a'i kakor si bodi pripomogli; njih blago prizadevanje ni bilo zaman I
0«l meje. — Mi mejaši nismo vajeni svojih obmejskih novostij po svetu bobnati. Naša koklj? piščeta zvali le doma, katere s komisijami vred skupno pohrustamo! Malce zaropotamo, se zravsamo in skavsamo, in konec je rabuk. Čujte, vi zovete našo deželo
krat počasi pretrdil prostor na sredi dvorane. Mej tom so se poslušalci urejali v krog okoli njega. Na to je vzdignil glavo in začel opevati hvalo Biči. Primerjal je deklico beli liliji, jerihonski roži in zelenemu cedru na libanonski gori. Poveličeval jo je nad vse lepe sultanice,, «ki so tačas krasile egiptske in perzijske hareme, in nad vse znamenite gospe in kneginje, katere so bile proslavljene v provencalskih pesmih. Postavil jo je na jedi« 'k', /topinjo z Lavro, kater j so Pe-trarcov<3 pesmi prav tačas ustvarjale slavo, ki po pet sto letih še živi. Voščil ji jo tako" spretnega pevca, kakoršnega je imela avinjenska krasotiea, kateri, dasi le petindvajset let star, jo bil vendar že tačas slavljen po vsej Italiji kakor prvi pesnik. Nazadnje je obrnil pesem na mladega viteza, ki je sedel.,pri deklici. Pohvalil je njegov rod, njegovo vedenje in hrabrost ter je sklenil, da deklica njemu pristoja kakor prstanu biser.-
Večkrat je moral pevec svojo pesem pretrgati, ko so ga prevpili • dobrp-klici poslušalcev. A ko je utihnil,,'je 7^-ovUo tako mogočno odobravanje, cfa se je dozdevalo, kakor-da bi se podirala no samo tista dvorana, ampak ;,tudi sprednja, kjer so bili strežaji in oprode;
— deželo neverjetnostij, mi pa lahko naše selo ~- selo ali gnjezdo utokov in komisij. Evo, tekom jednega tedna smo imeli ordi-narijatno, poštno, županstveno in glavarstveno komisijo; vsaka pa je prinesla seboj broj utokov in protiutokov, o katerih je že svo-ječasno, pa malce prezgodaj čitatelje obvestil .P. L," Ce bi Vam pričel sistematiško una-Uzovati gori navedene komisije, bi eitatelji strmeli in se Čudom Čudili, kako zamore pozabljeno selo tekom jednega tedna toliko »napredovati*. Smelo trdim, da smo srečni in v jednem tednu s tolikerimi srečami bili ob-suli. V slogi je moč! Sloga jači, nesloga tlači l Ker smo zložni, se še Martin Krpana ne bojimo, i on bi se nas ognil ali pa z nami slavil zmago.
Ordinarijatna komisija, katero je vodil pooblaščenijmdSk^kpMsAr deton»i*ljyprar. vitelj g, Janez Ev. Jarec v četrtek 2, t. m. pod nadzorstvom več sosednih duhovnikov nam je prinesla mir, jedinost. slogo in spravo. Prej smo bili razdvojeni in razcepljeni, imeli smo separatistiško ustanovno pismo in clua-lizem na vsej črti v vseh cerkvenih, cerkveno občinskih in politiških zadevah. Stari in novi; „stari komun* in »novi komun", tostran in onstran hriba.
Celih 33 let je vladala mržnja med obema strankama, med staro in novo. Čemu? Zato, ker so leta 18G6. novi pristopniki pristopili k prvotnemu zapotoškemu vikarijatu s strankarsko pogodbo, in tako pride prej ali slej „krah" tam, kjer nimajo vsi vikarjani jednotne pogodbe. Načelo in vodilno geslo mora biti: vsi iste ugodnosti, bremena in obveznosti. Zahvala pristuje preč. ordinarijatu ki je tako modro ukreni! ter na mah rešil vse minole sedanje in bodoče utoke zastran kongrue drv, cerkvenika, kjučarjev, Sv. Gen drče paramentov itd. • itd. Alea est jacta. Bomba je počila! Pljuske so onemogočene, novi so se udali, stari odnehali. Sedaj smo vsi stari ali vsi novi, imajoči jedno ustanovno pismo, pri kojem je vsakojaki separatizem že naprej izključen. Hvala pristuje ordinari-jatnemu komisarju, kateri je z zmerznostjo bodril stranke. Hočete tako ali tako, po starem ali po novem ? Ce vsprejmete staro pogodbo, držati jo morate v celotnem obsegu.... Klic prevz. nadvladike ob birmi »zjecli-nite se!" je padel na rodovitna tla in porodil je slogo vsaj na papirju, Bog dal, da tudi v srcih. Določbe glede poddružnice sv. Gen-drce, katero vidite iz Gorice, so vnemale strast, ob tej priliki je grmelo in treskalo po šolski dvorani liki na gori na hribu Sv. Gen-drce ob vsakem hudem vremenu. S tem je vse rečeno. Pismo vikarja ob vladarski petdesetletnici je obrodilo utok; utok protiutok, vseskupaj pa spravo in mir. Ni nesreče brez sreče! Taka bo osoda našega naroda; on bije sedaj britke dneve trpljenja, ali i njemu zažai dan rešitve.
Ostale komisije Vam naslikam v prihodnjič.
Še nekaj!
Razprostira se na~i krasan razgled po Lombardiji, pa z duhom smo le v Gorici, ter zveste sledimo potom probujenja« Sveži duh
Soče je preobrazil ledino, le škoda da se časopisje slovensko pri nas premalo širi. Mi nismo v ledini, pač pa v trdini.
Premalo se čila, ali za utoke, protiutoke, „rikorše", zakotne pisače, agente po Gorici in Čedadu, se nekaterim ne smilijo petaki, desetaki, petdesetaki, stotakijza »šol. Dom", »Slogo*, za narodnost, za kak slov. časopis ga ni beliča in celo veleposestniki so taki. V to gnezdo treba večkrat vreči kako bombo. Sicer vlada tako starofcopdno načelo i v drugih vaseh, zlasti v rnagnatnih bulicah, ~-pa sčasoma že izgine, kar naj bi se čim prej zgodilo!                                   Obmojski.
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Poštni koncipist v Gradcu Mihael C i u l i c h je imenovan poštnim komisarjem za Trst.
Okrajni šolski nadzornik in cesarski svetnik gosp. Fran Vodo pivec v Gorici jf stopil v pokoj.
Minislerijalni tajnik Anton Del! e s,"k i je služboval prej pri pomorskem sodišču v Trstu, je imenovan načelnikom prezidijaiue pisarne trgovinskega rninisterslva.
Smrtii>' kosa — Danes v jutro je umrla gospa v Komnu, Hozatija V i e i č, rojena Štrekelj, stara 40 let. Pogreb bo jutri ob X uri popoludne. N. v m. p.!
Jubilcjski spomenik. — Gospod Ant. P o 11 i, lastnik Rainerjeve vojašnice v Gorici, v kateri je nastanjen 2. batalijon o. dež. br. pehotnega polka, je dal postaviti v proslavo 50 letnega vladanja Nieg. Veličanstva na dvorišču te vojašnice bronast spomenik, kateri odkrijejo dne 9. aprila t. I.
Državne podpore in goriški Slovenci. — »C o r r i e r e* v polu obraza .-'»o- I bija članke v »Soči" in »A ¦' «-;a t i se h e j Post" o deželnem ..iskem ' logu in o razmerah v 'eželi. Na vse neumnosti ne bomo odgovor'di! — Med chugim trdi tudi, da d r ž a v a daj« velikanske svote za mostove in ceste v slovenskem delu naše dežele! Res je, vedno bolj so popolnjuje cestna mreža, toda lo je pač drža v rta potreba! Ali bo država brez cest?! Še veliko premalo se je storilo! Geste ob Idriji še dandanes ni, dočiiu jo imajo že davno na oni strani meje! Italija bi bila gotovo vse drugače poskrbela tudi za ta del Goriško, ako bi ga bila dobila v pest *
»Gorica* — »Noritla*. — Vsakemu, kdor noče norcev briti z zgodovino, je jasno, kakor beli dan, da Gorica je slovenskega izvira. S cepci okoli »Karjole" v tem pogledu se ne splača dosta pričkati. No, sedaj so našli že zopet /zgodovinarja", ki V „KarjoliB razlaga, da Gorica je »Noritia*. Pripoveduje, kako jo nastala »Norilia", kako se jo sčasoma črka N spremenila v 6, a pri tem piše vedno „GoriLia ir> »Norilia!" N se je torej spremenil v G ali kako se je t spremenil v z, tega pa ne pove. Uboga zgodovina! Ko bi priznani italijanski zgodovinarji eitali buda-losti MGorriarovega" zgodovinarja, bi se morali v grobu obrniti!
Na sploh pa rečemo: Pravo ime je Gorica, če hočejo pa „Jtalijani" imenovati mesto „Noriiia", slobodno njim, za nas ostane Gorica!
„Adriatiseue Pesi". — Tako nazivlje »Corriere* — Adr. Post. Zakaj ? Jezi ga, ker vidi. da imenovani nemški list nepristransko razgrinja strmečemu svetu čudne reči. ki se
IrHti tudi ti so se bili nagnjetli pri vratih, da bi slišali ghimca.
Ottorlno je vstal, vzel zlato verižico, ki je nosil okoli vratit, in jo z viteško uljudnostjo podal pevcu. Ta za-hvalivši se, jo je ovil okoli Čepico, poskočil od veselja, in na to začel zopet brenkati na tamburico.
Grof Oldrado je zagledal na drugem koncu dvorane odvetnika Garba-gnate, in rekši hčeri, da se vrne takoj, je stekel k njemu, da bi ga popraSal, kedaj se prične sodba. Sedaj, ko je deklica ostala sama, in je videla, da so vsi, kar jih je bilo tam okoli, le njo gledaa, se je še bolj splašila, in premagana od sramežljivosti, je vstala in šla k bližnjemu oknu, od koder se je videlo ns trg. Tam je dihala prosteje in se je čutila bolj osrčeno. Tudi jo je zeld razveselilo, da je koj zopet pri sebi zagledala Ottorina. Ta prijatelj njenega očeta in tovariš umrlega brata, s katerim jo imela nekedaj veliko prijaznost in otročjo ljubezen, je bil sedaj mej tolikimi neznanimi ljudmi njena opora in tolažba. A tudi množica, katere se je deklica toliko bala, se je jela zopet zbirati okolp Tremacolda, ki je bil začel drugo pesem. Lak6* jo je polagoma zupuščala ru-deeica in vzburjenost, ki jo je pretresala vso,  A v isti meri,  kakor se je
njeni nemir polegal, se je pojavljal pa drugi tanki čut, ki je bil tudi nadležen, neki čut skrivne bojazni, ker jo bila sedaj prvič sama z moškim, kateri ni bil njen oče. Zattf se je cesto ozirala, in ko je videla, da se sprehaja oče z Garbagnatom po dvorani, mu jo nami-gavala, naj se vrne k njej. On pa, ki se je bil uglobii v neko razpravo in jo bil vos zamišljen v določbe cerkveno«*??, prava, v papeže in odloke, je vedno ort-migoval z roko, da pride, a le ga ni hotelo nikoli biti nazaj.
Ottorino se je pogovarjal z deklico neprisiljeno in po domače, a vendar jako dostojno. Kramljala sta o dnevih, katere sta bila preživela skupaj v limont-skem gradu, ko je bila ona še majhna. Mladenič jo je spominjal na njene igro in skrbi, na veselje, na male zamere in ljubke strahove tiste dobe, v kateri se dozdeva vse smehljajoče tistemu, ki so v poznejših lotih nazaj ozira nanjo. TaktS se je Biče počasi vadila mladeničevi divžbi. Boja: • j, katero je čutila poprej, se je vedno bolj izgubljala, h ostajala je od nje le še lehka senca. Ona se je že bolj poredkoma ozirala, da bi videla, ali gre oče, in tudi kadar jo storila to, ni bilo videti več poprejšnjega bolestnega izraza na njenem obrazu. (Dalje pride).
gode v naših deželah, ostudne reči, o katerih bi drugače širše občinstvo v Avstriji ne bilo poduceno.
Da, Italijanom je »Adriatische Post" — .Pest", in tudi ta namen ima, biti njim — [pest!" — .Corriere" ima v tem pogledu prav!
,CorrIere" In našo Žasnlkarstro. — Pravi, da je citati kakšno vest iz naših časnikov danes tukaj, jutri tam po goriških časnikih, potem zopet v »Agramer Tagblatf-u, v kakšni interpelaciji itd. ter skončuje, da taka našaŽurnalistikaje„1 uč konca tega stoletja*. Res je luč, in ta luč vedno močneje in širše gori, in čim bolj se razprostira ta luč, tim jasneje je videti lopovščine iu barabstvo, katero uporablja lahonstvo, podprto od zgoraj, proti nam! Iz te luči postane prava „1 u e e d i q u e s t a fine d i s e-colo", postane beli dan, ne kateri bo Italijanov še sram svojih dosedanjih dejanj. Na to delamo in v to svrho prižigamo vedno več itičij! Tako je, na?i prijavi!!
Kak6 so razumeli! — V nedeljo po znamenitem koncertu v <ut.dnii i ni .V! u i k d o v polličuo go-liluo k Trevisauu, ampak vse je dilo »k jelenu*; veliki salon je bil kmalu napolnjen z odličnim občinstvom. --- Pač pa siu«) videli nekatere"gospod'-, ki .so sli med koncertom v Trevis.inovo go-ilduo, torej k očetu onega Luigi Trevisana, ki tepe in zmerja Slovence v Gnriei.
Vse prizailete moramo javno grajali; upamo pa, da v prihodnje ne  4oiv več kaj
takega.....
Mater onesa uVMa, ki > pUival in vodo zhv;d na nagega .-iugo v Ozki uliri kakor sni«) poročali svoj čas - je ob-odilo redarstvo na 2 gld. glob-. I)'ček j" s- pomlad, da bi se g;t »iogl.i k.r/.uovat: po-aavuo. Novačenje. •-- Novačenji- za (Jonsko okolico se je pričelo v sivdo iu s končalo včeraj. Fantje so prihajal: in odhajah, prepevajo razne pesmi. V mestu .v,- ni-o ustavljali, temveč so šli »!i naravnost domu, ah pa so se za malo časa ustavili kod v pr»-1-mestjih. Nič. posebnega se ni zgodil, L" v Kapucinski ulici v neki gusliim v četrtek popoludne je bilo nekaj prelepa, kateri ^oku »Gorriere* kot kako grozovito dejan/'. Pravi, da so se tepli z noži, vilicami itd., kar pa ni res. Pripoveduje, di jeklen je bil ranjen v glavo, drugi pa v roko sn v glavo. Ali, kako je prišlo do prelepa? V oni gozdni so bili večinoma Prvačkovei. Med nami je bi! tudi nekdo iz Trsta, ki pa .spada pod Prvu-čino. Tisti mladič - umak se je nav/.«'! v Trstu že laškega duha ter je zmerjal Prvač-kovce /, »mostro di ščavi t* P.uit.e s;> bili razgndi, »vipavee" iu Tivač.iu sta jih razilra-ž:la in počeli st> se m.do sem ter tji* prijemali. Stražniki, ki so 1>:Ii zraven, so jih mirili, ali to ni nič izdalo. Ko so se suvali, je padel jeden na tla ter ^e pobi!, «Inigs pa je zadel v steklo pri vratih ter se rani! na toki. O kakem razbijanju posebne vrste ni bilo govora. Prišli so tudi vojaki na pomoč : pravijo, da so jih poklicali stražniki, drugi trie. tla jih je poklical neki Italijan, ki je videt rabuko. S kratka, bili so tam in odpeljali ,m> nekaj fantov v zapor, ali so jih na večer že odpustili.
Drugače pa se ni zgodilo nič posebnega. Dve sliki •* Koma. ¦— Pretekli jedeu so fantje naborniki prepevali po mestu. Med drugim so peli tudi , Mara men*, vrač.ije se skozi mesto domu. »Mar.uueo* p,i so p.<ii baš pred hišo, kjer stanuje dr. V"tii;'i. Na oknu je bil doktor sam, iu poleg u^^a tu I; uadepolni sinček     - .skladatelj*.
Poslušala in poslu-ata, kar jim ;\idom iz fantovskih grl nasproti pesr^u .Mirauin«*. aH v slovenskem smislu: na In se hitro o I-maknola z okna.
Menda je že >..! d(4torju in i-Uv.t, iti t e jima še ni žal, pa njima bo ie, ;:.> tisto lepo
skladbo .Maramt o !*........
Fantje se vračajo z tiorišiVka. J\,t pri-dejo v bližino Atlemsove palače, vr>e vanje neki laski siurkovee kamen, pantje >e obrnejo, <ta bi dobili tistega t:čka, ali jo ;e popha?. Zato pa se je zbralo kar m hip na iie ¦ mesta radovednega občinstva celo množico. Otrok gotovo ni vrgel kamna kar sam o.t sebe. ampak po.lSuntal ga je kedo, ker se ni upal sam vreči kamna, čes, otroku ne store ničesa. Saj se je bas po tistem kraju že večkrat pripetilo, da je koga zadel kamen -gnarodno orožje italijansko*.
Po novačenju. - Oblasti, katere so svoj čas pod uplivom Italijanov imele tetiko proti novakom, so dopustile letos, tla so no-
I. vaki prihajali iu odhajali, prepevaje različne pesmi. Kar se tiče fantovskega petja, bi ;V-leli, da se priučel lepih pesmij, katere potem pojo. Sem ter tje smo slišati nekaj ubranih glasov, kar kaže. da so se nekateri že zavedli, da se sme peti samo lepo ob takih prilikah, dočim so bili nekateri s svojimi močnimi glasovi pač preglasni. Peti f.intom prepovedali, to bi bilo skrajno nespametno, ker bi rodilo lo zle posledice, ali ker je dovoljeno peti, bi prosili fante, da v prihodnje se nauce po vzgledu nekaterih par lepili pesmij, katere potem za pojo na potu skozi mesto. To bo lapo, in nikdo ne bo mogel pritoževati se o njih!
»Corriere" pravi, da smejo pet?, ali ne izzivati ter pripoveduje, da so nekateri kričali: M....a ai Italiani! Ne vemo. če je to res, in tudi nimamo vzroka, verjeti »Gorrteru*, ali če je istina, moramo grajati tak vsklik, ker mi smo nasprotni vsrkemu izzivanju, pa
naj prihaja od te ali one strani! Na drugi strani seveda, če upoštevamo skoro vsakdanja izzivanje Slovencev od italijanske strani v mestu, ki so veliko hujši od prej označenega, pride isti ob vse upoštevanje.
S kratka 1 Fantje, peti smete, pojle lepo, dostojne pesmi, ne izzivajte nikogar, pote*« bodo Vas upoštevali tudi naši nasprotniki in ne bodo imeli nikakega povoda, kregati so po časnikih radi Vas ter Vas sumničiti pri pristojnih oblastih!
Toliko v blagohotno ravnanje!
Prizadete oblasti pa naj blagovole pomisliti, kedaj so prav ravnale, ali sedaj, ko puste fante v miru, ali tačas, ko so jih preganjale po nepotrebni
„Maramco" — Danes hodijo na nabor goriški lahoni. Tudi pojo, ali nič drugega kot samo — „Maramco" kljubu danes po mestu nalepljenemu županovemu pozivu, da naj ne pojo iu naj se ne obnašajo robato — kakor slovenski okoličani!!
Gospoda župana oklic ostane bnv.vspe-šen, kei  išče olike tam, kjer je ni!
Na>a nagrada za ,3fnraii!(»<»". -— Kdor najde, kjejeVinci »Mara me o" prepisal ali sploh kaj ,u/." •¦!*, kakor je storil z znanim ,Tantum ergo', dobi in grudo ot) kron.
Porotne obrantar«« m> prič !•• včra;. Na zatožni klemi ..e seilela Jo s. udovu Mleku/ iz holea radi detonn.ra. Obvj.ena ;>• bila na ."> let ječe.
l»aues je na vr-ti obravnava proli Mariji l)ejuri i/  l v/M a radi požiga in umora.
Jutri pa se pričo" obravnava psuts »-lavnemu " Marti nui š rim : trujati utegne ¦,'ilje čaia. O nr<j bouio poročali obširneje.
SloviMitlti obrtni zavodi. I', uradne slatisl-ki- o av -!ri;,-kdi obitiiih -'olab za t, \s\il '.»s. p-^ii«mamo, da ;.• bilo na čipkar-ki šoli v P, o l e u U* učenk, v C >¦ p o v a ti ;i .">!, v !>o :. u si ie i r,:?, v I d r i ; i :m, v Ljubljani pi 7:?. šilo /a !e-aii in kam-nose:ki idir! v K «t č e v v u je pi.h.ij.tlo l*'» učencev, v I,; u t) S j a n i >»J m na Z » g i * ; šolo /a puskarski otn-l v Pori/vlraii pa :l"i.
Koncert /riiik«< podružnice sr. (ti ril n lit Metoda v m.-d-^. z več t ;<• b:i pn-vabi! prav mnogo odiu-sugi ••.b-,m-.tva v C-talnico, da je bila dvorana koi.du pohia. Spored ^e je vr*i! «.*po gladki« iu je voja*ki orkester -;vir.d svote komade v splošno zadovoljno-.'.' ouvertora p.» slov. nap«vih, »sanje*, faista/o'1 i«' JIi/."tove opi^iv ,«'. »raseu*, v Tji-e nip-vi>v t/, operet- ,.Nadrud,ir*, v -j- fo je iuko ugajalo, kakor ;e bli oike,t<r tub pieci/etl    pri    hpJ'eifii:evaj;.U   peV-kih  /.JJOrov.
Oi<ri!|stvo   SO   pre ,-'[|.-f;!l /lasla tPje Ver,i
/,t»ori: ,Srečna J»ric,i*, ženski /.bor, katero pe-em -u g.čH" p-nke pel" nenavadno krasmt. j)a-.i ;e /bar fe/.u, :;f> >.< š--vi-^-ii z velikim o.iobrav..n>em. pred v-i«m p t je ooie:!:ti g.čuo H r o v a f, i n o v o, ki je >i svojim zv«-t;-kitu glasom in sigunc.m instop-jm uprav ;:o-piuiov.il.i. Me'-.auj /.bor »Jutro t\\ Tr;gl.;vu* :-¦; spevoigre ,Z:atorog* ikakor ,Sre.'--is .!•¦-ru\i') je Vil !< j«, »-vi-št ;:hur, kutejvg i •¦>!'•.! poslij.-. »Ji i vi-.el!, ,il: v>e p.>. pr-s -.:a ss: ....t zbor .Kdo je mar*. To ;«> ve".i.-.>f.n.: p'>-sem, pro^iavl.ajoča moč s!«iven-kt,: ¦¦ "r,i'..r,u, in za to ti dofji sedaj mogoče..?, v.".: -no, sedaj mi!'je, po!tiŽ'ie:e. k.tkor /¦ .^ui.-. 1 po-sa;u";'.t»li; od-tavkov; spren»!j"vati;'- . ikes-tra pa pove;iri«;e pel«e iu vs{ ¦¦!;. ti. ;•¦ vet s,i .svojif u :!og > častno resi!;; p.i-'-?i::- -o usta ugaiali   s,-   s.imosp-vi,   kira'>n  (;. S ! n k a r)
gg. p-Vko in p-vu {-/-.v ^rl ¦. :,o v p-f::i. in 'Ki so radi t-gi >|-:'. :u Ur., ••¦ ,'_•• m i. -:ke ^« k.e.i.i-te prh. prs i -ear -¦ v»::ka :.,»s"ug; pre.l vsem v.1- Ui3:rr : -au g. j '.(.'.n la M e r-J ( i n i. Večer >c .'k\-i';'i -. -'-loigra ,U;u me !_ubi'; .-.ie. r :.: k io v i^jko elahoviJa. ali »vestli* je, :. v,-.'./a a'.: -¦ prav n.re-go smeha. (J.čne pr d>iiv. »v ;a ^ pr.-Mai- i ijalei <o reš.l:  -whi Uy^ prav  dubro, jio-
'\\\>.i'.\ kratke:.,:; p. r...*-!. U do I ;_ >w -e. da tudi g:tie'.:u v-p [¦. ki ::¦/. rt i, Ji.mieu;eni ga ,S-»:".k.--i'.u «b>rr/i».   '.• i-.!  povode«.
Hvala p ; g'; M^ki ptulružubi dn.-b» sv. (I:i:la iu M'-'.'. 11, da nam je pujvdili tako l'p več-r. '/-I 11 bi vide!; in slišat: zoprt kmahi kaj tak. ga!
Zahvala. — Zopet moram.) zubi-b-žlli v krenil iu*- ga narodnega živ!;euja krara-n večer Iu kras- :> vspeh složno zdnuensh moči;: >«j [r t.aje vrhunec vseh uspehov oni, kedar s,- u- spo;i!a prijetnost s koristjo. Novic se na:a je vtrdiki ponosna zavest, da kaj za-more:;ie, ako imamo trdno voljo. Podpisano lutčolništvo, katerega prošnji so se so-Irudniee in solrudniki nedeljskega koncerta tako blagovoljno odzvali, izreka na tem javnem mestu svojo iskreno zahvalo vsem pevkam in pevcem, igralkam in igralcem, sosebno pa gospodoma, I. M e r c i n i in K I a v ž a r j u, ki sta kot voditelja petja, oziroma igre, žrtvovala toliko truda in vstvarila večeru tako krasen spored. Iskreno se pa zahvaljuje tudi častitim udeležencem in velikodušnim daro-vateljem nadplač, kakor tudi dopošiljateljem daril, ki so skupaj pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Bog jim plati.
V Gorici, dne 14. marca 1899. Načelništvo ženske podružnice sv. C. in M. Ben - Hur.   —  Ravnokar izišli  roman iz časov Kristusovih je jako prikladno  velikonočno davilo za  vsako družino. Splošno
zanimanje za to knjigo s prekrasno vsebino kaže, da smo z izdajnnem »Svetovne knjižnice* prav vstregli slavnemu občinstvu, kateremu priporočamo, da bi pridno posegalo po njej, ker le stem omogoči nadaljevanje v izdajanju le knjižnice. — K>r se je knjiga tiskala v malo izvodih, naj se vsakdo požuri </.a časa, da si jo omisli. Gena je: broširana gid. 1*20 po pošti 10 kr. več; trdo vezana gld. 1;50, po pošli 15 ki*, več.       '":"•"*"
ShiTiiiiu županstvom dajemo na znanje, da smo založili v naši tiskarni dnevnik po novi postavi za vpisovanje od sbdnije poslanih aktov. Tak dnevnik je neobhodno potreben vsakemu županstvu.
100.000 kron,'33400'Iir-10.000 so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo na to naše spoštovane Citatetjo, tla se ti dobitki izplačajo v gotovini t 20 % odbitkom in i.u bode žrebanje nepreklicno dne 18. niarcija 1890.
Razgled po svetu.
Kazni Usti,  ludi   .Ti« culo*,   pripuve-.'•v. VjO, da rafcon.-ki naeit za resih-v jezikov-:,!>'.! vpraAaira n.i podlagi L  ! t< je dor'otov-.   a,':!! rim .-..' ub.avi uradno,   se skinV   dr-, ;¦.(!! zbor. Ta načrt iti iii;«'l zadovoljiti Neiin e ,u i'Mn\ T«-žkn. »tr-t-no t»-/.k<>! .!<• ti v<e re>-i.;. .i o Uu\ načrtu,  -i' izve menda v kratkem. t\Vieuer   Ah t-n d po s t*    govori-   ti ;. ribi vlatinem za uredbo Jezikovne/a vpraša na ('".»^k« -ni   pravi, da mi .-¦• zmanjšala . .-pri.htva iii''d naiu liHotu.i /a de načel, po :...!»¦!.ii na-  bi -«• priredi;   zakon   za   i-"en;e :ki»vmr'a  vpra4iu-a.   '/. ;lr'.a nad.«!/-, da <i' . ;r(i<-raiu /akno piiobči na po ila^i Ji  IJ  -r po   /a-, d.umi   .!.?.. a:.'-a   zbora   č-. ;ktya. '.-.¦it Tliitu -t* !i,idi'_a. .ia tu.i: \  parlamentu ¦',*¦  \u'lim :.i odobivnj ¦ \:'$.i <.aku:j,>
TIlUlI  tli Nt'IIU'1 !'* Č,   Ju .;«           Nelil-
'a napredna stranka . dm -i-*.!: .> raiui ve-¦ '< pt>.«--fijik! iz <>iki' </ ¦¦> ¦?'.. ; u :• . . ; naj-¦.-•t. e. i«. Thuisov.- pni ffiUi.- /lede . : .- d i; t-   ; f .' i k o v ¦. ¦ , ;*.    v i>'.' a •'¦ .¦ .,»a is a
i ' -k«'!.!. Vi !» p-i--«-si .!'.. • j,d1«'* -vOSililsiki', .    Ldi :<-i!t   /aLS-vajt-   .•        •   ¦ tu Imi   nt i it i-
¦¦[¦:, i \\i   Ml   popolno    p V e Sllflllll o    s i-
' •¦tiia.
MlnMersho   xa   trdoti u o   gVde   na
.   -.-p- m--,ai^e av-Ln-»ay,i • •k-por!a, pozivi, a
. ; i-.-hii»-,"ji dop;*ai v m* U/nv-ke in obrtni;-}.!'
i:t;:f, rs«;    /a-::*; o ."¦¦¦l;.-  obiluiksiv  :u  ir-
i'.i'-v   -W!_;!!3 < borrači.di nk:a;ev, na.   vtavi.o
.:.:!: .'.ju  /j  !i,'oi.;jm   svo,-  na-vt i.-,   h-r naj
¦  ;.t\\ rv ni:.« i/Šalu-.>*/i. ¦!•¦  («t ¦ !,  n.l ia-
'.-r.ti  !'i  : J'i. :.»!:i--!iti .».ipf.-iatj«--. /li-.l.- kan-
d  3afi>-.. '.p->Mi!.j)di   jt.'ikn;t!n   in   • tfnknvuo.
iri   jv.ii-   '-tjiiaira   < k-jn»'S!s:it   sindikatov    z
u."ri«.i s<i pn-.isskt v-k.; r.icds'"a, »!i«.i'»/-i.i v
i-iVr.3^:!s  /SHifjl'1'.
O de/.tlitih zhiirlh v Tlrolu In v iVIlllorJu.         jL„:'.>ruii:!:iirj*  tc-iii. da  bi bil
-..-:.k -.-p-h .'i ^ii'ft Ti.isnt. ak<> -«> um \u>--.i. •: pnv.tbli Ur.   iJals^aM-   \   d-?i ait   ::!mr.
i-M-irdh C   h-11!»    *-p.-!««   l»l   di-Ima!.'
' i«'š i j. -i riu'i:nTi' i.a i*r tutu rskt-m. i.az-t,.' r<   v d. .-''¦Iti.li   zt:iir;i:   taa   I'r::;i««r.-ki'i:i  —
¦¦• t--k>\ da >¦{! itiuiiij.ro na \kups.o jtairf v . <.:;.ir!;tj. /,::.* ^i^ava .»• r:asur« 0 do-.i-^la «ak<> •i :*;!:.-¦. da ita.raii.-i jni-ati, da t" >tcpi:iV ni ?,« iM#  u"  j.nkf»-.ti. V  l«.rsri ;•» d-i-vti/zlmr
. r.. p>av^ in m. ;:v-s na i!a'.' ri.i in v,-,*in.i .•.¦...-.; t.r«T:,u;.t.k uk-spni) -:.ivf!i^i- p^lnicv
..;.»:..-. v i-ir -. j:.:..-;:: d.v.:fii /.}..-»r
i..r-M  v  I'-:.. K.r   -   i ¦,!:   ^^..n-k« ,..-
•'  :   :  v   p.-^«   ::  . t:.»..u.-::;    :.,¦ «'.'i   v    v.i.j
;    ...::.:¦•:¦   .'i   -..irav :5i /.i^.'i-.«-    l»»  *'ada
.. a ¦¦• r.k.-k.^a   !: :?:«,:. !i.V!!» *  :»¦::! pi>-
.-     -s   ',-.    ¦   ..•:.'.   r.:.vs'.:;.»  ^ hk^:^'!, da
.-»  .   ^•:'.,t..--:.  ..tt:.
^» t..a r::;   p.,   k..-'- r« i;; r...    bi   •- ur.'-
¦.¦^.:r,      Tr;.:-:,   jr.^!  ,V.*b r.ai;.|»: H«-
¦.:'.   -i .«r i: s: M ^-J. ; -r. -h-.U  kuri,: J.vtij-
¦-¦   .' 4-» p*-'a:-   :n  ! .'.  .<: «k- « Jt« pn^anr.
Iv '. |-tM.«a  t-h dwh  Ur:.    I a   <»-   ra^bvata
' .-. ;-    iitir.v-.   k.   >'.'   \.u~i U >.'   ¦ii't>'i;-n.n
¦\ .: ;.:.-. ("kupni ««.•;. "m vb-.r t«..J >.'. .!:;-1
¦   :. p- ¦¦ :.tV !f>  i-a ,-!\ar'. kč ;¦»* ti:<-;o  \>,- .!.¦-
.;'. lJ-1:--'.ur;:M -A.i.m h: pri-:!»* d'>v,i; d-;b ;lii
.-..'...r, Ma.-tii^ai: n.l r.-ar.a. kurn   pa bi r-i
•ai.it \c'[-.A pii.d~''-ifiKa. Ni n.^ki ki.ri.aini u-sbor
i-.i i::^', >\(»j   «*.¦,[(¦;.   v   irtor.;(^tu,   ia^ki   pa  v
Tri E. !.hi. i?. „\>, S; i.-h   »-d^-kov -/dniž« ni dr-
'f.v.i i ii-i k bi UM-1 >wijt* 51-j-' v lrica;(-.-i:i.
V ds.t^ro- klub b: .-.p.ataaj na% dtn/im: l1'.'"^'^1. ^'»z.b.ar-tvo, lov, ribištvo. <-,-,U\ iir-: ri't\i»r<tv(«, z s kab-re nior.t pla^t-vati sSni-Pkt- i'-->:lv'j.: ^ 1 di/dc. pdiotn uprava prt<-mož. u-1 d<«1;Cn^a di !a dc^to in zakladov, prorarsisii, r,;ču>ki >k!»pi, izdatki, obcin.-ke stvari, ja-.nn ?.du\.-.tvo.
Kunji ia.aii tudi ji-dnako pravico z deželnim zbniMia, kadar vi.ala zahteva kako umr-nje, o predlogih za izilanje kakega zakona itd., o presojanju ip!ivan;a splošnih -zakonov na vso, ali na dolični del dežele.
Kuriji pa sta navezani na vzajemnost, tako, da se noben zakon, sklenjen od jedne kurije, ne sme predložiti v cesarsko potrjenje, ako ni dovolila druga kurija. Ali bo kaj iz tega, ni mogoče povedati.
Razgled po slovanskem svetu.
Tržaško namestil išt v o je uničilo sklep mestnega sveta od 21. jan. t. I,, da se uzida spominska plošča v proslavo znanega shoda luških županov.
Mestni sve*t tržaški   je imel v soboto | zvečer tajno sejo, v katero so soglasno vspre- j jeli predlog  verifikacijskega  odseka, izvolje- I nega dne 31. jan. 1898., da se izvolitev Ivana Nabergoja občinskim svetovalcem ne potrja !
Shod krščanskih sOdjalistor v Trstu v. nedeljo je bil dokaj dobro obiskan. Govorila sta tudi dr. p.av.lica in dr. Krek. Ves policijski aparat je bil na nogah.
Odbor delavskega podpornega društva" t Trstu je sklenil v prvi poioviei meseca junija napraviti izlet v Postojino ler prirediti s sodelovanjem raznih društev veliko narodno veselico na korist „Narodnega doma« v.Trstu.
Izpred tržaškega sodišča. — V petek jo bila na deželnem sodišču v Trstu razprava proti nekemu agentu, ki je povodom otvoritvene seje zadnjega zasedanja dež. zbora tržaškega kričal z galerije: Fuori Nabergoj. Prisodili so mu (> tednov zapora.
Branitelj dr. Zanolia se je o tej priliki zaletaval v slovenske poslance, kateri so kot priče izpovedali slovenski, češ da jo. to drznost, ker govore slovenski, ko znajo vsi italijanski, kateri jezik je jedini jezik tržaškega sodišča! -- Z italijanskimi odvetniki so kregati o taki reči, se pač ne splača, ker trobijo vedno jeduo in isto. čeprav vedo, da nimajo prav.
Dalje je bil Mi dan obsojen tn>ki 17 Mni Uresb> Mia/z;, ker je v febr. kričal: Fora i šr-avi! Dali so mu 7 linij zapora.
,1-Mluost* dostavlja k pnroiMln o teh kaznih: »Fuori Nabergoj! Fora i ščavi — in tako dal_,e z graeijo. Hujskači sinu pa vendar le mi - - Slovenci !*
KazpuMTiio društvo BLuru d«d Slovani" v Trstu. Iziifil vzrokov, kalerojo navt-dla pn-to.ua oblast, da je razpustila to duiMvo. navajaiiio t.i :
Ko je dne 1.".. januvarija povodom -dioda županov množiea mauifestovala pod okni društvenih prostorov, so z jednega okna vi^-h man i fesi i v italijanski triko-lori, tako, i\a -o morali posreilovali oblasl-vi-ui oi/ani. • - Diuga demonstracija je bila dcii> Iti. JVbiiivarija, ko so z oken spuščali papirnat" trakove v se-tavi italijanskih barv. kar ;«• provzmčalo javno pohujšanjo. ¦•• V/.lic posvarili!, ki je dobilo društvo, se je par dnij p-nznej«- zopi t ponovila deinonstraeija z ila-lijans-kti trikohiro. Z jednega okna so viseli Mimi rudeei, z drugega samo beli, s tretjega ".ai.ii .'a m trakovi. Tudi členi pred-eilnišlva l.-mil diu-.tvll'O e udeleževali ilemoil.-lraeije. V •• to ,e uradno dokazano. S temi rini je p.iLi/alo dniMvo,  da   preiiaAa .svoje  delovanje
tudi na pol.lisko pol^- in ili ni le prekoračilo •.voaga de-okroga, ampak zagrešilo tudi de-¦aii;, ki su kaznjiva.
,1'ieeoiir ne gf- v glavo, zakaj so do-v«ii;eiu Slovanom njihovi iiaioduuslui znaki, Italijanom pa ne. .S,-v, d., ,pi,eolo" liri/.e Lik<» globoko v ll.iiiji, da niti ne tuli ver, da y t(a!ijaii«ka trcdiojuiea ¦- prapor t u j «¦ • i r l a v e. in nm'e vedeli, da Slovani imamo -vo e trnboiiiiio kot znak v Avstriji živečih n..rodo'v !           Toda z žarkimi   iisti se  v tem
p; ga-in pričkah. bi se reklu : bob v steno iU"ta'i.
Ni irrcdiMitr. Na deželnem siuIUčii v Tr.-lu e t.i) t.bsojen dne «i. t. m. neki Ari-tide Tonima-ini na 1 i dnij zapora, ker je U. Mir. kričal: .Kvviva Italia! Kvviva Har.,t:eri!-
Taki f-lji.-aji so poslednjem času kar na dn»-vnem   i.-::s    i:i   vendar ¦¦• irredet.te   ni!
Odvetnik dr. (uzzl v Tr.-tu, ki je bil
zim .'..;" iz i"Uu:a;:i' w.\ ,b z- jn-m sodiiru, ker ii,iV'i>i zahievi. \\a ij.i, -<• puki><' tolmač za '-aiveii-ki \i zik, n.-o ugodili, je nb.-o.eti od M ^i m,.Wi na Jo gi-i. globe. OI.Midba r.ita dr. O.-z/.Mi. d: ;i- '/ap'U-!ii svo;eg;t bra-i.j»n<a biez v.-ake pon.oi'. t« r d.i je javno in na d'Uion-traliveii način o in-kai ^o-lnemu dvoru uolz.to -poslovanje.
Uva garllialdln^ka tovora na Ir/aškem pokopallseu. Dne n. i. m. -d pokopali v Tr.»tu nekega ilali au-kiga podanika v vi-oki htan^li, kc se ,e burii pod (JtiibaidiVni za -lobodo J; «!iV. Na njegovem grobu sla mi; govorda t\\\i moža, ki sli tudi .-liižiia pod liar»l).i;t2.-;.»iii.
Pokopali so torej .tuje.i v av-lrijski •/fuilji, in na grobu sta mu govorila dva tuš-j. podanika tuje dižave. Slov.uii v Trstu pa. ki so av-liv-ki diž.iv^atii, ne smejo na istem pokopališču zapeti niti pesmi ž.do^tinke za -svojmi dragimi! Ako se torej primerjalo in ono. kaj moro r* či o vkulajočein sistemu razsoden človek ?!
1'rotl nemščini. — Kakor v naše dežele, tako se hoče tudi v Dalmacijo uvesti polagoma nemščina kot uradni jezik. Poli-li.ške oblasti, finančne, sodnije itd. so začele uvajati nemščino. Proti temu so th\c 2. t. m. v deželnem zboru vstali zastopniki kraljevine Dalmacije ter so kakor jeden mož pro-teslovali proti uvedenju nemščine kot službenega jezika v Dalmaciji; tako so bili indi-rektuo za uvedenje hrvatskega jezika kot takega.
Protestovale so vse stranke brez razlike, tudi italijanaška! ,Narodni List* pravi: To je dogodek historiške važnosti in izvan-rednega poliliškega pomena. Da so za zaključek dr. K 1 a i i a v tem pogledu glasovali tudi Italijanaši, nas osobilo veseli, ker je to bilo prvikrat, da. so se pokazali pravičnim proli naši hrvatski zemlji v vprašanju uradnega jezika..
Ako ostanejo na tem svojem temelju, ponehajo brzo naše domače borbe in sami se morejo potem uveriti, da bo to koristno za samo italijansko kulturo, s katero se toliko ponašajo.
Prošnja do doslužonih rojakov in prijatelje? vojaško pesmi! — Visoko c, kr. vojno ministerstvo me je z odlokom z dne 11. decembra 189S poverilo, da zberem in izdam vojaške pesmi vseh avstrijsko — ogerskih narodov.
Ker se rad lotim tega domoljubnega posla, prosim posebno starejše gospode re-servisle in odpustnike, ki so jim vojaške pesmi še v spominu, da mi blagovole čim preje sporočiti popolno besedilo v prvotni obliki in prvotnem jeziku ali pa mi naznanili osebe, ki so jim vojaške pesmi znane. Glede n a p e v a se bom usodil dogovoriti se pismeno ali osebno.
Vojaške pesmi so pravi zaklad narodnega pesništva in narodne glasbe, in obžalovati bi bilo, ko bi se pozabila vojaška pesem, ki večkrat prav ginljivo opevaViovo od doma, domotožje, ljubezni bolečino, strahote v vojski in junaški pogum poveljnikov. Vsak prispevek, čeprav na videz neznaten, bo dobro služil in pospešil delo, in ko izide zbirka, ne bom po/abil v nji zahvalno imenovati zaslužnih prispovnikov.
Naposled tudi vljudno prosim, da naši časopisi ta poziv blagohotno razglase« in domoljubno delo prijazno podpirajo.
Z velespoštovanjem glasbeni ravnatelj V. V. Hausmann Hiolsko (Hielilz), Šlezija.
Vsebina 5. številko ,,1'rofivjcto41: Kozarae  Josip:   Oprava,   psihoiožka  študija
(uastavak);  Nikolič Mihovih  Smiešiš se......'..,
pjesma: Dragošič Uigin: Kroz more jada, roman iz hrvatske prošlosli (uaslavak); Ka-talinič .lerelov Hikard: U alelieru, pjesma; Sienkievviez Ilenrvk: Quo vadiš? pripoviest iz dobe eara Nerona, preveo dr. Aug. Ha-rambaiie (uaslavak); Novic I'uzmo: <*laša vode, pjesma; 1'etravič Anle: O »Simbolizmu" (uastavak); Donijanič M. Dragutin: Miser; Hudič A. dr.: Komivoske nazdravice; Prodskv I*j. dr.: Pml Vi-lebitom (nastavak); Harle Janko : 1'ovjesi župe sv. Ivana Krsl. u Novoi vesi u Zagrebu (uaslavak); J.istak. — Slike: Pavvliszak \Vaclavv: Uanjenik, Koul-baeh Herman: U nepriliei, Mrandl J.:Odmor, (Ireive I. (!. jr.: Ponoeno snuee na islandskoj obali, Dimer /eno: Obala kod Chiavaria, Moliiiarijev spomenik u Karlobagu; Ličnni, f F. Faiue, preilsjednik fraiieezke republike.
Narodno gospodarstvo.
1'. kr. kmet. keni. posknševallšCe v Uorioi je izdalo sledeče vabilo na vse interesente, v sviho natančnega proučevanja današnjega stališča mlekarstva iu .sirarstva v naši deželi, in zbog velike važnosti popolnega znanja kakovosti in kemiške sestave prvotnega izdelka »mleka«, ter tiali drugih izdelkov kot so: smetana, surovo masi«, razne vrste sira, posneto mleko, skuta i. t. d., k oje se nareja v raznih mlekarnah, planšarnicah in sirarnicali našega pogorja.
Po teli Študijah bo treba določiti vsa zboljšanja in nove vpeljave, katere moramo »vesti glede reje krav ali pa glede tehnike, koja je dandanes v rabi v naših mlekarnah, da se s tem kolikor možno povzdigne domačo produkcijo, ter da hode mogoče konkurirati tudi v inozemstvu, i glede kakovosti, i glede vrste raznih izdelkov mleka. Vsi interesenti dežele, ve mlekaine, planšatnicc in sirarnice pogorja, bodisi zadruge ali zasebniki, so torej vabljeni, poslati tukajšnemu c. kr. kmet. kem. poskuše-vališču uzoroe svejili izdelkov, in sicer navadnega tnieka, Mnetaue, posnetega mleka, surovega masla, 'uitc in raznih vrst sira, da se taisti kemično preiščejo in primerno uvrstč.
Kemično poskuševališčc je prevzelo to ih!.> v koiist iu blaginjo dežele iu je zatorej i/višnje brezplačno. Ono daje tudi, v olajšavo pi.Miiatve omenjenih uzorcev, za to potrebne steklenice, ter plača vsakemu na zahtevo vozne trošku in vrednostni znesek poslanega uzorca.
Ni treba še posebej omeniti, da je to proučevanje izdelkov posameznih mlekarn ne h,;s neznatne koristi i za posamezne interesente, ker na podlagi posledkov preiskovanja in uvrstitve izdelkov, zamorejo taisti sami tvarjati natančno sodbo o tehniki in umnem izdelovanju produktov v njih gospodarstvu. Slehern zamore slednjič dobiti od kem. poskuševališča brezplačno »sodbo« o vrsti (dobroti) svojih izdelkov, ter oi a navodila in razjasnila, koja želi v zadevi mlekarstva. V tem slučaju pa kem. posku-scvališče prosilcu ne plača troškov za poši-Ijatev uzorcev.
V dosego zgorej omenjenega smotra pa se vsem interesentom ¦•ajtopleje priporoča, da se natančno drže spodaj navedenih predpisov za odje-manje in pošiljatev uzorcev, ter da vestno odgovore na vsa vprašanja priloženega lista. Navodila za odjemanje in pošiljatev uzorcev.
1)    Vsaka pošiljatev mora tvarjati pravi povprečni uzorec dotičnega izdelka. Treba je torej gledati na to, da se vrši odjemanje uzorcev, koje je preiskati, kar najskrbneje.
2)  Za navadno mleko, posneto mleko in smetano, je treba po vsem suhih in čistih steklenic, ki morajo biti brez slehernega duha in i obsegati približno s/4—1 1. (steklenice za vino).
Pred odjemanjem uzorca za preiskovanje j se mora tekočind kar najbolje premešati.              |
Da se dobi povprečni uzorec mleka od krav celega hleva, je treba pomolzti vse krave, ter od dobljenega mleka — potem ko je bilo dobro premešano — odvzeti uzorec.
3) Ako bi trebalo mleko za vožnjo, radi daljave ali težkoče pošiljatve, več kot dva dni, pošlje tukajšno kemično poskuševališče na željo v to svrho prirejene steklenice za transport, v kojih se ohrani mleko dalj časa nepokvarjeno.
4} Za poskušnje surovega masla, sira in skute je treba suhih posod, ki morajo biti čiste in brez vsakega duha.
Prva dva izdelka se zamore tudi zaviti v pergamen in na to v papir za pošiljatve.
Za preiskavo teh izdelkov se potrebuje približno 25-40 dekagramov, katere je treba izrezali iz celih hlebov sira in surovega masla, in sicer v koscih od zunaj proti sredini.
Vabilu je bil pridjan list z naslednjimi vprašanji:
a)  Za uzorce navadnega mleka: 1. Pasma (pleme) in številke krav od kojih je mleko in koliko jih je »staromolznih? t — 2. Kolikokrat na dan se krave molzejo in od katere moižnje je uzorec? — 3. Katero in koliko krme se potrebuje za eno kravo ? — 4. Koliko mleka se dobi na dan, od kojega je uzorec, in kolik je letni pridelek? — 5. Katero vrsto stelje in slame se uporablja v hlevih ? — 6. Katero ceno je imelo prodano mleko, in kolik je dobiček od izdelkov kot so: surovo maslo, sir, posneto mleko i. t. d.?
b)  Za uzorce smetane, surovega masla, sira in skute: 1. Katere mesece se dela? — 2. Koji način izdelovanja je v uporabi? (kratek opis). Pri siru še posebej vrsto mleka in sirišča katero se uporabljuje? — 3. Koliko mleka se potrebuje pri izdelovanju in kolika je množina proizvodov kot surovo maslo, sir i. t. d.? — Nadalje tudi kolik je letni izdelek? •— 4. Katera barvila se uporabljujejo ? — 5. Po katerih cenah se prodajajo povprečno razni izdelki ?
Iz italjanSčino prevol Dr. 1». Slovensko čebelarsko društvo m Kranjsko, Primorsko, Štajersko Iu Koroško. - Poroča se nam: Slovenci smo zadnja desetletja napredovali v vseh strokah, edino lo v Čebularslvu ne; tu smo celo na-sadovaii, Nekdaj smo bili Slovenci drugim narodom učitelji fiebcloreje; dandanes je pa ravno nasprotno. Pravi madež za nas Slovenec je bilo pa lo, da še svojega čebelarskega društva no čebelarskega lista nismo iitioli. Da bi so omenjeni madež zbrisal, da bi se čebelarstvo v Slovencih zopet oživilo ter povzdignilo, se jo ustanovilo lansko leto slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Koroško, s sedežem v Ljubljani, loraj za vse slovenske pokrajine. Društvo je pa zadel radi znanega poneverjanja, takoj prvo leto precej hud udarec, katerega pa bode mlado, čvrsto društvo prebolelo. — Dne IG. feb. t. 1. je imelo društvo svoj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan, iu na katerem se je sestavil novi odbor sledeče: Predsednik: Fran Clrnagoj,učitelj na Bar,i; podpredsednik Ilinku Likar, naduči-lelj v Grahovem; blagajnik: Fran Mekinc, duhovnik v p. v Ljubljani; odborniki: Peter Pavlin, posestnik in čebelar v Ljubljani, Fran Pengov, bogoslovec v Ljubljani, in Anton Žnideršič, posestnik, trgovec in čebelar v II. Bistrici, urednik društvenega lista: Fran Roji na, nadučitelj v Šmarlnem pod Šmarno goro; — vsi vešči čebelarji, ler za povzdigo čebelarstva uneti možje.
Da se pa drušlvo dvigne do častne stopinje, da se čebelarstvo v Slovencih oživi in, razširi, je dolžnost vsakega pravega rodoljuba, da deluje za procvit le imenitne panoge kmetijstva, -— takozvane poezije kmetijstva, — bodisi da isto drugim priporoča, ter v krajih, kjer še ni čebelarjev, nagovarja ter vspod« buja zlasti mlade ljudi, da se oprimejo fiebcloreje. — Marsikaterega je že čebeloreja osrečila 1 Ne samo, da mu daje ista prijetno zabavo, ter ga bolj na dom navezuje; — čebeloreja donaša mu tudi lepe dohodke, zlasti ako se isle oprime racijonalno. Koliko slovenskih krajev je še, kjer ni čebel! Koliko sladkega nektarja se posuši v krasnih cvetkah naših proširnih livad! Ne pustimo torej izpuhlevali tega sladkega soka iz naših cvetk, vsako kapljico naj prineso pridne čebelice v slovenski panj, naj pomnožujejo s tem dohodke slovenskih dežel, naj zboljšujejo bla-gostan Slovencev! Udnina, katera naj se h voli pošiljali g. Franu Mekincu, duhovniku v p. v Ljubljani, cesta v Mestni log št. 8, znaša na leto samo l gld. Vsak ud dobi polem društveni list: »Slovenski čebelar" brezplačno.
Ustanovljeno lota 1863.
!             Prvi primorski  zavod za izde-
| lova nje aromali škili  izcedkov, likve-i rov itd. tvrde                                             i
Fratelli Maregaj
Gradisea, Isdnzo.     j
Čistilnica na par:                  i
konjaka, slivovke, tropinovoa in najfinejših    < likverov.
Tovarna vinskega kisa
po edino racijonelni sistemi »Pasteur".
Fran Wilhelmov           E
odvajajoči  čaj^
od                          f
Frana Hfilhelma                  L
lekarnarja v Neunkirchen          L
<4                        (Spodnje Avstrijsko)                         >
3 dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane > j                     1 gld. av. veij.               II   >
Zaloga piva
h prve kranjske ekspertno pivovarne
Th. Frčhlieha na Vrhniki
Rabatišče št. 18. - v Gorici — RabaliSCe St. 18.
Priporoča p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele svoje taborno pivo kakor: ^eksjHirtno maržno" ter splošno pri« ljubljeno pivo »kranjski biser" v so.I-nekih po »/„ '/»» V.» 5« 7s hektolitra, kakor tudi pivo v plombovanih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno pove-Cana, ter vsem modernim zahtevam ugledna na novo urejena, mogočo mi bode častite p. n. gg, odjemalec v vsakem obziru solidno in točno poslrcči.
Pri tej priliki opozarjam tudi gg. kmetovalce da imam v zalogi .slatino kali", katere so priznano izvrstna krma za krave mle-kariee in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                      udani
Josip Rovan,
zastopnik za Gorico in deželo.
Sviloprejsko seme
psonične barve
prodaja se po 5 gld. unča,  ali tudi  po pogodbi, za šostino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: IIum.tr Andrej — Dolenja Vrtojba, h. šiv. 23
/.eta 1881. y 6orici ustanovljena Ivrdka
KRieMrjSisHicil
(nasproti minski cerkvi)
priporoča preč. »luhovSrini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vo3?-eno sveže ild.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskamo Srfc na perilo.              (P. cl.)
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. II ter podružnici na Komu štev, 2
priporoča to-le blago:
Sladkor — kavo — rlž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino prjmeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko ta pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20   S
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debela
ter pristnega črnega in belega Tina.
4
na Travniku šfev. // v Gorici,
podružnica
na Acrruedoltu št. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  r  mestu
In na deželi v blagohotno podporo.
Jurij Blose v Gorici
trgovec z nufakturnim (krojnim) blagom
v Rastelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in toneta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
r.    nlke, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
,*i<^!i^#*^*#*S**
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
S prGIlOCiŠGi, katera toči pristna bela in Trna    f
vina iz Vipavske doline.    ft
Kuhinja domafa z okusno pripravljenimi j«*«ltni.    ^
M     Š|)cdlcijska poslovnlca     M
H Gašpar Hvalic y Gorici p
H 80 5!  10   v ulici Msrtili 12                     M
&d se toplo priporoča Slovencem v jg| lig               Gorici in z dežele.               jg|
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi ItftStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliiče nimhcrškega in drobnega blaga ter tkanin, preje ia nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljšo givanko za Šivalno strojo. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svi*tliiJIc***.   - Uožiif venef,   - Maniti* knjižice.
lišna obuvala m vse letne 6ase.
1'...«,.», no... t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najholj.'  o-.kri.jjrtia  -/iv^m  ta  kr.i!'.!:irp' kroinjarje. pr.fjaj.»!'".- j.-i ¦.••¦jmili   i;; tr.;iE.
V Gorici     Nunska ulica 1-1-11»     VCirici
»¦(fali;i  turli i!isrii.» jn»piinjj;iinkea
y^--l.!.L&fj bivalnih strojev.
Brc* konkurenca!  V /..:••» ¦ ¦ im-Ii..;;i   i».ni   HiO -iv.ii:»-.h  ^tlnv n, ;,r. ,-.s . . v-
V ,\t\,.;     ,i.. tu j; dvokolonn, puihe m; samokresa.
Prave in edine želodčne kapljice,
ZiliMVilna m»»r ti'!t Iv.ipijir j- n.-p:-... kosijiva. IVLi-\»l\\w vrčdijc rettrtc pretavtjenje, h- f.-|. ji!nivakr;U n:i«!a;i
p«» j<Min«. ;iu-i.'i. popiji«. Okrepe pc-
................... zvarjeni želedee,
.-tt.rt-.  da  zgine v kratktm  času
cmetica in sicciea tertest iu\nv>>-.u,
T«- kapljico ttttli >u>n\ da etceek
raji je.                 --v*
Cena steklenici 30 kr.
I*roii:-,jiijn w-j. \ \ .-clt l karnah na s\» !.;. Za iti   po«.iljatv»*   pa jf«u-
I.jvn:
v !«-
Cristololetti v Gorici.
Anton Pečenko
briških, dalmatinskih .n istarskih vinogradov.
C«n« zmmrnm  Postrežb* pofttana
>«***l*A ZiitrtMttMtaiSIIM. \
LINlMENT. CAPSIGICOMPOS.
Iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublaiujoee mazilo; za ceno 40 kr.. 70 kr. in 1 gtd. se dobi r_o vseh lekarnah. Naj se zahteva to *fttošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedno ie v oris?, steklenicah z našo zaščitno znamko, s ,tSidrom"\ namreč, iz RICHTKRJEVE lekarne ... vzame kot originalni I/alolok le tako steklenico, ki je previdena § to zaščitno znamko.                                          E^^cll
McMtfjeira lekarna »pri zlatem im" ^"*,^,
v PRAGI.
fJfS
m