SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 273
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Italija je dala nagobčnik katoliškemu tisku. Mussolini pričel z zatiranjem katolikov
Rim. — Minsiter narodne kulture v Italiji je prepovedal katoliškemu časopisju v Italiji, da bi slednje omenjalo kako plemensko vprašanje. Minister je poslal vsem prefektom po Italiji sledečo odredbo:
"Prosim, da povabite k sebi urednike katoliških časopisov, katerim povejte ,da ne smejo po-natiskovati članke iz časopisa Osservatore Romano, ki je vatikansko glasilo. Članki ne smejo biti ponatisnjeni, četudi so pisani samo proti nemškemu fašizmu."
Vatikansko glasilo Osservatore Romano, poudarja, da je ta Uredba v direktnem nasprotju s ličanov v Italiji.
konkordatom. Nadalje je bila odredba kulturnega ministra izdana, dasi ima papež Pij XI direktno pismo od laškega kralja, da se kaj enakega ne bo naredilo.
Osservatore Romano nadalje citira več dogodkov, ki so se pripetili zadnje čase in ki so vsi naperjeni proti katoliškemu časopisju v Italiji. Na enak način kot Mussolini je svoječasno tudi Hitler začel preganjati katoličane v Nemčiji.
Laški narod sam je preveč veren, da bi trpel, da bi sledil nenadoma večji udarec napram katoliški cerkvi, zato se pa Mussolini z malimi koraki pripravlja, da polagoma uniči svobodo kato-
Radio program
Slov. katoliško pevsko društvo Lira" namerava na božični dan prirediti slovenski radio program. Radi tega se obrača na slovenske trgovce in posameznike, da bi pomagali k uspehu božičnega radio programa. Ako se bo nabralo dovolj, bo program trajal eno uro, ako ne, pa samo pol ure. člani društva, ki se bodo izkazali s kartami, so upravičeni pobirati prispevke. Ostali, • ki ne bodo obiskani, so prošeni, da pošljejo prispevke na Mr. John Cerar, tajnik, 5819 Bonna Ave., Cleveland. Slovenci, ki stanujejo v drugih naselbinah izven Clevelanda, naj se poslužijo istega naslova za prispevke. Program se bo slišal v 30 okrajih najmanj 100 milj daleč. Imena darovalcev bodo tekom programa objavljena.
--o-
Iz radovednosti 12-letni Robert Flaw, 16201 Glynn Rd., js bil radoveden kaj se zgodi s človekom, ki se obesi.
je v garažo in si zadrgnil zanjko okoli vratu. Dečki, s katerimi se je prej igral, so pozabili nanj, toda ko so se čez nekaj časa vrnili proti garaži so dobili tovariša mrtvega, ko je visel za ^njko v garaži.
Osem mrtvih
Iz Guayaqul, Ecuador, se po-r°ča, da je tam sinoči v nekem ^dališču neka prismoda zakrila: ogenj! Nastala: je panika med ljudi. V splošni razburjenosti je bilo osem ljudi poman-anih d0 smrti in 32 so jih mo-težko ranjene prepeljati v
bolnišnice.
Novo štetje
Sest republikanskih kandida-°v za državne poslance je zahte-Val° od volivnega odbora, da se znova preštejejo oddani glasovi ^ šestih mestnih precinktih. Med drugim
Farmarji in pijača
Največja farmarska organizacija v državi Ohio, The Ohio Farm Bureau Federation, je včeraj izdala ostro ti rado radi prodaje opojne pijače v državi Ohio. V posebnem pismu na svojih 100,000 članov pravi farmarska organizacija, da naj se farmarji združijo in kjerkoli mogoče glasujejo, da se odpravi prodaja opojne pijače iz njih okrajev. Zlasti so farmarji razjarjeni, ker danes toliko mladine uživa opojno pijačo, česar prej ni bilo. Mladina na farmah odhaja v soboto v gostilne in se napije in pretepa, dočim je prej ostajal doma, pravi izjava farmarskega urada. Kraljica umrla
Iz Londona se poroča, da je tam danes ponoči umrla norveška kraljica Maud. Pred tednom dni je dospela v London na operacijo, kateri je pa sedaj morala podleči. Bila je teta sedanjega angleškega kralja Georga VI.
Zahvalni dan
Letos je Zahvalni dan zgodaj dospel med nas. Glasom proglasa predsednika Roosevelta se bo Zahvalni dan praznoval v četrtek 24. novembra. Roosevelt se bo tedaj nahajal v toplicah v Geor-?iji-
WPA dela so dobra za 20 let, pravi Hopkins
Washington, 19. novembra. Po mnenju WPA administratorja bo zvezna vlada morala skrbeti za delo brezposelnih tekom prihodnjih dvajset ali trideset let, Skoro 2,000,000 oseb bo ves ta čas pri javnih delih. Hopkins je govoril napram 1,000 ekseku-tivnim uradnikom, ki tvorijo WPA organizacijo. Izjavil je tudi mnenje, da bo potrebno, da se WPA dela premestijo pod kontrolo civilne komisije, da bo enkrat konec neprestanim govoricam, da se vmešava politika v WPA administracijo. V bodoče bi dobili WPA dela le za clelo sposobni ljudje, od katerih so za preživljenje odvisne druge osebe in ki v resnici nikjer drugje ne more dobiti dela. Hopkins je nasproten ideji, da bi se pooblastilo posamezne države, da skrbijo za brezposelne. "To nesrečo smo že imeli," je dejal Hopkins, "in posledica je bila, da so dobili oni delo, ki ga niso potrebovali, v resnici potrebni so pa stradali."
Ropar obstreljen
Policija je dobila sinoči ob 9. uri na Prospect Ave. in Huron Rd., nekega osumljenega moškega, ki je vdrl v neki avtomobil in začel krasti, potem ko je že prej nameraval vlomiti v več drugih avtomobilov. Ko ga je policija zasačila, je pobegnil, toda policist je začel streljati za njim in ga tudi zadel. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je njegovo stanje kritično. Piše se Charles Laenca in je bil radi tatvine avtomobilov že dvakrat prej kaznovan.
Izboljšane plače
Tri velike tovarne v Akronu, Ohio, ki izdelujejo avtne obroče, so te dni zvišale plačo pisarniškim uslužbencem od 10 do 20 odstotkov. Vseh teh delavcev je pri teh tovarnah 10,000.
Zaključek
Nocoj je zaključek praznovanja bazarja pri fari sv. Vida. Pridite, ker darov in nagrad je še precej!
AMERIŠKA SODNIJA USTAVILA RAZVADO POŠILJANJA ŽEN V STARO DOMOVINO
Štet Tu
zahtevajo tudi novo Je v precinktu A, varda 23. voli največ Slovencev in prav Sotovo tu republikanci ne bodo našli kosti, katero iščejo.
Lepa udeležba
. krasno udeležbo občinstva je imela v nedeljo popoldne in zve-cer podružnica št. 25 S. Ž. Z., ko Je °bhajala na primeren način desetletnico svojega obstanka. p°Poldne in zvečer je bila dvorana popolnoma natlačena. Vršila se je uspešna igra, lepe de-k'amacije in petje. Občinstvo je bllo j ako zadovoljno.
Kokošji tatovi
Mestni sodnik Steuer je obso-d)1 nekega kokošjega tatu na en mesec zapora, rekoč, da krasti kokoši pred Zahvalnim dnevom Je nekako večji zločin.
Cleveland. — Pretekli teden je prišel na Common Pleas sod-nijo v Clevelandu pred sodnika Matt Belasko, rodom Hrvat, star 62 let, ki je prosil od sodnije, da se ga razporoči od njegove 32 let stare žene Zlate, s katero je imel tri krepke sine.
Mato je povedal sodniku, da se žena nahaja v Jugoslaviji. Sedaj je pa nastalo vprašanje, ali se nahaja žena v Jugoslaviji iz vzroka, ker neče priti v Zed in jene države, kot je Mato trdil, ali se nahaja v Jugoslaviji iz vzroka, ker Mato neče poslati po njo. Sodnik Silbert se je nagibal k slednjemu vzroku.
Mlado ženo, ki se nahaja v Jugoslaviji, je zastopal Mr. M. Cer-rezin, jugoslovanski pomožni konzul v Clevelandu. Mr. Cerre-zin je bil silno vesel, ko je zvedel, da je sodnija ukazala Mato Be-laska zapreti.
"To ni prvič," je povedal Mr. Cerrezin, "da so moški, ki so se naveličali svojih žensk, slednje odpeljali "na obisk" v domovino, kjer so jih pustili, sami pa skri-vej odpotovali v Ameriko. Ampak prvič je, da smo dobili takega moškega, ki je dobil kazen za svoje nečedno dejanje."
Mato je-povedal na sodniji, da
je odpeljal Zlato pred 19. meseci v Jugoslavijo zaeno z dvema sinovoma. Ker se ni hotela vrniti
v Ameriko, je sam odpotoval sem. Toda vso drugo zgodbo je povedal Mr. Cerrezin, ki je predložil sodniji številna pisma zapuščene žene v Jugoslaviji, v katerih je prosila moža, da jo vzame k sebi. Mato se ni zmenil za vse to, pač pa pustil svojo ženo, da je živela v največji revščini v Jugoslaviji in stradala s svojimi otroci, dočim je on tu popival, že januarja je bil Belasko obsojen, da mora plačevati $3.00 na teden ženi v Jugoslaviji. Odte-daj je Belasko poslal samo $12. Rekel je, da je brez dela. Toda v največje začudenje sodnika je Mr. Cerrezin pokazal bančno knjižico Belaska, ki kaže, da ima nad $10,000.
Sodnik Silbert je povedal, da takega lažnjivca kot je Belasko še ni imel na sodniji. Izročil je Belaska veliki poroti radi krive prisege in obenem ga prisilil, da mora ženi nemudoma poslati $300.00 in vse potrebne papirje, da pride žena v Ameriko. Sodnik je dal zapleniti tudi vse premoženje Belaska, dokler slednji ne stori kot je sodnija odredila. Ko pride žena sem, ji mora izročiti $1,000.00.
Demokratski dan
V petek 25. novembra bo demokratski dan. To ne bo kak političen'shod, kajti s politiko smo zaenkrat že opravili. Demo-kratje v 23. vardi jgo sklenili, da se zberejo v velikem številu v petek 25. novembra v dvorani pod cerkvijo sv. Vida na zabavi, ki je običajno vsak petek. Ampak ta petek bo nekaj posebnega. Demokratska organizacija 23. var-de, katere načelnik je John L. Mihelich, se je spravila energično na delo, da proda en tisoč vstopnic za petek večer. Mr. Mihelich se je osebno obrnil do vseh odličnih demokratoy v mestu in jih povabil na to zabavo. Vsi so obljubili, da pridejo, med njimi šerif O'Donnell, clerk Busher, blagajnik Boyle in drugi.
Mr. Mihelich pravi, da mora biti vsaka vstopnica prodana. Potem pa že veste, da če bo en tisoč oseb navzočih, da bodo tudi nagrade temu primerno velike. Preskrbite si vstopnico že naprej, s katero potem dobite kA--to. Vstopnice dobite pri vseh članih demokratske stranke 23. varde, ali pri predsedniku John L. Mihelichu na 1200 Addison Rd.
Ker bo to dan po Zahvalnem dnevu, se vam bo prilegla taka zabava in pa kaka velika nagrada, da popravimo našo prazno blagajno. Ne zamudite te zabave v petek 25. novembra v dvorani pod cerkvijo sy. Vida. Preskrbite se z vstopnicami in kartami ob pravem času, da se ne boste žalostno držali, ko bodo drugi nosili domov lepe nagrade, če boste še vi zraven, nas bo ravno en tisoč. Brez vas jih bo pa 999, kar bi ne bilo pripravno. Torej glejte, da pridete.
V Chicagu C. I. O. pripravlja nov štrajk?
Chicago, 20. novembra. Unij-ski uslužbenci pri chicaških klavnicah, ki spadajo k C. I. O. organizaciji, se baje pripravljajo na nov štrajk. Sinoči je 150 policistov zastražilo klavniške prostore. Kaj je vzrok novega nameravanega štrajka dosedaj še ni znano.
Prebivalstvo Amerike
Zvezni urad za javno štetje je izjavil, da je znašalo število prebivalstva v Zedinjenih državah dne 1. julija 130,215,000. Tekom leta je bilo 936,000 več rojstev kot smrtnih slučajev, dočim je bilo novih naseljencev samo 43,-000. Zvezni urad trdi, da se število prebivalstva ne množi tako hitro kot bi bilo normalno pričakovati.
Slovenska moška zveza članstvo podružnice št. 3 S. M. Z. je prošeno, da vzame v na-znanje, da se vrši prihodnja seja v sredo 23. novembra, in ne četrti petek v mesecu kot je bilo dosedaj. Pričakuje se lepo število novih članov in se bo rabila večja dvorana. Seja se vrši v Slov. domu na Holmes Ave. ob 7. zvečer. — Tajnik.
Novorojenka Družina Andrew Slogar Jr. je dobila hčerko prvorojenko, in tako je postal Mr. Andrew Slogar Sr. prvič stari oče. Mati in dete sta zdrava v Lakeside bolnišnici. Obilo zdravja in lepe čestitke !
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj večer med 6. in 7. uro v dvorani stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta.
Ray Miller toži Gongwer ja radi kontrole
Bivši župan Ray'T. Miller je vložil na Common Pleas sodniji tožbo, katere namen je preprečiti oni f akcij i demokratske stranke v Clevelandu, ki je pod kontrolo Burr Gongwerja, da ne sme rabiti imena "Demokratski eksekutivni odbor." Mr. Miller trdi, da je on glasom postave države Ohio dobil največje število glasov precinktnih načelnikov pri zadnjih primarnih volitvah, torej je on vodja demokratske stranke v Clevelandu. Obenem zahteva Mr. Miller od sodnije, da zahteva knjige od Mr. Gongwerja, da sodnija preišče knjige in določi, kateri denar gre v blagajno one fakcije, kateri načeljuje Mr. Miller. Gongwer je dobil zaporno povelje nekaj ur prej, predno je nameraval odpotovati v Florido na zimske počitnice. Za nekaj časa bo moral torej še ostati v Clevelandu.
Anglija namerava spremeniti svoje stališče napram Nemčiji. Monakovski pakt v nevarnosti
Waechter & Anzeiger
Nemški dnevnik v Clevelandu, poznani Waechter & Anzeiger, je te dni prišel v javnost s silovitem napadom na obstoječo na-cijsko vlado v Nemčiji in radi preganjanja državljanov Nemčiji. V posebnem uredniškem članku piše vodstvo nemškega dnevnika, da se Nemčija ne bo mogla nikdar oprati sramote, s katero se je ovila zadnje tedne. Vsaj toliko časo ne, dokler demokratični Nemci ne bodo sprevideli, da so na zločinski poti. Waechter & Anzeiger je drugi največji nemški časopis v Zedinjenih državah in je bil pošiljali v mnogo sto izdajah dnevno tudi v Nemčijo. Nemška vlada bo nadaljne pošiljanje časopisa v Nemčijo skoro gotovo ustavila. Značilno pa je, da so Nemci priznali svojo lastno sramoto.
Nezakurjene dvorane
Društveniki, ki so imeli včeraj v eni ali drugi dvorani v S. N. Domu svoje redne mesečne 3eje, so morali v mrzlem zborovati. Nikjer ni bilo videti zakurjeno. Mnogi so godrnjali, češ, da društvo plača $4.00 za« sejo, pa je zunaj na soncu bolj prijetno kot znotraj v dvorani, kjer so morali člani v suknjah sedeti, da jih ni zeblo.
Okradene ženske
Preteklo soboto zvečer je bilo v okolici 105. ceste in Euclid Ave., kjer je promet zvečer vedno jako velik, okradenih kakih 15 žensk. Mladi lopovi smuknejo hitro mimo ženske, ki koraka z denarnico v rokah po ulici, potegnejo denarnico ženski iz rok in zginejo. Omenjenim petnajstim ženskam so lopovi odnesli od $1.95 do $18.00.
Kapucin ubit
V	bližini Westerville, Ohio, je 75 let stari kapucin brat Candi-dus, stopil iz busa pred svojim samostanom, ko je privozil mimo neki avtomobilist, ki je starčka do smrti povozil.
Dvajseta obletnica
V	sredo 23. novembra se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnega Jos. B. Glavicha, v spomin 20 obletnice smrti pokojnega. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
20-letnica
Društvo "Domovina," Iki lia stuje v Barbertonu, Ohio, lepo dvorano za društvene priredi tve, bo dne 10. decembra obhajalo lepo slavnost ob priliki dvajsetletnega obstoja društva.
London, 19. novembra. Angleški ministerski predsednik Neville Chamberlain pripravlja angleško javnost na nekako spremembo monakovske pogodbe, ki je bila. podpisana, predno je Hitler razkosal čehoslovaško.
Vzrok spremembe stališča angleške vlade je sedanji položaj v Nemčiji, ki je nastal radi preganjanja Židov. Chamberlain bo dal Hitlerju te dni vedeti, da se nahaja evropski mir v veliki nevarnosti radi zadnjega nastopa nemške vlade.
Angleški ministri bodo šli te dni "na delo," da pripravijo tako angleško kot nemško javnost.
Pripovedovali bodo v javnosti, da v Nemčiji ne vlada red in postava pač pa da dovoljuje Nemčija "pogrome."
Nadalje bo Anglija izkoristila napade nemškega časopisja, ki se zadnje čase vedno bolj množijo. Angleška vlada'teh napadov ne more mirno prenašati, ako želi Nemčija v miru živeti z Anglijo.
Chamberlain čuti, da mora Nemčija pokazati svojo dobro voljo, sicer ne pomeni mir sklenjen v Monakovem ničesar. Na vsak način pa je v Nemčiji že en teden bolj mirno in se ne sliši ničesar o židovskem preganjanju.
-o—
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po raznih naših naselbinah
V	Willocku, Pa., je umrl rojak Anton Vehovec, star 53 let in rojen pri sv. Duhu pri Krškem. Pobrala ga je pljučnica. V Ameriki je živel 34 let. žena mu je umrla pred 10. meseci tudi za pljučnico. Ranjki zapušča odraslo hčer.	«
V	Calumetu, Mich., je bil pred nekaj dnevi obsojen Anton Gaš-perič iz Osceole, ker je ob prepovedanem času nastavljal pasti kunam, katerih kože imajo sedaj jako dobra.ceno.
Mike Ovcarich iz Bessemer, Pa., piše, da mu je umrl 11-letni sin, katerega je dobil pred kratkim iz stare domovine, zaeno z ženo, oziroma materjo. Fant ni bil nikoli bolan. V Ameriki je pa zbolel, ker mu ni prijalo. tukajšnje podnebje. Vsa zdiavniška pomoč.mu ni nič pomagala.
John Simon v Chicagu je dobil vest, da je umrla v Franciji njegova sestra Ana Podklunšek.. stara 40 let. Doma je bila iz Bošta-nja na Spodnjem štajerskem. Njen mož je bil ubit v rudniku v Franciji in odtedaj je žena neprestano žalovala.
Slovenska moška zveza, ki je bila ustanovljena v Barbertonu, je imela svojo'prvo konvencijo v Barbertonu. Na tej konvenciji so bili v glavni urad izvoljeni sledeči: predsednik Fridrik Udo-vich, podpredsednik Tony Rud-man iz Clevelanda, tajnik Vincent Lautar, blagajnik Jernej Zupec, zapisnikar Frank čic. Nadzorniki so: John Linton, Karl Benevol in Anton Gabrov-šek iz Girarda. Slovenska moška zveza ima sedaj že štiri podružnice.
Rojaku Andreju Nebec v Milwaukee se je pripetila nesreča, ki bi lahko postala zanj usode-polna. železniška lokomotiva je zadela njegov avtomobil in ga vlekla 60 čevljev daleč. Sreča je bila, da lokomotiva ni vozila z veliko naglico. Nebec je dobil težke notranje poškodbe in je bil seveda prepeljan v bolnišnico. Upa pa se, da bo okreval.
Pred kratkim sta v Milwaukee slavila dva rojaka svoj srebrni jubilej in sicer Mr. in Mrs. Alvin Glojek, poznani slovenski odvetnik in Mr. in Mrs. Anton Ganoni. Obema so prijatelji priredili prisrčno slavlje.
Med številnimi slovenskimi kandidati po raznih naselbinah v severni Minnesoti za razne okrajne urade, je menda edini Joe Kraker iz Virginije izvoljen. Vsi drugi so propadli v republikanskem plazu. Slovenci so večinoma kandidirali na listu
farmarsko-delavske stranke.
V	Manistique, Mich., sta preminula dva stara naseljenca. Prvi je bil Mike Krušec, star 75 let, drugi pa Markos Brnes, star 65 let. Oba sta živela nad 40 let v ondotni okolici.
V	Portland, Ore., je bila razstava perutnine,in slovenski farmar George Cvetkovič je dobil prvo nagrado za svoja dva petelina pasme Rhode Island Red, ki sta bila najlepša na vsej razstavi,
Matija Pogorele, znani potnik po Ameriki, se nahaja že dalj časa v St. Mary's bolnišnici v Duluth, Minn.
Rudy Žagar iz Sharon, Pa., se je po štirih letih vrnil iz službovanja pri ameriški vojni mornarici in se je podal v civilno življenje. Star je 23 let in pravi korenjak.

Novi avtomobili
Naročila za nova avtomobila prihajajo tako hitro, da je tovarnam nemogoče sproti oddajati avtomobile. V novembru mesecu je bilo v Clevelandu naročenih 2,356 novih avtomobilov, toda niti polovica teh naročil še ni izvršenih. Neki rojak nam je pravil, da je naročil nov avto pred) štirimi tedni, pa še danes ne ve, kdaj mu ga bo tovarna dostavila. Tovarne so daleč zadaj r: naročili.
Volivni stroški
Eksekutivni odbor demokratske stranke v državi Ohio poroča, da je potrošil v kampanji za izvolitev Chas. Sawyer j a gover-nerjem države Ohio, kar se pa ni posrečilo, $98,188.48. Dohodki so pa znašali veliko manj, tako da je nastal v blagajni ekseku-tivnega odbora dolg v svoti $19,-000. Republikanci v Cuyahoga county so potrošili sami za izvolitev Brickerja $79,800, dočim poroča Robert Taft, ki je bil izvoljen senatorjem, da je potrošil nekaj nad $50,000, a sedanji senator Bulkley je potrošil $29,000 in je ostal dolžan še $6,200.
Community fond
Kampanja za nabiranje denarja za Community fond bo jutri zvečer zaključena, toda do polne svote, katero je odbor določil, da se mora nabrati, manjka še $1,350,000, kar mora biti nabrano danes in jutri ali pa vodstvo Community fonda ne bo moglo vršiti svojih dolžnosti napram sirotnim in zapuščenim. Danes bo pripravljen poseben pritisk na vse one, ki bi še radi kaj darovali.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published dally except Sundays^ and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3c_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._
BESEDA IZ NARODA
Zadnji pozdrav moji ljubljeni materi E. Urbanija
83
No. 273, Mon., Nov. 21, 1938
Rusija išče novo fronto
Toliko opevana (s strani boljševikov) ruska internacio-nala je zadnja leta spala spanje nepravičnega in to po volji ruskih sovjetskih mogotcev samih. Moskva je pred leti prišla do prepričanja, da pod nobenim pogojem ne more ustvariti "proletarske fronte," v katero bi zavojevala ostali svet. Opustila je torej komunistično internacionalo in se začela pridruževati kapitalističnim državam, s katerimi je sklepala prijateljske pogodbe za obrambo miru in za obrambo svojih mej.
Toda najnovejši dogodki v Evropi so pokazali, da te prijateljske pogodbe s "kapitalističnimi" državami so enako vredne kot pa je bila komunistična internacionala. Ena kot druga je brez prave plodne zemlje, brez pravega semena in ena kot druga vodi v propast. Vendar mogotci v Moskvi, do-čim so opustili in preklicali pogodbe z državami, se kljub temu poželjivo obračajo zopet po internacionali, kar se je zlasti pokazalo tekom zadnjega praznovanja v Moskvi, ko je sovjetska vlada slavila svojo 21-obletnico, odkar je komu nizem prišel na površje v Rusiji.
Gospodje diktatorji in pod-diktatorji v Rusiji so ob omenjeni obletnici ponovno poudarjali, da je internacionala na vsak način potrebna. Zlasti se je ponovno zaljubil v njo George Dimitri, nekdajni generalni tajnik. Toliko let je zanemarjal svojo ljubico, dokler je ni zopet poklical k sebi Le toliko je spremenil Dimitri v svojem letošnjem govoru svetovna revolucija ne bo prišla, kot smo mislili, jutri, prihodnji teden ali pa prihodnje leto, pač pa v daljni bodočnosti. Komunisti mislijo z revolucijo, da se s silo ovrže obstoječi sistem vlade, in o tem je že Marx pridigal, da noben vladajoči razred še nikdar prostovoljno ni opustil vlade.
K tej prvotni ideji se je sovjetizem v Rusiji zopet začel nagibati, potem ko je tekom zadnjih pet ali šest let trkal na vseh mogočih vratih, pa nikjer ni dobil pravega sprejema, kajti resnica je, da na besedo, obljubo ali prisego komunistov se lahko toliko zanesete, kot na trditev, da bo julija meseca sneg pokrival zemljo tri tedne zaporedoma. Komunisti so se sedaj začeli obračati k takozvanim "liberalnim" ljudem katere ponekod imenujejo tudi "progresivne." To so ljudje ki ne vedo kaj so, ki imajo nekaj svojih naukov pobranih iz načel starih strank, nekaj iz komunizma, nekaj so pa sami dodali, česar pa danes prežvečiti ne morejo.
Največjo napako so komunistični voditelji Rusije naredili — napako v svojo lastno škodo — ko je Rusija postala članica Lige narodov. Rusija se je tedaj zavezala za kolek tivno varnost ostalih držav. In tako se je zgodilo, da je Ru sija na eni strani iskala prijateljstvo kapitalističnih držav, dočim je na drugi strani komunistična internacionala skušala delati zdražbo v deželah, s katerimi bi Rusija pravzaprav morala.živeti v prijateljskih razmerah.
Leta 1935 so se v Moskvi prestrašili in so zopet obrnili fronto. Tedaj je namreč fašizem prišel na površje in se je utrdil že v Italiji in Nemčiji in v manjši meri v nekaterih drugih državah. Komunizem je tedaj ponehal z bojem in pridobivanjem liberalnih elementov in tudi spremenil svoje geslo. Prvotno geslo komunistov je bilo prav marksistično, namreč: kdor ni z nami, je proti nam. Danes so pa boljše-viki to geslo spremenili in pravijo: kdon ni proti nam, je z nami!
Iz Moskve je prišlo povelje za "skupno fronto" komunistov in liberalcev, katere naj bi združevalo novo geslo: proti fašizmu in proti vojni. Ob istem času je komunizem v Rusiji začel delovati tudi na novi ustavi, ki naj bi bila v obliki demokratična, toda popolnoma podvržena tiranstvu v Kremlinu.
Komunisti dobro vedo, da je fašizem danes njih največji sovražnik, in enako se zavedajo tudi fašisti istega dejstva. Zato kličejo komunisti zopet internacionalo na pomoč, dočim fašisti utrjujejo svoje vrste. Mi v Ameriki gledamo to borbo med evropskimi fašistovskimi in komunističnimi borci. Zadnjemu ameriškemu državljanu ne pade v glavo, da bi kdaj kaj imel opraviti z nauki fašistov ali komunistov. Eni kot drugi so fanatiki, ki so se pojavili in ki bodo tudi zginili, ko bo ameriška demokracija se vedno bujno cvetela.
Kaj pravite!
Ne moremo pozabiti, pa no moremo zadnjih volitev. Kaj pravite, ali je bila Sawyerjeva kampanja na pravem mestu, ko je ves čas udrihal po demokratih, ali bi bil kaj več dosegel, če bi bil udrihal po republikancih? Kadar šuštar Šuštarja graja, ne bo noben od teh dveh delal novih škornjev.
Kdor misli, da bodo drugo leto prinesli demokratom na krožniku županski stolček mesta Cleveland«, se moti. Sedanji župan Burton bo drugo leto še močnejši kot je bil zadnja dva termina. Za pomoč bo imel governerja Brickerja in senatorja Tafta. Ampak je pa možnost, da skočijo demokrati v mestno hišo drugo leto in ta možnost je samo eni'., če bi kandidiral za župana sodnik Lausche. Ta edini ima priliko vreči sedanjega župana ob tla. Z vsakim drugim kandidatom je absolutno brez pomena začeti kak boj, kar bo pogoreto. Torej če je demokratom v Clevelandu kaj za mc. tno hišo, naj pregovorijo našega Franceta, da bo kandidiral.
Cleveland, O, — Zelo me je pretreslo poročilo v smrti mojega ljubljenega očeta, sedaj pa še matere. Kako hitro so moj nepozabljejni ata poklicali svojo izvoljenko k spbi. Komaj dobro je njih telo leglo k večnemu počitku, se že oglasi žalni zvon in da ljudem na znanje, da je preminila blaga žena in sledila svojemu soprogu v večnost, da se tam za večno združi ž njim in hčerjo Ano. Božja njiva je sprejela ostanke mojih staršev, nji-love duše pa je sprejel Bog, da jim da večno plačilo za njih vzorno življenje.
Pred 39 leti* je moj dragi ata stal ob grobu svoje mlade žene Marije z dvema malima ot-ročičkoma. Anica, stara komaj štiri tedne, jaz pa dobro leto. Srce'je krvavelo mlademu možu ob pogledu na naju misleč, ta j bom pa sedaj z malima? Smrt mu je ugrabila družico, skrbno, pridno, otrokom pa je vzela najdražje bitje — mater. Kaj je storiti temu trpečemu očetu, kje iskati tolaž De, pomoči? Nebo je slišalo njegov vzdih in mu je po šestmesečni žalosti poslalo drugo družico, nama pa drugo mater. Smilil se ji je oče, smilila sta se mala otroka. Obljubila je pred oltarjem večno zvestobo atu, nama pa materinsko ljubezen. Vestno je držala to obljubo in je z vso ljubeznijo skrbela za naju, pa ne zato, ker bi morala, ampak zato, ker je hotela biti prava mati, atu pa zvesta spremljevalka in pomočnica. Vsako jutro naju je peljala k sveti maši. Učila naju je spoznavati Boga in ljubiti Njegovo sveto Mater Marijo. Kolikokrat se je ustavila v mali kapelici in posvetila njene male v Marijino varstvo. Kolikokrat naju je peljala na Marijino božjo pot. Vedno je kazala veliko spoštovanje in ljubezen do Marije in je tudi v srcih njenih hčerk vcepila isto ljubezen.
Ko so odšli ata v Ameriko, je blaga žena podvojila svojo materinsko ljubezen in nama je bila oče in mati. Obvladala je vse lepe čednosti, najbolj pa se je odlikovala v ponižnosti frn potrpežljivosti. Krotka, ponižna in vdana v voljo božjo je sprejela svoj težko obloženi križ in ter ga junaško nesla na pot v večnost. Nikdar ni godrnjala ali se pritoževala — njen obraz se je vedno držal na smeh. Kar je trpela, ni kazala z godrnjanjem.
Veliko let je delala v klobu-čarni v Ameriki kot v domovi-' ni. To pa zato, da je nama dala več ugodnosti. Ko sem bila dve leti v škofjeloškem zavodu, me je neštetokrat obiskala in nikdar ni prišla praznih rok. Vsak, kdor jo je poznal, jo je spoštoval in čislal, ker je imela veliko usmiljeno srce do siromakov in radodarno roko do ubožcev. Da, mati, bili ste zlata mati, boljša kot marsikatera. Niste zastonj nosili to lepo ime. V srcih Vaših hčera ste bili vedno prava zlata mamica. Vse svoje življenje ste posvetili za blagor in dobrobit Vašega moža in Vaših hčera.
Koliko ste revica trpeli cele dve leti, ko Vas je napadla vodenica. Sami tako bolni, pa ste še z vso ljubeznijo stregli bolnemu našemu očetu. Več kot leto dni niste spali na postelji, ampak ste sede prečuli in premolili vse noči. Uboga
čila od vaju. V mislih sem bila vedno pri vama, a z rokami pa nisem mogla dati pomoči.
In sedaj je blaga duša odhitela k Bogu, men^ pa pustila samo z otroci v tej solzni dolini. Prosita, moja draga, da tudi jaz enkrat po končanem trpljenju pripeljem še to, kar mi je ostalo, v nebeško veselje — domov. Moja neusahljiva ljubezen vaju naj spremlja tudi preko groba. Bog vama bodi milostljiv, večna luč naj vama sveti.
ki so tako veličastne, pa tako pretresujoče. Po cerkvenih obredih so ga odpeljali tje, kjer bo njegov dom za vedno. Na prijaznem prostoru bodo njegovo gomilo obsevali sončni žarki za vedno.
Težka je bila zadnja ločitev od dobrega prijatelja. Spomini na Tebe, dragi, pa ostanejo v naših srcih. Naj Ti bo sladko spanje. Tvojim ostalim pa naše globoko sožalje.
Frank Leskovic -o-
Kdo bolj je opravičen do imena mati, kot vi, preblaga dobra žena, ki sirot malih ste se usmilili in jima do zadnjega diha prava mati bili.
Zato pa mamica, za vso ljubezen hvala, ki je izvirala iz vašega ljubečega srca, položi Zveličar na njeno glavo
bleščečo krono — dar materinstva.
Grobov že šest mi zemlja krije,
in solze moje neštete pije, o, prenehaj smrt s svojo koso in pusti vsaj družinico mi mo-« jo.
Mary Marinko. -o-
0 lovu in lovcih
Piše Anton Grdina
Velika je naša izguba
Madison, O. Hubbard Rd.,-Ni res in to tudi ne more biti, smo rekli sosedje, ko smo zvedeli, da je Joe Mlakar umrl. Pred nekaj dnevi še smo bili skupaj in se pogovarjali kako in kaj, kot navadno. Naenkrat pa povedo ljudje, da je bolan. Nihče ni mislil, da bi bilo tako usodepolno. Šel sem ga obiskat, tudi drugi so bili tam. Komaj je izrekel besede : "Ravno pravi čas ste prišli, fantje," kot je imel on navado reči. Pa so že povedali, da bo vsak čas tukaj bolniški voz in da ga odpelje v bolnišnico. Kar obstali smo. Nihče ni mogel verjeti, kaj da prav za prav to pomeni. Dospel je voz in odpeljali so ga. Nikdo bi si ne mogel misliti, da je zapustil za vedno svoj tako udobni dom in vse naokrog tako lepo urejeno.
Bil je deloven, to se je videlo, ko si jc družina s/trdim delom in varčnostjo pridobila toliko, da bi ostala leta malo ložje živela. Pa kruta usoda ni hotela tako. Nikdo si ni mogel misliti, da tam, kamor so ga odpeljali, ga čaka bela že na smrt, ki mu je pretrgala nit življenja in to v najlepši
moški dobi.
Ko je ležal v čarobni sobi, obdan od vencev in cvetlic, ga je obiskalo na stotine ljudi. Tudi mi, njegovi sosedje, smo prišli. Saj je bil tako priljubljen med nami. Vedno nas je rad obiskaval. Prav nič ni iz biral kdo je ta ali oni. Vedno je bil pripravljen nam pomagati, kadar smo ga potrebovali. Videlo se je, da mu je bila celo narava naklonjena. Ves čas njegove bolezni in smrti je sijalo sonce, kot bi ga hoteli žarki kar s seboj vzeti. Tisto jutro pred pogrebom se je nebo pooblačilo in porosil je dez in. to samo toliko, da ga je z nami vred pokropil. Zjasnilo se je in so ga odpeljali, njega naprej, mi smo mu pa sledili, prav kot bi nam pot kazal, po kateri bomo tudi mi hodili. Ko smo se bližali cerkvi, je zvon žalostno pel in vabil.
Ko smo stopili v cerkev, so ogrle na vso moč pele, kot bi
kako ste se mi se hotele razpočiti. Srca so se nam trgala, solze so tekle po licih ob izgubi nam tako bla gega prijatelja. Organist je prepeval tiste turobne pesmi,
moja mamica, smilili, kakor tudi moj ata, pa Vama nisem mogla priti na pomoč in Vam lajšati trpljenje. Velika daljava me je lo-
Še lani sem nekaj pisal o naših lovcih, ali kot smo jim rekli v stari domovini — jag-ri. Jej, kako smo bili pastirčki veseli, ko se je približal čas lova. Vedeli smo, da bodo takrat prišli' iz Bistre iz Gale tove graščine na lov v naše kraje, ki se je navadno pričel pri Žalostni gori v preserski fari.	!
Pa je nastopil ta srečni dan. Že zgodaj v jutro se je oglasil lovski rog, da so se veselo in pričakujoče zganili lovski psi, katerih so gnali lovci celo čredo, skupaj zvezane. Bili so to lepi psi, precej velike pasme, kot so jih imeli lovci v naših krajih. V Ameriki jih imajo pa za zajce bolj majhne pasme, bolj pri tleh.
Lovci so bili oblečeni vsi v lepe uniforme in prav vsak je imel gotovo za klobukom pero Na nogah so imeli lovci pod kovane čevlje in na golenih ze lene nogavice. Torej na vsak način lovci od nog do glave Razume se, da so bili večina vsi iz boljših krogov, taki, ki niso gledali za par krone. Domači lovci, ki so postavljali mestne solovce na postojanke, so bili oblečeni bolj pohlevno, so bili pa zato boljši strelci, ki so morali največkrat reševati čast svojih bcigalih tovarišev iz mesta, da niso šli prazni domov.
Ob napovedanem časom so spustili pse pod hribom in jih spustili po gmajni, da poiščejo sovražnika, ki je bil v tem slučaju samo strahopetni dolgo-ušec. Poleg tega so lovci najeli še nas fantičke, da smo šli drezat v grmovje in pojat zajce, če bi psi slučajno kakega pozabili spraviti na noge. Ce smo zadeli na zajca, je planil v skok, da se je vse prašilo, ampak ga navadno tudi njegovi hitri cempeti niso rešili pred svinčeno strelo, ki jih je potipala pod, kožo.
Komaj so zavriskali psi in se oglasili klici gonjačev, je tudi že začelo pokati, da je od mevalo s hriba. Vsa gonja se je pomikala s hriba v hrib, kakor vojska, dokler se ni oglasil rog, ki je klical hrabro armado nazaj.
Pa ne samo zajci, tudi dru ga zverjad je padla pod svinčenim prahom hrabrih lovcev Zvečer, ko je bil lov končan, so pripeljali lovci poln voz zajcev, lisic, jazbecev, srn in kar je bilo še drugega divjega v tisti okolici. Domača živina ni bila všteta,' ker smo jo pastirji ob pravem času umaknili v varno zavetje.
To je meni še danes ostalo v spominu in tudi' gotovo mnogim drugim, ki se tudi v tej deželi udejstvujejo v tem športu. Je to res lep šport, pa je tudi nevaren, ki zahteva velike previdnosti. En slučaj je še vedno pred mojimi očmi, to je slika pogreba rajnega Pristavca, ki se je pred nekaj leti ponesrečil na lovu, ko sta šla z sinom na srnjake. Oba kmalu sta streljala na srnjaka, toda krogla iz sinove puške je zadela očeta. Strašen je bi" ta prizor in velik je bil ta opomin za vse lovce. Včasih je mala neprevidnost vzrok težke nesreče in smrti.
Sam nimam veselja do lova. Toda v stari domovini sem ves navdušen lovil polhe v pa
sti. Če imajo lovci tako vese-je do lova, kot sem ga jaz imel do lova na polhe, potem jim vse odpustim in rečem, le hodite na lov. Tako pravim, da bom šel enkrat nalašč v staro domovino jeseni, pa bom šel v gozd z pastmi in šklopi, katere bom; nastavil po bukovih štoreh in pri duplinah.
Jej, kako prijetno je bilo poslušati polhe ponoči, ko so kihali in se zaganjali po drevju od veje do veje. Pa smejali so se nam lovcem, ko so prihajali iz skritih lukenj, za katere nismo mi vedeli. Veste, žival je pametna, pa si napravi več izhodov iz luknje. Če vidi
Veselica v Barbertonu
pri enem izhodu past, gre pr drugem ven. Star, izkušen polh je prišel do pasti, pa se mu ni zdelo vse prav in v redu. Malo je poškrtal z zobmi in se pametno obrnil nazaj, da ne bo kaj napek. Mladič pa, ki ni imel izkušnje, je šel pa naravnost v past in dal tako svojo lepo kožico za gorke kape slovenskim polharjem.
Včasih smo vjeli kar žive v žično past. Takrat je bilo treba pa velike previdnosti, da ni prišel naš prst preblizu ostrih zob. Kar polh zagrabi, tudi drži, pa naj bo to bukov žir ali pa lovčev prst. Morda prst še bolj poprime.
To so bili res zlati časi. Tiha noč, polna, luna, vmes sem pa tja glas sove ali ščuka, za lazom je zalajala lisica, mi smo pa sedeli pri ognju in se greli v mrzli jesenski noči ter poslušali, če se bo sprožila kaka past.
Če bom res šel v domovino bom skušal vzeti na film pol ha, ki se vjame v past. Boste tudi vi, ki niste še lovili pol hov, videli, kaj se to pravi.
Včasih smo vjeli tako tol stega polha, da bi bila njegova koža skoro za eno kučmo Pa tudi precej dobre masti se je dobilo od polhov. Polhova mast je bila za zdravila, kot so rekli naša mati. Pa kaj mast, polh sam je bil prava slaščica na žgancih, ali pa kuhan v krompirju. Ali vam je bila to rihta! Večkrat sem že premišljeval, kako bi se zare dilo to živalico v ameriških gozdovih. To bi imeli zabave.
Pa ni bila samo zabava, ka dar smo pobirali polhe iz pasti. Lepo je bilo, ko smo sedeli pri skupnem: ognju, odkoder smo napravili vsako uro obhod po naših postojankah če se je kaj vjelo. Če se je pa past samo sprožila, sipo pa zopet nastavili. Srečni rojaki stari domovini, ki še vedno lovite polhe. Srečnega se bom počutil, če se jim bom moge še enkrat pridružiti.
Vi, naši lovci v tej deželi, ki se vse leto vadite v streljanju tudi z vami imam simpatije. Ko sva se lani razgovarjala z Tonetom Barago o lovu, sem mu bil obljubil, dž bom še" tudi jaz na lov na srne in slikal, ko bo on podiral drvečo žival. Sicer se malo bojim, da bi tudi vame kaj nevšečnega priletelo, kar bi bilo napek in bi tega prizora moja kamera ne vzela na piko. Zato sem po dobrem preudarku sklenil, da počakam naše lovce doma in jih slikam, ko bodo'pripeljali žival že domov na avtomobilih. Bo to veliko bolj varno, kar se tiče mene in moje kamere. Lovec bo stal pri srnicah s prazno puško, jaz bom pa kamero vrtel. Prav rad bi naše fante slikal, ko se bodo vračali z lova. Kdor ne more priti do mene, naj mi telefonira, bom pa jaz k njemu prihitel s kamero. Lovski šport • je fin šport, zato bo pa tudi prav da bomo videli lovce in njih plen na platnu še potem, ko bo lovska sezija minila. Pozdrav vsem lovcem in mnogo sreče.
Barberton, O. —h Slovenska moška zveza št. 1 priredi prvo plesno veselico v svoji zgodovini in sicer na 26. novembra
v	dvorani društva Domovina na 14. cesti. Ker je komaj dober začetek te nove organizacije, se vljudno vabi vse člane SMZ od vseh podružnic iz Cle-velanda in Girarda. Kaj pa vi Barbertončani in iz bližnjih naselbin? Gotovo boste tudi
vi	vsi prišli, kaj ne? Da pa ne boste mislili in si tolmačili, da ker je to moška organizacija, da nežni ženski spol ne bo smel blizu, naj kar tukaj povem, da so tudi žene in dekleta kar najvludneje vabljene. Saj veste, da brez ženskega spola ne moremo živeti (pa tudi obratno je res, da ženske brez moških ne morejo shajati), zato pridite vsi in dajte pokazati, da ste tudi vi z nami in vedno pripravljeni pomagati za napredek SMZ.
Gotovo vam je že znano, da je imela ta nova organizacija skupni sestanek na 30. oktobra. Navzoče so bile vse podružnice, izvolil se je glavni odbor in napravila pravila za SMZ. To kaže, da SMZ v resnici napreduje in upam, da ne bo dolgo, ko boste čitali dopise iz raznih naselbin in mest o tej zvezi. V kratkem boste čitali zapisnik zborovanja te zveze, katerega ima sedaj v rokah glavni tajnik V. Lautar.
Torej slovenski narod, pojdi na delo, ustanovite si podružnico, pristopite k nam! Bodite prepričani, da boste naredili nekaj dobrega za slovenski narod. Za pojasnila se obrnite na spodaj podpisanega.
Sedaj vas pa še enkrat vljudno vabim ter opozarjam, da ne pozabite na soboto, ki je zadnja pred adventom. Razveselite s svojim posetom člane SMZ in sami sebe. Prav gotovo vam ne bo žal, ker odbor dobro jedačo, namreč vampe, bo preskrbel poleg pijače tudi kar bo nekaj izvrstnega. Vsi, stari in mladi, se bomo zbrali in. pokazali, da ste naklonjeni SMZ, ki vas rada sprejme pod svoje okrilje, pa tudi če vas pride en tisoč. Vstopnina bo samo 25c.
Da se vidimo v soboto 26. novembra v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Barbertonu, kjer bo od sile 1 ustno. Iskrene pozdrave vsem či-tateljem Ameriške Domovine sirom Amerike ter vsem članom SMZ. Želim vam obilo zadovoljnega veselja na Zahvalni dan in potem v soboto pa v Barbertonu.
Fred Udovich, predsednik SMZ. 183 — 22nd St--o-
* 60 avstrijskih rezervistov ,le bilo obsojenih na 10 let zapora pri težkem delu, ker niso Hitlerju položili prisege.
-o-
—Trst. Pod avtomobil je prišel Franc Pertot, star 48 let. iz Barkovelj. Odpeljali so ga v' bolnišnico z zlomljeno nogo.
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
Edina ženska v Amerikh ki ima važen urad pri železnici. To je Mrs. Edith Jar-via Alden, ki je tajnica Chicago, Burlington & Quinci) železnice.
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje)
Br. Okoren opozarja, da naj se pogleda društvena poročila pa bomo videli kako se plačuje in koliko kdo prejme bol. podpore, kajti ta sklad se ne veča z dohodki od društev, ampak z obrestmi.
Br. Trebeč zagovarja svoj predlog in odgovarja br. Okornu.
Ses. Pikš predlaga, da se debata zaključi in točko sprejme, kot je predložena. Podpirano.
Ses. Traven priporoča, da bi se za prve pet dni bolezni ne bi plačevalo bol. podpore.
Na predlog točka sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 171. Br. Pucel pojasni dodatek. Ses. Bradač ugovarja tej točki. Dr. Kern pojasni ter priporoča, da ostane točka, kot je.
Br. Kushlan želi malo več pojasnila na vprašanje br. Kozja-na glede bol. podpore.
Dr. Kern pojasni, da se za novo bolezen plača celotna podpora za čas, dokler ista traja.
Točka sprejeta, kot predložena.
Točka: 172. Sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 173. Br. Kozjan predlaga, da se črta iz te točke besede: razen če zdravnik drugače dovoli. Odbor ta popravek sprejme.
Točka s tem popravkom sprejeta.
Bi-. Mrhar vpraša za slučaj, da se član udeleži seje, ko je na bolniški listi. Br. Pucel pojasni.
Točka: 174.' Br. Terbižan pripominja, da če bolnik more dokazati, da si bolezen ni nakopal po svoji krivdi bi se mu morala nakazati bol. podpora.
Dr. Kern pojasni, da točka je popolnoma na mestu, ker v izrednih slučajih, se bol. podpora nakazuje. Točka sprejeta, kot predložena.
Točka: 175. Točka sprejeta ,kot predložena.
Točka: 176. Ses. Novak priporoča naj bi se glasilo: enkrat na teden in vsakih sedem dni. Dr. Kern pojasni, da je to v resnici težko, da bi se to točko v vseh slučajih upoštevalo, vendar pa priporoča, da naj se točko sprejme, kot jo je odbor predložil.
Br. Gliha priporoča, da se članom, ki so na eno-tretinski podpori in je dokazano, da so neozdravljivi, bol. listine samo vsake tri mesece zdravniško izpolni, ter poda razlog zato.
Br. Kushlan pripomni, da če se točko pazljivo prečita, je vse to zapopadeno in je dovolj jasna.
Ses. Hočevar predlaga zaključek debate. Podpirano. Točka se sprejme, kot preložena po odboru.
Točka: 177. Br. Ponikvar pojasni zakaj je ta točka priporočljiva.
Ses. Novak priporoča, da naj se vključi ... po M .D. zdravnikih in ostopatih. Br. Branise) podpira. Br. Penko priporoča, da se točko sprejme, tako kot je. Br. Geo. Turek priporoča, da se nobene listine ne odobri, če ni izpolnjena po M. D. zdravnikih.
Ses. Milavec priporoča dodatek ses. Novak.
Dr. Kern — Točka je dovolj jasna in naj ostane kot je.
Točka sprejeta, kot prečitana.
Točke: 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186. Sprejete, kot predložene po odboru.
Točka: 187. Br. Pugelj ugovarja tej točki, ker se mu vidi nepoštena. Ses. Zalokar vprašuje zakaj se je izpustilo 2 točki starih pravil? Br. Okoren pojasnjuje. Gl. Rajnik pojasnjuje ses. Za-iokar in br. Pugelnu. Br. Rozman predlaga dodatek tej točki, ki se glasi: Vsi člani, ki so se morali izseliti iz države Ohio in izstopiti iz bol. sklada, se sprejmejo zopet v bol. sklad, ako so povoljno Prestali zdravniško preiskavo. Ses. Bradač podpira. Točka s tem dodatkom sprejeta.
Br. Pucel apelira na delegacijo, da naj bo bolj stvarna pr i razpravi.
Odmor 15 minut.
Točke: 188, 189, 190. Sprejete, kot predložene po odboru.
Točka: 191. Br. Pucel pojasni, da če se izvršiti dve operaciji obenem, se vedno plača ono operacijsko podporo, ki plača več. Ses. D uren predlaga, da se da dodatek k tej točki: Za vezanje velikih žil na nogah se plača $30.00, $40.00, $50.00. Dr. Kern pojasni ta dodatek in priporoča, da se sprejme.
Ses. Zupan misli, da bi bilo priporočljivo, da bi se plačalo tudi
operacije, ki stanejo nad $100.00, a niso v pravilih navedene. Br. Perušek vpraša za pojasnilo glede točke b). Br. Zorich opozarja odbor, če je odbor kaj preračunal procentuelno pri teh odškodninah, kakor se plačuje asesment. Br. Pollock vpraša, kako se ta t°čka tolmači (b) kaj to pomeni?, in zakaj se operacija ne izplača, ce ie bila zvršena drugim potom kot prevrtan jem? Dr. Kern in
tajnik pojasnjujeta.
Ses. Duren predlaga, da se ta točka sprejme s popravkom in da se o njej glasuje. Podpirano.
Br. Gliha v imenu društva priporoča, da bi se vpeljal poseben Razred za operacijski sklad, v katerega bi se plačevalo od 16c do
na mesec.
Ses. Kalan priporoča, da bi se tu uključiLe operacije, ki niso označene po pravilih, a dosegajo stroške istih, ki so navedene. Br. 1'ucel pojasnjuje. Točka z dodatkom sprejeta z večino proti 1 glasu.
Točka: 192. Sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 193. Br. Trbižan — dodatek, da se v bodoče- plačuje v uPravni sklad 3c, ki se upravlja sam zase in se ne sme porabiti v n°bene druge svrhe. Točka sprejeta, kot predložena po odboru.
Točke: 194 a) b) c) d) e) f) g), 195, 196, 197, 198, )199. ^Prejete, kot predložene po odboru.
Točka: 200. Sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 201. Ses. Bradač stavi vprašanje na br. Surtza in Br. Kushlana, če je to postavno. Br. Surtz pojasni. Točka sprejeta, kot prečitana.
Točka: 20!). Br. Trebeč pripominja, da naj se tu doda besede: "v izrednih slučajih," da bo odgovarjalo točki, ki smo jo sprejeli na predzadnji soji. Br. Pucel pojasni, da bi bilo težko določe-vati, kateri bi bili izredni siučaji. Dodatek br. Trebca ni dobil radostne večine.
Br. Pucel pojasni dodatek. Br. Gornik ml. poudarja, da ni mogoče sont,aviti točke, ki bi ne nasprotovala že sprejetim točkam.
Br. Kushlan ie mnenju, da če mi sprejmemo ta dodatek bo smesnjavn, ter pripm~oča, da sprejmemo extendet police.
Br. Gornik ml. poudarja, da. če hočemo sprejeti sedaj kaj drugega, moramo naj prvo porušiti točko 144.
K bused i se oglasijo še: ses. Novak, ^r. Jerkič, Kushlan, Ponikvar, Trebeč ses. Traven, br. Okoren, Geo. Turek in Pucel.
1938 NOV. 1938
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
19., 20., 21., 22.—Cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
20.-21.—Purmanska zabava društva Orel v cerkveni dvorani sv. Vida.
26.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi domačo zabavo v Twilight dvorani, 6021 St. Clair Ave.
26.—Slovenska moška zveza priredi prvo veselico v dvorani Domovina, Barberton, O.
26.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v Dominik Krašovčevi dvorani.
DECEMBER
4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave.
4, 11. 18.—Svetovidski oder vprizori igro "Župnik v cvetočem vinogradu."
11.—Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW priredi zabavo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društfev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
1939
JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom.
7.—Frances	Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave.
8.—Euclid	Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples
v Slovenskem domu na Holmes Ave.
IS.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
28.—Društvo	Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
FEBRUAR
4.—Društvo Collinwoodske Slvnk št. 22 SDZ, abavnieeoz Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu.
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
11,—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave.
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
17.—Sunny	Ray's orkester, ples v S. N. Domu.
18.—Ženski	klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
25.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, ples v S. N. Domu.
MAREC
12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu.
APRIL
15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom.
22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Ženski	odsek Slovenske zadružne zveze priredi plesno veselico ob proslavi 10-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JUNIJ
4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
mji:im»niii»niwtt«»tit!»»i»m»«»»i)iniin»»itiiiii»i»iiiiit»»tti»»nnim*M
Po nemškem Izvirniku K. Maya mt»;tii:i»i)i!niiti»m»ni»»;:niiiti:iti»i«iti»:iirit::»:n»:
Br. Centa predlaga, da naj se pusti članu prosto katere police si hoče izbirati.
Br. Dolenc predlaga, da se prejšnja točka poruši (144). Br. Žagar podpira. Predlog je bil poražen, (za 36 glasov proti pa 38 glasov.) Torej točka 203 na predlog sprejeta, kot prečitana.
Točka: 204. Br. Penko misli, da bi bilo priporočljivo, da bi stražniki (policaji) bili lahko polnomočni člani naše Zveze, dalje priporoča, da bi se upoštevalo, da kadar se vrne 75% delavcev na delo, naj se smatra stavko, da je končana.
Br. Dolenc predlaga, da se stavkolomcev ne sprejema v našo Zvezo. Br. Geo. Turek podpira. Br. Vidic vpraša katero unijo priznamo da je prava v sklicevanju stavke.
Br. Okorn ugovarja, da bi stavkolomcev kar tako enostavno ne bi smelo črtati iz Zveze, ker s tem bi prišel gl. odbor v sitnosti, dasi sam ne zagovarja in ?e ne strinja z stavkolomci. Br. Pucel pojasni, da nam bo v tak-jm slučaju postava nasprotovala.
Br. Rozman: Naše društvo predlaga, da se ta odstavek črta iz pravil.
Br. Dolenc umakne svoj predlog, ker vidi, da postava temu nasprotuje. Točka so sprejme, kot je bila predložena po odboru.
Točke: 205, 206, 207, 208 c) se mora glasiti: Paid Up police. 209, 210, 211 a) b) c) d) e) f) g) h) i) k) 1) m) n) in 212. Sprejete, kot prečitane.
Ses. Zalokar opomni, da so tu izpuščene točke starih pravil. Br. Okorn pojasni, da stare točke so brez pomena. Ses. Zalokar vztraja pri svoji trditvi, da so umestne in bi se jih ne smelo izpustiti.
Br. Kushlan se strinja z ses. Zalokar in predlaga, da se točke 247 starih pravil vključi v rova pravila. Ses. Zalokar podpira. 'Sprejeto, z večino, da se točka 247 starih pravil vključi v nova pravila.
Točka.: 213. Brat Terbižan priporoča v imenu društva, da se že prej omenjena lestvica glede plačevanja v bol. sklad tu upošteva. Na,predlog se točko sprejme, ko je bila prečitana.
Ses. Zalokar predlaga, da se točke, ki se nanašajo na Mladinski oddelek sprejme v celoti, kot so predložene. Podpirano.
(Dalje prihodnjič.)
"Da, v besedah si junak, v dejanju pa ne! Ali nisi zbežal pred menoj, ko si me zagledal v rovu!" "V premoči ste bili!" "Sam sem premagal.tvoje zaveznike, čeprav so bili v premoči. In — ali nisi bežal pred menoj, ko sva se zgrabila v čolnu? Ali je tak človek pogumen? Ali si bil zvezan, ko sva pripfavala na suho? Zakaj mi nisi pokazal, da sem črv? Ali te nisem vrgel na tla in zvezal ko pobalina?
Ne govori o pogumu! Vsi tvoji zavezniki in pomočniki, Ala-džija, Miridit, Manah el-Bar-ša, Barud el-Amazat, stari Mu-bai-ek, vsi so mi očitno pokazali, da so moji sovražniki, da so roparji in morilci ,ti pa si ne upaš priznati, da si Žuti! Groziti znaš, druga nič. Zajčje srce imaš, zbežiš, ko čuješ pasji lajež. Kar treseš se strahu in kolena se ti šibijo!"
Takih mu še pač nihče ni pravil. Res se je tresel, pa seveda ne od strahu, ampak od jeze. Razdražil sem ga do skrajnosti, da bi ga izzval. In res je pomagalo. Skočil je, sunil z nogo proti meni in kričal:
"Lopov, pobalin, budalo —! Smejem se ti! Tvoje besede so blaznost in tvoja govorica je laž! Strahopeten da sem —? Priznati si ne upam, kdo sem?
Dobro, pokažem ti, da se nikogar ne bojim!"
Obrnil se' je k vaščanom. "Ne bodete me imeli za stra-hopetneža, ki si ne upa povedati svojega pravega imena. Povem vam, res sem Žuti. Res je, da sem zaprl tale dva človeka v karaul, da sem izsiljeval denar in da bi ju vkljub temu ubil.
Ampak gorje, trikratno gorje njemu, ki bi se drznil meni le samo las skriviti! Mojih ljudi je na stotine in strašno bodo kaznovali vse, kar bi se meni zgodilo. In tale pes iz Germanistana bo prvi zapadel njihovemu maščevanju! Poginil bo na garju in še zahvalil se bo tistemu, ki ga bo s kre-pelcem rešil strašnih muk.
Pojdite sem in odvežite mi roke! Bogato vas bom nagradil in potem —." Več ni mogel povedati. Halef je priskočil in mu dal zaušnico, da se je opotekel.
"Tule imaš za psa in za garje in če še besedico zineš, lopov nesramni, jih dobiš z bičem, da bodo tvoje kosti milje daleč odletele!
Spravite ga v stran, lopova! Z bičem v roki bom stopal za njim in za vsako nedovoljeno besedo ga usekam z bičem do krvi."
Zelo resno Je mislil in prav nič nisem ugovarjal. Res nesramen predrznež je bil Perz, da si je upal še tako nastopati.
Pa moje izzivanje mi_ je uspelo. Priznal je, da je Žuti, in odslej se nihče več ni smel potegovati za njega, vsaj očitno' ne.
Grizel se je v ustnice, črhni-ti si pa ni upal besede.
Poslal sem po Stojkotovega rjavca, tudi Galingre je dejal, da poj de z nami. Odšli smo.
Vaščani so zagnali hrup, ko smo stopili pred hišo.
"Karanirwail ;e nedolžen!" so vpili eni. "Odvzemite mu vezi!"
Drugi pa so kričali: "Ne ne —! Morilec je! Umreti mora, takoj mora umreti!"
Kjaja je le hujskal in uspelo mu je vsaj deloma. Koj sem
Lepe obleke izdeluje Anita Rogelj Franks
in
Vernic Sneller Franks
1032 E. 76th St. Tel. EN-4206.
(x)
tudi opazil, da je precej manj ljudi pred hišo. Kam so šli —? Treba je bilo skrajne previdnosti, Žutov vpliv je bil mogočen.
Prepirajoči se stranki sta se drenjali krog nas. Grozil sem enim in miril druge, da pride Karanirwan v strogo preiskavo. Vse pa sem svaril, naj nam ne hodijo preblizu ker bi sicer morali prijeti za orožje.
Pomagalo je. Godrnjali in mrmrali so še, pa imeli smo puške v rokah, umaknili so se. Vse se je usulo za nami. Na delo ni mislil, praznik je bil tisti dan, kakršnega Rugova še ni doživela.
Vaški očanci so seveda šli z nami. Nijhov vodja je stopal naprej in nam kazal pot. Ški-petarji so jezdili trdo za nami. Krili so nam hrbet za slučaj, da bi se nas Žutovi pristaši le utegnili lotiti. Prav imenitno so se postavljali v svoji bogati, pisani noši, na krasnih konjih, do zob oboroženi. Videti jim je bilo, da bi se spoprijeli s celo Rugovo, če bi bilo treba.
Žuti je stopal med Očkotom in Omar jem z zvezanimi rokami, trdo za njim pa Halef in jaz, oba s puškami v rokah. Sicer pa se Žuti ni nič branil, ponosno, z glavo pokonci je stopal, povsod je imel oči. Najbrž je čakal na tajno znamenje svojih ljudi. Zato pa sem tudi sam ostro pazil.
Na vasi razen nas ni bilo žive duše, niti otrok ne. Vaščani so šli za nami ali pa so bili že pred nami pri hanu.
Cesta je šla v hrib mimo revnih njiv in zavila v gozd po globokem klancu. Tu pa tam se je gozd umaknil zeleni jasi, konji, govedo, koze in ovce so se miroljubno pasle po njej v živem nasprotju z razburjeno vasjo.
Nikogar nismo srečali. Žuti se je menda le zaman oziral po pomoči.
Bili smo že pod vrhom, ko je nad nami v klancu nekdo zaklical:
"Ima mi upravo dvadeset i četiri godina!"
Še preden sem utegnil pomisliti, kaj pomeni nenadni klic, je že povedal drug glas: "Vrlo je lepo vreme!" In tretji glas je vprašal: "Koja je doba?" "Baš je bilo četiri," je odgovoril četrti glas.
Prav nič nisem dvomil, da veljajo besede Žutemu.
Dvignil sem repetirko in poslal dva strela v klanec, odkoder so prišli glasovi . Nekdo je zastokal: "Ah, za Boga, joj meni —!" Zadel sem.
Nihče ni črhnil. Žuti se je okrenil in me ošinil s plamene-čim, srditim pogledom.
Ko se je spet obrnil, sem naglo stopil pred njega. Rad bi bil videl njegov obraz, ko ne bo mislil, da ga kdo opazuje.
In res sem ga iznenadil. Zadovoljno se je smehljal. Ko me je zagledal, je smeh izginil.
Vzkliki v klancu so ga pomirili. Toda kaj so pomenili —?
"Lepo vreme" je vsekakor pomenilo, da je položaj za njega ugoden. Pa kaj je bilo mišljeno s tistimi štiriindvajsetimi leti —? Ali so pomenila število ljudi, ki so bili pripravljeni, da mu pomagajo —? Najbrž.
Zaman pa sem ugibal, kaj bi pomenilo, da je ura "bila četiri."
Vprašal sem tovariše, seveda tiho, da me Žuti ni čul, ki je stopal pred nami. Pa tudi sami so zaman napenjali možgane.
Previdni, skrajno previdni ,srao morali biti, ukreniti pa se
zaenkrat ni dalo nič.
Prišli smo na gozdno planoto.
Najrajši bi bil pustil četo in se vrnil v klanec na kraj, kamor sem streljal. Pa premislil sem si. Gotovo bi ne bil nikogar več našel. Ogledniki so dosegli, kar so nameravali, o-pozorili so Žutega pa se pobrali in odnesli ranjenca s seboj. Pa tudi varno ni bilo, da bi zapustil svoje ljudi, sovražni vaščani so utegnili planiti nad nje in jim iztrgati ujetnika.
Šli smo dalje.
Steza je prišla po gozdu in zavila na našo pot. Tucat ljudi je stalo ob njej, čakali so menda na nas.
"Kam drži steza?" sem vprašal.
"H karaulu, effendi."
"Ste bili pri karaulu?"
"Da."
(Dalje prihodnjič)
------
DNEVNE VESTI
Nemci zasedli novo ozemlje na Češkem
Bratislava, 19. novembra. Nemčija je stavila Slovaški zahtevo, da želi gotove slovaške pokrajine pricepiti nemški državi, češka vlada se je že podala tej zahtevi. Nemci so zasedli šest mest.in nekako 900 kvadratnih milj površine okoli glavnega mesta Slovaške — Bratislave. Veselje Slovakov za nemško pomoč napram Čehom je bilo torej oči-vidno nekoliko prezgodnje. ———o---r-
Bridges bi moraL bili v kratkem deportiran
New York, 19. novembra. Stephen Chadwick, narodni poveljnik American Legion, je včeraj pisal pismo delavskemu oddelku vlade, v katerim zahteva v imenu organizacije, ki šteje dva milijona mož, da se znanega komunističnega agitatorja in tuje-zemca Bridgesa nemudoma de-portira iz Amerike. Chadwick je povedal delavskemu oddelku vlade, da bo znala njegova organizacija odrediti korake, ki bodo prisilili vlado, da izpolnuje postave.
--o-
Sodnik Brandeis namerava resignirati
Washington, 19. novembra. V dobro poučenih krogih se poroča, da bo ob novem letu drugo mesto na najvišji sodniji ZecJ. držav prazno. Resignirati namerava Louis D. Brandeis, eden izmed najbolj liberalnih sodnikov. Brandeis je star 82 let. Sodnik ne bo resigniral, ker ne more več vršiti poslov, pač pa ker je židovski narod, iz katerega prihaja, zadela silna katastrofa in želi narodu pomgaati.
• MALI OGLASI
I)clo dobi
dekle za splošna hišna opravila pri mali in dobri družini. Pokličite KEnmore 5424. (274)
Soba se odda
v najem za fanta ali dekleta. Vprašajte na 920 E. 73rd St.
(273)
V najem
se dajo štiri sobe, kopališče, garaža, gorka voda na razpolago. Vprašajte na G424 Spilker Ave.
(273)
Concord mošt
narejen zadnji teden, je naprodaj. Samo še nekaj sodov. Sod velja $22.00. Boljša cena, ako vzamete več skupaj. M. Cohordas, 1065 E. 61st St. Tel. HEnderson 3391._(273)
Soba v najem
se odda za pečlarja. Gorkota, prost vhod. Vpraša se na 1083
E. 67th St.	(273)
---—--——-—.■•' ■■ ■■." --
ženska dobi delo
ki zna kuhati in sploh, ki bi opravljala samostojno vsa gospodinjska dela, stara od 30 do 40 let. Vprašajte na 6108 St. Clair Ave.	(Fri., Mon., Wed. x)
^^krivnosti ruskega carskega dyon^g
ROMAN
SSSiSSii
Sedaj se je trudil, da mu ne bi nihče na obrazu ničesar opazil. To se mu je tudi posrečilo, dokler ni postal ljubosumen, samo pokimala mu je z glavo. Zabavala se je samo s starim generalom.
—Nisem se niti nadejal, da. bodete sprejeli moje povabilo,
—	reče Knudson svoji lepi sosedi, — mislil sem, da ne bodete prišli, ker je vaš mož v Sibiriji. Vaš prihod me je v resnici prijetno iznenadil.
—Mislila sem, da sem vam dolžna, da pridem! — odvrne Fedora zarudevši. — Bili ste eden izmed najboljših prijateljev mojega moža, ki ga je on ljubil kot svojega očeta.
Knudson dolgo in resno pogleda lep obraz vdove Bojanov-ske. i
—Ljubil sem vašega moža kakor sina, — reče on. — Ko bi slutil, kakšne strašna usoda ga čaka, bi storil vse, da ga rešim. In če bi moral za njega tudi sneti Vladimirov red s prs, storil bi to za svojega dobrega Kolo Bojanovskega.
—Toda povejte mi Fedora, ali slišite kaj o svojem možu?
—	Prepričan sem, da si z njim dopisujeta, četudi je to združeno z mnogimi težkočami.
Temna rdečica oblije njen lep obraz.
Ali naj prizna, da se je popolnoma odrekla kaznjenca? Da se že dolgo smatra za vdovo?
—Nesrečni Kola trpi v rudniku, — zašepeče ona, — in nažalost mu je nemogoče pomagati. Vi veste, general, kako pazijo tam na nje.
To je res, — odvrne Knudson. — Toda če bi sami šli v Sibirijo in govorili z glavnim uradnikom, prepričan sem, da bi imeli uspeh.
Fedora je bila srečna, da je sedaj pristopilo nekoliko gospodov in prosilo generala, naj da znamenje za začetek lova. Tako Fedori ni bilo treba odgovoriti na Knudsonovo vprašanje.
General vstane in dvigne svojo čašo.
—Gospoda moja, — vzklikne on, — dvigam čašo v našo lovsko srečo. Naj živi oni, ki ubije prvega medveda!
V smehu trkajo gostje s ča-šarni; nato se dame umaknejo, da se pripravijo za lov, a gospodje odidejo na dvorišče, kjer so jih čakali osedlani konji.
General gre v svojo sobo.
Previdno zaklene vrata za seboj in pohiti v sredo sobe, kjer ga je čakal neki tujec.
. —Torej ? — vpraša neznanec. — Kaj misliš?
Stari general mu poda roko.
—Dragi moj Kola, — odvrne on, — moje vesti so žalostne. Ta žena te je prevarala in izdala. Vredna je vsake kazni.
—Bojanovski — on je bil to
—	se bolestno zdrzne.
—Tudi vi mi torej, stari pri-
DOBER PREMOG IN DRVA Dobite pri
SEDMA K
MOVING
6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
VLOGE v'tej posojilnic
so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
jatelj, potrjujete moje sumni-čenje. Zaupam vašemu bistremu pogledu.
—Kaj ste sklenili? — vpraša general.
—Udeležil se bodem lova,— odvrne Bokanovski. — Dali mi bodete konja in lovsko obleko. Saj me itak ne bo nihče spoznal radi moje dolge brade.
— Sedaj sem se nečesar spomnil, — vzklikne general naenkrat. — Pridite sem!
On potegne Bojanovskega k oknu ter mu začne nekaj govoriti.
Izgledalo je, da so njegove besede močno delovale na Bojanovskega.
—Vaš načrt je izboren. Mi ga bomo izvršili.
General ga odvede v sosednjo sobo, kjer se je lahko preoblekel.
Stari general je bil dober prijatelj Bojanovskijeve rodbine. Kolo je ljubil še kot dečka, a ko je dorastel, se je trudil, da pomore mladeniču do lepe karijere.
Na njegovo priporočilo je bil Bojanovski sprejet v mi-nisterstvo.
Toda ko se je Bojanovski oženil, ni stari general tega odobraval.
Knudson je na mrzlem marmornatem Fedorinem obrazu čital njeno zlobo.
A ko je nenadoma prišla nesreča, ko so Bojanovskega neke noči zgrabili, se stari general ravno ni nahajal v Petro-gradu.
Tako se je zgodilo, da general ni mogel odvrniti od Kole prognanstva v Sibirijo. Za vsako pomoč je bilo že prepozno.
Toda sedaj, ko se je Bojanovski vrnil, je takoj vprašal svojega starega slugo, kje bi našel svojega očetovskega prijatelja.
Takoj ga je obiskal in sklenila sta, da bo general povabil Fedora na lov, kjer bo Bojanovski prvič stopil pred svojo ženo kot maščevalec in sodnik.
Kola Bojanovski stopi z generalom v krasni lovski opremi iz spalnice.
Ne, imel je prav, nihče od prejšnjih znancev ga ne bo spoznal.
—Čim odidemo iz dvorišča, — zašepeče general, — zaja-haj belca in odjezdi v gozd. Poskrbel bodem da se boš sestal s Fedoro, pri tako zvani medvedovi skali in čim bom zaslišal tvoj signal, jo bom pod kakšno pretvezo pustil samo. Drugo je potem tvoja stvar.
Kundson pohiti na dvorišče, kjer ga je že pričakovala družba.
Konečno, dragi general! ?— zakliče minister policije ki se je tudi nahajal med gosti.
—Drugače ne bomo več medvedov. Oni ne bodo čakali na. nas.
—Ako ne bodo čakali, jih bomo poiskali, gospod minister, — odgovori general.
Oglasi se rog in lovci za jahajo svoje konje.
—Ali dovolite, gospa Boja-novska, — reče general, — da jezdim ob vaši strani? Mogoče bova imela srečo in ubila prvega medveda.
Društvo od j aha iz dvorišča. Pot je vodila v bližnji gozd. Bil je prekrasen zimski dan, in sveži zrak je podvojil vžitek.
Ko so gosti prišli do gozda, so se razkropili. Po dva, po trije so iskali medvedove sledove.
Kundson je jahal ob Fedori. Na drugi strani je jezdil petrogradski policijski ravna-
] telj Ivan Kardov, ki ga je general sedaj prvič povabil.
—Ali ste dober lovec, gospod ravnatelj ? — vpraša general . . .
—Stvar je v tem, kakšno divjačino lovi Kardov, odvrne Fedora mesto vprašanega. — Ni mu menda enakega v lovu na zločince.
Kardov se počaščeno priklo-
n.i
—Upam, da se tudi medveda ne bom bal, — odgovori on.
—Ali ta lov ni nevaren? — vpraša Fedora. — Ali medved ne more umoriti človeka?
—Vi se bojite za svo^e življenje, lepa gospa? — vpraša Knudson. — Medved seveda ni nedolžna žival. Posebno, kadar se nahaja v nevarnosti. V tem slučaju je ena izmed najnevarnejših živali.
Med tem razgovorom so prodirali čim dalje globlje v gozd. Drevje je bilo tukaj gosto, tako da je bilo precej temno.
—Tukaj je skoro noč, — reče Fedora. — Zdi se mi, kot da se nahajam v začaranem gozdu.
—Ta gozd ima svojo skrivnost, — reče general. — Ali niste nidar slišali, da prebiva tukaj divji lovec?
Kardov in Fedora pogledata začudeno generala.
—Divji lovec? — vprašata.
—	Kakšno zagonetno bitje je to?
—Kaj ? Vi ne poznate divjega lovca? — odvrne Knudson.
—	Temu se čudim. Vsi govorijo o njem.
—Divji lovec'je bil prej plemič, ki je bil izvanredno bogat; z raskošnim življenjem je hitro padel na beraško palico.
—Ko je zapravil zadnji ru-belj, se je vrgel z medvedove skale v globino.
—Narod pripoveduje, da se j od tedaj njegova duša ne rao-' re pomiriti.
—On še sedaj hiega po gozdu in se prikazuje posebno lovcem, katerim grozi nesreča. On je za nas lovce isto, kar je mor-
narjem zakleti Holandec. Kdor zagleda na morju to ladjo, ta je izgubljen, ta ve, da bo našel smrt v valovih. — A kdor zagleda divjega lovca, ta naj gre čim prej domov, ker ga čaka strašna nesreča.
—To je grozno, — odvrne Fedora. — Toda vendar bi se hotela spoznati s tem gospodom. Ali ga nikakor ni mogoče ukrotiti ?
—Lepotici bo vsekakor uspelo, ukrotiti tudi divjega lovca, — reče galantno Knudson.
V	tem hipu vzklikne Kardov:
—Zdelo se mi je, da sem slišal momljanje medveda.
—Poiščimo ga, — zašepeče stari general.
Brez strahu odjezdi naprej.
Fedora in Kardov mu sledita.
Komaj je napravil generalov konj nekaj korakov v goščavo, obstane kot okamenel in se začne tresti.
Knudsonu je bil njegov strah takoj jasen.
V	bližini se mora nahajati medved.
In res,, iz teme je sijalo dvoje krvavih, velikih oči* Takoj je general razločil veliko medvedje telo.
—Evo, tam je medved! — zašepeče Knudson svojima spremljevalcema. — Sedaj se je dvignil ter prihaja k nam.— Jaz bom vstrelil prvi. Streljam dobro in upam, da ne bom zgrešil.
On prisloni svojo dvocevko k obrazu.
Zdelo se je, kot da je žival slutila, da, ji grozi nevarnost. Medved se vzravna in gre proti sovražnikom.
Knudson je hladnokrvno čakal, da pride bližje.
Ostro je meril, tako da bi morala krogla prodreti medvedu lobanjo med očmi.
Kardov ni bil izurjen lovec. Toda tudi njega se je polastila razburjenost in volja za lov, pozabil je na Knudsonovo zapoved in sprožil pred njim.
Strel je imel popolnoma drug učinek, kakor je pričakoval Kardov.
Krogla je ranila medvedu samo uho.
Zmagovalec v ličkanju koruze je dobil kot prvo nagrado dovoljenje, da jc smel objeti najbližjega dekleta, ki je gledala tekmo.
Veselih obrazov gredo zopet na delo dela vci pri Chevrolet tovarni v Detroitu.
Majhna rana .je razkačila medveda.
Medved skoči s hitrostjo, ki je ne bi nihče pričakoval na Fedorinega konja in ga podre na tla.
Fedora zakriči.
Ni bila pripravljena, na ta napad. Njena mala puška ji je padla iz rok. Ležala je na I zemlji brez moči.
Bila je prepričana, da je izgubljena.
Stari general je trenutek premišljeval, ali naj reši svojega gosta.
Če sedaj raztrga medved nezvesto ženo, potem je njegov nesrečni prijatelj maščevan.
Toda ne, človekoljubnost je zmagala v njegovem srcu. On dvigne puško, nameri in sproži.
Krogla je zadela medveda v vrat. Kri je brizgnila v velikem loku.
Knudson ni čakal, da bi si
zverina opomogla. On zavihti koplje in ga zasadi z vso bilo medvedu v prsa.
Zver se zruši.
Fedorin konj je ostal na zemlji. Ni mogel več vstati.
—Hitite v grad, gospod policijski ravnatelj, — reče Knu-desno, — in pripeljite novega konja.
Kardov odjezdi; general in Fedora ostaneta sama.
—Sedaj bova iskala dalje,— se obrne general k svoji lepi spremljevalki, — medved nikdar ne živi sam. Upam, da bova našla celo rodbino.
On pomaga Fedori zajahati konja, ki ni bil ranjen, kakor so mislili, ter odjezdi z njo.
Čim dalje globlje sta prihajala v gozd. Nista več slišala roga lovcev, toda Fedora ni zapazila, da sta se čim dalje bolj oddaljevala od lovske družbe.
(Dalje prihodnjič)
Kitajski general Kajkek, ki zbira novo vojaštvo za odpor proti Japoncem.
Mala Anna Clark iz Frederickburga, Va., s svojim zvestim tovarišem, ki je najvišja doga v Ameriki.
Italijanski vojaki, ki so prišli iz Španije domov. Pregleduje jih kralj Ermnuel. Pa ne da bi jih štel, koliko jih je prineslo zdravo kožo domov.
*Božič se bliža
Lepa in hvalevredna je navada, da ob božičnih praznikih razveselimo svoje drage z darili. One, ki so v starem kraju se najlažje razveseli z denarjem . • • Cene jugoslovanskemu denarju že dolgo niso bile tako nizke kot so ravno sedaj ... Ker nikakor ni varno pošiljati denarja v pismih, se vsakomur svetuje, da se v ta namen posluži domače tvrdke:
AUGUST HOLLANDER
v S. N. Domu	6419 St. Clair Ave.
• Vsaka najmanjša pošiljatev bode točno dostavljena na dom naslovnika . . . Kol lander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.