Izhaja vsak dan razo« ne*' dclj ia prasaikov. Jaaued d*ily ezeepi 8unday« and HolidajB. J TA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote UredaiAklla upravnUkl pro atetii IM7 B. basradaleAi Office of puVUcatloai SA.1T Ho. I*awn4ali> av«. Tolcphoiu-j l.a« ml«lr> 46M. ^ -^ LETO—YEAR XII. Coma lista En t ered u ••rond-cla»t mattcr Jlaauarjr II. Iti«, at U« po.t-offlc« j« $4.00 at Ckicago, Minute. uiSUr tb« Act ot Cminh of Mar.h I. 1»7». CHICAGO, ILL., oobota, 11. januarja (Jan. 11) 1919. SuW»criptio» $4 00 Yaarly STEV.-NUMBER 9. Ptibiiahad and dutributed und«r parmil (No. 140) «tttkoci—d ky tka Act of OctoW 0, 1017, oa III« al tka Fo» Offk« of CMcaga. IHlaaU. By ardar of tka Prs«ldaM. A. 3. BurU.oa, Po«lma»Ur Caaaral. •__Aacaptaaco for Mlllag at »pacial rata af paaUgo providod far ia aactioa 1103, Act o Oct. S, 1017, aatkariaad aa Juno 14, 1010. MESARJI SO PROTI VSAKI REFORMI MESNE INDUSTRIJE. JAVNOST SKUŠAJO PRIDOBI TI Z DOBRO PLAČANIMI OGLASI. Itoforme zvezne obrtne komisije proti monopolu ao na mestu. Denver, Colo. — Po predsednikovi želji in z dovoljenjem kon-reoa je zvezin^ oblastna komisija rciskula manipulacije mesarjev Chicagu, da najde pota za oskrbo velikih in industrijalnih mest % živili po nižjih cenah. Dne 10. decembra je fcongresnik Sikes, član odseka za tujezemsko in domačo trgovino, predložil priporočila zvezne Obrtne komisije z ozirom na prihajanje mesa in drugih produktov ua od kontrole onih, ki imajo do-Pek od tega monopola. Ta sred-a ao: Vozovi za prevažanje ži-ie, vozovi, opremljeni z ledenimi za prevažanje mesa, živilske jc in glavne hladne shramlbe ledenice za ineso. Če kongres rejme ta priporočila, nc 1»o prav omejil produkcije v mesni in-triji in izkoriščanje živalskih padkov. Mesarji so proti tej remi. kajti v mesni industriji bo-ostali šc nadalje absolutni ar ji. To dokazujejo njih o-i v denvnikih, s katerimi ho-dokazati ljudstvu, da je naj-zanj, čc v mesni Induatri-ane vse pri starem. UMRLJIVOST OTROK JI V ZVE2IZ DOHODKI * MI2INE. E RAZPRAVA V SENATI GLEDE AMERIŠKIH DET V RUSIJI. U PREDLOGA ZA IZRAVNAVO VOJNIH KON-TRAKTOV JE SPREJETA NIZKI DRUŽINSKI DOHODKI KRITIČARJI 80 STAVILI MNO SO VZROK VELIKI UMRLJIVOSTI OTROK. Tak je rezultat šestletnih študij. OA VPRAŠANJA. Njim je odgovarjal senator Hitchcock. ILEDICE PREPIRA RADI STEKLENICE 20 AN J A Fanoouvert, O. Zamorca lfuney HW in John Willia»iiH. ira 98 tn let, sta se sprls rs-ateklenfrec žganja. V tWku pre-je Wiiliams potegnil samo-in ustrelil HBla vMiVOiuh. 'HlisniKa so odvedli v okrajno čo, Mila pa v bolniinko. [VATNI ŽELEZNIŠKI 4NTE RESI NA DELU. Washington, D. C; — Otroški ibiro jc napravil študije v osmih večjih mestih o umrljivosti otrok in dognal, da je umrljivost otrok v tesni zvezi z dohodki družine. Soeiologi, ki so preiskovali pojave v današnji družbi, so kazali na to dejstvo še pred leti, preden je otroški biro pričel s svojimi študijami, toda njih glas je ostsl glas vpijočega v puščavi. Ali poj-detudi sedanji opomin otroškega biroja mimo, ne da bi- se zbudila vest tistih, ki lahko nekaj store za /Jboljšanje socialnih razmer, pa drže roke krišem in gledajo mirno, kuko umirajo otroci siromakov, ker nimajo stariši potrebnih sredstev za prehrunitev teh malenčkov? Otroški biro ima za sabo rezultate šestletnih študij. Te študije se nanašajo na 23,000 detet in dokazujejo ,da največ otrok umrje v družini s $550 letnimi dohodki, ali če so doi-ro za delavsko statistiko izkazuje, da so se živila v splošnem bolj podražila, ko so se povečale delavske mezde. Poročilo otroškega biroja zaključuje z resničnimi ibesedami. iIh bodo umirala deteta v velikem številu, dokler postOji 'uboštvo. Ce hočemo odpraviti veliko umrljivost otrok, moramo pred vsem odpraviti uboštvo, ki je isrodek današnjih socialnih ratfmcr. Odpraviti veliko umrljivoat otrok pomeni, da je (treba spremeniti obstoje«"*« soeisiut razmere, da izvine uboštvo. In to je dognal otroški biro s svojimi študijami. BANJO JE GLASOVALO 270 KONORESNIKOV, PROTI PASO. BENJAMIN FRANKLIN. VVashington, D. C. — Benjamin, Franklin, izumitelj strelovoda, ki ai je stekel velike zaslug« SS sme. riško reptdiliko. je bil rojen dne 17. januarja 170«. Njegova podobe je ns vojno-hranilnih znamkah za leto 191». Hranilna divizija poralbi njegot rojstni dan zs kampanjo raqw*a- Washington, D. 0. - TJ*- voilw4ir.nilnih ,namk / ilt {'ttvler, pre«k»eilnik flozniškib prwl»ednikovM. jc pre«! 'natnim odsekom zs mednaro«lno fgovino, priporočsl. «ls ^ želer-takoj. vrmijo privatnim lo»t ni ko bodd izdelani potre*n»i r*' Benjamin Franidin ni bil le i/ umHeij. ampak je bil tudi državnik in pisatelj. Sudrfoval jc pri ust a nočitvi , ameriške republike V letu 1776 je «slM kot odpcisls nee mlade republike v franeijo Waahington, D. 0. — Japonska je pozvala del svojih (Vt i/. Sibirije. Ta dogodek je povzročil precej živahno razpravo v senatu o vrro-kih. zakaj so umeriške čete v Kuf-siji. X diplomatičnih krogih so ugibali, če je Japonska radi tega pozvala svoje čete iz Sibirije, ds jih kmalu pokliče tudi Amerika. Vladni uradniki izjavljajo, da ne morejo odgovoriti na to vprašanje, ker ne poznajo situacije in je predsednik v Evropi, kjer razpravlja z zavezniškimi ministrskimi predsedniki o položaju v Rusiji. . V razpravi o akciji Japonske je senator Hitchcock, predsednik odseka za zunanje zadeve, priznal, da je Japonaka poalala veliko večjo armado v Sibirijo, kot bi jo imela, poslati po Nporazumu z Združenimi državami. "Japonska je izkrcala veliko večjo annado, kot smo pričakovali, da jo izkrca, mnogo večjo, kot amo mislili, da je potrebna," je rekel senator Hitchcock. "Ne vem, kak šni vzroki zd«j vplivajo na Japonsko, da sedaj znižuje Strnilo, da bo soglašalo bolj s številom mož, ki smo iih mi izkrcali, ali atvar je taka. da se število znižuje." Senator Hitchcock" je rekel, da ameriške čete, izkrcane v Vladivo stoku, štejejo približno 10,000 mož, v Arhaitgelu pa 5.000 mož. Razlagal je, da ao trije glavni vzroki za odpošiljatev ameriških čet v Rimi-jo. Prvič, varat vo akladišč; drugič, varat vo tujezemakih diplomatov v Rusiji; tretjič pomagati Ce-hoslovakom. Čete ao prodrle od Vladivostoka in Arhangcla le takjf daleč, kot je zahtevala varnost teh oporišč. Po izjavi japonskih uradnikov je japonski ministrski predsednik Kei Hara nasprotnik intervenoi-v Rusiji, ki jo je iniciatiral prejšnji miniatrski preds« d nik general Tcranči. Senator Hllitdioek je dejal, da se ameriške čete v Rusiji, np sugestijo general Foelha in ostanejo tam, ker še p«mtoji "nemška nevarnost." , "Ali ni bila Rusija nevtralna, ko amo vdrli vanjo t" je vpraŠHl aenator Frais«, roptfbliksnee i z Marylanda. "Čc je bila Rusija nevtralna, ko amo vstopili vsnjo, kakšno pritožbo imamo proti Nemčiji, ker je vdrla v hrevmoč-no Belgijof Mislim, 'da ata oba a-kta neopravičena." ".Jaz vidim le en mogoč Vzrok, zakaj' smo v Rusiji, iu to je, ker amo v v«ijni proti Nemčiji," je rekel senator Borali. "Drugače pa nimamo tam kaj iskati." Senator Jobuson je kritiziral u-pravo, ker ui javno povedala, Zakaj ao bile poslane čete v Rusijo. "Zakaj ne more vlada Združenih držav povedati ljudstvu, zsksj smo šfi vsnjo, zsksj ao naš«« čet«-tam iu zakaj jMi ne umaknemo!" je vprušHl senator Jobason. Senaiftr Stvaiiuni. demokrat ir. Virginije, član (nlseka za zunanje zadeve, je pojaaneval. da je predsednik v avojili šlijrinajstih mirovnih točksh jasno povedal politiko napram Rusiji. "Vse to ne pove, zakaj ao naš«* čHe sedaj v Rusiji," mu je segel v besedo senator Borah* 'Seveda jasno Sle »o tj« radi pravilnih cilje*," jc odgovoril aenator Swanso»i. Senator Borah je tldil, «la je prefisednik m«»difieiral svojo p«#li-tiko napram Rusiji, «»Hker je go vftrtt o štirinajstih mirovnih točkah. ' ^ Senator King, «Umokrat h «lr-žive rt ah, je rekel, da politike uprave napram Kmdjl ni pričela dosti hitro. Senatni odaek je zrušil svoj prej. šnji sklep o tej stvari. Washinffton, D. 0. — Kongresna zbornica je sprejeta po dvadiievnl razpravi Dentovo predlogo, ki določa veljavnost provizoričnih vojnih kontraktov. (jlasovanju se je vršilo po imenih in 270 kongresni-kov je glssovalo y.a predlogo, proti pa trideset. Dva manj vulna dodatka sta bila sprejeta, nad dvajset je bilo odklonjenih. Najbolj živa je bila debata o dodatnem predlogu, ki ga je stavil republikanec Aloore i/. Pcnnsylvanije. Njegov predlog je priporočal posdben odbor za vojne kontrakte, ohatojač is vojnega tajnika, juatičnoga tajnika, dveh senaitorjev iu Štirih kongreanikov, ki naj bodo enako razdeljeni na stranke. Predlog legalizira neformalno in ust meno sklenjene pogodbe za do-)avo vojnih potrebščin do podpi-»aucKa premirja. Vojni department lahko po tem predlogu izravna vse take pogodbe s podjetniki, (1 znašajo približno 32.700.000. Za* Itevam ameriške trgovske r.horni-ee ne orgovarja popolnoma« ker je v predlogi določba, ki jemlje kou-traktorjem pravico do priziva na aodttčš. Kougresitiki mo bili pač mnenja, Če bi ne bilo take določbo v predlogi, da bi se tožbe vlačile leta in leta na s(Veasa is ('hicaga, zastopnika trgovske zJior-nice, ki je d«*jal, da bi komisija zavlekla vao stvar. « Hitebeodkovo predlogo je odsek nadomestil z drugo predlogo, ki je podobna Bnruchovi predlogi iu no kateri ima vojni tajnik pravico izravnati take iieaporazume, kl so nastali iz neformalno sklenjenih pogodb. A MER.-ZAVEZNIŠKA EMSPE DICIJA NI REŠILA STRE-UVA V RUSIJI. ■ Washington, D. C., 10. jaa. — Senator Jlitehcoofc, načelnik ae-natnega odseka"/.« zunanje za«ie-ve, je včeraj tekom »IcHiate o Rusiji izjavil, da se ameriško-zavez-niški vojaški ekspedi«'iji ni posrc-rilo r«*iti orožja iu streliva v pri stauiščih Rusije, kar je bil namen ekspcdi«*ijc. llk<4ieo<4( je rekel: "Naše čete ao prišle prepozno. Nemška spretnost in b<»ljš4tviška perfidija sta pospravili z mesta zadnjo zalog" munie^e nekaj časa prej, predno so ►«• naše Čete izkrcale ua suho. Kljub temu snui «|ržali pristanišče, da k<* NeaM'l za sv«>jo bazo." Seiiat«ir ni povedal, dali ae je to zgiMlilo v Vladivostol«u ali Ar-ba« ig«'laku ali v obeli krajih Iiitelie4x'k je tudi dejal, «la geo grafična Itu Mja j« a< t mukaj, toda fHitfti/Mie Rusije ui vi^'. SENAT DOVOLIL $100,000 ZA ODPRAVO INFLUENCE. PREDSEDNIK WILS0N JE PROTI ANEKSiJANI ITALIJE. Soiiino najbolj trdovratno piklji Jugoslovanske zahteve. medzaveznlski vojni svet se ni zboroval. — boji v berlinu se niso kqncan1. — napad na liebknechta odbit. — vestfalski ru-darji v revolti. Pariz, 10. jan. — Danes ae je izvedelo, da bodo Amerika iu .la-po i is.lt a napsrot ovala Italiji glede njenih zahtev po jugoalovaimkcui teritoriju. Konferenca med pinsl-scduikom NVilsoiunu iu italijanskim ministrskim predsednikom Orlaiulom je spravila tu zadevo v istpredje. Jugoslovau^kl zastopniki ostro kritizirajo stališče Italije in pra> v i jo, da Italija Išče direktno trgovsko cesto ua vzhod Čez terlto* ri j na 'severnem koncu Jadran* skega morja in za.to zahteva ane-ItViijo dotičnegu ozemlja. I/, tega razloga nima Italija pravice do nobenega teritoriju, razen kar je po itulijanski narodnosti njenega. Dalje se je isvedelo, da je konferenca med Wilsonom in Orlan. dom dobro iaptdla s ameriškega atalliOa. Kolikor je snano, Je predaednik Wilaon pojasnil Or-landu, da bo Amerika podpirala Italijo do konca, kar so Ude njenih aahtev glede krajev, kjer prevladuje italijanska vedi na, TODA AMERIKA NE MORE SPRBJE. TI ZAHTEV ITALIJE PO 0-ZEMLJU NA VZHODNI STRA NI JADRANA. , Orlaudo je govoril mirno, ka vldentno je, da vprašanje še ni dofluitivno rešeno. Barisi Sonnino, italijanski zunanji minister, jc najbolj trdovraten v zahtevi, ila Italija dobi jugoslovanske pokrajine na vjrfhodni strani Jadranskega morja. - Wilson na obisku opuatoftenih krajev. Pariz, 10. jan. — Predsednik Wi1s«m nih išče jutri (v soboto) francoske iu .iNdgijske krajo v prejšnjem vojnem pasu, ki so jih opustošili Nemci, Zborovanje nie«lzaveziiiškega vojnegn sveta m* še ni vršilo, ker se je M«»yd lleorgo zadržal v Londonu. Angleški in franooaki mirovni delegatje. London, 10. Jan. — Uradno je razglašeno, da je angleški kabinet imenoval sledeče delegate za mirovno konferenco v Parizu t IJoyd lleorge, ministrski predsednik. Atulrevv Bonar Lavv, finančni mlniater. Oeorge S. Barue*, delavski vodja iu član vojnega kabinetu, Delegatje za brltlške kobuiijc: Hughes, mhiUtrakl pred«odnik Avstralije. Bordeu, ministrski predsednik Kanade. Bolha, ministrski preds* dnik Južnoafriške Unije. Pariz. 10. Jan. • Delegatje Francije so: Oeoi^fe CletiieiH'1'au, ministrski pre«|seKluik. Hte|»nu Pirihon, /unanji minister. M, Klotz. finančni minister. Andre Tamleau, vonji k«»misnr za Združene «lržave. lika konfuzija. Vladni letalci so včeraj metali boiniie na alezki Tto-lotlvor, ki je bii v rokah apfrta-kovcev. Bombe so izbile «5 oseb. N i^č sto ostIIi je bilo ubit Hi lu ra-njenih na trgu pred NVolffovim birojem iu ua postaji Aiihalt. V amlnjom in juinoaajiadnem delu mesta so apartakovtd še vedno gosjiodarjl, toda vladna čete imajo danes boljše stalile kakor so iiuelc včeraj. Kbert Je pojačal armado s svežimi četami, ki so prišle' z deželo in poročevalce pravi, tla ima vlada xdaj dovolj vojaštvu za potlačeuje spurtaške ustaje. Napad na Liobknoohta. Haag, 10. jan. — Depeša Is Berlina sporoča, da so prkitašl K-berta včeraj napadli Karla Meh. kneehta, ku se je vozil v avtomobilu po mestu. Njegova rdeča garda jc odbila napadalce. Lieliknccliit je v sredo popol. due dejal v govoru na ulhd Uiu ter deu Limlen: "Boj m* je ko* maj začel. Ustanovili amo revo* luclonartio vlado1 iu uvrgli kliku Kherta iu Schcldcmuiina. Ampak naša nalogu še ni isvrktuia. Revu-lueiji še vedno preti novaruosl. kor ds bi se del »agsfurlti. ali e. H»hor<»žite se in (sdanite itn y\\l culi. Zmagu tio naša." Ebert ima 80,000 vojakov v Berlinu. Kodauj 10. jan. — Berlin je zopet v rokah*lObertovili čet, dasiravno imajo spartakovci cesarski um d in nekatera okr«ižja še vedno v svoji posesti. Včeraj Je prišlo 30,000 vojakov z deželo, kl mi pomnožili Mbertovo armado uu HO,000 mož. Vladne č«»te so rcokupiralc že* ler.uiškc postaje in prouieit pou* lične železniee je zo|H*t v" tlril. Klerikalni organ "(lermatila" piKe, du je v Berlinu ua tisoče ru* »kili boljševikov, ki nosijo uniformo nemških vojakov, Ves preiiiogarski okoliš Ruhr na West fšlsltcui je v plamenu re. volte lu prevažanje premoga je ustavljeno, Demonstracije v Mouakoveui se nadaljujejo. ^ Boljševlška usUJa ugroU koali, oljsko vlado na Ogrskem Dunaj čez Basel, 10, jan. • Otiftka repudilika Je v plamenu boljševlška ustaje. Viada je pro* glasila olsiedlio stanje v rudniškem okrožju Sakgotarjanu, kjer ao bili zadnje dui krvavi izgredi; šestnajst om4i je isgubllo življenje v teh izgred Hi. Med dela vet v Budami i hI a velika uer.a^lovoljunst iu ueuilr. ^tališče aoeUlistiiuo • buržoaMie vlade p«sl vodstvom grofa Mihaela Karolyia je lelo težavno. K s* rolyi je zvalili *rejel JotieMivo rezolucijo, ki doio«'h*. 'la m*' izda |KK»00<1 za od pravo influeiM*e v Alaski. Sena j tor Jene« iu Sousd sta izjavila, da epi«ie«nija raAsja med I*ele0'»ž. i nimi našeljeniki iu domačini. VREME Danes ne bo aprememW v tem peraturi; ji»a«/zs|ia«liii vetruvi. Holnčni viIms! ob 7(17 0. m i solrični zab«si oii i p m, i Zdrušenik drža vab. Maršal Forli. geiieralissltiio ra. vcznlškiti armad. OBSEDNO STANJE V BERLINU EBERT NI SE STRMO OLAVUEN, Kodanj. 10. jan. — Pol'»šoj v Berlinu Je po zs«lujih vesteh sle- deti isej (»grški, ali Karo^l se ue upa storiti tega «1 rasti/*naga koraka. Bela Kun, v«slja radikalne socialistične stranke ima vedim večji vpliv med «blavsko i ta kmečko maso, V torek sveč« r j« prišlo pr««i it snovanje grofa K«r«»lylja |s-t najst OlmrofteilNl h 0„ pa do tukaj. Oe- oblast glede vporabe opojnih pijač ni bila izročena Združenim državam in tudi ni prepovedana državam ali ljudstvu, radi tega imajo le države ali ljudstvo pravico odločati o tem vprašanju. . . Ta vgovor spravlja na površje vprašanje, kaj je ustava. Takoj se oglasijo juristi, ki odgovore: "Ustava je glavni zakon, ki služi vsem drugim postavam za podlago. Ej, če je tako, se oglasijo žganjekuharski interesi, tedaj se ne morejo v ustavo vriniti policijske odredbe, kajti prepoved za izdelovanje opojnih pijač je navadna policijska odredba, ki spada sicer v zakonik in ne v ustavo. Seveda odgovore prohibicionisti, ali je lahko ustaven dodatek fiploh protiustaven? K temu dodajajo prohibicionisti, ds je po besedah "v pospešovanje bplošnega blagostana", kl so zapisane v ustavi, prohibicioniški dodatek k ustavi ustaven, ker prepoved za izdelovanje opojnih pijač pospešuje splošen blagostan. ~ Tudi na ta argument ne molče žganjekuharski interes in pravijo, če so postave ustavne, ki pospešujejo splošen blagostan, zakaj je bil zakon za omejitev otroškega dela jroglašen protiustavnim? Nihče ne more trditi, da omejitev otroškega dela ne pospešuje splošnega blagostana Boj v časopisju glede ustavnosti prohibicioniškega dodatka je že pričel, preden so bili podvzeti koraki na sodišču. Kako odloči najvišje zvezno sodišče kot zadnja inštanca o tem vprašanju, je danes še uganka. Čeprav najvišje zvezno sodišče proglasi prohibicioniški dodatek protiustavnim, se žganjekuharski interesi ne bodo veselili dolgo časa svoje zmage. Prohibicioniški val je tukaj in ne bo odjemal, dokler ne posuši vseh držav v Uniji, če ne pridejo preje na dnpvni red važna socialna vprašanja in potisnejo malenkostno prohibicioniško vprašanje v ozadje, ker ni v nobeni zvezi s pravimi in perečimi socialnimi problemi, ki že trkajo vedno glasnejše na vrata, da se rešijo v prid ljudstvu. 4 Z. Slovenska Narodna Uataaovljene S. aprila 1004. Podporna Jednota. Ukor*. IT. junija 1007 v ari. lllinoia. GLAVNI STAN t 2857-Se SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrševala! odbor. UPRAVNI ODSEK. predsednik s Vincenc .Canjkar, 2857-8» So. Lawndale Av«.. Chicaga, 111. podpredsedniki a«ton Hra»t, Bo* 140. Cananahurg, Pa. tajnlki Jol« Var^rbor. 2704 Sa. Lavndal« Ara, Chicago. 111. Tajnik bolniškega ODDELKA t Paul Bargar, aaaa So. Karlov Av«, Chicago, UL BLAGAJNIKI Aatoa, J T«rWvec, Bo« 1, Cicaro. lil. UPRAVITELJ clasl^Ai Filip Gad im, 2814 Sa. Karlov Av«, Chicago, Ul. POROTNI ODSEK. Jaia Ambroitt, prtU««rtnU. Bo* 381. Canon.bor,, Pa. John UnliroiMi ftt Hay St.. SpringfMd, Ul. i Martin Žele«nihnr. Bo* t78. Barberton, Ohio. Ja«. Radlioh. Baa 432, Smith on. Pa. Frank Somrak, 58s0 Pro«»er Av«., ClavalanS, Ohio. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROŽJE« Paul Barg«r, predhodnik, 2838 S. Karlov Av«, ChicM« VZHODNO OKROŽJE i Rudolf Pleteriek, Bo* 438, BridgavUla, Pa. Anton Radiiek. Bok 73, Wick Haven. Pa. ZAPADNO OKROŽJE i Anton Šular, Bos 104, Croaa, Kan«, sa jufoaapad. Ln Kuhar, Bcoc 248, Oilbart. Mina., sa aevarosapd. Nadzorni odbor. Matt P«trovU, prodaadnik, 14818 Hal« Av«, Collinwood, Ohio. Jak oh Ambrožih, 418 Pl«rc« St., Ev«l«th, Minn. * Jo«. Kalan, 8101 St. Clair Av«, Claveland, Oblo. Tiskovni odbor. a. * Vincenc Canjkar, Joi« Ambroži« In Matt PotroVM. ( VRHOVNI ZDRAVNIK: (*« nl l*volj«n). ODGOVORNI UREDNIK "P S OS VE TE "i Joi« Zav«rtnlh. POZOR! _ Va« denarna potil jat v« in »t vari, hi aa tiiaj« gl. Isvriavalnoga odbora h » jednota sploh, noj «• poiUJajo na naslovi John V«rd«rbar, 2887-88 So. Lawn4ale Av«, Chicago, 111. Vaa Ead«v« bolniik« podpore naj sa poiljeja Paul Ber farju, Ujnlku bolniikefa oddelka v gl. urad«?. • Vs« pritožb« gl«d« poslovanja v gl. Izvrievalnem odboru •• naj poilj«ja M. Petroviču, predsedniku nadzornega odbora, čigar naslov Ja sgoraj. Vsi prizivi na gl. porotni odsah m naj poiljajo na naslov« Joi« AahroiU, Bo* 3Sr Canansburg, Pa. ' Vsa pritožb« proU urednUtvu glasila «« naj požljejo predsedniku tiskovnega odbora Vinc«nc Canjkarju. ' Vai dopisi in drugi spisi, naznanila, oglasi, naročnina in sploh vs«, kar J« v ivetl s glasilom Jednoto, naj sa poiUJa na naslovi "Prosveta", 2887-88 So. Lavndal« Av«, Chicaga, IU. DOPISI. Columbus, Oe. — Evo me, zopet , . nu«*o i ravno že nekoliko pozno, ut m° Zgoraj omenjene besede je izfvoril dnHarold ^ ^tfS^ - Mover strokovnjak v psihopatičm okrajni bolnišnici, predi ^ fipam,ka H(Ulorita dogcjpa* eilja. izstopn*.,1 tnivišiim municipijalnim sodnikom Olsonom. razsajati po državi Ohio in P*»- * ™o prtij K L be edam je dodal: "Tega ne priporočam, jazU.ti tudi proti našemu tal** hrbtih v tabori, kamor i K tem besedam je oouai. / \ WVeda z namenom tudi med tole povem le kot sugestijo, kaj se je zgoano v uucu nami poiskati žrtve za njeno ne- Anglije da je bilo odpravljeno hudodelstvo. nujnost. ltavno v tem času pa "Problem defektivnih ni bil nikdar dosti uvaževan. je prišlo povelje, naj pofceremoši-t rouiem ueitKuviim .1 u„,w1pMpv kaz- '« ™ kol)i,tt in odrinemo proti INi starem angleškem pravu je ono 100 nuuuucu> ™ ;, Loln^einu jugu. Ni nam Inlo tegu novanih s smrtjo. Zdi se, da je to potlačilo hudodelstva. treba dvskrat kajti hitro an*o "Ali bi vi obesili vse morilce?" je vprašal rev. J. W. bili pripravljeni na odhod. V»topi-.. . . . » .... . . >\, li hiiio v dva, že na nas čakajoča Melody, katoliški župnik. vlftka> ki KlH jo z VH0 ntt|?Ii<.0 ^ "Zakaj pa ne?" se je odrezal "učeni zdravniK. ue liurila iz tuborišr-a, influenca pa obesite vse morilce, se jih znebite. Sploh ne bo več mo- Lu nami, kajti ui ji bilo po volji, rilcev. Mrtev kriminalec ne bo izvrševal več zločinov. ... HIISIJO iiav»uuw v — —, — - - ,. - • • • 1 5« „ crr\t\ c\m i n p o žo poročeno v rrosveti. še^a ziianja iz sociologije 111 zgodovine. » Ce bi "učeni" zdravnik študiral socialne razmere sta-J Vožnjo smo imeli precej kraj. ni ULt,n , U„n;uinp --- krasno, posebno ml, kar naa jc re Anglije, bi vedel, da so tedanje Krivične mjcuuuc - ^^ mM Hino rozno- . . . 1 t___L_____ 1... I. nnni mun ni. I * .. ... mert--------------------.... . hiiio He čez kentuckjr in ki Mto v splošnem pu- isti in hriboviti doželi. Včasih je inrbarične in nečloveške. Ivlak drdral preko visokih mostov, Strokovnjak v psihopatični bolnišnici naj se poglobi da nam je kar kri zastajala, kadar V sorialne študije in prišel bo do drugih zaključkov. Spo-U« PoKlcdali skozi okno železni \ so( lailli ^uuiiju »11 O I i Iv i'L> 11 klinom v irloboJHno. \ vc< znal bo, da hoče s svojo teorijo postaviti resnico na glavo, ki je plod raziskovalnega in večletnega dela pravih znan Htvenikov in učenjakov. ^••j"-' —------ — - . 11/11«. pi „,t .t ustvarjale hudodelce in da barbarske kazni niso m- vrMtne Sakl iu ifcran poskočnice. kopar odvrnile od zločinov. Vprav srednji vek govori, da Vozili smo so se čimbolj množili hudodelci, koliko bolj so bile kazni h;™« LEGALNI BOJ 2GANJEKUHARSKIH INTERESOV. Žganjekuharski interesi so se odločili, da nastopijo! , proti prohibicionUkemu dodatku k zvezni ustavi na so-|u diščih. Naročili so svojemu advokatu, da naj ne štedi •/ deflarjem, četudi gre vsa miijardn dolarjev, ki je nalo žena v iganjekuhai-skih interesih. Tako naročilo so rodili prav enostavni vzroki. Cel-- v treh urah ^ M ... . v ... . .. . l, • triindvaihCt prorov. Metinjlv oe žganjekuharski interesi sprejmejo prohibicijo brez boja j vlak vcmTnr URtBVn » nekolike na sodiščih, so zanje izgubljeni miljoni, ki jih imajo na-Ll------ • - ........... . 1 . 1 » • I ob proai nahajale *ame male za- poMiuetne. a da rešijo saj nekaj miljonov, če zmagajo. Z rešenimi mi- u ,,„ ,„» \ do deaet akupaj. Po lioni pridobe zopet druge miljone in tako je izguba kmalu kratkem odmoru jc vlak »oprt J . 1 * .... . ■ • 1 1:1: Iliri,al fiailotlovotl avoio Dot proti nadometkVna, ki jim jo povzroči legalni boj. katere tir je bil slabši, kot tiri v »Urili premogokopih. Dasiravno smo se vozili z brzino samo 20 uiiU ua uro, vlak vseerto ni hotel osttiii na tiru, katerega je zapustil 60 milj od CoLumbusa. Pone-sro('ilni nihfie, pač pa je nezgoda povzročila med vojaki mnogo slabe volje, kajti Čakati smo morali 10 ur nu drugi vlak, ki na« je od-ptfjšl..' Vo tridnevni vožnji »mo z vlaka prtljago na hrbtih v taborišče, kamor smo dospeli vsi premočeni; ko smo zapustili Ohio, smo bil opravljeni za zimsko vreme, tu pa je vladala šc velika vročina hi dosedaj tu še nismo oWutili nobenega mraza. Mesto Columbus je precej pri južno in šteje okoli 25 tisoč prebivalcev ; leži ob meji Alabame, katero deli od (Jeorgije reka Ohat-tafoche. Prebivalci so večinoma /rnri. Pokrajina je precej lepa in v času, ko pižcm ta dopis, se v«a zelena. Hnega tu ne poznajo dosti. Sedaj grude tu šole in velikun-sko vežbališče za častnike, ki bo obsegalo 120 tisoč ajtrov zemlje. Ko bo dograjeno, bo eno najmo dernejših v Združenih državah. Prostora bo za 2() do 30 tisoč Častnikov vseh vrst, ki se bodo poučevali v vojuskem pokliru. Tu se nahaja tudi nekaj takozvanili "tunk Compuny". Pri opazovanju na te ntroje lahko vidite, ko liko je tehnika napredovala v tej vojni. Ni čuda, čc so se Nemci u strašili teh premikajočih trdnjav ko so jih prvič ugledali na boji ftčih. Takile ropotajoči stroji, si pa joči krogi je no vhc strani, po vzročajo strah človeku, ponebno če je Še bolj zajčje narave. Ti "tenki", katere imamo tukuj. ho francoskega izdelka in ho bili že v bojni akciji, predno so bili po Klani semkaj. Odkar je bilo podpisano premir je. so vojaki ka>kor na trnju in željno pričttikujejo odslovit ve, ee tudi hc nam ne godi slabo in nc delamo druge««,'kakor da punc-mo lenobo. Nekotcri celo rentnči. jo, ker je treba vstajati h. kosilu. Tuko hinp prespali .tudi božične praznike. V šotoru, kjer jem juz. nino nami Slovenci, pet ]\o številu, torej dovolj, da si delamo kratek čas, da se vrani nekoliko "skrega mo** in malo premocemo. Vča- Pozdrav čitateljein Prosvete in tovarišem, s katerimi Hino bili skupaj v taborišču Perry, 0. Loui« Zgonik, Caihp Bennig. Bund, Columbus, Gu. Lloydell, Ea. —"Tukajšnji premogovniki obroltujrjo h polno paro, zaslužek je pa v primeri z velijo draginjo bolj majhen. Kar se tiče dela, je v teh rovih v splošnem v vseh enako. Po nekaterih prostorih gre mnogo* kamenja do-i, v drugih je pa voda, tako da preniogarji 'ne uživujo v teh ro-vib kakega "komforta." Tu imamo drnStva štirih pod-» pornih jcchiOt in zvez in vsakdo iima priliko pristopiti k temu ali drugemu . Influenca je tu pobrala SNPJ. dva člana, Jakob Straži sčurju in Andreja Mekina,, JSKJ. je pa izgubila članu Anton Zalur-ju. Drugttčc tukujsnju slove^ku naselbina ni posebno ti^ela rudi unfluemce. Precej več žrttev je z.a-ltevulu meti Poljaki, pa tudi med Italijani. Italijani v tem kraju se zelo nuvdušujejo zu uneksije in seve-du so tudi oni prepričani, da so vsi dotični kraji, katere zkhteva Italija, nukeljetni z Italijanskim prebivalstvom. Nu letel sem na govorico, du se bo slovensko ljudstvo, ki gu bo podjurinilu ltuliju, moralo uriti italijunskegu jeziku. Znunje tujih jezikov nikomur ne škodi in tudi, <če znu kdo ituli-junščino, mih ne more škodovati. Toda s poituljančevanjem ne bodo nušcgtt nuronU Hlno ^ TOtU, proU državam ali ljudstvu. Žganjekuharski interesi pravijo, da Cohmibuau po nc4i stranski profi. jakom kakor »ameem. in drugič Ker je nlueajno neksj italijanske gredo seda.) prej domov, kakor pa gs prebivalstva ob Jadranjem mi «amel. Zalo amo vsi slovesno morju. zaTil^ njihovo o*vobodi-prKefli pri Mohamedovi bradi, «Vjtev. z njimi vred pa zahteva okoli pridemo še cirkrat nazaj v "eivi-; mlljmi Jugoslovanov, torej Ve* le/* da * bomo zavarovali prt*i'kot dvakrat toliko, kolikor je Ita-d m ni vojni, če ne z drugim, pa z lijanov ob Jadranu/ Ženskimi krili. Za naa ostane ena pot in ta >■ Chicago, IU. — Napredni lir-vat.^ki elementi so že večkrat poskušali organizirali trdno republikansko organizacijo po vzgledu Slov. rep. združenju, todi vsled potežikoč so bili tuki poisku si neuspešni. Med Hrvati je mno-go več političnih struj, kukor pi meti 'Slovenci, ki so v glavnen ruzdeljeni v samo dvu tabora. N» hrvatske »hode v Ohicaigi, če k« bni javni, so prišli republikanci, monarhisti, "hrvatofili", sHiofi-li, rudiklci, kuteri se žopet deie nn več struj in vsi ti so nu shodi ustvarjali kaos, da ni db zaključkih idborovanj prišlo do nikukcui definitivnegu zukljuioku. l'1^ pur tedni se je vršil v veliki škoumerišiki dvorani velik javrt shod, ki so ga sklK:ale nekater* hrvatske organizacije; namen f bil protestirati proti uneksij>w politiki' Italije in pu Ustanovite« repulblikanirtke organizacije podlagi p rog rani u SKZ. Udeli#< je bila precejšnja, tmlu sluib. Sprejela se jc sicer- resoM ju proti uneksiji ju^oslovansKe«« ti/.cniljn, todn organizacija^ai|J ustanovila, kar so preprečili w bi, ki so bili pripravljeni tudi "t dejanski spopad, re bi se gOVOti zn ustanovitev repiil»likaiWke ganUaieije. Ta srbska skupin«j omenjenem shodu ni bila vellM toda je bila organiziranii t n«nJ aom razbiti zborovanje. Se P'* 110 se je dhod d(fliro pričel, že zahtevali, naj govornik /■'!" oder. Medikltcev od ene in dnj Strani seveda ni maflijkalo. tj konteo sc jc uAičinatvo vam iirlvdliko umirilo Olavni go« nik je bil Ettrfn Kristan, trn v J ti monaAktem, ki jim jc •j potrebne korake. Poslopje, [jer sc nahaja glavni urad ima /a vhoda, enega na Millard av., drugega na 26. cesti. Ker nas postna oblast svetovala, da bo ril.ajala pošta bolj redno in več-[rat čez dan, če imamo pisma na-lovljena na 26. cesto, zato pro-Imo vse dopisovalce, da od se-[aj naprej naslovijo vsa pisma Inmcnjena za člane eksekutive a-pa glavni urad SRZ. itako: — 37-3641 West 26th Street, Chi- ni. A. J. Teilbovec, tajnik. *»08VIT* mm—mm—m ■ " r. i ■ n T Jfi—t*-. m i i ■ —————— - Kultura c. In kr. avstro-ogrske vlade. triktnega sodišča v Arkansa-su, ki je izreklo, da je zakon protiustaven. NOVI AMERIŠKI KONZULI. Waahingtop, D 0. V tični proračunski predlogi veda no, da se namesti 25 novih kou/.ulov in 150 novih podkoiuu-lov. Zsftto|*Tvo Združenih držav v inozemstvu pojde |;i,000,. 000. \t tt i » f • ! «> • V f ; Tako so na povelje avstrijskih luoipov z zlatimi n^šivi in v pozlačenih /rakih morili Srbe v Jagodiui v Siriji leta 1917, AMERIŠKE MATERE NEPO TRBBNO ŽRTVOVANE. WashUvrton, D. 0.,— Otroški biro navaja v svojem poročilu, da vsako leto umrje 15,(MM) ameriških mater v porodni postelji, da-« si ravno Iti lahko večino teh ohranili pri življenju. Otroški biro ^priporoča, da se skrbi za matere s potrebnim podukom in sredstvi, da ne padejo v prezgodnji grulk Na deželi so ua samotnih krajih strašne razmere, pa tudi v uieotih še ni r*6eu prUbleiu za o-skrbo mater siromašnih slojev. Otroški biro priporoča, da so ustanove kllnlle, v katerih bodo matere dobivale miKvete zastonj. Poročilo zaključuje, če Imajo Združene državo hraniti s človeškimi življenji, kl jih izgubimo v si et l nevede, tedaj je treba, da uvožujejo sredstva, ki so potrebna >o varstvo materinstva in de-tinstvo. KONFERENCA ZA RAZSlRJE. NJE VODNIH POTOV. • , » chUaio Dallr Tribun*. Slika kaže, kako so na povelje bolgarskih mogotcev obpalll v Ouprigi. Srbija, leta 1»17 mater In njena sinova. Ta čin je izvršen s posebnim barbarizmom, kajti na sliki je dobro \ideti, da so najprvo obesili sinovo, mati je pa morala gledati ta divji prizor. lažno iz inozemstva* [A MED DELAVCI IN VOJAKI V ARGENTINI. bneooi Aires, 10. jan. — IJS je bilo uH)itih v ljuti bitki stavkajočim) delavci, ia vo-„1 voni. ki se jc vršila včeraj v olisu Vase novih jeklarskih to-|rn. Vojaki so pričeli prvi štreni na delavec in zadnji s o od-/orili z ognjeni iz pušk .Vlada je ukazflla postaviti to-ive okrog tovarn in poklicala je s i/ Kosaria in drugih bližnjih «t. Kakih 20,000 štrajkarjev je ►roj * obkolilo .tovorne z niuue-ii, da poženejo stavkokoze na |t<»; nato so pršili vojaki m iz-li bitko. edtem se razširja stavka. O-50 delavskih unij se je od-[b, in več kakor 100,000 delav je odložilo orodje. Tekom bitlke »o se vršili izgre na ulicah in mnogo vozov po železnice |er avtomobilov bilo prek um jenih. Položaj je tlo tesen. Nemiri m, prišli. ko je bilo /sd-ji torek ubitih pel delovcv i id-et ranjenih Delavsko //e-je nato proglasila štinindvaj-Mirno generolno stovko kot pro-rst proti ** vporabi držovne si Negacija poslala posebno komisijo v Nemčijo, ki ima dognati, dali je tamkaj možna trdna iu stalna vlada ali nL. Komisijo bodo tvorili sami Američani, razen če bi zavezniki zahtevali tudi svoje zastopstvo hakar bo komisija mešana. Zaveznike »kitoi, kaj bo, če Nemčija ne \ stanu podpisati miru. To se pravi, če bo vsled civilne vojne brez pravega in zanesljivega zastopstva, ali če K-bert pade in pridejo spartakovei na njegovo mesto. Mnenje iped diplomati je splošno, da delegatov spartaške vlade ne bodb pri-poznali jn tedaj ostane za enten-to in Ameriko ena sama alternativa nadaljevanje milil arktičnih operacij. Ententa ve, kaj ima pričakovati, oko zavlada Lidbknccht svojo revolucionarno stranko Nemčiji. Spartakovei so obljubili nemškim masaip, da bodo izbrisali vse javne dolgove, ako pri de jo na krmilo. Od *parte*ke Nemčije ne morejo zavezniki pričakovati odškbduine, zato jim ui vseeno, kako izpade sedanja civilna vojno v Berlinu in druod Na včerajšnjih neformalnih sestankih se je govorilo med dele gaii o internacionalizaciji Dorda-nel in plovflie po reki Sdhelde v Holandiji. Ameriški živilski u-pravitelj lloover priporoča, »la se olajša blokada Nemčije iu dežel bivše A/vstro-4>grske v prid u-speftnejše preh ranil ve ondotnih strodojočih ljudstev. Nemčija je zopet kršila točke premirja, ka- nl še dola določe-nega število lokomotiv, vozov, že-lezniškHi vagonov, strojnih pušk uiti tov. v Berlinu. Ljudje so govorili, da sc bliža Hindenbung z veliko armado Kbcrtu ua pomoč, da so je vrnil ulbežnii kajzerjev geueral vudendorf iz Švedske, da prihajajo zavežniške čete z namenom, da okupirajo Berlin iu druge slič-ue stvari, ki so delale zmeAujavo med ljudstvom. Vse te govorice so se seveda izkazale kot neresnične. 1 Civilna vojna v Berlinu je stala že do zdag dvajsetkrat več žrtev, kakor pa prva revolucija, ki je strmoglavila kajzerja pred šestdesetimi dnevi. V sredo in četrtek zjutraj so bili Hpartakovei na vrhuncu svoje moči in že je izgledalo, tla se bo Hbert docela >od»l. Vsi i ta padi vladnih čet ua poslopja, v katerih so se utrdili opartokovrl, ko bili odlhiti. Spartaško gibanje se je razširilo po vsej Nemčiji iu civilna vojna se nadaljuje v mnogih krajih. V Brunsvvicku so se združili spartakovei z neodvisnimi socialisti, zasegli lokalne časopise iu pro-glasili sovjetsko- republiko. Kav-no t oko se jc zgodilo v Mulhei-iiin iu OberiiMfcnu blfeo Roseuo. I/. Monakovu jniročajo, da je Auer, .tajnik notronjili zodev v bavarskem kabinetu, dejol. v sredo v zbornici, do bo Bavarsko intervenirala v Berlinu, ako ue bo civilnih bojev kmalu konec. Spartakovei raifk*J° ?«°«raln0 stavko. Amsterdam. 10 »jan. - 1 Fronkfurto poročajo, da je spor-takovsko strsnko pozvsls delavce no generolno stavko dne 1». nuorjo. Hp.rtskovcl izjovljsjo ds bodo storili v*e. ksr morejo. ........... Poročevoler jovljo. ds so se Irazne večinoma iHvnice, prodojolniee «P« |n,tn iu promet v mest«, je In-i »celo u*tovkj«i. inunto Arbi, kaj bo s , Pariz, 10. jan. - Tukoj ae go-i»ri, da ho amirilka mirovna de- Argentinsko teto nobojo stroljaU na delavoo Bueuos Aires, 10. jan. — Dvs vojaška is»lko v taboriftču Mayo, kjer je glavni srmmlni Kisu v « krožju Bueuos Airess, sts se sino čl uprla, ko sta ddbil« povelje, da morata stopiti v aktivno sluŽ bo proti štrsjksrjem. Vojski so izjavili, ds ne bodo streljotl ns dohoree. ^^ Vlada je kljub lemu dobilo do volj vojakov iz drugih tallmrišč lu vso vladna pv«l«pjs •« zaotra žena z močnimi partuljami. BoljševiAka ofltadja v Ukrajini Varšavo, 10. jan — Musko no-vjetsks \1ods je prišlo z figsn. Balkanska svoaa. lioudoui, 10. jan. — Venlzelos, grški miiiis^iiiki predsednik, ki je zdaj v*Pariztt, se trudi za ustanovitev "Balkanske zveze", ki bi obsegala Urtko, Albanijo, Jugoslavijo iu Rumunijo, V ta namen se je vršila konferenca med diplomati omenjenih držav lu poroča se, da je načrt v teku zado-voljivega pr«re«a. Z Bolgarsko še nI pogsjanjo, toda Venlzelos je dejal, da nima nič proti temu, da se sprejme v zvev.0 tudi Bolgarija, če prej zadosti gotovim zahtevam. Pri tem pogajalcu je zraven tudi (Vh oslova kija, ki se interesi-ra za neovirano pot do morja iu (Jrška je pri volji odpreti prkla-niwče v Solunu vseiu državam, ki bodo v zvezi. Napad na drja. Kramarja Bo zel, 10. jan.'— Po vesteh Iz Prage je včeraj osemnajst letni fant |»o imenu Alojz Slastny streljal ua drja. Kramarja, miuistr-(Cona predsednika če h osi o vaške republike. Napad je bil Izvršeni gradu Hrodčoni iu napadalec je ustrelil dvaikrat iz revolverja, t o da Kromar ui bil x«irt. Fanta so tokoj prijeli in pri zaslišanju je povedal, da je železniški uelužlie. nee. Ameriško deto na Dunaju. Kim, 10. j mi. — Dva botoljona omeriikili vojakov sto srendls vlak z ameriškimi Živrli iu drugi Mil potrels^inauii, ki je odšel iu» Dunaj. Ameriška živilo, ki so ns meiijeua v Hrfiijo, oo blU izkr-rs DO ua Iteiki, l«sia tamkaj mors-jo Jokati zaradi slad* železniške •»veze v udiranjih krojih Jugoslavije, svojim odhodom * ustrelili Člaue krajevnega sovjota in zdaj si* bo je, da se luslo boljševiki mašče vali nad poljskimi državljani Vilnl. w Ameriške vesti. OMEJITEV PRIHODA IN OD-HODA TUJEZEMOEV. Pittaburgh, Pa. — Tukaj ao sc sešll na konferenci zagovorniki za izpeljavo iu razširjenje vodnih potov od umja reke Mfssimdppl do ustja reke lltidson r. gradnjo sto milj dolgega kanala, kl bo vezal jezero Krle In re^to Ohlo. Navzočih je bilo več sto delegatov. A. MoCarkle, bivši guverner NVest Vlnglnlje, je rekel, da kou-ferenčnlkl žele, da vlada zgradi odua pota. Oe vlada da svojo pomoč, se bodo uresničile sanje, kl jih sanja ljudatvo*skozl 25 let v dva iu tridesetih državah. Washlngton, D. 0. — Državno topništvo je podalo izjavo, da so zakoui ln pravila za prihod lu od hod tujezemcev še vedno veljavna, ker se so med gotovimi krogi širili glasovi, da so s sklenjenim premirjem bile odslranjene vse o-mejitvc glede potovanja v tuje-zemstvu. Strankam ši1 vedno ul dovoljen prihod v Združiš i e države iu odhod Iz njih, ako se ue ravnajo po tozadevnih Izdanih pravilih. Pričakuje se, SHOD S00IAUST0V V KOLI-ZEJU. Ohieago, 111, — Socialisti so od* prli volilno kauymujo s shodom Kollzeju. dovolili so Jolm M. Colllits, socialistični kamlidal za Župana, A. H, Hubltt iz Detroha, Kale Klchards 0'llare i/s St. Loulso In Milo Keeves Bloor Iz N'ew Vorka. Na shodu Je bilo ua-VKOČlh od 8,0(NI do 10,000 oseb. DRŽAVA MIOHIOAN JB SPRE JELA PROHIBIOIONlSKI DO DATEK K USTAVI. Lanslng, Mloh. - Lcglslatura je sprejela prohlbleloulškl dodo. tek k »vezni ustavi. Zbornici sta sprejeli dodatek brez razprave. V zbornici so Idil oddani I rije glasovi proti dodatku. To ji* bila edina opozicija. MMiigaii je šestnajsta država, ki je sprejela dodatek. Sprejeti ga mora še dvajset držav, da postane veljaven v smislu kongres-nega zaključka. LISTNICA UREDNIŠTVA X. X., Seotion TUtrty, Minn. Stvar Je osebna iu nima uiti naj manjšega pomena za javnost, R K., Jollet, III. Seveda, tu dl petdolorsko vojiiovarčevalue znamke »c »prejemajo v mlljoudo-larskl fond SKZ. J. P., So Burgottstown, Pa, Mislimo, ds nl potrebno odgovor* joti vsakemu obrekovalcii, brez katerih lil noben človek. Kradež časti lu iiošteuja je le starš stvsr, loda zato vendar nl umestno, ds ..... u illi is mil ionov' t Ičiio kampanj« za pršb#»ile» u .portokove, polaelj I" mi^j m rr|lll|Hlk# ^ sovjel^o .uartt v papirju, ko so v *re«|o «HtKraj. •vojni vlodno t lekarno w tf^r^^i^ ^ -j.... w p—« ^ - federacijo. V Kijeva je ongonizi-kl nl*' ron delavski koitgros In po veej Jugoslovanska mirovna dola-fMiJa. Pariz. 10. jan. — Mirovno de. leg arija nove jisgoSlifvanAe dr-žave je že v Parizu. Delenatje mi: Pašh'. Triimldč. \VaOW1 iu ^olger. (pred par dnevi je bHo p«»ro-#arto. da I »odo Jugoslavijo zosto-poli Pošlč, PHhičevič in IIMior). Vllna v rokah bolJAovtkov. Varšavo, |0. jon. — P«ljsk»- če-te ao se morale umsko*! Iz Vilm*, kolere je okupiral« rmf tUoč cu sklh boljše viko v. PoljaAi so pred pri vladnem ageuju, kl je uajhH? v ................ ».r. "Juri ............. ............. ..I.rek.,..!.. |.r,nc.. I U.«- .l.dcler nI... l.r-j-N '.j.................«' " ' ^».»-i«................................'"■'i""'' ' . . ' * !-«{ ..I...,. „U.,|,|.«H ril/t«'U IM OIO li us dolgo lu široko odgovarjali v IUiu Zadnjič smo priobčili tak Iz Združenih držo v. j al | pisma osebnega zmrfajs pro! I , #krelun sh em. Toke i •«» o- Isoliueve »nočojo, /animlve so «ui- ZVEZNI ZAKON ZA VARSTVO M p(ir prtfadelUl ljudi. /« v. II PTIC NEVELJAVEN Iko večino naročnikov ps so brez. i pomembne. Ako se da stvar uie. Zakon /s j d Iti domo. j* tumm» »-<"»«. kakor pa jo ol»e*ati na javili zvou. Ako ae doM semkilja kd-i. kl Waohtngton, D 0 varstvo ptic selivk, kl je bil spre jet v letu IJM3, • ksterlm >r zvez na vlad« določila lovsko aezotio -vojemu uep» ijoieljo •»'Us nep« za ntk-e selivke, je bil od nojv iŠ-Utesje, ga mu s le.a Še bo v*e i I • L . a- I . aa I/ ilt< š-«» salsf«' jriltl prtsnsn ueviljsv ,<-r je nI iii. Najvišje sodite je zavrglo pri lollčna nnebo, katero obre. i kuje, p«išiens. Lj«sljs Vao ko stvsr tiri-mm II j« lu ne verujejo vaokemu zlv proti rs/sodld »veznego dis- ldel>ets#u. ! Z ognjem in mečem, i ZOODOVIH8KI KOMAH. > Poljaki vpisal 8ienkiewiwicz. — Poslovenil Podravuki (Nadaljevanj«.) Redzijan je srečal za Kremen-čugom vojsko, veslajočo pod Barabašem in Kre-eovskim na Hmela, a vrli lega mu je ie gospod ftte-fan Potočki šel s liu/.urji po Kuheni naproti. Ker so pa popravljali čajke, moral je Redzijan drset dni sedeti v Kremenuugti. Predno je dospel v Čehrin, bila je lntka že končana. Vsak hip smo pričakovali dotičnih novie. "Torej je Red/jjan prinesel pisma iz Kuda-kaf" vpraša Helena. "Tako je. Bili ste pismi ogspoda Kretuskega, namenjeni kneginji in tebi; Bohun ju je odprl ter zvedel vse. Vrh tega je še pobil Redzijana in šel maščevat se nad Kurčeviči". "Nesrečni mladenič. Radi mene je prebil vse tol" v # "Ne tuguj gospod i čin a! — Bo še ozdravil." "Kedaj se je to zgodilo f" "Včeraj zjutraj. Ubiti človeka je Bohunu toliko, kakor druzemn sprazniti kozarec vina. Ko se in mu prečilal pismo, tulil je, da se je ves Čeh-rin tresel." Razgovor da trenotek umolkne. Sedaj se je tudi popolnoma zdanilo. Rudeča zarja, žareč se v zlatu« ognju in punpuru, razpenjala se je na vshcd-nej strani neba. Pihal je lahni hladni vetrič. Konja sta veselo razgetala." "Nu, sedaj pa 5 Bogom urno naprej«! — Konja sta si spočila, čemu tratiti dragi čas?" svetuje Zagloba. Zopet poženeta konja v skok ter dirjata pol milje brez počitka. Kar se naglo prikaže pred njima nekaj črnega, ki ne je bližalo nenavadno hitro. "Kaj je to?" ugiba gospod Zagloba. "Jezdiva počasneje, ker se bližu nekdo ua konju." "Kes se je bližal skokoma neki jezdec, sklonjen naprej ua sedlu. Lice je imel skrito v konj-skej grivi. Podil je z naga j ko svojega žrebca, ki se itak skoro zemlje ni več dotika). "Kakšen zlod mora to biti iu čemu tako hiti?" vpraša gospod Zagloba, izvlekši iz oglavnlka samokres, da bil pripravljen na vsak slučaj. Med tem se je jezdec približal že ua trideset korakov. "Stoj!" zagromi Zagloba, pomerivši samokres. "Kdo si?" Jezdec ustavi konja ter se dvigne na sedlu. Toda komaj je pogledal, vže reče: "Gospod^agloba!" "Plešnjevskl, služabnik staroste iz Čehrina? Kaj delaš tukaj? Kam drviš?" "Gospodi kreni tudi ti za menoj! Velika nesreča! Jeza Božja, sodba Božja!" "Kaj se je zgodilo? Povej!" "Čeh rin so Že vz,eli Zaporožci. Prostaki more plemstvo. Sodba Božja." "V imenu očeta iu Sina! Kaj govoriš? , . . llmelnieki?... " "Gospod Potočki je ubit, Čarnickl vjet. Ta-tarji gredo s Kocaki. Tuhaj-bej ..." "A Barahaš in Krečovski?" "Barabaš je zginil, NVrečovski se je pridružil llmelnickemu. Krivonos se je že .sinoči napotil na het mane, llmelnieki otidc danes. Vea kraj je v ognju. Prostaki vstajajo, povsod teče kri. Beži gospod!" Gospod Zagloba izbuli svoje oči, odpre usta iu otrpne tako, da besedice ne more spregovoriti. "Beži gospod!" ponovi še cifkrst IMciujevski. "Jezus, Marija!" ponovi Helena ter Začne jokati. "Bežita, ker je čas drag!" ' Kam? Kam?" ."V Ljubno." "Ideš t jekli j T" "l>a. II knexu vojvodi". "Zhslja!" reče Zagloba. "A kje so hetnia- ni?" " Pod Korsiinom. Toda Krivonos se gotpvtiTfe bij«« ž njimi." "Krivonos. ali Kavnonos, kača uaj ga pičil Tjeksj torej ue kaže hoditi?" . " Prišla bi le levu v žrelo." "Kdo te je poslal v Ljubno? Tvoj gospod?" "Starosta,je ušel živ; meni pa je moj kum, l«i ua imam iihm h Za po rožsi, rešil življenje ter mi k hcMii pomagal. V Ljubno pa greni po lastnem nagonu. ker ne \em kje drugje iskati zavetja." "izogni se Kozlogov, ker je tam Bohun, ki sc tudi hoče pridružiti vstašem." "Ilog se usmili! V Čehrinu so govorili, da se vsi prostaki dvignejo na Zadnepru." "Mogoče je, mogoče! Pojdi no po svojej poti, kamor si se namenil; ja/ imam še dovolj časa, da mislim na \urnost svoje kože." "Tako tudi učlniml" odvrne Plešnjevski iu mahni vsi konja z nagajko. oddirja dalje. "Izogni se Kozlogov!" kriči za njliu Zagloba. "tV pa srečaš llohuun, ne povej mu, da si me videl Ali slisiš?" "Slišim", odvrne Plcšnjevfkl." Z Bogom!" l<» ^in^ul i u kakor bi kdo podil._ "No!" reče Zagloba, "tu imaš zTodjal T/.mr>-tal h« iu se ža i/, marsikaterih homatij. toda v tak-milili so res nisem bil. Spredaj llmelnieki xa hrbtom Bohun. IV jc kje tako, pa bi ne dal jednega po-• enega novčiča nI ze avoj sprede. ni rs svoj /adek,. niti /n eelo kožo. Napravil sem res neumnost, da nisem /bežal s telnij V Ljubno; pa sedaj ni časa govorni o tem. Pfuj, pfuj! Vse moje hiatroumje ni Uiliko vrtnino, da bi škornje namazal ž njim. Kaj naj počnem T kam se podam t V vsrj -prljakej Ijndovladi, kakor je videti, ni več količka, v katerem bi človek navadne smrti mogel iti a tega Nveta Hvaležen sem za take darove, naj jih drugi v aamejo!" "Gospodi" reče Helena. "Znano mi je, da moja dva tirata. Jurij iu Fedor, bivata v Zlatonoši. Nemara nama ona jnimagata, da se rešiva?" "V Zlatonoši? Čakaj gospodična. Poznal aeiu v ('ehrinu gospoda Unerickega, ki ima pod Zlato-tiošo posestva Krapiuo in Črnoboj. Tje je daleč, dalje nego v Čer k as. Kaj je nama početi? Če ne kam drugam, pa se napotiva tje. Treba pa je kreniti s ceste; po stepi in lesovih bo potovanje manj nevarno. Da bi se vsaj za teden dni mogla kje skrivati, bodisi v lesovih; v tem času hetmani s lluiel-liiekim končajo svoje delo 111 spet bo varnejše na Ukrajini." "Ni naju Bog'/.ato rešil iz Bohunovih rok, da tukaj pogineva. Zaupajte gospod!" ( 'akaj gospodična. Že stopa zopet nekak duh vame. Bil sejn že v raznih neprilikah. Kadar bom imel čas, ti povem, kaj me je doletelo v Galati. Videla boš, da mi jf že takrat predlo, pu vendar sem se izmotal srečno iz zagate ter odšel nepoškodovan, dasi tudi mi je, kakor vidiš, brada osivela. Pa sedaj morava s ceste. Kreni konja gospodična, tako. Ti vodiš konja, kakor izurjeni Kozak. Trava je visoka, živ krst naju ne zagleda." Res jc bila trava tam, kjer sta zavila s ceste na stepo, tako visoka, da sta kar tonila v njej ter se naposled skrila popolnoma. Konja sta težko gazila travo. Kmalu sta bila utrujena tako, da sta popolnoma opešala. Če hočeva, da nama ti kljusi še dalje služite, ju morava rezsedlati," omeni gospod Zagloba, "Naj si nekoliko oddahneta in se napaseta, drugače nama odpovesta svojo službo. Mislim, da kmalu dospeva v Kahamlik. Radjii bil že tam, dasi tudi tam ni druzega, nego trnčje. Če sc enkrat skriješ, pa te sam zlod več ne najde. Da bi le ne zablodila" S temi besedami skoči s konja ter tudi Heleni pomaga stopiti ž njega. Potem začne odkladati sedli, iz katerih je izvlekel živela, s katerim se je bil oskrbel še v Rozlogih. "Treba se jc okrepčati," nadajjuje, "ker pot je dolga. Izmoli gospodična kakšno molitev k svetemu Rafaelu za srečno pot o vanje.'Saj v Zlatonoši stoji stara trdnjava;1ieinara je še posadka v nji. Plešnjevski je dejal, da na Zadnjepru prostaki ustajajo. Lahko mogoče, ker je narod pripravljen na vstajo. Toda na Zadnjepru počiva knezova roka in po hudirjevo težka je ta roka! Bohun ima zdruv vrat, pa če pade ta roka nanj, ušibi se mu do zemlje, kar Bog daj, amen. — Jej, gospodična!" Gospod Zagloba izvleče iz golenice nož in vilice ter ju poda Heleni. Potem položi pred njo pečenko in kruh. ' "Jej, gospodična!" reče. "Kadar je trebuh prazen, jc tudi v glavi le grah in zelje... Če si hočeš podpreti glavo, moraš jesti govejo pečenko. — Midva sva enkrat že pobesila glavi, ker*e kaže, da bi bilo bolje, da bi jo bila krenila proti Ljubim; toda zgodilo se je. Knez sc gotovo tudi pomakne k Dnjepru, hetmanom na pomoč. Strašne čase smo doživeli, zakaj domača vojska je med hudim naj-hujša. Ne bo ga več kotiča za mirne ljudi. Bolje bi bilo, du bi bil postal duhovnik, za kar sem imel tudi poklic, ker sem trezen in miren človek. Toda usoda je hotela drugače. Bog, moj Bog! lahko bi l il sedaj krakovski kanonik in pel bi dnevne molitve, ker imam jako lep glas. V mladosti so mi bile všeč, ljubice! Ne moreš si misliti, kak gladko-ličnež sem bil. Če sem le katero pogledal, precej jc padlt v omotico. Ko bi bil dvajset let mlajši, bi se kosal ponosno s Skretuskim. .Tako zal Koza-ček si. Ne čudim se, da skačejo okoli tebe ter se hi-jejo zate po bučah. Gospod Skretuski je kaj snre-len borilec. Bit sem navzoč, ko sta se sprla s Čap-linskini; res ga jc imel nekoliko v glavi, pa pograbi! ga je za vrat in za hlače, ter loputnil z njim oh vrata, da so mu vse kosti skočile iz sklepov. Stari Zaevllihovski mi je tudi pravil o tvojem zaročni-ku, da je hraber, knezu inočno priljubljen vitez. Tudl jaz sem mahoma spoznal, da je nenavadno pogumen in izkušen vojak, bolj, nego bi v njegovih letih pričakoval od njega. Vroče mi postaja. Če tudi mi je všeč tvoja druščina, vendar bi dal, nc vem kaj, da bi bil Že v Zlatonoši Vidim, da bova po dnevu morala sedeti v travi, po noči pa potovati. Samo tega ne vem, če boš mogla prenašati trud?" "Zdrava sem, vsak trud prenesem. Za moreva potovati, če treba takoj." "Tako pač ne govore belolnske. Konja sta si oddahnila, takoj ju osedlam, da bosta pripravljena na vsak slučaj. Nc bom sc čutil varnega, dokler ne ugledam kahamliškcga trsičja. Če bi nc'bila krenila s ceste, bila bi dosti bližje pri Čehrinu naletela na reko; od tukaj bo pa do nje še dobre miljo. Meni sc vsaj dozdeva tako. Ko tje dospeva. prepeljeva se takoj na drugo stran. Povem ti pa, da sem grozno truden. Predvčerajšnjem smo vso noč pijančevali v Čehrinu, včeraj me je pa nesel zlod s Kozaki v Rozloge iu nocojšnjo noč me zopet odnaša od tod Tako sem truden, da sc mi še govoriti ne ljubi, čeravno ni moja navadi, da bi molčal ; saj modroslovci pravijo, da mora maček lovit* miši. človek pa govoriti. Ze vidim, dS mi je jezik otrpnil. Nc zameri gospodična, če eadrcmljem." • "Nimam vzroka." odvrne Helena. Gospod Zagloba se jc res po nepotrebnem pritoževal nad svojim jezikom, ker je mlel od svita Ž njim neprestano; sedaj pa je bil res truden. Ko zopet zasedel a konje, začne takoj dremati in kimali. da je naposled res zaspal. Zazibal ga jc trud in Širni trave, katero sta rezala konja s svojimi prsi. Helena se je prepustila svojim mislim, katere so sc drvlle v njeni glavi, kakor ptičja tolpa. Doslej m Deseti brat ROMAN. dogodkUa^urno sledili rden drugemu, ds dekJh_ mahoilL nekoliko z deskami ali s na niti utegnila ni dobro pi< misliti vse. kai ju jr zadelo. Napad, strašen prizor, moritev, strah, nepričakovana rcAitev in licg. vse to je prišlo nad njo, kakor burja v teku ene noči. In.pri tem se je pripetilo toliko nerazumljivih dogodkov. Kdo je. ki jo je rešil ? Povedal jI je res svoje ime, to«la ime samo ji še ui pojasnilo vznika, čemu je tako postopal. Odkcd je prišel v Rozloge? Rekel je, da z Bohunom. torej je bil očividno njegov tovariš, znance"in prijatelj. fmn jo je rešil, čemu se iepesU vil nevarnosti ter nakopat si Kozakovo jezo? Da bi to razumela, treba bi bilo dobro poznati gospoda Za g I oho In njegovo nemirno glavo pri dobrem srcu, Helena ga jo spoznala šele pred šestimi nra- Spiaal Josip Jurčič. (^aljevanje.) "Čakajt^io, saj ne gori voda in obesil se ni nihče, to morain raz-povedati, kar sem začel. Jaz sem resničen mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje gnali prašiče — ono leto je bilo, ko se je izvirnjkova češnja podrla; otla je bila in suha in stara kakor naša vas. Pa so jih gnali po poti in tepli po ščetinah in grd kosorep črn pes jih je poganjal. Tisti kosorepi pes poganja, laja, leta okoli tistih prašičev kakor sama božjast. Jaz p& gledani in ogledujem tisto žival. Kar ti jo en prašič ubere od krdela čr#z njive in dir jaha gori za mojo hišo. in proti hosti. Jaz ves vesel, mislim; "Bog ti daj zdravje, prase ti boš v hosto ubežalo, Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz te bom našel in jedel." Ali tisti pes kosore pec leti za prašičem in ga grozno grize in ustavlja. Bil je že klek, kmalu ga prižene nazaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je hodil. Jaz pristopim in pravim Hrvatom: Možje, pravim, vi svinjski prekupci, praVim ta žival bo crknila, preden na se inenj pridete, in bo! Dajte jo meni za dar božji. Srečo boste imeli pravim kamor boste prišli. Pa mi g® niso hoteli dati. Kar me jeza popade in pravim jim: "Šleve hr vaške, skoporitsi, šemeži, svinje ženete gori, svinje boste gnali dd li; prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi." In kaj se je zgo dilo? Jaz sem tisti večer molil na čast sv. Luciji in ona je Hrvatom •tako naredila, da sem jaz goarori resnico. Prekupci niso skoro nič prodali na semnju. Drugi dan sem videl, da so gnali nazaj več kot tri polovice tistih prašičev.' "Ali bi tudi zdaj sv. Lucijo prosil, da bi meni škodo naredila?" • "Nemara da sbi jo skoraj po prosil. Ona me ima rada, to sem že tačas pri tistih prašičih videl.' "Te molitve te bom odrešil, za kaj nobenega testamenta ne bom delal, če je prav Martine res bolan, kakor praviš", reče Lovre. To je Krjavlju malo potrlo upa nje. Prizadeval si je po svoji naj boljši moči Kvasa prepričati, da ne bi bilo napačno ne na to, ne na ono stran, ko bi se kaj 'takega na pravilo, kar je on želel Ko je pa videl, da mu neče ničesar obljubiti, je obmolknil in se jezno držal. JTako sta prišla do Kr javi je ve hiše, ki jo hočemo bralcu natanč neje pred oči postaviti, nekaj za radi tega, ker je takih človeških stanovanj že poredkoma najti po Slovenskem, nakaj pa, ker smo te vere, da sc je naš Krjavelj, kljub vaem svojim slabostim in pomanj kljivostim, vsaj kateremu izmed bralcev toliko prikupil, da bo potrpežljivo bral, kje in v kakovem jc stanoval. Ko se je bil ta mož za trdno namenil, da napravi stanovanje zase, se ni najpVvo usedel in mislil, kak črtež bi si naredil, po katerem bi potlej skladal, temveč ugozdil je v zemljo štiri stebre po-končnike, prevezal te z vprečnja ki, utvoril na vsakem koncu brano in vrhu vsega obesil sleme; vse to je delal, ne da bi bil vedel, kaj bo iz tega postalo: ali hlev ali 'hiša ali oboje. Kakor vsak, ki dela dom, jc želel Krjavelj, da bi hitro izdelal^pa hotel je tudi, da hi bilo dobro. Za lepoto mu že ni bilo toliko, več za gorkoto. Začel je med tramovi pokončnjaki zidati, ali bolj prav, prostor zadevati. Pa dani se jc ilovnati zid precej hitre vzdigoval od tal, ae mu je zdelo vendar vse to dolgočasno, zato je naložil v zid panjev, goli, okornih skal in vsega. Zato še zdaj, ko Kr-javlja več ni, niso stene gladke. Streha je bila sieer le ena, pa mnogovrstna, zakaj Krjavelj je pokril nekoliko s slamo, nekoliko z kaj črnih piskrov, krompirja, koščkov za smolo in druge ropotije. Tam v zadnjem kotu pa je na slami ležal Martinek Spak. SEDEMNAJSTO POOLA^JR. Tja v teinuo, tja v kamro že sije prebeli dan, pomenek, pogovor še ni dokončan. Narodna pesmi. Ko je deseti brat začutil, da je stopil Krjavelj a Kvasom v hišo, se je obrnil od stene. Videlo se je, da mu dela vsak giftljaj velike težave in bolečine. 'l»pvre je ostr-mel, videč, kak<> zeY6 se je izpre-rnenil Martinek od snoči. Z rjavega lica je bila kri izginila in vseh tistih značajnih prog ni bilo več po obrazu. "Ali ste prišli? Prav je, da ste prišli. Krjavelj, primakni gospo-podu tisti panj, naj se usede," pravi deseti brat. Lovre je zapazil, da se Martin- Naročniki Pozor! Postni zakon zahteva, da je vala naročnina plačana v.naprej. Znamenje (Januar 31-19) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da ae vam liata ne vstavi. Ako liata ne prejmete, je mogoča vstavljen, ker ni bil plačan, Ako je vai list plačan in ga ne prejemate, pilite nam dopisnico atari in novi naslov, Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in dnigi zastopniki, pri njih lahko pla-čate naročnino. * Naročnina za celo leto je ku ni izpremenil samo način go- $4.00 in za pol leta pa $2.00 Na delo! Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. vorjenja sploh —' poprej ga je tikal, kakor skoro vse ljudi — temveč tudi glas. "Krjavelj, idi ven, midva imava svoje pomenke.', pravi Martin nadalje. Dasi' ne posebno rad, se je pobral hišni gospodar Krjavelj vendar iz hiše, poprej pa je pol skrivaj namežikal Kvasu in dejal: "Kaj sem pravil, da bo testa ment." "Martin," reče Lovre, "jaz vi dim, da si zelo bolan; pošlji po zdravnika! Če ti kaj inaujka, nič ne skrbi, se bode že dobilo. Zdrav je je draga reč, pa nikdar predraga." "Za lake ljudi, kakor ste vi, zame ne! Meni noben zdravnik ne pomaga. Moje ure so iztekle "Te misli ne smeš imeti. Ti si nisi dal sam življenja, tedaj nisi svoj gospodar in ne veš, doklej imaš živeti. Kaj ne, da dov/)liš, da pošljem po Venci ja? Na Sle-menicah je zdaj, be takoj tukaj", pravi Lovre. - * "Če povemf da imam svinec v sebi, mislim, fttl, sploftnn <>«la lo«t, glavobol, izgha sluti, no[»ret»a»-| nosti, zaprtaira, izguba moči, ne «'i» kri, rrvniatizem, bolečine v hrbtu, * bn s pase a, ako sc počutita utrujeni, delani, tedaj ne troAite denarja za znana zdravila. 1'oAljitc nam tri cente v pismu « Aim naslovom in "mi vam bodemo slali z obratno pošto, brez vsake daljne obveznosti na vaii strani, zanl po|»olno tri dnevno zdravilo JUVITO . sestavljeno iz popolnoma čistega iiHr»'| ntga ieliNčn, izrastlcga po f»rijnw»«ej solncu in deiju po naravi sami. Naslov: JUVITO LABORATOR? South Hill Branch 6, PITTSBURGH, PA. MMseoeeeesaM it mm»< bolj čudno je bilo to stano Trgovec 1 vsakovrstno slatain* > •« priporoča vsem slovenskim ro* Jakom bra ia točna postrežba. PiJito v vale m jedka. Naalov jes M. POGORELO, 7 W. Madison St, t Room 605 CHICAGO,ILL. ANTON ZORNIK, i Herminia, Pa.