VOLITVE DELAVSKIH ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
Izvolili smo naše poslance
Ponedeljek, 15 junij, bo ostal neizbrisno zapisan v analih našega podjetja — Tega dne smo izvolili naše nove samoupravne organe od centralnega delavskega sveta
do obratnih delavskih svetov
Letošnji 15. junij bo ostal neizbrisno zapisan v analih našega podjetja, zlasti v zgodovini samoupravljanja.
Tega dne smo v našem kolektivu spet izvolili nove predstavnike de-lavcev-proizvajalcev, naše »poslance«:, v vse samoupravne • organe — od centralnega delavskega sveta do svetov poslovnih enot in obratnih delavskih svetov. Prvič smo izvolili samoupravne organe po novem sistemu, ki je že uveljavljen v naših Politično-teritorialnih enotah, od občinskih skupščin tja do zvezne skupščine, tako da ima polovica >Po Iancev< dvoletno mandatno dobo, drugi pa so bili izvoljeni za dobo enega leta. S tem sistemom je zagotovljeno, da bo zamenjava pro-izvajalcev-upravljavcev v samoupravnih organih pospešena, hitrejša, vrh tega pa bodo tisti predstav-uiki, ki so bili izvoljeni za dobo dveh let, zagotavljali samouprav-Uemu sistemu tudi znotraj podjetja določeno kontinuiteto oziroma prenašanje izkušenj na nove kadre v samoupravnih telesih.
Morda bo ob tem našem prazniku ta ali oni skomignil z rameni, češ, Saj to so za nas že običajne, čisto Vsakdanje stvari?
Drži, da smo se v burnih procesih razvoja, ki se kaže na vseli koncih in krajih, na te stvari že taiko navadili, da za nas pravzaprav niso nič novega. Toda če se nekoliko zamislimo in gremo v mislih le dobro desetletje nazaj, v prva otroška leta samoupravljanja, v čase, ko so samoupravni organi še tavali, iskali svoje delovno področje in se večkrat izgubljali v drobnih, nepomembnih zadevicah, v čase, ko je bil delavec še marsikje skorajda »objekt«, ali v najboljšem primeru le proizvajalec, ne pa tudi upravljavec svojega dela, po<tem moramo priznati, da smo na tej poti vsepovsod — in tudi v našem kolektivu — naredili ogromne korake naprej. Danes je samoupravljanje temeljni kamen naše družbene ureditve, temelj, na katerem se bo družba razvijala k vedno popolnejšim oblikam, k oblikam, v katerih bo vse bolj in bolj prihajala do izrs-za odločitev in volja delovnega človeka, proizvajalca iri upravljavca.
Ko se danes novi samoupravni organi pripravljajo, da poprimejo za delo, jim bo toliko laže, ker je je bilo dosedanje delo samoupravnih teles dokaj uspešno in plodno. Na pozitivnih izkušnjah (in tudi na
napakah, ki smo jih storili) bo laže zastaviti delo, zaorali nove brazde. Toda istočasno se pred novimi samoupravnimi telesi, tako pred centralnim delavskim svetom kot pred drugimi telesi, odpirajo nove in nove, nelahke, zahtevne naloge.
Smo v prvem letu novega sedemletnega planskega obdobja, v času, ko na vseh nivojih izdelujemo prve sedemletne plane razvoja. Že samo to dejtsov kaže na zahtevnost in toliko večjo odgovornost, ki čaka naše na novo izvoljene poslance. Vrh tega živimo v dobi burnega napredka, hitrih premikov v našem celotnem življenju, zlasti še v gospodarstvu — naj omenimo samo priprave za novi gospodarski sistem in vedno ostrejše težnje, da damo družbenemu in osebnemu standardu več poudarka kot doslej, da investicijsko potrošnjo spravimo v zmernejše okvire in podobno.. Vse to in še marsikaj bo terjalo od naših samoupravnih organov obilico kvalitetnega in odgovornega dela, tehtnih, poglobljenih premislekov in jasnih, dolgoročnih orientacij.
Ko smo v ponedeljek izvolili naš novi »parlament«, smo s tem izkazali našim najboljšim delavcem zaupanje, da kot predstavniki delav-cev-upravljavcev kar najuspešneje nadaljujejo pot, ki so jo že doslej začrtali naši samoupravni organi. Prepričani smo, da bo naše samoupravljanje ob vsestranski podpori vsega kolektiva in ob polni zavzetosti slehernega posameznika izpolnilo velike naloge, ki bodo koristne tako za našega gradbenega delavca kot za najširšo družbeno skupnost.
Novi CDS
in mnenja njegovih članov glej na 2. in 3. strani
PRED XI. ŠPORTNIM DNEVOM PODJETJA
GRADIS
Start konec junija
Člani kolektiva — športniki se že dalj časa pripravljajo na športni 'dan podjetja. Po poslovnih enotah kot na centrali podjetja se vršijo treningi posameznih ekip.
Gradisove letne in zimske športne igre so postale že tradicionalna prireditve, kjer se vsako leto dvakrat srečajo vsi športniki podjetja id preizkusijo svoje znanje in športne sposobnosti. Letošnje športne igra bodo 27. in 28. junija v prostorih Gradbenega šolskega centra v Ljubi Ijani, Titova 98, pod pokroviteljstvom šefov poslovnih enot obrata gradbenih polizdelkov in Kovinskih obratov Ljubljana.
Pripravljalni odbor, ki ga vodi ing. Saša Škulj, je imel že več sei Stankov in so obravnavali vse podrobnosti organizacije tekmovanja« Za organizacijo posameznih panog so bili izvoljeni naslednji člani: nogomet: Majo Ravnikar, Vinko Novinc; streljanje: Ludvik Snajder; kegljanje: Pavel Satler; šah: Janez Pančur; odbojka: Jože Karun namizni tenis: Stojan Paternost; balinanje: Milan Lojevec, Ivo Lovše.
Vsa športna tekmovanja v streljanju, šahu, odbojki in namiznem tenisu bodo na teritoriju gradbenega šolskega centra v Ljubljani, nogoi met na igrišču Olimpije ob jami ob Vodovodni cesti, kegljanje pa nai kegljišču Gradisa.	i
V častno razsodišče so bili izvoljeni: Anton Martinšek, Rajko Zui paneič in Jože Repše. Tehnično vodstvo sta prevzela Jenda Stoviček id Vinko Cotič, finančno službo Bernarda Smrajc in Vojteh Pcčlin, proi pagando pa Lojze Cepuš in Anton Ogorevc. Za zdravniško službo bd poskrbel tov. Jernej Jeršan, ki je hkrati zadolžen, skupno s tov. Piženi • tom, za organizacijo prenočišča in prehrane tekmovalcev.	"1
Pomen Gradisovih športnih iger je toliko večji, ker se srečajo člani’; celotnega podjetja, prav tako tudi zaradi nujne potrebe po rekreaciji«j Športniki, na veselo snidenje v Ljubljani.
PETI ŠPORTNI DAN GRADBINCEV SLOVENIJE!
Tako kot že vrsto let doslej se bodo tudii letos srečali gradbeni delavci iz slovenskih gradbenih podjetij na letnih športnih igrah. Letogi bodo športne igre gradbenih delavcev Slovenije v Ljubljani pod vodi stvom in organizacijo našega podjetja oziroma pokroviteljstvom glavi nega direktorja ing. Huga Keržana. Športne igre gradbincev bodo 29. id 30. avgusta. To bo že peto zapovrstno republiško športno tekmovanje! gradbincev v naši republiki,	j
V sedanjih časih, v stoletju mehanizaciji? in avtomatizacije, postajaj šport vse bolj in bolj življenjska nuja, neogibna potreba za slehernega! človeka. Tudi gradbeni delavec bi moral gojiti šport, ne morda zato, ker bi se na gradbišču premalo »pregibal«, pač pa iz potrebe po vsestranskem, harmoničnem razvoju telesa, zaradi odpravljanja hib, ki jili povzroča pri vseh poklicih enostranost dela. Gradbeni delavec je večkrat izpostavljen vremenskim nevšečnostim, zato mu je šport nujno potreben kot dopolnilo pri vsestranski utrditvi telesa. In končno nei gre prezreti, da je danes šport — širše vzeto — tudi rekreacija, dtii ševna in telesna sprostitev, neke vrste duševni in telesni konjiček, ki človeka zadovolji, navda z novo voljo do dela in sprostitvijo. Zato jd treba vrednotiti šport s te plati ne samo kot sredstvo za splošno utrdil tev telesa in kot sredstvo, ki naj sprosti otrdele sktope in mišice. I
Vprašali smo predsednika pripravljalnega odbora športnih iger. gradbincev Slovenije tov. Milana Arneža, dipl. gr. ing., kako je s prii pravami in organizacijo športnih prireditev.	?
»Posebnost letošnjih republiških športnih iger,« je dejal tov. ing, Arnež, »je tudi v množičnosti.« Doslej je prijavljenih 1200 tekmovalcev, ki bodo zastopali 32 kolektivov raznih podjetij. Škoda, da v teh manjkajo podjetja »Izola«, »Tehnogradnje« Maribor, »Sava« Jesenice, »Vegrad« Velenje in drugi. Vsega skupaj je prijavljenih 132 moških in 13 ženskih ekip.
Priprave tečejo po programu. Organizacijski komite redno zaseda. Če računamo, da bodo v podjetjih organizirali še izbirna tekmovanja, bo torej to prvenstvo zajelo po naših računih najmanj 3000 gradbincev. Zato ta tekmovanja ne bodo samo množična telesno vzgojna manifestacija, temveč tildi propaganda na sploh za šport in prijetna oblika zbliževanja vseh gradbenih delavcev Slovenije. Vsa tekmovanja, razen nogometa in kegljanja, bodo prav tako na gradbenem šolskem centru. Tekmovalo se bo v nogometu, kegljanju (moški in ženske), odbojka, namizni tenis (moški in ženske), šah, balinanje ter streljanje (moški in ženske).
Športne igre gradbincev Slovenije vodi komisija pri republiškem odboru gradbenih delavcev Slovenije pod vsakoletnim organizacijskim vodstvom raznih podjetij. Tako so bile prve športne igre gradbincev leta 1960 pri »Ingradu« Celje, leta 1961 »Slovenija ceste«, leta 1962 »Pionir« Novo mesto, leta 1963 »Konstruktor« Maribor. Letos pa je ta odgovorna naloga poverjena našemu podjetju.
O GRADBENIŠTVU V ZR NEMČIJI
Reki, kvaliteta -
poslovna morala
Prosili smo ing. Gričarja, ki je sodeloval pri izbiri dela in j sklepanju pogodbe za dela, ki jih bo izvajal »Gradis« v ZR Nemčiji, da nam napiše nekaj svojih opazovanj ob organizaciji prevzemanja del pri nas.
Ce govorimo o gradbeništvu v ZR Nemčiji, slišimo vedno' podatke o zavidanja vredni stopnji mehanizacije brezhibnem vzdrževanju strojev in dobrih strokovnjakih, nizkih najemninah strojev, poplavi gradbenega, obrtniškega in instalacijskega ma-. .teriala, vseh vrstah novih materialov, da jim ni noben problem uvoziti iz tujine vse, kar manjka, kar je zunaj ceneje itd. Delo! 'dobro premislijo, ga pripravijo in vsakdo se čuti odgovornega za poverjeno^ mu delo in ni več treba nekoga nad njim, da bi ga kontroliral, če je delo res opravil in kako. Vse to je res in ni treba, da^ bi o tem na široko pisal. Vse to je vzrok, da se je ZR Nemčija dvignila na tolikšno današnjo gospodarsko višino, to je vzrok »gospodarskega čudeža« zvezne republike. Le eno smo opazili, in to so nam tudi potrdili, da je pričela njihova izredna marljivost popuščati, visoki standard jih pomehkuži, iščejo, kako bi že splošno uveljavljen 42-urni delovnik še bolj skrajšali, si napravili še več praznikov (v maju 1964 so imeli 16 prostih dni!), a pri tem še več zaslužili, se več vozili z avtom in šli na dopust, zamenjali manjše stanovanje z večjim itd. Nekateri (starejši) pravijo, da to danes še gre, a da so tudi v tem meje — ali pa pot navzdol.
Se eno mislim, da imajo in posebno za to jim lahko zavidamo, to je poslovna morala in solidnost poslovanja. Tudi to je močna komponenta uspehov njihovih poslov doma, še bolj pa v tujini. Držijo dogovore, termine, kvaliteto. Ne izgubljajo časa s tem. kako bi obšli pogodbe, se otresli krivde. Zato tudi uspeva kooperacija subakordantov, posojnina strojev in ljudi, sodelovanje z obrtniki itd. Vemo, da vsemu temu ni vzrok kaka sentimentalna želja po solidnosti, ampak pretežno konkurenca in borba za trg, saj se za interesantna, velika, dobro plačana dela še vedno borijo med seboj.
In prav tu odločilno odloča solidnost, reference, poslovna morala. Dober in slab glas o podjetju je neusmiljeno odločilen m vsak se bori za dobrega, najboljšega.
Kvaliteta del, posebno grobih gradbenih del, tam ni prav nič boljša kot pri nas, pač pa zelo pazijo na omete, fugiranje, vidne betone itd. in za to tudi nekaj žrtvujejo. Obrtniki in inštalaterji razpolagajo s široko in kvalitetno izbiro, a se od njih zahteva brezhiben izgled izdelka oziroma montaže.
Gradbena podjetja so v »privatnih« rokah, čeprav je vedno manj podjetij z znanim ali enim lastnikom in so to le manjša podjetja. Ker je za razmah podjetja odločilna njegova finančna moc se manjša podjetja prostovoljno združujejo v delniške diuzbe in s tem združujejo kapital in ustvarjajo svojo moč ter možnost prevzemanja večjih del. Podjetja postopoma odkupujejo koncerni, močne finančne grupe oz. banke, ki imajo vsi za seboj praktično neomejen kapital. Tako nastajajo velika gradbena podjetja, ki nimajo direktnega lastnika, ker je njihov lastnik banka, ki upravlja podjetje po svojem upravnem svetu. Tako se zgodi, da je lahko ista banka lastnik več in raznih gradbenih podjetij z različnimi imeni, ki so si med seboj koiff kurencna m imajo stično točko le v enem ali dveh upravnih svetnikih. Tako je npr. »Deutsche Bank« pretežni lastnik delnic gradbenega podjetja Philipp Holzmann, ki je največje gradbeno podjetje v ZR Nemčiji in zaposluje ca. 25.000 delavčev (to bi ustrezalo jugoslovanskemu podjetju z najmanj 50.000 delavci ali desetim Gradisom). Ista banka je hkrati lastnik podjetja »Deutsche Asfalt« in solastnik še drugih podjetij z raznimi imeni. Navzven ta podjetja delujejo kot konkurenčna in se tudi res med seboj borijo za delo, kot bi bila tuja; saj smo to opazili prav pri oddaji velikih del za frankfurtsko letališče.
Banka kot lastnik se v poslovanje svojih podjetij ne vtika, nudi jim le kredite, opazuje njihove uspehe in neuspehe, stimulira vodstvo oz. ob neuspehu vodstvo zamenja. Sploh v vseh podjetjih zelo skrbno izbirajo odgovorno vodstvo in če je sposobno, ga visoko plačujejo, zahtevajo pa od njega vidne uspehe, dajejo pa mu tudi velike pravice.
Vsa javna dela, to je dela, ki jih oddajajo občine, okraji, pokrajina, zvezna vlada, vojska, uprava cest itd., se obvezno javno razpišejo in oddajo najugodnejšemu in ne najcenejšemu ponudniku. Razpisa »sposobnosti« ne poznajo.
Vsa druga dela (ki so v večini) oddajajo poljubno, to je z direktno ponudbo, z zbiranjem le od izbranih podjetij, sem in tja tudi z javnim razpisom.
To je torej tako, kot je pri nas predpisano po »temeljnem zakonu«, le da so pri nas dela po drugem odstavku po obsegu minimalna.
Kljub veliki zaposlenosti izvajalcev sta interes za delo in konkurenca velika. Zato ni nič posebnega, če se za interesantna dela poteguje deset in več podjetij.
Ker je velikost gradbenega podjetja direktno odvisna od njegovega finančnega zaledja, se podjetja pri prevzemanju del grupirajo avtomatično. Mala podjetja pri velikih delih niso kos velikim podjetjem, za velika podjetja pa mala dela niso interesantna niti velika podjetja zaradi visoke režije niso konkurenčna malim podjetjem. Pa tudi investitorji kaj preudarno ocenjujejo primernost ponudnika tako po velikosti, opremljenosti itd in malo podjetje nima nobenih izgledov, da bi mu bilo zaupano delo, ki mu ni kos. Tu je že interes investitorja najboljši selektor.
Pač pa se rado pogosto zgodi, da veliko gradbeno podjetje, ki je prevzelo veliko delo, razdeli le-to na posamezne subakor-dante, ki pod njegovim vodstvom izvajajo zaključene celote. Seveda sta važni ponovna morala in solidnost subakordanta, saj odgovarja osnovno podjetje za roke in kvaliteto subakordanta. Zato Sl dobro premisli, koga vzame v kooperacijo. Ta kooperacija oz. subakordant.stvo je lahko dogovorjeno že v naprej, to je ob dajanju ponudbe ali pa šele, ko je osnovno podjetje delo ze prevzelo. V vsakem primeru za vse odgovarja investitorju osnovni prevzemnik dela, ki tudi sestavlja račune in mora pri tem vsak subakordant vedeti, da plača od vsakega računa 4'/. prometnega davka (kot pri nas 1 •/.),' na kar davčni vijak strogo pazi, saj je v Nemčiji prometni davek največji vir dohodkov'
Zelo v navadi pa je postopek, da se še pred dajanjem ponudbe za gotov objekt oz. veliko gradbišče ustanovi popolnoma novo gradbeno podjetje kot delniška družba z novim imenom XY, ali pa se ustanovi »delovna skupina« (Arbeitsgemeinschalt) pod imenom enega izmed novih članov, običajno tistega, ki je v tej »skupini« najmočneje zastopan in ki je vodilen (Feder-ftihrend). To je popolnoma novo podjetje, ki je pri oblasti registrirano in se ob koncu del zopet likvidira.
Tudi delavci in uslužbenci so za ta čas prijavljeni na to novo podjetje. Ustanovitelji tega podjetja po dogovoru prispevajo v to podjetje kapital, delovno silo, opremo itd. in si izberejo vodstvo. V notranji organizaciji novega podjetja si lahko soustanovitelji delo podelijo po objektih in imajo le skupno centralno režijo, bančni račun itd. in je uspeh vsakega odvisen ; od uspeha na njegovem objektu, čeprav so navzven eno podjetje s skupnim predstavnikom pred investitorjem
Drugi način pa je. da se soustanovitelji z tistimi kapacitetami, ki jih plasirajo v to novo podjetje, med seboj dejansko fuzionirajo in so kompletno enotno podjetje, ki si med seboj izbere vodstvo. Dobiček ali izgubo si delijo po odstotkih vrednosti vloženega kapitala, delovne sile, strojev itd.
Ob dovršitvi dela se to podjetje regulirano likvidira in soustanovitelji se vrnejo v svoja samostojna različna podjetja.
V obeh primerih je potrebno medsebojno veliko zaupanje in poslovna morala; saj je pri tem načinu mnogo možnosti, da bi »kdo koga«. Previdno smo jih vprašali o izkušnjah, zaupanju, težavah pri obračunu itd., pa smo povsod dobili pozitivne odgovore in zatrdila, da nimajo medsebojnih težav, seveda preudarijo, s kom se družijo, saj se slab glas hitro širi v strokovnih krogih O tem bi jih radi vprašali še mnogo detajlov, pa nismo smeli biti preveč skeptični in smo si to prihranili za drugič. Saj imamo mi tudi svoje izkušnje glede kooperacij, združevanj, fuzij itd. pa tudi medsebojne pomoči med lastnimi poslovnimi enotami (Poreč, akcija v Ravnah, Jesenice, Skopje itd.).
(Nadaljevanje prihodnjič) Siran 2 * »GRADISOV VESTNIK«
Izvolili smo naše poslooce
Ko smo v ponedeljek, 15. junija, volili predstavnike v naše nove samoupravne organe, smo obiskali večji del volišč in lam poiskali novoizvoljene člane centralnega delavskega sveta. Povprašali smo jih, kako se kaj počutijo ob svoji izvolitvi za »poslanca«, kakšni občutki jih navdajajo ob zaupanju, ki so je bili deležni z izvolitvijo v samoupravne organe in katere osnovne naloge bo moral po njihovem mnenju prvenstveno reševati novi centralni delavski svet.
že mnogo izkušenj nabral kot član obratnega delavskega sveta. Ljudem je treba dati več denarja, zato pa bomo morali tudi bolj delati. Delavcem bo treba tolmačiti, da 25.000 ni nikakršen socialni oboi us, ki ga mora vsak dobiti, pa naj dela ali ne. Gre za to, da bomo z boljšo organizacijo dali ljudem možnost večjega zaslužka.
Ing. Rudi Cerkovnik, Proj. biro — Na področju stanovanjske gradnje bi moralo podjetje čimprej izdelati prospekte za montažno gradnjo stanovanjskih objektov, ki bi se v prvi fazi zgradili kot prototip, in jih do končne faze skupaj s stanovanjsko opremo eno do dve leti študirati in doponjevati. Tako bi vse pomanjkljivosti sproti odpravljali, nakar bi začeli z gradnjo objektov za trg. V tej nalogi bi moralo sodelovati celotno podjetje ter si preskrbeti veliko gradbišče za montažno gradnjo stanovanj, seveda pa bi morale biti prej urejene vse poti in druga komunalna ureditev. Vse objekte bi vezali na centralno kotlarno oziroma v Ljubljani na toplarno.
Leopold Ilovar, LO Škofja Loka — Mnenja sem, da bo ena glavnih nalog novega centralnega delavskega sveta predvsem izboljšati našo organizacijo. Gre za to, da bi čimprej prišli od besed k dejanjem in ustvarili večjo mobilnost in dinamičnost v naših vrstah, predvsem pa, da bi maksimalno koncentrirali naše razpoložljive kapacitete. Nasploh bomo morali hitreje in odločneje uvajati sodobnejše oblike gradbene proizvodnje.
Ivan Trafela, VK tesar, gradbeno vodstvo Maribor — Čast mi je, da so imeli naši delavci vame toliko zaupanja ter me izvolili v centralni delavski svet. Prav gotovo bom zastopal interese delavčev kot interese podjetja kot celote. Glavna naloga v prihodnje bi bila izvršiti vse obveznosti, ki smo jih žc prevzeli. Poudaril bi tudi izvajanje sprejetih sklepov. Urediti bo potrebno tudi sistem nagrajevanja, ali doseči vsaj to, kar smo v Mariboru žc imeli pred letom dni.
Stane Perčič, dipl. gr. ing., gradbišče Kranj — Čutim zelo veliko odgovornost, ki mi je zaupana s tem, da sem izvoljen v najvišji organ samoupravljanja. Težko bi dejal, kaj Im glavna naloga, kajti v kolektivu sem komaj dobro začel in res še ne poznam vseh problemov. Morda bo treba posvečati več pozornosti uvajanju sodobne mehanizacije.
Miro Žorž, gradbeni delovodja, gradbeno vodstvo Maribor — Ena izmed najvažnejših nalog je dvig produktivnosti dela in način stimulativnega nagrajevanja, toda ne samo za strokovni kader, temveč tudi za vse člane kolektiva. Sem zato, da delavca plačamo za dva. seveda če nam tudi za dva napravi. Vsak naj dobi, kolikor napravi.
Ivanka Pogačnik, vod ja KSS,. Celje — Moje mnenje je, da bi bila najvažnejša naloga na novo izvoljenih organov dobro preštudirati organizacijsko shemo podjetja z organizacijo posameznih služb. Ko bomo sestavljali 7-lctni perspektivni plan razvoja podjetja, je nujno posvetiti vso skrb standardu zaposlenih.
Jože Lunar, šef mehaničnih delavnic, gradbeno vodstvo Jesenice — Sem v kolektivu komaj leto dni in premalo poznam res pereče probleme, da bi lahko karkoli izjavil. Upam pa, da bom lahko sčasoma temeljito spoznal vse pereče probleme kolektiva.
Tinka Medved, finančni knjigovodja, gradbeno vodstvo Maribor — Mislim, da je osnovna naloga uskladiti vse pravilnike s statutom podjetja ter skrbeti za dosledno izvajanje statuta.
Valentin Plemelj, gradbeni delovodja, gradbeno vodstvo Jesenice — Menim, da bo moral novi centralni delavski svet predvsem jasneje orisati perspektivo podjetja. Vse občine. podjetja, okraji in republike sprejemajo plane 7-letnega razvoja, na kar bomo morali misliti tudi mi, sicer bomo res živeli iz rok v usta. Zelo važna pri tem jc mehanizacija. Brez te prav gotovo ne bomo prišli *n a zeleno vejo.
Oto Roškar, gradbeni tehnik, gradbeno vodstvo Maribor — Če bo šlo tako naprej, bo vsako leto težje, ker smo premalo enotni. Pri delu pa nam bo morala tudi direkcija več pomagati s svojim možganskim trustom. Delavski svet podjetja pa se bo moral v vse probleme bolj poglobiti. Brezpogojno pa je urediti enotno nagrajevanje v podjetju, kajti danes ne delamo enotno niti po akordih niti po mesečnih obračunih.
Franc Kutnjak, strojnik, gradbišče Kranj — Upam, da bom s svojim delom v centralnem delavskem svetu lahko mnogo koristil, saj sem si
Vinko Brglez, pomočnik šefa KO Ljubljana — Ena izmed osnovnih nalog je rešiti vprašanje mehanizacije. Mislim, da je mehanoopremljenost našega podjetja osnova perspektivnega razvoja podjetja. Treba bo računati tudi na kooperacijo dela ter na tesnejše sodelovanje, z drugimi podjetji, seveda pa tudi v lastnem podjetju.
Božo Lukač, tehnični pomočnik šefa poslovne enote gradbeno vodstvo Jesenice — Osebno nisem ravno navdušen nad novo izvolitvijo, kajti odgovorno operativno delo mi pušča zelo malo prostega časa, da bi se lahko intenzivno poglabljal še v probleme celotnega podjetja. Menim pa. da bo moral centralni delavski svet največ pozornosti posvetiti boljši organizaciji, saj smo včasih skoraj negibni, statični, namesto da bi bili elastični in dinamični, ko gre za reševanje vclikili udarnih nalog. Centralni delavski svet bo moral vse probleme gledati še bolj enotno kot doslej, namreč s širših zornih kotov, čeprav je vsak član centralnega delavskega sveta tudi član te ali one poslovne enote, ki jo morda žulijo njeni specifični problemi. Toda ravno v centralni delavski svet morajo priti enotni pogledi in enotno kompleksno reševanje vseh problemov, ki se tičejo celotnega kolektiva.
Alojz Remic, dipl. ekonomist, OGP Ljubljana —Imam občutek odgovornosti, zavedam pa sc tudi resnosti položaja. Mislim, da bo treba v prihodnje rešiti vprašanje 42-urnega delovnega tednika ter o-mogo č i t i po s amez ni m poslovnim enotam postopen prehod na skrajšan delovni čas. Če bomo hoteli ekonomsko poslovati, bo morala biti v podjetju večja enotnost, prav tako pa je potrebno urediti tudi siistem nagrajevanja strokovnega kadra.
Janko Košir, obratovodja Kovinskih obratov Ljubljana — Poslovanje podjetja bomo morali izboljšati v organizacijskem kot tehničnem pogledu. predvsem glede na novo politiko finansiranja v gradbeništvu. Rešiti bo treba tudi vprašanje gradnje stanovanj za delavce.
Osvin Novak, gradbeni tehnik, Projektivni biro — Ko bedo organi delavskega samoupravljanja v letošnjem letu razpravljali o sodobni organizaciji podjetja, mislim, da je ena med osnovnimi rešitev odnosov med projektivnim birojem, centralo in operati-vo, mislim predvsem na strokovno plat podjetja. Prav gotovo pa bo potrebno tudi urediti vprašanje nagrajevanja strokovnega kadra.
Janez Plemelj, gradbeni delovodja gradbišče Zalog — Mislim, da je eno izmed osnovnih vprašanj, kako doseči večjo mehanoopremljenost podjetja, ker le z dobro mehanizacijo se bo dvignila storilnost dela in s tem dohodki naših delavcev. Prav tako bodo morali organi upravljanja že sedaj misliti
na to, kako bomo rešili vprašanje mrtve sezone.
Vinko Damijan, gradbeni tehnik, gradbišče Zalog — Osnovno vprašanje je, kako povečati dohodek podjetja in s tem tudi dohodek vseh članov kolektiva. Največ lahko pomaga pri tem dobra organizacija dela. Tudi akcijo dela v tujini bo potrebno razširiti, ker le tako bo možen nakup novih strojev za devize. ki jih podjetju tako primanjkuje.
Bruno Colovini, delovodja železokrivcev, Zalog — Smatram, da bomo morali organi upravljanja več razpravljati o iskanju notranjih rezerv in racionalnem izkoriščanju razpoložljivih kapacitet. Prav tako bomo morali pristopiti k sistematičnem reševanju stanovanjskega problema, ki je v podjetju tako pereč.
Ivan Keršič, šef komerciale, Celje — Čimbolj zmanjšati lastno ceno naših storitev, kajti samo s tem bomo bolj prožni na tržišču in naše delo in finančni uspehi bodo mnogo boljši.
Mariin Pečovnik, VK tesar, brigadir, Celje — Osnovno vprašanje je delitev dohodka med ekonomskimi enotami in skloli uskladitev odnosov med obračunsko enoto, poslovno enoto in podjetjem. Smatram, da bi v podjetju morali imeti enoten sistem nagrajevanja.
Štefan Mesarič, dipl. gr. ing., gr. v. Ljubljana — Najresnejša naloga novega delavskega sveta je vprašanje, kako urediti glede razlik v cenah, predvsem pa kako doseči sporazum med investitorji in podjetjem ter tako podjetju zagotoviti nemoteno poslovanje, delavcem pa zagarantirati minimalne osebne dohodke. Čc ne bo sporazuma, bodo trpeli skladi poslovne enote in podjetja. To je eden izmed najosnovnejših problemov, preko katerega bomo lahko uredili notranjo delitev dohodka.
Ludvik Rizmal, šef komerciale KO Maribor — Ker sem prvič izvol jen v delavski svet, podrobnih problemov ne poznam. Smatram pa. da je treba končno urediti vprašanje 42-urnega delovnega tedna ter še nadalje skrbeti, kot doslej, za strokovno izobraževanje naših delavcev. Mnogo pozornosti pa bodo morali organi upravljanja posvetiti delu in analiziranju perspektivnega plana.
Nove izvoljeni elani centralnega delavskega sveta podjetja Gradis
Borut Majster — dipl. gr. ing. Štefan Mesarič, dipl. gr. ing., Miro Žorž — gradbeni delo-gr. v. Maribor	šef gr. v. Ljubljana	vodja gradbeno vodstvo Mari-
bor
Francka Erjavec — šef financ- Alojz Remic — dipl. ekono-nega knjigovodstva gradbeno mist OGP Ljubljana vodstvo Ljubljana
Branko Vasle — dipl. gr. ing.1 OGP Ljubljana
Bruno Covolini vodja že- Alojz Lovšin — grad. tehnik, Ludvik Rizmal — šef komer- Marjan Berčič —grad. tehnik, Vinko Damijan — gradbeni Janez Martinčič — inštruktor) lezoknvcev gradbišče Zalog	grad. Koper	ciale KO Maribor	gr. v. Ravne	tehnik gradbišča Zalog	SPO Ljubljana
Vinko Brglez — tehnični po- Jože Lunar — vodja inehanič- Rudi Cerkovnik — dipl. gr. Janko Košir — obratovodja Valentin Plemelj — gradbeni Otcn Roškar.— gradbeni teh-močnik sela SPO Ljubljana ne delavnice gr. vod. Jesenice ing. Proj. biro Ljubljana	KO Ljubljana	delovodja Jesenice	nik — sekt. vodja gr. v. Ma-
Tvanka Pogačnik — vodja Stane Perčič — dipl. gr. ing. Božo Lukač — pomočnik šefa Leopold Ilovar — šef komer- Tinka Medved — finančni Franc Kutnjak — VK strojnik; kadr. soc. službe gradbeno	gradbišče Kranj	gradb. vod. Jesenice	ciale LO Škofja Loka	knjigovodja gr. v Maribor	gradbišče Kranj
vodstvo Celje	,
Ivan Pigner. strojni ključavničar KO Maribor
Opravičilo
Ko* do oddaje rokopisa v tiskarno nismo mogli dobiti slik še dru-S*h članov delavskega SVet» podjetja, bomo »»jihove slike in ujiho-Va mnenja objavili v "»slednji številki!
Vinko Florjančič — glavni skladiščnik LO Škofja Loka
Osvin Novak, gradbeni tehnik, Projektivni biro
Ivan Keršič, komercialni šef, gr. v. Celje
Vinko Veit, gradbeni delovodja in Ivan Trafela, VK tesar, gr. v. Maribor
Stran 3 * »GRADISOV VESTNIK«
Kadrovska polila na novi poti
V okviru izpolnjevanja načel in izvajanja statuta podjetja je bila pred kratkim imenovana kadrovska služba kot samostojna strokovna služba.
fllll
lip n	...___....
Pomočnik glavnega direktorja dipl.gradb. ing. Jože Uršič v krogu svojih sodelavcev
#■
■ Ljubljana — Sindikalni •odbor podjetja je na svoji tretji redni seji dne 11. junija 1964 sprejel sklep, da bo julija razširjena seja sindikalnega odbora, na kateri bodo sodelovali vsi na novo izvoljeni predsedniki delavskih svetov poslovnih enot, predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij podjetja.
Na tem sestanku bodo predvsem obravnavali problem nagrajevanja po delu v podjetju, izvajanje statuta podjetja, o možnostih za skrajšani delovni čas ter o gospodarskem poslovanju podjetja (investicijah). Nadalje naj bi na tej seji obravnavali tudi smernice organov samoupravljanja v podjetju.
Sindikalni odbor je razpravljal tudi o nujnosti izdelave analitske ocene delovnih mest.
Na seji 11. junija 1964 je brl določen tudi Vlado Šanca za vodjo ekipe Gradisa na športnih igrah gradbincev, ki bodo konec avgusta.
■ Ljubljana — Sindikalni odbor podjetja je pri pregledu zapisnikov sindikalnih podružnic ugotovil, da so izvršni odbori v mesecu maju in prvi polovici junija obravnavali v glavnem priprave za volitve v organe samoupravljanja, izvršni odbori so skupno z drugimi političnimi organizacijami, kot ZK in mladino, izdelali program zborov delovnih ljudi ter pri tem poudarjali važnost vloge slehernega člana kolektiva, ki bo izvoljen v organ samoupravljanja.
Hkrati so izvršni odbori prevzeli skrb za priprave športnih iger Gradisa po posameznih poslovnih enotah ter pri tem organizirali v skoraj vseh poslovnih enotah sistematične treninge.
O doseženih uspehih posameznih ekip Gradisa na teh igrali bomo poročali v naslednji številki našega vestnika, prav tako bomo objavili tudi udeležence, ki bodo zastopali naše podjetje na športnih igrah gradbincev v avgustu.
Zasluženi priznanji
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je na zadnji seji poklonil posebno priznanje tov. Ladu Janžekoviču, znanemu športniku podjetja, za uspešno organizacijo zimskih športnih iger v Mariboru. Čeprav smo o zimskih športnih igrah malo pisali, so le-te dosegle visoko stopnjo športnih prireditev, saj so bile organizacijsko in lehnično brezhibno pripravljene.
Ob desetletnici krvodajalskih akcij in ob dnevu krvodajalcev je občinski odbor Rdečega križa občine	Ljubi jana-Center podelil
krvodajalcem 11 diplom, 35 zlatih



DIPLOMA
LSIIii!
v ,
M m, ■>
h-i
a
a
1
aiSPIllBliPil:
Potrebo po takih ukrepih so narekovale organizacijske spremembe in enotna naloga kadrovske politike podjetja.
"V bistvu se delo kadrovske službe ni spremenilo, le da so naloge večje in odgovornejše.
Določanje in izvajanje kadrovske politike in kadrovskih nalog je delo tako organov samoupravljanja kot vodilnih delavcev podjetja ter vseh proizvajalcev. Ker mora biti kadrovska politika dolgoročna, stabilna in dovolj dinamična, je nujno, da se spremeni sedanja oblika, če to zahtevajo spremenjene okoliščine. Vsako podjetje si v okviru svojih specifičnih potreb formulira lastno kadrovsko politiko ter postavi principe kadrovske službe. Zato bodo organi samoupravljanja lahko sprejeli sklep v formulaciji kadrovske politike, če bodo principi te politike izdelani na podlagi analiz dejanskega stanja in perspektivnih potreb, ki jih narekuje nadaljnji razvoj podjetja. Ker podjetje ni samo tehnološka enota, ampak tudi ekonomska in kadrovska formacija, mora vsak upravljavec računati s tem faktorjem, predvsem pa upoštevati:
a)	proizvodno-ekonomski vidik, ki poudarja, da zahteve vsakega delovnega mesta terjajo sposobnega in ustreznega človeka;
b)	kadrovsko-socialni vidik, ki obravnava človeka kot osebnost in postavlja načela, kako prilagoditi delo človeku in človeka k delu, kakšni so odnosi do podrejenih in nadrejenih itd.;
c)	družbeno-politični vidik, ki poudarja, da delavec ni samo izvrševalec ampak tudi upravljavec.
Kadrovsko-socialna služba zajema torej vsa področja dela, ki obravnavajo človeka, zato je tudi prav, da tvori samostojno organizacijsko enoto, ki na podlagi teamskega dela in tesnega sodelovanja s kadrovskimi službami poslovnih enot in vsemi drugimi službami v podjetju dopri-naša svoj delež k poslovnemu uspehu podjetja.
Gre predvsem za to, da bomo Vzporedno s hitro razvijajočo se tehnologijo in organizacijo delu do-
značk in 143 srebrnih značk. Diplome so dobili krvodajalci, ki so dali več kot 20-krat kri. Med temi je bila tudi članica našega kolektiva tov. Helena Žigon, ki je svojo kri že 25-krat darovala.
Obema tudi mi iskreno čestitamo!
Naši jubilanti
V juliju bodo obhajali 50-letnico rojstva naslednji člani kolektiva:
Stefan Buček, tesar. 28. VIL. gr. v. Maribor.
Dragu ti n Bakša, PK tesar. 14. VII.,
gr. v. Celje,
Jakob Potočnik* PK delavec, 1. Vil., gr, v. Celje,
Franjo Dujmič, KV zidar. 14. VIL, gradb. K ran i.
Viktor Dodič, KV brusilec, 27. VIL, KO Ljubljana,
Alojz Kuhar, 5. Vil., OGP Ljubljana.
Čestitamo!
Radko Leban
»Gradisov vestnik11
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno
Pred odhodom v Nemčijo se je od svojih naježiiJi sodelavcev poslovila blagajničarka centrale Nika Narobe
Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK*
Zopet je kruta smrt iztrgala iz naše sredine dobrega delavca in sodelavca ter dolgoletnega člana našega kolektiva Radka Lebana.
Pokojni Leban je bil rojen 4. J. 1926 v Kalu nad Kanalom. Komaj 17 let star jc že okusil gorje fašizma. Ker mu Italijani kot zavednemu Slovencu niso zaupali, so ga poslali v specialni delovni bataljon italijanske vojske.
Ob kapitulaciji Italije je takoj vstopil v Bariju v HI. prekomorsko udarno brigado ter se v njej boril kot hraber mitraljezec in kasneje vodnik v vseh borbah za osvoboditev Dalmacije in otokov, Mostarja, Bihača, Lobca, Gospiča in nazadnje Trsta. Po končani vojski oziroma demobilizaciji se je leta 1947 zaposlil v n ti šem podjetju. Od kraja je delal kot železokrivec na liidrocen-trali Moste pri Žirovnici, nato kot strojnik v Zenici, na avto cesti Krško. Nato se je zaposlil v bivših centralnih obratih Ljubljana kot strojnik.
Pokojni Radko je bil dober delavec- in zvest tovariš. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
segli smotrno kadrovsko politiko, ki bo zajela vse probleme, ki so dnevno aktualnega značaja in pomembni za nadaljnji razvoj podjetja.
Nanovo organizirana kadrovska služba podjetja bo posvetila vso pozornost pridobivanju novih strokovnih kadrov, izobraževanju, štipendiranju, nagrajevanju, družbenemu standardu, rekreaciji, prevzemanju celotne kadrovske problematike vsega podjetja. Zajemala pa bo naslednje referate in oddelke: referat za delovna razmerja, center za izobraževanje, delitev dohodka in nagrajevanje, počitniške domove, informativno službo z izdajanjem Gradisovega vestnika.
Zaradi boljše koordinacije dela pa bodo vsak mesec sklicani sestanki vseh kadrovikov poslovnih enot in tako bo delo kadrovske službe v prihodnje še boljše in uspešnejše.
Lojze Cepuš
Naš novi direktor kadrovske službe
Za direktorja kadrovske službe je bil imenovan Drago Sever, diplomirani gradbeni inženir.
Rojen je bil leta 1911 v Mariboru. Leta 1930 se je vpisal na gradbeno fakulteto v Ljubljani, kjer je študij uspešno končal.
Med vojno je bil v borbi ujet in
poslan v ujetništvo na ^Vestfalsko, kjer je ostal vse do osvoboditve.
\ našem podjetju je zaposlen vse od septembra 1945 dalje. V okviru podjetja je bil večkrat premeščen na razna naša gradbišča. Med drugim je bil 4 leta v Zenici, poldrugo v Črni gori, 2 leti na avto cesti, več let šef planskega oddelka itd. Skratka, brez komentarja je šel tja, kjer je to narekovala potreba. Zadnji dve leti je bil šef poslovne enote v Celju.
Ing. Sever je v kolektivu zelo priljubljen. Pri delu je vesten in vseskozi dober tovariš in sodelavec.
Na novem odgovornem mestu mu želimo obilo uspeha.
Vprašanja in olgovnri
DO KDAJ PRIPADAJO OSEBNI DOHODKI DELAVCU, KI MU PRENEHA DELOVNO RAZMERJE PO SPORAZUMU?
Po pojasnilu zveznega sekretariata za delo št. 122-40-6 od 26. HI. 1964 ee pri'sporazumnem prenehanju delovnega ra-zmerja ugo-lov:i v pismenem sporazumu dan, ko je delavec razrešen svojih dolžin osti (297. člen zakona o delovnih razmerjih). Do dne. ko je delavec razrešen, mu pripadajo osebni dohodki po osnovah in merilih iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za delovno mesto, na katerem je delal ob upoštevanju vseh sprememb, ki bi eventualno nastale do dneva prenehanja delovnega razmerja.
ALI IMA DELAVEC MED STROKOVNIM ŠOLANJEM ALI NA IZPOPOLNJEVANJU PRAVICO NA DNEVNICE?
Med strokovnim izpopolnjevanjem ali šolanjem sprejema delavec nadomestila za osebni dohodek, katerega višina je odrejena na podlagi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in delavec nima pravice na dnevnice, ki se izplačujejo samo za službena potovanja. V poštev bi prišel edino dodatek za ločeno življenje od družine, če delavec vzdržuje ženo, otroke ali starše, š katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, in to samo, če je delavec poslan na strokovno izpopolnjevanje zaradi potreb gospodarske organizacije.
ALI IMATA PRAVICO NA TERENSKI DODATEK MOŽ IN ŽENA. KI STA OBA KOT DELAVCA ISTEGA PODJETJA POSLANA NA TERENSKO DELO V ISTI KRA J IN SKUPNO STANUJETA NA GRADBIŠČU?
Terenski dodatek ima karakter povračila za povečanje življenjske stroške zaradi dela na terenu. Zaradi tega pripada vsakomur, ki je poslan na tlelo na terenu. Na to nima nikakega vpliva dejstvo, da sta poslana na terensko delo zakonca, če sta oba delavca, ker sta oba podvržena večjim življenjskim stroškom. Oba imata, kot tudi drugi delavci, pravico do terenskega dodatka.
Vendar pa delavec, ki prejema terenski dodatek, nima pravice do nadomestila za ločeno življenje od družine, ker imata obe dajatvi isti namen. Samo če je delavec v kraju rednega dela že prejemal nadomestilo za ločeno življenje od družine, pa je poslan na terensko delo, mu pripada za ta čas 50 °/o tega nadomestila (toliko se prizna podjetju v materialne stroške) po točki 52. odst. 6 odredbe o izdatkih za službeno potovanje, terensko delo in ločeno življenje od družine, ki se priznajo gospodarskim organizacijam med materialne stroške — Uradni list FLRJ, št. 21/60.
i7i.ro it m .i	PRAVICO NA ODPRAVNINO. ČE
IZ ČLENA 307. ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH, IN ČE JE PRIŠEL IZ PODJETJA, KI JE BILO PRISILNO LIKVIDIRANO?
Če izpolnjuje delavec pogoje iz člena 307. zakona o delovnih razmerjih, in to glede delovne dobe in načina prenehanja delov-nega razmerja, mu gre odpravnina na glede na to, da mu kdaj v času njegove delovne dobe delovno razmerje prenehalo pri kakemu podjetju zaradi prisilne likvidacije tega podjetja. Zakon o delovnih razmerjih namreč tega dejstva ne predvideva med ovirami za pridobitev pravice na odpravnino.
ALI JE DIREKTOR PODJETJA UPRAVIČEN IZDATI ODLOČBO O POVRNITVI ŠKODE DO ZNESKA 10.000 DINARJEV?
Po določilih zakona o delovnih razmerjih je direktor podjetja upravičen izdati tako odločbo, kolikor pa škoda presega znesek 10.000 dinarjev, se uveljavlja povrnitev škode preko pristojnega gospodarskega sodišča. Vendar pa odločba direktorja o povračilu škode ni izvršljiva in je dolžno podjetje takrat, kadar delavec prostovoljno ne pristane na plačilo škode, izposlovati pri pristojnem sodišču na podlagi tožbe sodno odločitev. Kot podlaga tozbenemu zahtevku ho v tem primeru služila odločba ki jo je izdal direktor podjetja in v kateri morata biti ugotovljena krivec m višina škode.
Sklepi organov samoupravljanja
Delavski svet gzadbenenega vodstva Ankaran
1.	Kat dopolnitev sklepa XX. zasedanja delavskega sveta podjetja se sprejme sprememba pravilnika o štipendijah delavcev podjetja, in sicer:
člen 31. in 32. — se črta; člen 33. — pa se dopolni:
»Člani delovnega kolektiva, ki stopijo v SKLEPI	višjo ali visoko šolo neposredno iz rednega
XXI. rednega zasedanja delavskega sveta delovnega razmerja, ali se nahajajo na do-
podjetja, ki je bilo 6.	junija 1964	polnilnem	izobraževanju,		imajo pravico do
v Ankaranu		štipendije	v višini:		
	Osnova	Odlični dober	Dober	„ ,	. Oddalji, zaaost. nad go km	
samski		5000	4000	3000	1000	2000
poročeni	. . ? . •	.	. 50.000	5000	4000	3000	1000	2000
Enaka višina nadomestila za čas šolanja pripada tudi osebam, ki ostanejo v delovnem razmerju s podjetjem za čas šolanja.
Ta sklep velja od l. 7. 1964 dalje. Za člane kolektiva, ki se nahajajo na dopolnilnem izobraševanju, se osebni dohodek izplačuje po starih kriterijih do konca šolskega leta 1963/64.
2.	Sklep XX. zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 15. maja 1964 glede združevanja sredstev za kadre za gradbeno šolo se precizira in se glasi:
»Po predračunu Centra za izobraževanje za leto 1964 se od skupno predvidenih sredstev za kadre nameni 40 milijonov za gradbeno srednjo šolo v Ljubljani. Sredstva se združujejo pri Biroju za gradbeništvo Slovenije in se v ta namen sklene pogodba.
Kolikor bodo sredstva za kadre v višini 1 % od izplačanih osebnih dohodkov za leto 1964 večja od predvidenih po predračunu, se bo razlika namenila za gradbeno srednjo šolo v Mariboru.
3.	Poročilo overovatelja zapisnika, da so sklepi istovetni z zapisnikom, se sprejme na znanje.
4.	Poročilo predsednika upravnega odbora podjetja o delu upravnega odbora podjetja v času mandatne dobe, se vzame na znanje.
5.	Odobri in potrdi se predlog popravka določil statuta podjetja glede na novi zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
Besedilo statuta se potrdi v celoti, kot je bilo predloženo članom delavskega sveta podjetja z dopolnitvijo, in predlogom upravnega odbora podjetja, da se v čl. 205 v 1. odstavku zamenja beseda »vodja kadrovske službe« z besedo »direktor kadrovske službe«.
6.	Sprejme in potrdi se celoten pravilnik o vajencih z dopolnitvijo člena 12., ki se glasi:
»Po izučitvi določenega poklica mora vajenec kot kvalificiran delavec ostati v rednem delovnem razmerju s podjetjem najmanj toliko časa, kolikor je trajala učna doba, sicer je dolžan povrniti podjetju prejemke, ki presegajo z zakonitimi predpisi določene nagrade in dajatve, ki jih je sprejel v naravi. Podjetje ima pravico, da zahteva to povračilo tudi od staršev ali skrbnikov, ki so podpisali učno pogodbo.« Obenem se potrjujejo dopolnitve po predlogu Kovinskih obratov Ljubljana.
7.	Sprejme se sklep na osnovi določil člena 31. pravilnika o vajencih glede višine nagrad. (Besedilo sklepa priloženo.) PE lahko
uporabljajo variante A, B, C po lastnem preudarku.
8,	Potrdi se pravilnik o zaščitnih sredstvih delavcev podjetja v besedilu, kakor je bil predložen s spremembo člena 27., ki se pravilno glasi:
»Za zavarovanje nog pri ostalih delih, ki niso omenjena v čl. 25.. dodeljuje podjetje gradbenim delavcem delovne čevlje tako, da delavec sam nosi del stroškov. O dodeljevanju sklepa vsako leto pred nastopom sezone delavski svet podjetja. Pri tem tudi določa osebno udeležbo delavca pri stroških, ki pa ne sme biti manjša od 40 %».«
9 Predlog komisije za sestavo in analizo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev glede spremembe čl. 32. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev, da bi se priznavalo osebni dohodek za nadurno delo tudi vodilnim uslužbencem, ni osvojen. Naroča se. da se ob pripravi za dopolnitve in spremembe celotnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, uredi tudi to vprašanje.
10. Vzame se na znanje poročilo predsednika delavskega sveta podjetja o delu komisij delavskega sveta, ki so delovale v času njegove mandatne dobe.
11 V razpravo delovnemu kolektivu se dostavi pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje.
12.	Na podlagi pravilnika o spremembah periodičnih obračunov gospodarskih organizacij, Uradni list SFRJ št. 18, z dne 20. 4. 1964 in po tolmačenju čl. 11. omenjenega pravilnika se službi družbenega knjigovodstva pri Narodni banki, podružnica 611, posreduje vloga podjetja za podaljšanje roka za predložitev periodičnega obračuna za I. polletje 1964 za 10 dni.
13.	V Kopru se pristopi k gradnji vrstnih hišic, trakt XV, XVI in XVII na šalari. Financiranje se uredi na ta način, da se zaprosi Splošno gospodarsko banko SRS za odobritev kratkoročnega posojila v višini 100,000.000 dinarjev. Za podpisnika pogodbe se določata glavni direktor Hugo Keržan, dipl. ing. in direktor gospodarsko-finančne službe tovariš Iko Ravnikar.
14.	Na XIX. zasedanju delavskega sveta podjetja z dne 9. 4. 1964 je bilo odobreno tov. Jožetu Zajcu posojilo za individualno gradnjo v znesku 700.000 din. Sprejme se sklep, da se to posojilo prenese na tov. Jožeta Škafarja s tem, da dobi tov. Jože Zajc posojilo pri Stanovanjskem skladu občinske skupščine Bežigrad.
Overovatelja:	Predsednik DSP:
Ing. Mitja Kiler	Vinko Veit
Ludvik šnajder
SKLEP
delavskega sveta podjetja, sprejet na XXI. rednem zasedanju dne 6. junija 1904 na osnovi določil člena 31 pravilnika o vajencih
A.
Vajenci v podjetju imajo pravico do nagrade. Nagrade vajencev se določijo po letih učenja, uspehu pri delu, kvaliteti dela, delovni disciplini ter učnem uspehu v šoli, in sicer:
a)	osnovna nagrada	din
I.	letnik	. .	.	.	?	;	.	:	.	2000
II.	letnik	. ?	.	s	.	.	$	,	.	3000
III.	letnik	..	s	.	4000
b)	druga merila osebne ocenitve
1.	Uspeh pri delu	din
delo izvršuje hitro in v redu . . 1500 uspeh dela je srednji in v redu 1000
dela počasi in v redu...............500
dela počasi in ne izkorišča dovolj
delovnega časa .......	—
2.	Delovna disciplina
zelo discipliniran — zavestna disciplina	1500
se drži navodil in predpisov, je discipliniran, včasih popusti . . 1000 nediscipliniran, izostaja od dela —
3.	Kvaliteta dela
kvaliteta je stalno nadpoprečna 1500 kvaliteta je dobra in je spreten
pri delu	..........	1000
kvaliteta je	poprečna	:	.	.	?	.	500
kvaliteta dela je slaba	.	»	.	s	.	—
4. Učni uspeh v šoli
odličen	1500
prav dober	1000
dober .	—
Poleg tega prejme vsak vajenec: brezplačno hrano in stanovanje; vsako leto po eno delovno obleko; en par delovnih čevljev; en par nedeljskih čevljev; dva para spodnjega perila; dve srajci; dva para nogavic;
ter ob zaključku učenja eno nedeljsko obleko v vrednosti ca. 28.000 din.
Višino nagrade po gornjih kriterijih določi vsake tri mesece posebna komisija, ki jo izvoli delavski svet poslovne enote.
Za čas letnega rednega dopusta pripada vsakemu vajencu nadomestilo za nagrado v višini poprečka zadnjih 3 mesecev.
Ostala merila individualne ocenitve:
B.
Vajenci v podjetju imajo pravico do nagrade. Nagrade vajencev se določijo po letih učenja, uspehu pri delu, kvaliteti dela, delovni disciplini ter učnem uspehu v šoli, in sicer:
■a) osnovna nagrada	din
I.	letnik . . . $ : $ i . . 15.000
II.	letnik .. T ..... . 18.000
III.	letnik.................... 20.000
b) druga merila osebne ocenitve
1.	Uspeh pri delu	din
delo izvršuje hitro in v redu . . 1500 uspeh dela je srednji in v redu . 1000
dela počasi in v redu.................500
dela počasi in ne izkorišča dovolj delovnega časa ........................ —
2.	Delovna disciplina
zelo discipliniran — zavestna
disciplina.................. 1500
se drži navodil in predpisov, je discipliniran, včasih popusti . . 1000
nediscipliniran, izostaja z dela . .	—
3. Kvaliteta dela
kvaliteta je stalno nadpoprečna 1500 kvaliteta je dobra in je spreten
pri delu	.	  1000
kvaliteta je	poprečna...............500
kvaliteta je	slaba	—
4.	Učni uspeh v šoli
odličen................t	. 1500
prav dober	1000
dober ..............................  —
Višino nagrade po gornjih kriterijih določi vsake tri mesece posebna komisija, ki jo izvoli delavski svet poslovne enote.
Za čas letnega rednega dopusta pripada vajencu nadomestilo v višini poprečka zadnjih treh mesecev. Hrano in stanovanje plačujejo vajenci sami. Vajenci so upravičeni do ene delovne obleke.
C.
Nagrade vajencev za Kovinske obrate
Brez oskrbe:	din
I.	letnik	12.000
II.	letnik	14.000
III.	letnik	16.000
Z oskrbo:
I.	letnik	2.000
II.	letnik . . 7 .	. f 3.000
III.	letnik	4.000
din
1.	Uspeh pri delu
delo izvršuje hitro in v redu . . 1500 uspeh dela je srednji in v redu . 1000 dela počasi in v redu...............500
dela počasi in ne izkorišča dovolj delovnega časa ................ —
2.	Delovna disciplina
zelo discipliniran — zavestna
disciplina.....................  .	1500
se drži navodil in predpisov, je discipliniran, včasih popusti . . 1000 nediscipliniran, izostaja z dela . .	—
3.	Kvaliteta dela
kvaliteta je stalno nadpoprečna 1500 kvaliteta je dobra in je spreten
pri delu	......................1000
kvaliteta je	poprečna...............500
kvaliteta je	slaba	—•
4. Učni uspeh v šoli
odličen.................. i , . , 1500
prav dober	1000
dober ............................... —
Poleg navedenih postavk dobijo vajenci letno po 1 delovno obleko.
Predsednik DSP: Vinko Veit
Delavski svet Ljubljana
SKLEPI
XVI. redne seje DS gradbenega vodstva Ljubljana z dne 19. V. 1964
1.	Ugotovi se, da so sklepi zadnje seje DS gradbenega vodstva izvršeni.
2.	Odobri se dodatna pomoč ponesrečenemu članu kolektiva tov. Ivanu Stančinu v višini 56.000 din.
3.	Na prvi prihodnji seji naj UO gradbenega vodstva uskladi izplačevanje vozniškega dodatka članom kolektiva z ustreznimi predpisi.
4.	DS gradbenega vodstva pooblašča upravo gradbenega vodstva, da mesečno vna-prej naroča v skladu s planskimi obveznostmi na posameznih enotah izvrševanje nadurnega dela, ki mora biti usklajeno z zakonitimi predpisi.
Uslužbenci, ki so pristojni za odobravanj6 nadurnega dela, so dolžni na zadnjem teh'
ničnem sestanku pred 1. v mesecu predložiti predvideno število potrebnih nadur za naslednji mesec.
Kolikor je potrebno prekoračiti kvoto 32 nadur na posameznega delavca, je Za to potrebno poleg pristanka delavca dobiti še soglasje inšpekcije dela.
Osvoji se sklep DS podjetja o ukinitvi pavšalov za nadurno delo (vodstveno osebje, šoferji avtomobilov do 1,5 tone).
Določila v zvezi s pavšali za nadurno delo je črtati v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov gradbenega vodstva.
5.	Imenuje se volilna komisija PE Ljubljana za izvedbo volitev v DS PE Ljubljana in svete obračunskih enot v naslednjem sestavu:
L Stanko Štubljer, predsednik
2.	Janez Pančur, član *	3. Marjeta Hercog, član
6.	Imenuje se komisija za sestavo volilnega imenika za volitve v DS PE in svete obračunskih enot v naslednjem sestavu:
1 Ivan Grilc, predsednik
2.	Marija Lisjak, član
3.	Minka Peternelj, član
7.	24 milijonov (neto) sklada gradbenega vodstva se razporedi tako, da se 20 milijonov nameni za nakup družinskih stanovanj in za gradnjo samskega doma, 4 milijone pa se rezervira za razne druge potrebe.
8.	Nerazporejena sredstva iz leta 1963 v višini 13,5-72.459 din se razporedi na sklad skupne uporabe.
9.	Imenuje se komisija za pregled razho-dovanja v naslednji sestavi:
1.	Ivan Praprotnik
2.	Peter Ravnikar
3- Edo Kragelj
Predsednik DS gr. vodstva: Žorž Ivan
Delavski svet «■ vadbenega vodstva Jesenice
ZAPISNIK
XV. redne seje delavskega sveta PE »Gradis«, gradbeno vodstvo Jesenice, ki je
ila dne 18. V. 1964 ob 16. uri na upravi gradbenega vodstva
Dnevni red:
1.	Pregled zadnjih sklepov
2.	poročilo članov CDS in UO
3.	Volitev komisij za volitve delavskih svetov
4.	Razno
Ad. l: Ugotovi se, da so bili sklepi zadnje seje v celoti realizirani. Sklepi zadnje seje UO so bili prečitani. Tudi ti sklepi so bili v celoti realizirani, na kar jih je potrdil delavski svet. Delavski svet je še posebno soglasno potrdil sklepe o opravljanju nadur, o določitvi »izplačilnega dne«, o obveznosti delovodij in sektorskih vodij, da nove delavce seznanijo z nevarnostmi, ki jim pri delu prete ter o najnovejših HTV predpisih.
Sklep UO se z ozirom na sklep DSP spremeni in glasi is. sklep o povračilu potnih stroškov:
Stroški za prevoz ha delo in z dela se povrnejo v višini dejanskih stroškov po odbitku 600 din tudi osebam, katerih stalno bivališče je odaljeno od delovnih mest manj kot 4 km, vendar samo pod pogojem, da uporabljajo javno prometno sredstvo ter predložijo potrdilo o vplačilu blagajni.
Ad. 2:
Tov. Kramar poroča: najdaljša točka dnevnega reda na zasedanju DSP je bila razpis volitev v nove delavske svet in razna tolmačenja v zvezi z volitvami. Na zasedanju se je tudi obravnavalo vprašanje štipendiranja — predračun izobraševanja ter razna druga vprašanja.
Na UOP je bilo govora glede predragih gradbenih storitev po sektorjih poslovnih enot.
Sanca Vlado
k temu pojasni: Storitve so res dražje, in to z ozirom na drage strojne in prevozne usluge, povišanje osnovnih plač, terenskih dodatkov, povišanje cen materiala in povišanja cen obrtniških storitev.
Tov. Tarmanova
poroča, da je bila s šefom kadrovske službe iz centrale v Beogradu na podjetju RAD glede železokrivcev. Dosegli so sporazum, da bo podjetje RAD poslalo prihodnji teden' v posojilo 10 železokrivcev, kateri bodo sposobni prevzeti samostojno delo. Glede plačila bo treba najti primeren način, tako da bodo zadovoljni sposojeni delavci, njihovo podjetje in mi.
K tej točki dnevnega reda — poročila članov DSP — se sprejme sklep, da se za prihodnje poročilo na delavskem svetu določi tov. Plemelja. Na poročilo naj se pripravi, tako da bo poročanje potekalo hitro in izčrpno.
Ad. 3:
Tov. Tarmanova prečita navodilo za volitev v delavske svete in izvleček sklepov DS podjetja z dne 15. 5. 1964. V sklepih je določeno, da naša PE voli v DSP 3 člane in to: l (2 leti), 2 (1 leto).
V	delavski svet poslovne enote volimo 20 članov in sicer 10 za 1 l^to in 10 za dobo 2 let. Svetov obračunskih enot ne bomo volili, ker je cela poslovna enota ena obračunska enota.
V	komisijo za sestavo volilnega imenika zav olitve v DSP so imenovani:
1.	Ljuba Terman, predsednik
2.	Marija Kramar, član
3.	Cilka Baloh, član
V	volilno komisijo:
1.	Janez Makovec, član
2.	Marica Ambrožič, član
3.	Franc Škrlec, član
DS poslovne enote je imenoval komisijo za sestavo volilnega imenika in volilno komisijo za volitve v DS poslovne enote v istem sestavu kot za volitve članov v CDS.
Potrebno je izvoliti še volilni odbor, kar pa izvoli volilna komisija sama.
Komisija za volilni imenik je dolžna sestaviti volilni imenik v roku 3 dni. Volilni imenik ostane razgrnjen na volišču, za katero je sestavljen, 7 dni. Le-tega je treba dopolnjevati do zadnjega dne pred volitvami.
Predlogi kandidatov v DS se predlagajo na množičnem sestanku. Na tem sestanku mora biti navzočih vsaj 1/3 volivcev — članov kolektiva.
Množični sestanek oz. zbor volivcev delovne skupnosti glede volitev je nujno sklicati do 5. junija. Nujno je, da so zajeti tudi vsi sektorji. Zbor skliče predsednik DS in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Za vsakega predlaganega kandidata je treba, da poleg predlagatelja njegov predlog potrdijo vsaj še 3 člani.
Tov. Tarmanova
je prečitala nato še navodilo o kandidiranju ter nalogah volilne komisije.
Tov Kramar
poudari, da moramo pri izboru kandidatov za DS gledati na to, da so predlagani kandidati delovni, strokovno sposobni, razgledani in da se politično udejstvujejo
Kandidati za CDS pa poleg navedenega še to, da so bili aktivni člani DS poslovne enote.	^
Ad. 4:
1.	Ilija Vergles prosi za odprodajo parket;, in ploščic (keramičnih).
Sklep: Ta material se ne odprodaja
2.	Štefan Vogrinčič prosi za odkup 106 kf betonskega železa
Sklep: Prošnji se ugodi.
3.	Marica Ambrožič prosi za nekaj prevozov in proti posojilu opažne plošče.
Sklep: Prevozi se odobrijo po režijski ceni, katera velja za vse nadaljnje prevoze
Opažne plošče se ne posodijo.
4.	Marija Poklukar prosi za 25 vreč cementa.
Sklep: Prošnji se ugodi.
5.	Alojz Kunčič prosi za odprodajo 24€ kosov opeke votlaka.
Sklep: Opeka se mu lahko odproda i: zaloge v »Elan«.
6.	Jože Lunar prosi za enkratni prevo peska iz kamnoloma Jesenice na Bled.
Sklep: Prevoz se odobri po režijski cen;
7.	Sindikalna podružnica oz. kegljaški klu> prosi za pomoč v zvezi stroškov, ki so nastali z najemnino kegljišča na Športnen igrišču.
Sklep: Vloga se reši v okviru danih mož nosti.
8.	Občinski komite nas je obvestil, da b izšla nova knjiga »Gibanje med obema vojnama« v Sloveniji, Trstu in Koroški.
Naroči se 1 knjiga.
9.	Odbor za gradnjo — Športno-kulturn društvo Jesenice prosi za denarno pome pri gradnji betonske plošče in apelira n nas, naj bi jo izdelali.
Sklep: Finančnih sredstev v ta namen ni mamo na razpolago, kolikor bomo prevzel delo, ga opravimo z nekoliko nižjo ceno.
10.	Prečitan je bil zapisnik o ogledu HTV komisije z dne 17. IV. 1964.
K temu tov. šef predlaga, da se kaznuj' vse odgovorne, kolikor ne bi vseh pomanj kljivosti odpravili po tem zapisniku d 31. V. 1964.
Prav tako se bo prakticiralo v bodoče.
11.	Tov Simeonov je povedal, da se pose j a jo osnovna sredstva tujim podjetjem, ka je nepravilno.
Sklep: Na predlog tov. šefa naj tov. Si meonov ugotovi, kdo je ta osnovna sredstv; posodil, oziroma odobril posojilo.
12.	Tov.. Franc Vovk prosi za enkratn prevoz gramoza in črnice.
Sklep: Prevoz se odobri.
Zasedanje je bilo končano ob 19. uri!
Upravni odbor Ankaran
Delavski svet gradbenega vodstva Maribor
SKLEPI
XVII. rednega zasedanja DS »Gradis«
PE Maribor, z dne 18. V. 1964
1.	Na podlagi 6. sklepa zadnje seje DS podjetja se skličejo zbori volivcev za volitve V> DSP, DS gradbenega vodstva in svete obračunskih enot.
2.	Za izvedbo volitev se imenuje volilna komisija v sestavu:
Albert Šteineker. predsednik
Edvard Volk, tajnik
Oto Sekol, tajnik
3.	Za sestavo volilnega imenika se imenuje komisija v sestavi:
Ivan Gajšt, predsednik
Jelica Ozvaldič, član
Lojzka Vogrin, član
4.	Prošnja tov. Marjana Starovasnika se ne odobri, ker imenovani ni podal zadostne utemeljitve in bi se moralo podobne primere enako obravnavati v vsem kolektivu.
5.	Gradbišče »Drava« bo sicer samostojna delovna enota, vendar se smatra kot obračunska enota gradbenega vodstva Maribor.
6.	Potrdijo se predlogi kadrovske komisije Gradis, gradbenega vodstva Maribor.
7.	Predloge tov. Veita bo proučil strokovni svet.
8.	Ing. Ivana Laha, predsednika strokovnega sveta obračunske enote uprave, se zadolžuje, da skliče strokovni svet in da na prihodnji seji poroča o delu sveta.
9.	Vodstvo gradbišča samski dom II. se opozori, da je odlaganje žagovine pri kolesarnici zaradi nevarnosti požara strogo prepovedano.
10.	Prihodnja in zadnja seja DS bo na Pohorju.
11.	Pravilnik o samskih domovih in delavskih naseljih bo DS obravnaval na svoji prihodnji seji.
Predsednik DS: Alojz Zorec
SKLEPI
XIII. seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 6. junija 1964 v Ankaranu
1.	Ugotovi se, da so sklepi zadnje seje delno realizirani, delno pa v postopku. Točka 8. — Poslovanje gradbenega vodstva Maribor se predloži na prihodnjo sejo. Prav tako se predloži na naslednjo sejo razprava o cenah za žerjave in o cenah prevozov.
2.	Poročilo o prevzemu del v Nemčiji se vzame na znanje.
3.	Za šefa prevzetega dela v Nemčiji se imenuje tov. Josipa Lipovca, tehničnega pomočnika na GV Ljubljana.
4.	Za tehničnega pomočnika na GV Ljubljana se imenuje tov. ing. Saša Škulja, do-sedaj zaposlen na Obratu gradbenih polizdelkov.
5.	Za direktorja kadrovske službe imenuje upravni odbor tov. ing. Dragovana Severja.
6.	Predlog popravka določil statuta glede na novi zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah se sprejme in predlaga v odobritev delavskemu svetu podjetja. Besedilo popravkov je sprejeto v celoti, kot je bilo predloženo v gradivu za seje upravnega odbora z dopolnitvijo, da se v čl. 205 v 1. odst. zamenja beseda »vodja kadrovske službe« z besedo »direktor kadrovske službe«.
7.	Predlog pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih se predloži delavskemu svetu v potrditev s spremembo besedila čl. 27., ki se pravilno glasi:
»Za zavarovanje nog pri ostalih delih, ki niso omenjena v čl. 25, dodeljuje podjetje gradbenim delavcem delovne čevlje tako, da delavec sam nosi del stroškov. O dodeljevanju sklepa vsako leto pred nastopom sezone delavski svet podjetja. Pri tem se določi tudi osebna udeležba delavca pri stroških, ki pa ne sme biti manjša od 40 %.«
8.	Upravni odbor podjetja odobri udeležbo na strokovni ekskurziji, ki jo organizira Jugoslovanski gradbeni center v Češkoslovaško, Zahodno Nemčijo, Vzhodno Nemčijo naslednjim tovarišem: ing. Saša Škulj, ing. Drago Dolenc, ing. Boris Vede in ing. Mihael Prihoda.
9.	Za izpopolnitev osnutka pravilnika o strokovni izobrazbi in praksi delavcev pod-
jetja, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo, in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov, se določi strokovna komisija v sestavu: tov. ing. Jože Uršič, ing. Dragovan Sever, ing. Mitja Kiler, Marjan Primožič in Drago Bilas.
Predsednik UOP: Ing. Saša Škulj
Upravni odbor Ljubljana
sklepi
IV.	redne seje UO gradbenega vodstva Ljubljana, z dne 23. V. 19G4
1.	Osvoji se nov predpis o povračilu potnih stroškov, ki ga je *sprejel DS podjetja na XIX. rednem zasedanju s pripombo, da UO poslovne note v izjemnih primerih lahko upošteva specifične primere in določi ustrezni vozniški dodatek.
2.	Predlaga se DS gradbenega vodstva, da prouči v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, ali je potrebno v širšem smislu preiti na nadurno delo in če se izvaja, v kolikšnem obsegu je nadurno delo potrebno.
3.	Sprejme se na znanje prioritetna lista prosilcev za stanovanje s pripombo, da je lista le orientacijskega značaja.
4.	Predlaga se DS gradbenega vodstva, da na prihodnji seji določi sredstva, namenjena za nakup stanovanj.
5.	Prošnja tov. Drage Kresič za odobritev denarne pomoči se odstopi sindikalni podružnici gradbenega vodstva.
6.	Pritožba tov. Milke Kiks zaradi prestavitve na drugo delovno mesto se kot neute-
meljena zavrne. UO ugotavlja, da je bila premestitev opravljena po službeni potrebi in ne kot je navedeno v pritožbi.
Strokovnemu svetu komunale se svetuje, da v bodoče občasno premešča vse delavke v okviru obračunske enote.
Predsednik UO gr. vodstva:
Edo Kragelj
Upravni odbor Maribor
SKLEPI
X. redne seje UO Gradis, gradbeno vodstvo Maribor, z dne 18. V. 1964
1.	Potrdi se razpored zborov volivcev.
2.	Spremembo zakona o volitvah je raztolmačiti na samih zborih volivcev na sektorjih.
3.	Prošnje za delovodsko šolo je vložiti v kadrovski oddelek gradbenega vodstva. Komisija v sestava: šef, inženir, Zajšek, Gajšt pa naj na podlagi razpisa dospele prošnje individualno obravnava.
4.	Elizabeti Požgan se obračuna kilometrina za kolo, in sicer za nazaj, začenši od dneva, ko je pričela prevažati malico za tamkajšnje gradbišče.
5.	Baraka v Rušah se proda tov. Leopoldu Raušlu. Za določitev cene in izvedbo tega sklepa so zadolženi: tov. Janžekovič, Roškar in Pukšič.
6t Na prošnje, naslovljene na UO bodo prosilci dobili pismeni odgovor.
Predsednik UO:
Miro Svehla

-
.









NOVOST ZA ŽELEZOKRIVGE
Podporni distančniki za armaturo v železobetonskih konstrukcijah
Šepeiavec
Strokovna ekskurzija v Pirišici
Kolektivu ..Gradis11 prisrčna hvala
Kot absolventi gradbene srednje sole v Ljubljani smo imeli priložnost ogledati si uspehe enega iz-nied naših največjih gradbenih podjetij v Sloveniji.
Da bi pokazali svoj napredek in tudi nam — bodočim gradbenikom ^omogočili ogled njihovih gradbišč. so nas povabili na enodnevno ekskurzijo na vsa gradbišča na Gorenjskem. Bili smo prijetno presenečeni in se povabilu podjetja za to ekskurzijo z veseljem odzvali.
Že nekaj pred osmo smo se zbrali Pred upravo podjetja »Gradis« v Korytkovi ulici.
Povabili so nas v sejno dvorano, kjer nas je pozdravil dipl. ing. Jože Uršič, pomočnik glavnega direktorja. Po pozdravnem govoru nam je t°v. Lojze Cepuš na kratko opisal vr*v°j podjetja in delo kolektiva, marsikomu se je zdel nemogoč tako .ter razvoj podjetja, toda grafilco-111 so nam nazorno prika"zali dviganje storilnosti in poleg tega še padanje števila zaposlenih. To je do-v°jasen dokaz, da »Gradis« ni zaman tako upoštevano podjetje, s a,kdo si pred odhodom v opera-iv° po končanem šolanju želi, da p Prišel v perspektivno podjetje, t repričana sem. da si nisem edina želela sodelovati v njihovem kolektivu.
Pred upravo sta nas že čakala dva loobna avtobusa, naša prva postaja te bila Gradisova betonarna na ruartinski cesti. Čeprav nismo bili
prvič v betonarni, smo z Zanimanjem sledili poteku dela v posamezni li halah in na prostem. Tu izdelujejo od kanalizacijskih cevi raznih dimenzij, žlindrinili zidakov, dimniških elementov »Shunt«, raznih montažnih elementov za gradi njo blokov in garaž vse do nosilcev raznih dimenzij iz prednapetega betona. Gradisova betonarna je največ pripomogla k razvoju montažne gradnje objektov, saj izdeluje vse vrste elementov za to gradnjo.
Po ogledu betonarne smo se odpeljali proti Javorniku in se mimogrede ustavili na odcepu bodoče avto ceste — gorenjske magistrale, kjer ima »Gradis« svojo gramoznico. Nova avtomobilska cesta bo zamenjala dosedanjo, že precej obrabljeno, in s tem bo omogočen večji in udobnejši promet po Gorenjski. Na Javorniku smo si ogledali gradbišče nove jeseniške valjarne, objekt je dolg ca. 600 m, osnovna konstrukcija je jeklena, zakoviče-na in varjena. Stene so zapolnjene z votlo opeko. Gradnja nove valjarne je zelo zapletena, posebno še odvodnjavanje in izvajanje temeljev v notranjosti hale.
Od tod smo se odpeljali v Gradisovo naselje na Jesenicah, kjer smo dobili obilno malico. V nekaj minutah so se naši obrazi spremenili, postali so nasmejani, saj smo si hitro potešili lakoto in s polnimi trebuščki nadaljevali pot proti Ljub-
nem. Tu so že začeli z gradnjo nr-vega mostu, ki bo dolg ca. 25C m, drugi pa bo dolg ca. 400 m. Oba mostova bo povezoval predor dolg 220 m. Povzpeli smo se na vrh hriba, odkoder smo imeli čudovit razgled na traso bodoče avto ceste in na gradbišče prvega mostu. Tudi tu s in o se ustavili v Gradisovem naselju in bili ponovno pogoščeni. Prepričali smo se tudi, da ima »Gradis« lepo in vzorno urejena naselja za zaposlene.
Na cesti sta nas čakala avtobusa in v prijetnem razpoloženju smo zaključili našo ekskurzijo z zadnjo vožnjo, katere cilj je bila Ljubljana. Vrnili smo se v mraku in se s prijetnimi spomini poslovili drug ocl drugega.
Vzgoja in izobraževanje kadrov leži največ na šolah in njihovih prosvetnih delavcih. Zato je zelo pomembna povezava med operativo in bodočim kadrom, kajti pouk v. šoli se v marsičem razlikuje od dela v operativk Z organizacijo te ekskurzije nam je »Gradis« omogočil zelo koristno srečanje z operativo. saj smo imeli priložnost, da se pobliže seznanimo z delom, ki nas čaka v najbližji bodočnosti v operativk
Kolektivu »Gradisa« se najleoše zahvaljujemo za prijetno in poučno eksku rzijo.
Vesna Ullen
absolventka Gradbene tehniške šole
v Ljubljani
Eden izmed osnovnih pogojev za kvaliteto naših železobetonskih konstrukcij je pravilno položena armatura. Dva razloga sta, ki narekujeta precizno vlaganje armature:
1.	armatura mora biti v določeni oddaljenosti od tlačenega roba betona, da nosilnost konstrukcije ustreza predvideni nosilnosti:
2.	armatura mora biti na celi dolžini prekrita s slojem betona, ki zagotovi zaščito proti rjavenju'in drugim zunanjim vplivom na konstrukcijo.
Da dosežemo pravilno lego armature, se poslužujemo ali betonskih podložnih ploščic ali odrezkov armature ali drugih distančnikov, ki pa so vsi sorazmerno dragi v izdelavi, neprecizni v montaži in izdelavi, lahko se med betoniranjem premaknejo ali puščajo na vidnih betonskih površinah sledove, ki kvarijo videz betona.
Slika kaže distanenik iz plastične mase, ki nima nobene od navedenih
napak. Po vzorcu distančnika, ki ga uporabljajo povsod v svetu, izdeluje take distančnike že tudi pri nas večje število proizvajalcev. Njihova cena je od 6,50 do 8,50 din za kos, to ceno pa bi lahko znižali, če bi izdelava obsegala veliko serijo. torej istočasno skupno naročilo za potrebe vsega podjetja. S skupno nabavo bi se tudi izognili nepotrebnemu številu različnih oblik, višin in dimenzij, ker bi lahko pravilno izbrali potrebni asortiment za podjetje.
Predlagani distanenik je možno pritrditi na glavno armaturo ali na razdelilno armaturo in stremena, je stabilen, ne pušča sledov na vidnih površinah in ga z uspehom uporabljajo že na nekaterih objektih tudi v našem podjetju.
Za skupno nabavo naj edinice zberejo letno potrebo z opisom konstrukcij, nakar bi poskrbeli za izdelavo distančnikov, ki naj bi postali stalen pripomoček za pravilno polaganje armature. Ing. Pctclcn
PLANSKI BAROMETER ZA MAJ
MALI INTERVJU
Skoraj 20 let pri nas
Malo, zelo malo je v našem kolektivu delavcev, ki bi se lahko pohvalili, da so v »Gradisu« prav od prvih dni, od leta 1945. Eden takih je tudi mojster struparske delavnice in novogradnje v Kovinskih obratih Ljubljana, tovariš Alfred Brank. Prihodnje leto bo poteklo 20 let — celi dve desetletji — od kar živi in dela sredi našega kolektiva.
»Kako kaj gre, tovariš Brank,« smo ga te dni spet pobarali.
»O, kar dobro. Ne morem se pritožiti,« je odvrnil. Nekdo pa je pol v šali pol zares pripomnil, da so takšne vrste ljudje pač vedno zadovoljni, ker so z delom »gor rasli« in ker enostavno uživajo v delu: več ko ga je. bolje se počutijo.
»Kakšna pa je razlika med nek-danjimi in današnjimi časiP«
»O, zdaj pa že bolje živimo,« je odvrnil. Povedal je, da je tik up pred vojno zaslužil okrog 1000 dinarjev na mesec, seveda z 10- == urnim delavnikom. »Seveda pa so == danes neprimerno večje zahteve,« s; si je dodal. vKdo pa je včasih sploh == mislil na avto, motor, televizijo in druge reči?«	a
Vprašali smo ga, kaj bi si želel izboljšati v svoji delavnici.
>No ja, saj delo kar lepo teče,« šfp je odvrnil. »Imamo pač nekoliko a težav z nabavo materiala, vendar mg tudi te ovire kolikor toliko uspeš- == no premagujemo. Druga težava m pa je d tem, da je naša proizvod- §m nja precej pestra. Če bi lahko to == proizvodnjo vsaj nekoliko bolj ti-pizirali, bi bilo tudi za nas delo '=^ precej laže. Seveda pa je to zelo s enostavno želeti, precej teže pa uresničiti. Smo pač odvisni od na- š=p ročil tržišča, od investitorjev in fgg| drugih strank, za katere proizoa- jggs jamo.«
A. Us p c h podjetja
V mesecu maju 1964 je izvršilo Podjetje skupni plan 139«/o, gradbena dela 144 %. obrtniška dela pa 125%.
„ Skupnega leinega plana je izvršeno 39,74% ali za 11,23% več, kot Je planirano, letnega gradbenega Plana je izvršeno 39,45% ali za 12,10% več, kot je planirano, letne-fa plana obrtniških del pa je izvršeno 41,17 % ali za 7,01 % več, kot Je planirano za to obdobje.
1 ri realizaciji je upoštevana vrednost 93 milijonov din gradbenih del v Skopju, ki niso zajeta v letošnjem Planu podjetja.
J odrobnejši podatki so razvidni Pri obdelavi posameznih enot in iz Posebne tabele.
B. Us p e h gradbenih enot Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 144%, gradbeni plan 153%, obrtniška dela pc 125%.
. Skupni letni plan pa so gradbišča izvršila 40,73% ali za 12,51 % več , * je planirano, gradbeni letn Plan 40,60 % ali za 13,15% več, ko Je planirano in obrtniška del 41,17% ali za 7,01 % več, kot je pl a ni*ano za to obdobje.
Mesečni gradbeni plan so preseg . vsa gradbišča. Odstotek presega n Ja plana se, giblje od 2 do 93.
Podrobnejši podatki preseganj: l>lQn?, z.a. posamezna gradbišča si razvidni iz tabele.
A. Gradbišča	PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA MAJ 1964
Planski pokazatelji
Realizacija v % za maj 1964 kumulativno	skupna dela gradbena dela obrtniška dela
Letni plan: a) skupna dela	plan v % realizacija v V« + — v %
b) gradbena dela	plan v % realizacija v %> + — v «/o
c) obrtniška dela	plan v % realizacija v % + — v %
Produktivnost za maj 1964	plan realizacija
	šf	|		-
SA O *	2-m O *	j	S	2
139	144	121	136	178
144	153	148	123	193
125	125	82	193	146
28,51	28,22	28,1	30	28
39,74	40,73	33,9	40	50
+ 11,23	+ 12,51	+ 5,8	+ 10	+ 22
27,35	26,45	21,5	30	28
39,45	40,60	31,9	37	54
+ 12,10	+ 13,15	+ 10.4	+ 7	+ 26
34,16	34,16	50	30	28
41,17	31,17	41	58	41
'+ 7,01	+ 7,01	— 9	+ 28	+ 13
884	735	735	811	628
1164	1033	922	856	1129
g 1	E	M	S	!
	cc	N		
147	182	135	165	82
159	181	158	160	102
60	186	85	178	60
27	25	30	27	29
39	45	40	44	24
+ 12	+ 20	+ 10	+ 17	— 5
27,4	25	•30	27	29,9
43,6	45	47	43	23,3
+ 16,2	’+ 20	+ 17	+ 16	— 6,6
24,6	25	30	27	42
14,5	46	26	48	25
-9,9	+ 21	— 4	+ 21	— 17
764	833	668	616	563
1375	1259	857	1122	581
B. Obrati
C. Uspe h obratov
Obrati so kot celota izvršili mesečni plan 126 °/o, letnega plana pa so dosegli 36.95 % ali zu 7,64 % več, kot je planirano za to obdobje.
Mesečni plan so presegli vsi obrati, odstotek preseganja. plana se giblje od 3—67.
Podrobnejši podatki drugih planskih pokazateljev so razvidni iz tabele.
			C	S		„	C	I
		Iti ■o.* C "	SPO Ljubija	sl	KO Maribo		OGP Ljubija	1 II
Realizacija plana	v % za maj 1964						129	103
(komulativno)		126	114	126	120	167'		
	plan v %	29,31	26	30	32	31	29	42
Letni plan	realizacija v %	36.95	29	38	38	48	38	43
	+ — v %	1+ 7,64	:+ 3	+ 8	+ 6	'+ 17	+ 9	+ 1
Produktivnost	plan	1466	2139	1345	1431	1340	1219	1309
za maj 1964	realizacija	1785	3622	1472	1445	1748	1478	1600
Stran 7 * »GRADISOV VESTNIK«
Najtrši gordijski vozel - repromaterial
Kolektiv KO Ljubljana se želi s svojo proizvodnjo letos približati (ali celo doseči) milijardo dinarjev realizacije
Kovinski obrati v Ljubljani, ki štejejo okrog 230 zaposlenih (od teh je okrog 40 vajencev), so si letos zadali v proizvodni plan 700 milijonov realizacije. Do konca maja bi morali po planu realizirati 210 milijonov, dejansko pa je realizacija dosegla 256 milijonov, tako da so v prvih 5 mesecih presegli planirano proizvodnjo za 26 «/o.
Vendar pa se kolektiv noče zadovoljiti samo s tem, kar so si zastavili v planu. Tiha in skrita želja vsega kolektiva je, da bi svoj plan prav krepko presegli, tako da bi se močno približali ali celo dosegli — milijardo dinarjev realizacije.
»Za to imamo precej možnosti,« je pripovedoval šef te poslovne enote, tovariš Jože Repše. »Plan je po dinamiki tako razdrobljen, da računamo na precej večjo realizacijo zlasti v poletnem obdobju, torej od maja pa tja do oktobra. Vendar pa ...«
Tisti »pa« so seveda težave. Povsod jih je dovolj, tudi v kovinskih obratih. Glavna ovira, s katero si v tem kolektivu neprestano belijo lase, je — repromaterial. Pravzaprav ne samo reprodukcijski material, marveč tudi nekateri rezervni deli. Najbolj kritično je' z raznimi pločevinami, zlasti debelejšimi,fnič manj pa z vsemi vrstami ležajev, z U-nosilkami, nekaterimi kabli in podobnimi materiali.
»Vsa dela v remontnih delavnicah so tempirana na manjša tekoča popravila,« je nadaljeval tovariš Repše, »žal pa ni časa za generalna popravila. Od 31 avtomobilov MAZ, ki jih imamo, jih kar 10 čaka na generalno. Toda kaj, ko ...«
Spet tisti »koc... V skladišču II (avto deli, deli za stroje) znaša vrednost blaga 171 milijonov, pri vsem tem ni niti toliko rezervnih delov, da bi lahko temeljito in generalno popravili dva avtomobila MAZ.
Seveda kolektiv rešuje to perečo problematiko, kolikor je v njegovih močeh, čeprav je to včasih »bitka na nož«. Po besedah tovariša Rep-šeta jim je zadnje čase uspelo zagotoviti si nekatere zelo kritične materiale, čeprav s tem vseh težav seveda še ni konec.
V glavnem pa kolektiv z veliko prizadevnostjo in voljo izpolnjuje svoje naloge. Osebne dohodke so v zadnjem času nekoliko izboljšali, tako da ni več kričečih razlik med
kovinskimi delavci v drugih podjetjih in v »Gradis«. Izboljšali pa Še bodo pravilnik o nagrajevanju, tako da bo še bolj prišla do izraza individualna produktivnost in nasploh prizadevnost posameznika. Vsako soboto imajo redne sestanke, na katerih obravnavajo in rešujejo tekoče probleme.
In še to: nova »leteča« servisna služba, čeprav šele nedavno vpeljana, je že pokazala dobre rezultate, zlasti v tem, da so obrati postali precej mobilni in ekspeditivni.
•»Naš cilj je z istim številom ljudi ustvariti večjo proizvodnjo, doseči in preseči plan,« je zaključil tovariš Repše. Zato bodo v obratih bolje nagrajevali tudi organizatorje proizvodnje, ki lahko znatno povečajo produktivnost v tej ali oni ekonomski enoti (obrati imajo namreč 4 ekonomske enote). Z drugimi besedami bi lahko tudi rekli: z nenehnim izboljševanjem osebnih dohodkov delavcev ustvarjati vedno večjo in večjo proizvodnjo. In če k temu dodamo, da so Kovinski obrati v letih 1962—63 rešili okrog 13 stanovanjskih problemov svojih delavcev in da bodo letos zelo verjetno kupili še 4 stanovanja ter s tem dali »stanovanjsko vprašanje« ad aeta, potem lahko trdimo, da v tej poslovni enoti res ni razlogov za pesimizem.
Strojniki v Kovinskih obratih Ljubljana
Iz remontnih delavnic Kovinskih obratov Ljubljana
BEŽEN OBISK V POSLOVNI ENOTI KRANJ
Na gradbišču farme bekonov v Ptuju. Čeprav je dela ogromno so graditelji vedno dobre volje
Včasih tudi trden mehanizacija prav pride
i suši
\
/
1 vč
v - - V-*
letss zacelil pievmalikarne ?
Poslovna enota Kranj, ki zaposluje 260 ljudi, ima v letošnjem planu realizacijo 600 milijonov dinarjev. Po besedah šefa te poslovne enote, tovariša Marjana Frasa, pa izpolnitev plana sploh ni problematična, zelo verjetno bo letošnji plan ne samo dosežen, marveč tudi presežen.
Trenutno imajo Kranjčani polne roke dela na celi vrsti objektov, ki so jih začeli graditi že lani. Tako gredo h koncu dela na veliki industrijski hali na Gašteh (novi proizvodni obrati tovarne »Sava«), na športnem stadionu, na obratu družbene prehrane, pri adaptaciji stare pošte, na trafo poistaji in tudi na dveh stolpičih, ki jih je kolektiv začel graditi za trg. Eden od obeh stolpičev bo vseljiv že te dni, drugi pa čez
kak mesec. Vrh tega delajo še v starih obratih »Save« v Kranju, in sicer črpalnico, trafo postajo in kotlarno, ki bo preurejena na kurjenje z mazutom.
»Že v kratkem bomo začeli graditi še tri nove stanovanjske stolpiče za trg tipa G-62,« je nadaljeval tovariš Fras. »Vrh tega pa se odpirajo nova dela tudi na Gašteh oh novi industrijski hali »Save«, ki smo jo dogradili.« Gre namreč za novo, veliko pnevma-
tika rno, ki hi bila dolga 260 m in široka 54 m. Ni izključeno, da bi do začetka gradnje tega velikega industrijskega objekta prišlo že letos. Če ne bo zaprek in motenj z načrti in drugimi investitorskimi »boleznimi«, potem bi se že letošnjo jesen veliki gradbeni stroji zagrizli v zemljo, začel bi se izkop temeljev. Vsekakor bi bilo takšno delo kar primerno za pozno jesensko obdobje, ker bii bilo delo omogočeno tja do zime in morda prav v zimske mesece.
In kaj je še novega v kranjski poslovni enoti? V samskem naselju so lani postavili novo stanovanjsko barako. tako da je zdaj za vse dovolj prostora. Preuredili so tudi kuhinjo, postavili nov štedilnik in sploh prebelili
kuhinjske prostore, da so ko<t novi.
Kakih večjih problemov enota nima, v sedanji dinamiki je nekoliko kritično le pomanjkanje dobrih zidarjev. Stara hiba, ki jo poznamo že leta in leta in na vseh gradbiščih pa so obrtniške kapacitete. Zaradi premajhnih obrtniških kapacitet se skoraj vsaka gradnja zavleče za 2 do 3 mesece, nekatere tudi dlje. Pri tem pa so nevšečnosti še večje, ker nekateri investitorji postavljajo nemogoče zahteve in zahtevajo na primer, da mizarsko opremo za ta ali oni objekt v Kranju izdelajo obrtniki na Primorskem ali v Prekmurju. Takšne »muhe« investitorjev še bolj otežijo že itak perečo problematiko obrtništva.
Del članov kolektiva počitniškega doma v Poreču. Pridite in dobro vas bomo postregli
Ing. Saša Škulj, bivši predsednik upravnega odbora podjetja je bil imenovan za novega pomočnika šefa poslovne enote Gradis Ljubljana. Tovariš Saša, na novem delovnem Čas dopustov je pred nami. Ladja v Kopru že čaka naše mestu ti želijo tvoji sodelavci obilo člane kolektiva	uspeha
Pod klančkom sva se srečala