UDELE.BA .ENA V KAZENSKIH PROCESIH (PIRAN, 1302.1325) Darja Mihelie IZVLEEEK Prispevek v prvem delu opisuje mo.no udele.bo .ene v kaznivih dejanjih v mestu Piran po doloeilih piranskih zakonikov . statutov. V nadaljevanju prika.e konkretne izvirne zapise o sodnih procesih v Piranu, v katerih se v letih od 1302 do 1325 v vlogi krivk, .rtev ali le slueajno omenjajo .ene. Kljuene besede: zgodovina, Piran, 14. stoletje, .enske, sodni procesi ABSTRACT The first part of the article describes the possible involvement of women in criminal offences according to the provisions of the town statutes of Piran. The author then presents original records of criminal proceedings in Piran from the 1302.1325 period in which women are mentioned as perpetrators, victims or merely accidentally. Key words: history, Piran, 14th century, women, criminal proceedings Teorija Pozitivna zakonodaja . primorski mestni statuti .ivljenje v primorskih srednjeve.kih mestih Mediterana (in znotraj tega Jadrana) se je odvijalo po pravilih, ki so bila zapisana v posebnih zakonikih, statutih (statuta). Statuti imajo obliko se.itkov, navznoter se delijo v vee knjig (liber), te pa sestavlja po vee deset elenov (capitulum). Vsak elen predpisuje ravnanje elanov mestne skupnosti v razlienih okoli.einah in predvideva vi.ino kazni za svojo kr.itev. Posamezna knjiga obieajno vkljueuje elene za isto vsebinsko podroeje (uprava mesta, mestno gospodarstvo, dru.insko pravo, javni red in mir in podobno). Tudi srednjeve.ki Piran je imel svoje statute. Najstarej.i ohranjeni odlomek piranskih statutov je zelo star, datira iz 1274.1 Prva popolna verzija piranskih statutov je iz leta 1307. Piranske statute so v 14. stoletju vsakih 25 let pregledovali in 1 P. Kandler, Codice diplomatico istriano 1.5. Trieste 1864; M. Pahor, J. .umrada, navedeno delo kot v opombi 2, 1.13; M. Pahor, Statut obeine Piran iz leta 1274. Zgodovinski easopis 29. Ljubljana 1975, 77.88. Darja Mihelie prilagajali potrebam. Tako imamo ohranjene .e celovite redakcije piranskih statutov iz let 1332, 1358 in 1384, ko je bila izdana zadnja popolna redakcija piranskega zakonika. Pravila mestnega .ivljenja so se v obliki posameznih dodatkov dopolnjevala .e tudi kasneje, do zaeetka 17. stoletja.2 Statuti vsebujejo teoretiena naeela o raznih kaznivih dejanjih,3 ki bi jih mogla zakriviti (mo.ki ali) .ena ali katerih .rtev bi mogla biti (tudi ali predvsem) .ena. Veekrat .eno konkretno omenjajo; najveekrat pa v doloeilih, ki veljajo za vse ljudi, uporabljajo izraz, da elen velja za osebe obeh spolov (utriusque sexus). Pokukajmo v predpisana topogledna teoretiena izhodi.ea doloeil redakcij piranskih statutov iz 14. stoletja. (Splo.nih doloeil, ki sicer veljajo za vse ljudi, a kjer ni ne izrecne omembe 46 .ena niti govora o osebah obeh spolov, tu ne vkljueujem.) Kazniva dejanja z udele.bo .ena v piranskih statutih obravnavajo .eno veasih kot mo.no krivko kaznivega dejanja, veekrat pa kot mo.no .rtev. Kazniva dejanja, ki jih poznajo piranski statuti v zvezi z .enami, moremo razdeliti na tista, ki .kodijo mestnemu okolju in njegovi varnosti, in na tista, ki zadevajo premo.enje in osebo some.eanov. V statutih omenjena dejanja proti drugi osebi so moralne in fiziene narave. Piraneanka . mo.na krivka prekr.kov proti mestni skupnosti Vee odlokov piranskih statutov, ki je kot mo.no kr.ilko predvidelo (tudi) .eno, je bilo namenjenih varstvu mestnega okolja in njegovega gospodarstva. Piraneani in Piraneanke od mihaelovega do martinovega (od 29. septembra do 11. novembra) niso smeli brez dovoljenja podestata sekati sadnega drevja in suhih ali zelenih trt ter jih nositi domov (Statuti Pirana iz 1307, knjiga IV, elen 104). Predpisana kazen za kr.ilca je v statutih iz let 1307 in 13325 zna.ala dve libri (kolikor je stalo dobrih 83 litrov p.enice ali slabih 130 litrov vina). Enaka kazen je po statutih iz leta 1307 doletela tiste, ki bi sekali ali kurili v gozdieku v Fiesi (selvella Flexi), v gozdieku v 2 C. de Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358. Monumenti storici, Deputazione di storia patria per le Venezie, n. s. XIV. Padova 1960; M. Pahor, J. .umrada, Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. SAZU. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana 1987. 3 D. Mihelie, Kaznovanje prestopkov v srednjeve.kih severozahodnoistrskih mestih. (Kdo izgubi roko, nogo, oko, glavo?) = I delitti e le pene nelle citta` medievali dell.Istria nord occidentale. (Chi rischia di perdere una mano, una gamba, un.occhio o la testa?). Acta Histriae IV. Prispevki z mednarodnega simpozija Vidiki pravosodja v Istri. (14..18. stoletje). Koper 1996, 5.24; Ista, Srednjeve.ka Tr.aeanka v ogledalu mestnega statuta. Etnolog. Glasnik slovenskega etnografskega muzeja 7 (LVIII). Ljubljana 1997, 87.102; Ista, Odnos oblastnih ustanov do .ensk in otrok v srednjeve.kih mestih severozahodne Istre. Acta Histriae VII. Prispevki z mednarodne konference Sistemi oblasti in oblasti institucij. Teorija in praksa dr.avevropskega Sredozemlja v novem veku s posebnim ozirom na jadransko obmoeje. Koper 1999, 329.348; Ista, .enska east v istrskih mestih. (Trst, Koper, Izola, Piran, 15. .16. stoletje). Acta Histriae IX. Prispevki z mednarodne konference East: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa. (Sredozemlje, 12. .20. stol.). Koper 2000, 29.40. 4 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga IV, elen 10; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga IV, elen 9; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga IV, elen 6 (te in nadaljnje konkordance povzemam po M. Pahor, J. .umrada, navedeno delo kot v opombi 2, 790.823. 5 Zaradi kronolo.ke bli.ine teh inaeic statutov razdobju, ki ga obravnavamo, navajam kazni iz njiju, iz kasnej.ih redakcij statutov pa ne. Udele.ba .ena v kazenskih procesih (Piran, 1302.1325) Karbonaru (selvella Carbonaro) ali v posebej navedenih predelih Pirana, kar je bilo prepovedano (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga III, eleni 33, 34, 356). Inaeica statutov iz leta 1332 predpisuje kazen za sekanje v gozdiekih v vi.ini petih liber, za kurjenje pa deset. Za prepovedano sekanje ali kurjenje v drugih omenjenih delih Pirana je bila po statutih iz leta 1332 predvidena kazen pet liber. Kazen za prepovedano kurjenje na Savudriji (Carsum) je po statutih iz leta 1307 (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga III, elen 367) in iz leta 1332 zna.ala pet liber, prav toliko je zna.ala po statutih iz leta 1332 kazen za tiste, ki bi na Savudriji sekali drevje (Statuti Pirana iz leta 1332, knjiga III, elen 34). Ne .ena ne mo.ki niti njune .ivali niso smele na Piranskem delati .kode (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga IV, elen 48). Eno najdragocenej.ih naravnih bogastev Pirana je bila sol. Davek od soli je 47 sodil med najpomembnej.e komunalne prihodke.9 Piranski solinarji in solinarke in lastniki solin so smeli dajati, odtujiti, prena.ati sol le v prisotnosti upravieencev do pobiranja davkov ali njihovih zastopnikov (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga IX, elen 1210). Kazen za kr.ilca je po statutih iz let 1307 in 1332 zna.ala .tiri libre. Nekoliko vra.everno in nerazumljivo zveni doloeilo redakcije piranskih statutov iz leta 1358, da .ene pod kaznijo petih liber ne smejo spremljati mrliea v cerkev ali na pokopali.ee (Redakcija statutov Pirana iz leta 1358, knjiga X, elen 22). Piranski statuti omenjajo tudi delikte, ki so ogrožali mestno skupnostt: predvidevajo kazen za mo.ke in .ene, ki bi se povzpeli na stolpe, da bi se od tam upirali in borili proti mestni skupnosti (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 18). Kazen je zna.ala sto liber, kdor pa bi od zgoraj metal kamenje, bi plaeal dvakrat toliko. Tistemu, ki ne bi plaeal, bi odsekali desnico. Kazen sto liber naj bi plaeal tudi lastnik stolpa. Te kazni so zelo visoke; za ta denar je bilo tedaj mogoee kupiti drago plovilo ali skromnej.o hi.o. Piraneanka . mo.na krivka prekr.kov proti some.eanom Na ravni razmerij med some.eani se .ena v piranskih statutih omenja kot mo.na krivka la.jih moralnih prekr.kov, kot oseba, ki o.koduje some.eanovo imetje in kot nekdo, ki fizieno ogro.a drugega. 6 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga III, elena 32, 33; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga III, elena 31, 32; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga III, elena 26, 27. 7 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga III, elen 35; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga III, elen 34; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga III, elen 28. 8 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga IV, elen 4; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga IV, elen 3; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga IV, elen 17. 9 D. Mihelie, Primer finanenega naertovanja letnega proraeuna v istrskem mestu. Acta historico. oeconomica Iugoslaviae 17. Zagreb 1990, 119.126; o piranskem solarstvu s pregledom literature: D. Mihelie, O zaeetkih piranskega solarstva. Annales. Anali za istrske in mediteranske .tudije 8. Series historia et sociologia 3. Koper 1996, 339.348. 10 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga IX, elen 10; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga IX, elen 8; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga IX, elen 22. Darja Mihelie Med lažje moralne prekr.ke smemo .teti preklinjanje in zmerjanje. (Piraneanom in) Piraneankam je bilo prepovedano preklinjanje device Marije in svetnikov ter svetnic (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 111); globa za prekr.ek je (v letih 1307 in 1332) zna.ala tri libre. Z zagro.eno kaznijo plaeila dveh liber je bilo po inaeicah statutov iz let 1307 in 1332 (Piraneanom in) Piraneankam prepovedano, da bi se med seboj obkladali z zmerljivkami (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 312). V Piranu je bilo kaznivo, ee je .ena pretentala mo.kega, da se je zaljubil vanjo (in obratno . Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 2413). Kazen za prekr.ek je leta 1307 zna.ala .tirideset liber (vrednost petih volov). Tistega, ki ne bi mogel 48 plaeati, bi bieali in o.igosali. Ee ga ne bi mogli prijeti, bi ga izgnali, dokler ne bi poravnal kazni. V redakciji statutov iz leta 1332 je ta odlok pridru.en elenu o pripravljanju .kodljivih napitkov, ki je opisan ni.e. Zanimivo je, da težji moralni prekr.ki, kamor moremo .teti skrivno poroko, konkubinat, bigamijo in pre.u.tvo, v piranskih statutih niso prepovedani, v marsikaterih drugih (npr. v tr.a.kih in koprskih) pa so. To nedvomno dokazuje .svetovljanskost. Trsta in Kopra v primeri s Piranom. Nekaj odlokov prepoveduje oškodovanje zasebne lastnine in zasebnih interesov v obliki kraje in goljufije. (Piraneani in) Piraneanke niso smeli brez dovoljenja lastnikov jemati rastlinja s tujih vrtov (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga III, elen 614). Predvidena kazen je v letih 1307 in 1332 zna.ala tri libre, od katerih naj bi ena pripadla komuni, ena o.kodovancu in ena to.niku. Statuti iz leta 1332 so predvideli tudi povrnitev .kode. Peka kruha za prodajo je bila pod kaznijo petih liber (statuti iz let 1307 in 1332) pridr.ana le komunalnim pekaricam. Za peko kruha so smele uporabljati samo komunalno .ito. Po statutih iz leta 1332 je bila kr.itev tega doloeila oglobljena s tremi librami. Za star (83,3 litra) porabljenega .nelegalnega. .ita naj bi pekarica po statutih iz leta 1307 plaeala eno libro, po statutih iz leta 1332 pa pri porabljeni kolieini do enega stara tri libre, pri kolieini prek enega stara po tri libre za vsak star. Pekarice so se morale dr.ati predpisane ute.ne mere. Goljufija pri te.i se je v letih 1307 in 1332 kaznovala s tremi librami globe, kruh pa so zasegli (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga VIII, elen 2715). Enaka vi.ina globe, ki sta jo dolgovala pek ali pekarica, ki sta prodajala prelahek kruh, se omenja tudi v predhodnem elenu iste 11 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga II, elen 1; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga II, elen 1; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga II, elen 1. 12 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga II, elen 2; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga II, elen 2; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga II, elen 6. 13 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga II, elen 20; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga II, elen 20; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga II, elen 24. 14 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga III, elen 6; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga III, elen 6; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga III, elen 5. 15 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga VIII, elen 23; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga VIII, elen 20; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga VIII, elen 22. Udele.ba .ena v kazenskih procesih (Piran, 1302.1325) knjige statutov iz leta 1307 (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga VIII, elen 26). Ee se je pekarica prekr.ila trikrat v enem letu, je izgubila pravico do opravljanja obrti. Od fizi.nega ogrožanja ja some.eanov v Piranu je .eni, ki je pripravljala zeli.ene napitke, da bi komu zavdala, grozil se.ig, mo.kemu pa obe.enje (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 2316). Piraneanka . mo.na .rtev prekr.kov some.eanov Osebe .enskega spola se pojavljajo tudi kot predmet ali .rtev prekr.kov in deliktov. Statutarno doloeilo, da je v Piranu prepovedano kupiti (kristjana ali) kristjanko brez podestatovega soglasja (z njegovim soglasjem pa? . Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga IV, elen 117), se bere kot atavistieni preostanek drugaene prakse, ki 49 je drugi sodobni zapisi ne potrjujejo. Predvidena kazen je v letih 1307 in 1332 zna.ala po petdeset liber za prodajalca in za kupca. Tistega, ki ne bi plaeal, bi .ibali in o.igosali ter izgnali. Kdor ne bi plaeal, bi veljal za izgnanca. Sicer pa je .ena v statutih mo.na .rtev la.jih in te.jih moralnih prekrškovv, npr. obkladanja z .aljivimi izrazi (Statuti Pirana iz leta 1307, knjiga II, elen 318). Statuti omenjajo primere, da bi mo.ki zlonamerno pripravil .eno do tega, da bi ga ljubila (in obratno . Statuti Pirana, knjiga II, elen 2419). Od fizi.nih deliktov nad .eno omenjajo statuti posilstvo. Posilstvo odraslih .ena je le.te vrednostno razvrstilo. Ee je kdo hotel posiliti devico, poroeeno ali ..e pokvarjeno. (virgo, maritata, mulier iam corrupta) .eno v Piranu, mu je vi.ino kazni doloeil podestat (Statuti Pirana, knjiga II, elen 3220). Praksa H konkretnim zapisom sodnih primerov V starem arhivu mesta Piran, ki je del Pokrajinskega arhiva Koper, se v .katli Libri forbanitorum 1, 1302.1568 nahaja vrsta se.itkov o kriminalnih procesih. Prvi se.itek zajema razdobje od leta 1302 do leta 1367. V njem je popisanih 31 sodnih procesov: sedem iz leta 1302, dva iz leta 1303, trije iz leta 1306, eden iz leta 1307, dva iz leta 1308, .tirje iz leta 1311, eden iz leta 1312, eden iz leta 1316, trije iz leta 1317, eden iz leta 1322, eden iz leta 1323, eden iz leta 1325 in eden iz leta 1367. 16 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga II, elen 20; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga II, elen 20; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga II, elen 21. 17 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga IV, elen 1; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga IV, elen 1; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga IV, elen 1. 18 Primerjaj opombo 12. 19 Primerjaj opombo 13. 20 Redakcija statutov iz leta 1332, knjiga II, elen 28; redakcija statutov iz leta 1358, knjiga II, elen 28; redakcija statutov iz leta 1384, knjiga II, elen 29. Darja Mihelie Procese so spro.ili huj.i prekr.ki, kot: pretepi ali objestnosti . neredko s tragie nimi posledicami, kraje in o.kodovanje komunalne imovine. Ob zvonjenju zvona je pravdo razglasil mestni klicar s stopnic komunalne palaee na trgu eetrti Campo (ob dana.njem Tartinijevem trgu) ter po drugih mestnih eetrteh, navadno tudi blizu bivali.ea obto.enega. Razsojal je piranski podestat s sodniki. Sodbe so bile z dana.njega gledi.ea srhljivo stroge: kraja se je kaznovala s prangerjem, bieanjem, .igosanjem, izgonom, ruvanjem oei. Kazen za nasilni ali krvavi prekr.ek nad osebo je bila tudi fiziena, neredko smrtna. Nekdaj obieajna kazen izgona se nam dandanes ne zdi nie kaj huda. Te.a te kazni pa je bila nekoe povsem drugaena, kot jo dojemamo danes. Tedaj je bil 50 me.ean nekak dr.avljan .svojega. mesta. Ee se mu je mesto odpovedalo, je bil brezpraven: ni imel kam iti niti ni imel mo.nosti za pre.ivljanje. V posameznih procesih se omenjajo tudi .ene . veasih le mimogrede, kot sorodnice, lastnice ukradenih predmetov, nepremienin in podobno; v enem primeru je .ena povzroeiteljica, veekrat pa so .ene .rtve kaznivih dejanj. Te primere si bomo podrobneje ogledali. Zaeeli bomo s slueajnimi omembami .ena v zapisih razsodb, nadaljevali pa s tistimi, kjer je bila .ena neposredno udele.ena v kaznivem dejanju . kot povzroeiteljica ali kot .rtev. Zaradi tovrstne vsebinske razvrstitve si obravnavani primeri ne sledijo v kronolo.kem zaporedju. .ena . statistka Pri procesu, ki se je odvijal v nedeljo 27. oktobra 1308 (omenjeni se.itek, list 9, na katerem je s sodobno pisavo zapisana oznaka strani: 16), so sodili Kristanu, dru.abniku Venerija Galla. Obto.en je bil, da je nepo.teno vzel podlo.en povr.nik (epitogium fodratum) Venerijeve žene ene iz njegove hi.e. Povr.nik je visel na drogu; tat ga je eez balkon zgornje terase vrgel na tla; nato je .el iz hi.e in ga odnesel. Z njim je .el v Koper (Iustinum) in ga tam zastavil. To je dokazala tudi Kristanova izpoved. Sodi.ee ga je obsodilo, da mora en dan stati privezan na sramotilni steber (pigna), potem bi ga bieali po piranskem ozemlju, ga o.igosali, nato pa izgnali iz Pirana in njegovega okoli.a (frustetur per terram Pirani et bulletur et banisetur perpetuo de Pirano et districtu). Ee bi se vrnil, bi ga zaprli za en mesec, dokler ne bi plaeal petindvajset liber (kar je bilo pribli.no dva do trikrat toliko, kot je zna.ala cena sveeanega povr.nika oziroma cena treh volov). Ee ne bi plaeal, bi mu izruvali eno oko (eripetur ei vnus occulus) in ga za vselej izgnali. Ee bi se vnovie vrnil, bi bil .e ob drugo oko. V podobni vlogi lastnice ukradenega predmeta (rjuhe) se v procesu o kraji, ki se je odvijal istega dne, omenja žena Janeza Citadina. Ker pa je bila v tem primeru tudi storilka kaznivega dejanja .ena, je ta proces podrobneje predstavljen na drugem mestu. Tudi na nedeljskem procesu 24. oktobra 1311 (navedeni snopie, list 10, sodobna oznaka strani: 18) v zapisu omenjena .ena ni imela kljuene vloge. .tefan iz Motovuna je obdol.il Justa iz Devina, da mu je ukradel oblaeilo (çupa) in dvoje .kornjev (stiuales) iz vinske kleti (canipa) Janeza Cagneta. Odnesel jih je na travnik Udele.ba .ena v kazenskih procesih (Piran, 1302.1325) pri hi.i gospe Çeneure. .kornje si je obul. Just ni priznal krivde, zato so ga mueili, nakar je takoj priznal. Za kazen naj bi ga o.igosali po vratu in obrazu, po vsem piranskem ozemlju naj bi ga bieali, nato pa za vselej izgnali iz Pirana. Ee bi se vrnil, bi ga prijeli, mu izruvali eno oko (eruatur ei vnus occulus), nato pa ga vnovie izgnali. Tudi omembi dveh .ena v razsodbi v nedeljo 28. novembra 1311 (omenjeni se.itek, list 12, sodobna oznaka strani: 22) sta dokaj slueajni. Pekarica Beatrix se omenja kot mati Simona Feragata, ki je teden dni prej (20. novembra) v hi.i Dominika Bonifacija ukradel mee (spata) in ga odnesel v hi.o Belute, sestre Janeza Citadina. Mee je zastavil Beluti za .estnajst denarieev (to je za 1/15 libre). Za ta denar je od Belute prejel kruh in ribe. Simona naj bi za kazen .ibali po piranskem ozemlju in ga za vselej izgnali. Ee bi se vrnil v Piran, bi ga prijeli in mu izruvali eno 51 oko. Potem bi ga vnovie izgnali za vedno. Strogost te kazni, dosojene eloveku, ki je oeitno kradel iz nuje . da je dobil hrano, je s stali.ea sodobne, socialno naravnane osve.eenosti, .okantno pretresljiva. Omembi obeh .ena sta s stali.ea prekr.ka in procesa nepomembni, vendar sta kljub vsemu zanimivi. V obdobju, ko priimki .e niso bili v splo.ni rabi, je ljudi oznaeevalo osebno ime, vzdevek, poklic, sorodstveno, krajevno poreklo ali kombinacija na.tetega. Sorodniki, po katerih so se tedaj ljudje imenovali, so bili veeinoma (v javnem in poslovnem .ivljenju bolj aktivni) mo.ki. Dejstvo, da se Simon oznaeuje po materi, ka.e, da je bila med Piraneani dobro poznana. Tudi druga v zapisu omenjena .ena, gospa Beluta, ni bila od muh: oeitno je imela svojo hi.o in je bila spretna poslovna .ena, ki je v zameno za hrano mirno sprejela v zastavo nevarno oro.je sumljivega porekla. .ena . krivka .eno kot povzroeiteljico kaznivega dejanja omenja proces v nedeljo 27. oktobra 1308 (omenjeni se.itek, list 9 verso, sodobna oznaka strani: 17). Sclaua de Turre (Slovanka iz kraja Tar) je pod obzidjem piranske utrdbe (castrum) ukradla rjuho (linzolo), ki je bila last zgoraj .e omenjene žene Janeza Citadina. Hotela jo je prodati. Tatico so obsodili: za kazen naj bi jo .e istega dne ovito v ukradeno rjuho postavili na sramotilni steber, kjer naj bi bila ad terciam, do devetih dopoldne (verjetno naslednjega dne?). Razen tega bi jo .e .ibali in nazadnje za vselej izgnali iz Pirana. Ee bi se vrnila, bi jo zaprli, dokler ne bi plaeala ene marke (to je osem liber malih denarjev, kar je bila tedaj cena enega vola). Kazen izgona pri tem ne bi bila iznieena. .ena . .rtev .ena se v treh primerih omenja kot .rtev posilstva. V dveh primerih je .lo za isto osebo, nad katero sta se znesla dva delinkventa. Podestat in sodniki so obema sodili v nedeljo 1. novembra 1306 (omenjeni se.itek, list 7 verso, sodobna paginacija: 13). Simon, hlapec (famulus) Venerija Galla, je bil obto.en, da je posilil in okradel .eno, ki je lovila ribe (? . peccitrix) blizu kraja Pontes. Ko so ga poklicali pred sodi.ee, ni pri.el, zato ga je sodi.ee spoznalo za krivega. Obsodilo ga je na izgon, ee Darja Mihelie bi se vrnil, bi ga oslepili tako, da bi mu izruvali oei. Istega dne kot Simon je bil obsojen tudi Dorucij, sin peka Dominika, ki je bil skupaj s Simonom in je okradel in storil silo .eni, ki je ribarila (? . pecatrix) blizu kraja Pontes. Tudi on na poziv ni pri.el pred sodi.ee; obsojen je bil na denarno kazen dvajsetih liber in na globo treh liber, ker se ni odzval vabilu na sodi.ee. Podoben, podrobneje opisan zloein so podestat in sodniki obravnavali v ponedeljek 3. decembra 1302 (omenjeni se.itek, list 3 verso, sodobna paginacija: 5). Obto.eni Miklav., sin Çermie iz Trsta, je novembra ponoei pri.el do hi.e Marka Rubea v piranski mestni eetrti Mugla. V hi.i je tedaj prebivala Rigenda, ki je bila iz Izole. Miklav. jo je klical in ji govoril, da je njen prijatelj. Ker ga ni poznala (kot 52 nasilne.a), mu je odprla vrata. Ko je vstopil v hi.o, je potegnil iz .kornja no. in ji govoril, da hoee z njo spolno obeevati, sicer jo bo ubil (dicens quod eam uolebat carnaliter cognoscere alioquin eam interficeret). Ko ni pristala, jo je spravil podse, pokleknil nanjo in jo grobo pretepel. Ni hotel zapustiti hi.e, dokler mu ni prisegla, da mu bo ponoei odprla vrata. Prisegla je, nato je od.el. Miklav. se ni pojavil na procesu pred sodi.eem, zato ga je le.to spoznalo za krivega in ga v odsotnosti obsodilo na kazen 75 liber (to je bila .e kar cena hi.e) piranski komuni. Izgnan bi bil, dokler ne bi plaeal kazni. Ee bi ga ujeli, bi ga zaprli, dokler ne bi poravnal dosojene kazni: tu se oeitno ka.e pridobitni pristop sodi.ea, saj je dosojena kazen razmeroma mila (ne predvideva telesnih iznaka.enj). V dveh primerih je .lo za smrtna primera. .eni, nad katerima je bilo storjeno kaznivo dejanje, sta za njegovimi posledicami umrli. V ponedeljek 15. novembra 1311 (omenjeni se.itek, list 11.11 verso, sodobna paginacija: 20.21) so pred piranskim sodi.eem obravnavali tragieni primer, v katerem je .rtev dobila usodne po.kodbe na lastnem domu. Just je bil poklican pred sodnike, ker ga je obto.ila Fumija pokojnega Menesclava. Bila je v vinski kleti (canipa) svoje hi.e in zlezla na sod (botexela), da bi pripravila koko.njak za svoje koko.i (polare galinarum suarum). Justin ji je nastavil na prsi vile in jo prevrnil s soda na tla (Iustinus posuit eidem Fumie vnam furcam per pectus et fecit ipsam cadere in terra desuper dicta botexela). Ob padcu si je Fumija zlomila levo podlaket (ossum brachii sinistri aput manum). Kmalu za tem je umrla. Zdravniki, ki so jo pregledali in zdravili, so izjavili, da si je ob padcu zlomila levo podlaktno kost pri dlani in dve levi rebri pri hrbtenici (duas costas in latere sinistro apud schenam spinalis). Umrla je za posledicami zlomov. Justin se ni odzval pozivu pred sodi.ee in je bil obsojen kot morilec (homicida). Razsodba je Justina obsodila na dosmrtno izgnanstvo iz Pirana in njegovega okoli.a. Del njegovih hi. naj bi poru.ili. Ta del se ne bi smel nikdar prodati ali popraviti. Pol ostalega imetja naj bi zasegla obeina, pol pa naj bi ga pripadlo tistim, ki so bili do njih pravno upravieeni. Ee bi se Justin pojavil v Piranu, bi mu po presoji podestata bodisi odsekali glavo, tako da bi umrl, ali pa bi ga obesili za vrat, tako da bi umrl (quod incidatur ei capud taliter quod moriatur, uel quod suspendatur per gulam ita quod moriatur). S smrtjo se je koneal tudi primer, ki so ga piranski podestat in sodniki obravnavali v ponedeljek 26. julija 1325 (omenjeni se.itek, list 6, sodobna oznaka strani: 10). Udele.ba .ena v kazenskih procesih (Piran, 1302.1325) Praprotanichll, dru.abnik Andreja Judei in Adalperja Stachine, je naznanil Martina iz Rasporja (de una villa de Raspurgh), ee. da je na savudrijskem Krasu v piranskem okoli.u pri posestvu (curia) Andreja in Adalperja z .eleznim no.em dvakrat zabodel in ranil v hrbet ali lopatico Margarito, ženo Petra iz Popetra. Margarita je za posledicami ran umrla. Martin se na poziv ni javil na sodno obravnavo. V odsotnosti so ga obsodili na obe.enje (suspendatur per gullam taliter ut moriatur), sicer naj bi ostal za vselej izgnan. Zapisov o uresnieevanju obsodb oziroma opisov iznaka.anja in usmrtitev obsojencev nimamo. Izvirnikom smemo verjeti in iz njih sklepati o kaznivih dejanjih in njihovih posledicah. Pri tem se moramo zavedati, da ima vsak eas svoja pravila 53 .ivljenjskega vedenja in svoje naeine, da jih uveljavlja. Tudi na.a, sodobna, so dalee od popolnosti. BESEDA O AVTORICI Darja Mihelie, dr., znanstvena svetnica SAZU na Zgodovinskem in.titutu Milka Kosa ZRC SAZU, redna profesorica Univerze v Ljubljani za zgodovino Slovencev do konca 18. stoletja. Njeno znanstvenoraziskovalno delo zajema objave in analize latinskih, italijanskih in nem.kih izvirnikov o zgodovini mest slovenskega prostora v srednjem in prvih stoletjih novega veka. Raziskave zadevajo .e vpra.anja topografije in kolonizacije, gospodarsko in dru.beno zgodovino Slovencev. Pro- ueuje vpra.anja zgodovine mest, zgodovino vsakdanjega .ivljenja, zgodovino historiografije. ABOUT THE AUTHOR Darja Mihelie, Ph.D., is a Scientific Adviser at the Milko Kos Historical Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, and a full professor of the history of the Slovenes until the end of the 18th century at the Faculty of Arts in Ljubljana. Her scientific research activities include the publication and analysis of Latin, Italian and German original texts about the history of towns in the Slovene territory in the Middle Ages and the first centuries of the modern age. She also researches topography and colonisation issues, and the economic and social history of the Slovenes. Dr. Mihelie studies issues related to the history of towns, the history of everyday life, and the history of historiography. SUMMARY WOMEN IN CRIMINAL PROCEEDINGS (PIRAN, 1302–1325) In the Middle Ages life in the coastal towns was determined by rules laid down in special codes of law, called statutes. These comprise theoretical principles about criminal offences which a (man or) woman may commit or may be the victim of. Criminal offences which involved women and which are listed in the statutes of Piran refer to women as possible perpetrators or, more often, potential victims of criminal offences. Criminal offences as listed by the Piran statutes in relation to women can be divided as follows: offences which were detrimental to the urban environment and the town.s safety, and offences related to the property and person of other citizens. Darja Mihelie The following prohibition, for instance, was aimed at the safety of the town and its economy: from St. Michael.s Day to St. Martin.s Day (September 29 . November 11) the men and women of Piran were forbidden to cut fruit trees or vines and take them home, or to make a fire in the small woods around Piran without the permission of the podestat. Women, men and animals were forbidden to cause damage in Piran and its environs. The proceeds of the salt trade were of major importance to the town. The Piran saltworkers and owners of the saltworks were allowed to present, dispose of or transport salt only in the presence of tax officers. The statutes of Piran also mention offences that were a threat to the urban community: they list sentences for men and women who would climb the town.s towers to resist or fight the municipal community. On the level of relationships between the citizens women are referred to in the statutes as possible perpetrators of minor moral offences like cursing and swearing. It was also an offence 54 in Piran for a woman to lure a man into falling in love with her (and vice versa). Several decrees prohibit causing damage to private property and private interests by theft or deceit. The men and women of Piran were forbidden to take plants from gardens without the permission of the owners. Women who baked bread for selling it were allowed to use exclusively the town.s communal grain. They also had to respect the prescribed weights. Physical threats to the citizens of Piran included, for instance, herbal potions which a women would prepare to harm somebody. The punishment was to be burnt at the stake, while men committing the same offence were to be hanged. Persons of the female sex also appear as the subject or victim of offences and crimes. Rape is one of the physical crimes against women mentioned in the statutes. What crimes were actually committed is reflected in the original archives of the town. The bundle of criminal proceedings from the 1302.1367 period describes 31 proceedings related to major offences like brawls or malice . which often had tragic consequences . thefts and damages to the municipal property. Individual proceedings refer to women . sometimes mentioned only in passing, as relatives, owners of stolen objects, real estate and the like, and in one case a woman is the perpetrator, while several women were the victims of criminal offences. The record of the criminal proceedings from October 27, 1308 refers to a woman as the perpetrator of a criminal offence. A Slav woman from Tar had stolen a sheet at the foot of the Piran fortress. She was convicted and sentenced to be put in the pillory, to be caned and to be expelled from the town. In three cases women are mentioned as the victims of rape. In two of them the same woman was involved as the victim of rape committed by two perpetrators near Pontes. The first one was tried in his absence and sentenced to be expelled from the town; in case he returned to the town, his eyes were to be gouged out. His accomplice was sentenced to a pecuniary penalty and a fine for failing to comply with the court.s summons. On the third of December 1302 the judges dealt with a similar case. The perpetrator had entered a house under a pretext, threatened the housewife with a knife and beaten her to force her into copulation. The court sentenced him to a high pecuniary penalty. In this case too the perpetrator failed to appear in court. In two cases the women, victims of the crimes, died as a result of the violence committed. On November 15, 1311, the podestat of Piran and the judges examined a case in which a woman was deadly injured at her home. In the cellar of her home she had climbed on a barrel to make a coop for her chicken. The accused had put a pitchfork to her breast and made her fall down. The woman broke her left forearm and two left ribs of her spine. She later died of these injuries. The perpetrator was sentenced in his absence as a murderer to expulsion for life from Piran and its environs. Some of the houses he owned were to be destroyed. The municipality confiscated one half of the remaining property and the other half went to those who were Udele.ba .ena v kazenskih procesih (Piran, 1302.1325) legally entitled to the property. If the convicted perpetrator were to appear in Piran, he would either be beheaded or hanged. Another case that appeared before the court in Piran on July 26, 1325, also dealt with a lethal incident. In Savudria a violent criminal had stabbed his victim twice in the back with a knife. The perpetrator was sentenced in his absence to death by hanging and if he was not caught, he would be expelled from the town for life. There are not records on how the sentences were carried out nor on the mutilations or executions of the convicted. The original texts enable us to merely determine which acts were considered criminal offences and what their consequences were. We have to be aware, however, that every period has its own rules of behaviour and ways to assert them.