Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA; 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 /64 64 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI Povečana izdaja 100 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 928 TRST. ČETRTEK 22. FEBRUARJA 1973, GORICA LET. XXII. Nujen je globalni zakon Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je prejšnji leden izglasoval zakon, ki poblize zanima slovensko narodno skupnost v Italiji. Pomembno je vsekakor ,da se je dežela ponovno ukvarjala z našim manjšinskim vprašanjem in v tej zvezi sprejela tudi nekaj konkretnih ukrepov, čeprav je tudi tokrat prišla jasno do izraza poglavitna hiba deželne ustanovne listine, to je po manjšanje natančnih zakonskih določil o resničnih pristojnostih dežele za manjšinsko problematiko. V deželnem zboru so razpravljali o zakonskem osnutku, ki predvideva posebne deželne prispevke krajevnim ustanovam, to je predvsem občinam in pokrajinam, na ozemlju katerih živi »jezikovno mešano« prebivalstvo, zaradi česar so njihovi izdatki večji. Omenjene krajevne ustanove imajo namreč dvojezično u-radovanje, kar pomeni, da so v finančnem pogledu na slabšem v primeri z enojezičnimi ustanovami, glede na dejstvo, da je finančna zakonodaja za vse enaka. Deželna uprava je zato povsem pravilno ravnala, ko je sklenila prispevati k odpravi te diskriminacije, in sicer s prevzemom vsaj dela izdatkov v lastno breme. Po novem zakonu bodo zainteresirane krajevne ustanove lahko zaprosile deželno upravo za prispevek, ki naj poravna 75 odstotkov letnih izdatkov za prevajanje, tiskanje lepakov, obvestil in vsega, kar je v zvezi s potrebami slovenskega dela prebivalstva. V ta namen predvideva zakon skupno 120 milijonov lir za dobo štirih let, kar pomeni, da je letno na razpolago 30 milijonov lir za vse zainteresirane ustanove v deželi. Ne vemo sicer, po kakšnih merilih je bil ta znesek določen, vendar je že. na prvi pogled razvidno, da je preskromen, če hočemo govo-roti o neki avtentični, nepotvorjeni dvojezičnosti v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine, oziroma tistih njenih področij, kje živi tu-ti slovensko ljudstvo. Imamo vtis, da je dežela z novim zakonom dejansko hotelu nekaj ukreniti v korist slovenske manjšine, a da je pri tem ponovno postala ujetnik svoje lastne in državne zakonodajne nejasnosti, zaradi česar tudi njen najnovejši u-krep ima zadah po nekakšnem paternalizmu. To pa ni najboljša pot, po kateri bi mogli pravično reševati manjšinska vprašanja. Kakšen nauk nam vse to daje? Mislimo, da postaja vedno bolj aktualna in neodložljiva predvsem enotna zahteva Slovencev v Italiji po globalnem zaščitnem zakonu, oziroma po vrsti različnih zakonov, ki pa morajo imeti enoten Vsebinski okvir. Če bi takšna zakonska ureditev že obstajala, bi med drugim bilo natančno določeno ozemlje z »jezikovno mešanim« prebivalstvom, bi bile navedene pravice slovenskega prebivalstva, in tudi dolžnosti krajevnih ustanov, kar bi zelo olajšala delo deželne uprave in jo obvarovalo pred kritikami, D. L. Andreotti bo ostal do maja? Tako v krščansko-demokratski kot v socialistični stranki se kažejo težnje po obnovitvi sredinsko-leve koalicije, ki naj bi zamenjala — morda po kakšni prehodni vladi, katero bi socialisti zaenkrat podpirali samo »od zunaj« — sedanjo Andreottijevo »sredinsko« vlado. O tem se zdaj vodijo živahne polemike tudi v notranjosti obeh strank med levimi in desnimi ter V tej številki prinašamo na posebnih straneh posebno prilogo O DAVČNI REFORMI IN DAVKU I V A kjer je prvič v slovenščini v zgoščeni in pregledni obliki objavljeno vse bistveno, kar mora vsak davkoplačevavec v lastnem interesu vedeti o prijavljanju tega novega davka. umerjenimi strujami, kajti nekateri socialisti se le težko trgajo od ideološke povezave s komunisti, med krščanskimi demokrati pa je tudi še precej takšnih, ki se boje, da bi socialisti hoteli odpreti vrata tudi komunistom in jih pritegniti v vlado; v njih vidijo nekakega »trojanskega konja« komunistov. Vse kaže, da bo odločitev padla na vsedržavnem kongresu krščansko-demokratske stranke v mesecu maju, kjer hočejo to vprašanje temeljito predi.nkutirati, do tedaj pa naj bi ostali------- la na oblasti Andreotti jeva vlada, ki je zadnje dnii srečno objadrala še eno čer, namreč glasovanje o letošnjem državnem proračunu v poslanski zbornici in senatu. Zdaj je vlada močno zaposlena s sindikalnimi zadevami v zvezi s stavkami raznih delavskih kategorij, ki poudarjajo s tem svoje zahteve pri sklepanju novih delovnih pogodb, Stavke spet grozijo še bolj 'razmajati italijansko gospodarstvo in zmanjšati možnosti za zaposlovanje mlade delovne sile SIROTKOVIČEVI POGOVORI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Podpredsednik jugoslovanske vlade Sirotko-vič se je mudil zadnji čas na daljšem uradnem obisku v Združenih državah, kjer je imel pogovore z gospodarskimi krogi za sodelovanje ameriškega kapitala pri jugoslovanskem gospodarskem razvoju, predvsem v obliki skupnih investicij po določenem ključu. Baje je imel precejšen uspeh. Imel pa je tudi politične pogovore z zunanjim ministrom Rogersom. Sirotkovičev obisk v Združenih državah v času, ko se zdi, da prihaja do novega zbližanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je vzbudil precejšnjo pozornost v jugoslovanski, pa tudi v tuji javnosti, ker je potrdil, da želi Jugoslavija ohraniti neodvisnost svoje zunanje politike in gospodarstva. Zakaj se večajo vojaški izdatki Mnogi ljudje se sprašujejo, zakaj so vojaški izdatki Združenih držav in Sovjetske zveze tudi po podpisu moskovskega sporazuma o omejitvi strategionega orožja in po ameriški (razbremenitvi v Južnem Vietnamu ter sovjetski razbremenitvi v Severnem Vietnamu še narastli, namesto da bi se zmanjšali. Vzrclkii za to so naslednji: Sporazum, ki iso ga lami podpisali v Moskvi o omejitvi izdelovanja orožja za množično ubijanje, določa le količinsko iin ne ika kovostno omejitev števila raketnih de protiraketnih ramp. Pogodba določa, da ima lahko vsadka od obeh velesil po 200 protiraketnih ramp. Polovica teh je lahko razmeščena okrog prestolnice, polovica pa okrog postojank za izstreljevanje medcelinskih ralket. Sovjetska zveza si je že zgradila protiraketne rampe okrog Moskve, toda še ne razpolaga z omrežjem protiraketnih iramp drugod. Nasprotno pa so Združene države zgradile o-mrežje protiraketnih ramp okrog postojank za izstreljevanje medcelinskih raket v Severni Dakoti, ne razpolagajo pa z omrežjem protiraketnih ramp okrog VVashingtona. Obe velesili trošita zdaj denar za postavitev protiraketnih ramp in sicer Združene dr- žave okrog VVashingtona, Sovjetska zveza pa okrog postojank za izstreljevanje medcelinskih napadalnih raket. Kar zadeva napadalne rakete, določa pogodba točno število njihovih ramp. Združene države imajo lahko 1054, Sovjetska zveza pa 1618 raketnih ramp. Ameriške rampe so že postavljene, medtem ko je del sovjetskih še v gradnji. Združene države že dalj časa ne gradijo več raketnih ramp na kopnem. Njihove rampe teoretično zadostujejo za sedemkratno uničenje vseh ljudi na svetu, medtem ko je število sovjetskih ramp zadostno za 10-ikratno uničenje slehernega človeškega bitja. Američani so zdaj preusmerili svojo napadalno strategijo na atomske podmornice, katerih imajo 41, Sovjeti pa 25. Pogodba pa določa, da lahko obe velesili dogradita podmornice, ki jih imata zdaj v gradnji. Zato so Sovjeti zelo pospešili gradnjo atomskih podmornic. Obe velesili sta povečali svoje izdatke za gradnjo napadalnega strateškega orožja predvsem zaradi količinskega iin ne zaradi kakovostnega značaja moskovskega sporazuma. Vohunski sateliti so omogočili sklenitev spo-(nadaljevanj e na 2. strani) Zakaj se večajo RADIO TRST A v NEDELJA, 25. februarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Ludwig van Beethoven: Kvartet za godala št. 1. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Pastirji severnih jelenov«. Zadnji del: »Povratek«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.30 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30- 15.45 Glasba po željah. 15.45 »Vlaka za Srbijo«. Drama, napisal Vlado Vukmanovič, prevedla Majda Skrbinšek. 15.45 Ansambel »Tse Ventures«. 17.00 Šport in glasba. 18.00 Popoldanski koncert. 18.40 Glasbeni cocktail. 19.25 Kratka zgodovina italijanske popevke. 20.00 šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovanske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.35 Zabavna glasba. o PONEDELJEK, 26. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Na letališču«. 12.00 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.40 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole -ponovitev). 18.50 Violinski koncerti. 19.30 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Jazz, 20,00 športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Sopranistka Ileana Bratuž - Kacjan, mezzosopranistka Eva Novšak -llouška, pianist Pavel šivic: Lajovčevi dueti - Dokumenti o raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. o TOREK, 27. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12-50 Trobentač Herb Al-pert ter pozavnist Dino Piana. 13.30 Glaspa bo peljali. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Pianist Geza Anda. 18.55 Glasbena beležnica. 19.10 Vrnitev pod Kras - črtice in novele Stanka Vuka »Romarja«. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Giuseppe Verdi: »Ples v maskah«, opera. V odmoru (21.25) »Pogled za kulise«, 22.55 Zabavna glasba. ■ SREDA, 28. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Veselo zarajajmo«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Violinist ?larko Hrvatič, pri klavirju Neva Merlak-Corrado. ■9.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. 21.55 Klavirski duo Eerrante-Teicher. 22.05 Zabavna glasba. «■ ČETRTEK, 1. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Srečanja - So-. ranistka Ileana Bratuž-Kacjan, mezzosopranistka Eva Novšak-Houša, pianist Pavel šivic: Lajovčevi dueti - Dokumenti o raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem - Slovenski ansambli in zbori. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Kristusov lik »Evangeliji«, (Domenico Grasso). 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki (Krasulja Simoniti.) 20.00 šport. 20.35 »Najmočnejši«. Komedija, napisal Giuseppe Giacosa, prevedla Jadviga Komac. Izvedba: Radijski oder. Režija: Jože Peterlin. 22.20 Zabavna glasba. ® PETEK, 2. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Uroš Krek: Concertino za pikolo in orkester. 19.10 Liki iz naše preteklosti »Ivo Česnik« (Martin Jevnikar). 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 2050 Vokalno instrumentalni koncert. 21.50 V plesnem koraku. 22,05 Zabavna glasba. o SOBOTA, 3. maroa, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Baritonist Claudio Strudthoff. 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Po društvih in krožkih: Prosvetno društvo »Sovodnje« iz Sovodenj ob Soči. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Iz življenja naših skladateljev: »Anton Foerster«. Igra, napisal Miroslav Košuta. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphgrt, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 (Nadaljevanje s 1. strani) razuma, ker so zagotovili, da sta se velesili pogajali z odkritimi 'kartami. Vendar pa je treba upoštevati, da je z vohunskimi sateliti sicer možno fotografirati cenike na odprtih živilskih trgih v Kijevu, ni pa mogoče odkriti, (koliko atomskih konic ima kaka raketa. Prav to pa je sprožilo tekmo med Američani in Sovjeti za izpopolnitev kopenskih in pomorskih raket z atomskimi konicami. Združene države nameravajo opremiti svoje nove podmornice itiipa »Trident« z raketami ULMS, ki imajo daljši domet kakor rakete POLARIS in tudi več atomskih konic. V načrtu so zdaj nova pogajanja med Sovjeti in Američani, da bi po možnosti zavrli tekmovanje v kakovostnem izpopolnjevanju raket, vendar pa bodo ta pogajanja zelo težka, ker dejanskega stanja ne bo mogoče nadzirati z vohunskimi sateliti. K povečanju vojaških izdatkov velesil pa je prispevalo tudi naslednje dejstvo: Združene države so morale dozdaj dobavljati veliko vojaškega materiala Južnemu Vietnamu, Sovjetska zveza pa Severnemu Vietnamu. Te dobave pa so šle na škodo gradenj novih letalonosilk in najsodobnejših velebombni- Na Severnem Irskem se dan za dnem vrstijo atentati in spopadi med angleškimi vojaki in pripadniki IRE ter med katoliškimi Irci ter protestantskimi Angleži ter Škoti, kar povzroča mnogo smrtnih žrtev. Britanska vlada ostaja cinično brezbrižna v upanju, da bodo Irci prej omagali in odnehali od svojih zahtev po enakopravnosti in po združitvi z matično Irsko. — Posluši Mihec! Urni bot sva se menla od mikrofonov. Kej rečeš, če be se danes kej pomenla pej od telefonov? — Ne, Jakec, tu pej ne! Tu se mi zdi nevarno. Zatu ke tudi pr telefonah more jemet svoje prste vmes kašna mafja. Kej nisi brou, kaku gre naprej — al prouzaprou nazaj — tista preiskava od telefonov? — Ma kej se ti ne zdi, de je tisto prslu-škavanja govorjenja po telefoni ama grda reč, ana protiustavna reč, ana reč, ke krše pravico držaulanov, de be se mod sabo menli, kar čejo. Je giih taku, koker če bi odpirali pisma. Zatu ke tudi po telefoni se lahko ledje menejo vse sorte, denrno reč od ilebezni. Jn kadar se dva mlada menesta od lebezni, so lahko vmes tudi take reči, ke ne be blo pnou, de j eh kašen sillilše. — E, dragi moj, danes marsikej ni prou. Jn kej misleš, de bojo kej najdli od teh telefonov? Sej se je že prvi moment vidlo, de morejo bet od zad velike zverine. Kaku bo aden znou, kateri drat pelje h temi ali umni, kam je treba vtkent tiste aparature, de boš lahko poslušau govorjenje glih tiste peršone? Jn koga lahko interesira govorjenje kašnega uredništva, kašnega politika jn taku naprej? Samo spet kašnega politika, ke je lah- kov. Ameriški in sovjetski vojaški krogi pa zdaj pritiskajo na svoji Vladi, da bi se lotili teh novih gradenj. Sovjeti so že pripravili gradnjo prve atomske letalonosilke. Iz vsega tega je razvidno, da se bodo vojaški proračuni Združenih držav in Sovjetske zveze še večali, dokler ne bosta sklenili velesili popolnejšega in podrobnejšega sporazuma. EVHARISTIČNI KONGRES Te dni se je začel v avstralskem glavnem mestu Melbournu 40. svetovni evharistični kongres. Trajal bo do 25. februarja. Priprave za kongres so trajale po vsej Avstraliji celo leto. Prirediteljem ni šlo za kak triufalizem zunanje cerkvene organizacije, ampak za tesno povezanost kristjana in Kristusa v evharistiji tudi v vsakdanjem življenju. Zato so tudi izbrali za geslo kongresa »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« Poleg tega Kristusovega naročila so prireditelji povabili k sodelovanju na kongresu vse verske skupnosti avstralskega kontinenta. Tudi slovenski naseljenci, za katere skrbita patra Bazilij Valentin in Stanko Zemljak, so že imeli svoje posebne kongresne sestanke. —o—• Delavci železarne v Zenici (Bosna) baje zahtevajo odpravo zakona, ki dovoljuje delavske stavke oziroma pravico do »prekinitve dela« v Jugoslaviji. To zahtevo so naglašali vsi govorniki te dni na delavskem shodu v železarni, ki zaposluje blizu 25.000 delavcev lco tajnik kašne stranke al tudi minister. Tebi al meni prou gvišno ni mari, kej se med sabo menejo kašni politiki. — Se zna, de ne. Jn tiste aparature tudi koštajo. Jn tasti, ke je orgamiizinau to prslu-škavanje, je prou gvišno ana velika glava. Jn če je velika glava, ne bojo najidli meč. Kej nisi zamerkau, kaku so uStauili Ti st ga pretorja u Rimi? Narprej se je demu jeskat zares — morbet zatu, ke se ni mdslu, da so od zad velike glave. Jn je tudi inajdu ven nelkšna jeme-na. Ma kar naenkrat so mu, od zgorej, dali druge opravke jn mu naročili, naj Tiste 'telefone pesti pr miri, zatu ke je drugo 'bol važno. Čez an cajit je pej vselih spot začnu jeskat, ma pole je spet vse utihenllo. — Jn tudi bo. Sej zatu sm ti reku, de je bulše nanka govort. Ke ano je parlament jn senat jn vlada jn nedeljske govorance, drugo je pej ta prava vlada, tista, ke res regira. Jn tisto pej nobeden ne zna, kadu je. Lahko je u vladi, lahko je tudi izven nje, ma prou gvišno komandira policijo, sodnike, preiskave jn procese. Sej si vidu unikrat, ke je biu u Trsti tisti proces pruti Fredi. Tam so po-zdraulati po fašistično, krčali »Zig-hajl« jn okuli je blo pouhno sodnikov jn tožilcov jn policije jn nobeden ni neč vidu. Jn znaš koga so zapodili z dvorane? časnikar je. « ------------ — Jemaš res prou, de je bulše neč govort. Jeist se bojim, de me be jemela še midva kašneh sitnosti zastran teh pomenkov? — Ja, neč se ne more vedet... Mihec in Jakec se menita o telefonih Prejeli smo Laž, ki zahteva odgovor Po možnosti se izogibamo polemikam z u-redništvi drugih listov, zlasti slovenskih, ker menimo, da ima vsak list popolno pravico, da svobodno izrazi svoje mnenje in sodbo o kakršnemkoli dejanju ali pojavu. Te pravice si ne damo odvzeti mi in jo zato spoštujemo pri drugih, saj gre tu za eno največ j ih in najvažnejših demokratičnih svoboščin, za svobodo tiska, ki je temelj vse druge svobode. Vendar pa ne moremo in ne smemo molčati, kadar kakšen list zapiše očitno laž■ In to je storilo uredništvo »Katoliškega glasa« v svoji letošnji peti številki, na drugi strani, v svojem komentarju pod dopisom z naslovom »Zanimanje za "Katoliški glas" na Švedskem«, ko je zapisalo: »Torej nismo "Zdihujmo", kot meni neki slovenski pisatelj, temveč smo povedali resnico tudi o Stalinu, ko je bil ta še idol številnih slovenskih krščanskih socialistov.« Uredništvo »Katoliškega glasa« zavestno laže, ko trdi kaj takšnega, in s tem sramoti in ponižuje pridevnik »katoliški« v naslovu lista. Kdaj je bil Stalin »idol številnih slovenskih krščanskih socialistov«? Kako so sodili slovenski krščanski socialisti o Stalinu in njegovih delih, pričajo letniki predvojnega »Dejanja« poleg raznih drugih listov in publikacij; to pričajo dejanja in dokumenti slovenskih krščanskih socialistov med vojno in njihova dejanja in spisi po vojni. Krščanski socialisti so vedno obsojali vsakršen politični in ideološki totalitarizem, vsakršne politične procese, še posebno stalinistične, vsakršen kult osebnosti in se vedno zavzemali v vsem političnem in javnem življenju za pluralizem, za personalizem in za demokratične ter humane metode. Če pa »Katoliški glas« meni, da pozna »številne krščanske socialiste«, ki so častili Stalina kot svoj idol, naj pride z imeni na dan. Prepričani smo, da bo, kot navadno, najprej navedel Edvarda Kocbeka. To je že stara muzika »Katoliškega glasa« in plošča je že tako hudo izrabljena, da kar hrešči. Vsak količkaj inteligenten človek na Slovenskem, tudi tu v zamejstvu, ve, kaj uredništvo tako zameri Kocbeku in drugim krščanskim socialistom: da se pred vojno niso odločili za podpiranje kratkovidne in neljud-ske politike takratne Koroščeve JRZ (Jugo-slovenske radikalne zajednice), ki je bila vedno pripavljena sodelovati v vsakršni, tudi najbolj diktatorski beograjski vladi za mrvice, ki so padale s čaršijskih miz, tako da je postal Slovenec na splošno Srbom, Hrvatom, pa tudi drugim narodom sinonim za komfor-mista, neznačajneža in plašljivca, za r... po domače povedano; taka politika je pripeljala do tega, da Slovencem ni bila priznana avtonomija, ko so jo Hrvati dobili; da se zaradi same vneme po kolaboraterstvu z beograjskimi režimi nikoli ni mogla odločiti za kakršenkoli dejanski in moški nastop proti gospodarskemu izkoriščanju Slovenije (proti čemur pa je pisal v »Dejanju« dr. Andrej Gosar in izdal o tem tudi brošuro v založbi »Dejanja«) in za slovenske politične pravi-ce- In taka politika »slovenske« JRZ je privedla velik del slovenskih delavcev v polfaši-stični JUGORAS in končno do kolaborant-stva z okupatorjem, ki je bilo samo logično nadaljevanje vsega prejšnjega kolaborant-stva z nedemokratičnimi režimi v Jugoslaviji. V tem je bilo tisto vztrajanje na »izbrani liniji«, s kakršnim se hvali tudi »Katoliški glas«. Njegovo uredništvo peče najbolj to, da se krščanski socialisti niso niti pred vojno niti med njo umazali s takim kolaborant-stvom, ampak so se že pred vojno odločili za OPOZICIJO proti beograjskim diktaturam in poldiktaturam, za SLOVENSKO linijo in za SOCIALNI NAPREDEK. Za to so bili takrat, ko je (bivša SLS) slovenska JRZ gradila svojo politiko na ljubljanskih denarnih zavodih in na vaških krčmarjih, mesarjih in veleposestnikih in ko je bil njen glavni svetovalec za gospodarske in socialne zadeve znani ljubljanski kapitalist. In za SLOVENSKO in SOCIALNO linijo, proti komformizmu, kolaborantstvu, politični nemorali in strahopetnosti ter kratkovidnosti so se odločili slovenski krščanski socialisti tudi med vojno. Takrat sta obstajali samo dve alternativi: ali kolaborantstvo ali odpor v Osvobodilni fronti. Tretje alternative ni bilo, in če je ni bilo, je bila kriva prav tista »linija O.R.«, katere se še danes »Katoliški glas« tako zvesto drži. Kdo drugi, če ne Koroščev politični tabor, ki je predstavljal večino, nai bi bil pripravil Slovence na tisto, kar je bilo pričakovati, na odpor, na boj, na Žilavo vztrajanje pod vsemi udarci okupatorja in na ustvarjanje lepše, svobodnejše slovenske prihodnosti? Zakaj se ni odločil za odpor? Toda Koroščev tabor je bil za to popolnoma nesposoben, gluh za vse probleme, vedno je capljal daleč za časom in problemi, hrez Korošca še bolj kot prej. In tako je tudi danes, kar se res zvesto odraža v »Katoliškem glasu«, ko objavlja med drugim programe arterioskleroznega »Narodnega odbora«, peščice bivših politikantdv iz vrst JRZ Uredništvo »Zaliva« je čutilo potrebo, da se je v zadnji številki obregnilo ob »Novi list« zaradi našega članka »Nevami precedens«, v katerem smo ožigosali brezobzirno osebno polemiko v zvezi z imenovanjem novega ravnatelja Radia Trst A. »Zaliv« je naslovil svoj odgovor: »Novi list tokrat slepomiši«. Toda Novi list ni slepomišil, ampak je jasno povedal, kaj je tisto, na kar ne moremo pristati: na nelepe metode v boju za kariere, na to, da se iz teh osebnih ambicij napravlja politična afera, ki še bolj razbija enotnost demokratičnih Slovencev, in da se skuša izvajati pritisk preko tiska in italijanskih strank levice in skrajne levice. Najbolj pa obsojamo to. da se skuša vzeti v takem boju za kariere čast in ugled enemu konkurentov in se ga tako stre kot človeka — ravno zdaj, čeprav prej dvajset let ni imel nihče nič proti njemu. Take metode so vedno veljale za grde in naj veljajo tudi v bodoče. Jasno pa je, da nimamo ničesar proti nobenemu človeku, ki se je potegoval za ravnateljsko mesto na radiu, za nas so vsi usposobljeni za tako funkcijo. Torej: nastopili smo proti metodam in ne proti ljudem, zato je odveč »Zalivovo« dokazovanje, da je eden bodisi strokovno bodisi moralno ali po rojstvu na določenem ozemlju bolj sposoben kot drugi. Tudi če bi navedel še mnogo več razlogov. in liberalcev, ki so pred vojno zanikali slovensko narodno individualnost in se hoteli odreči slovenskemu jeziku (treba je pogledati samo v takratno »Jutro«). In tak »duh« je čutiti tudi v opazki, na katere danes odgovarjamo. Ne zanikamo, da so prešli nekateri, morda tudi »številni« krščanski socialisti v drug idejni tabor, ker moč in oblast predstavljata velikanski mik in skušnjavo. Morda so šli tja tudi zato, ker so menjali prepričanje. Toda s tem so se pač odrekli krščanskemu socializmu in družbi svojih dotedanjih prijateljev in sodelavcev, ki jim niso mogli ničesar nuditi. To pa se je dogajalo tudi na tisti strani, h kateri se prišteva »Katoliški glas«, dogajalo se je takorekoč v vsaki duhovni in fizični slovenski družini, toda kot skupina so si ohranili krščanski socialisti idejno neodvisnost do danes. Pritajeni bes »Katoliškega glasa« je bes tistih, ki jih boli, da se krščanski socialisti niso dali potegniti od JRZ-jevske »večine« v blato kolaboracionizma, kapitulanstva, idejne zmede, politične nesposobnosti in korupcije, kar je nujno pripeljalo v polom, in da niti danes nočejo z njimi v nazadnjaški tabor, ki je popolnoma gluh za realne slovenske probleme in se vsak dan manjša, a še vedno sanja o »močnih« metodah, s kakršnimi je udrihal svoj čas po Kocbeku zaradi njegovega članka o fašizmu v Španiji in kakršne je uporabljal, ko je spravljal Slovence v roke Gestapa in v KZ Dachau. Pri tem se seveda popolnoma jasno zavedamo, da sta katolištvo in ta tabor dve popolnoma različni stvari in sta vedno bili. In zato se nam tudi zdi, da bi bil že končno čas, da »Katoliški glas« opusti pridevnik katoliški v svojem naslovu, kar bo v prid tako katolištvu kot resnici, »Glas« pa ne bo s tem nič izgubil, ker ne more izgubiti, česar nima. Jasno je namreč, da nima v sebi krščanskega duha, ki zahteva, da človek ne laže in ne dela drugim krivice. Krščanski socialist za tako svojo tezo, nas ne bo mogel nikoli prepri čati, da je pravilna ali da ni smešna. Uredništvo SOVJETSKI NEMCI SE IZSELJUJEJO V ZAHODNO NEMČIJO V zadnjih tednih se je zelo povečalo število sovjetskih državljanov nemške narodnosti, ki se hodo lahko izselili v Zahodno Nemčijo. Tako je na primer leta 1970 samo 340 oseb dobilo dovoljenje za izselitev, do konca tega leta pa bo takih primerov že nekaj tisoč. Po končani drugi svetovni vojni so mnoge nemške družine ostale razdeljene, in sicer tako, da so se deloma znašle na zahod-nonemškem, deloma pa na sovjetskem ozemlju. Zato je ob svojem zadnjem obisku v Moskvi zunanji minister ZR Nemčije Walter Scheel izročil sovjetski vladi listino s seznamom najbolj perečih primerov, kar naj bi pripomoglo k čim hitrejši združitvi teh družin. Očitno popuščanje sovjetske vlade na tem področju je nedvomno v zvezi s postopno normalizacijo odnosov med obema državama v zadnjih letih. Odgovor »Zalivu« Lep Prešernov praznik na Opčinah V nedeljo popoldne je bila v Finžgarjevem domu na Opčinah prireditev na čast slovenskemu kulturnemu prazniku, dnevu smrti našega pesnika 'Prešerna. 'Prireditev se ‘je odlikovala po izredno 'prisrčnem in iskrenem vzdušju, 'ki ga je vzbudil takoj v začetku časnikar Saša Martelanc, ki 'je spregovoril o velikanu slovenskega pesništva in geniju slovenskega duha tako iz srca in življenjsko moderno, 'kot se to le malokdaj godi. Rekel je med drugim: »Naš pesnik — voditelj 'je bil tako preprosto jasen. V kri nam 'je zapisal ljubezen do nas samih ‘in spoštovanje do 'drugih. Zbudil nas je v zavest, da imamo kot vsi narodi — vso pravico do svobodnega življenja, 'pa tudi vzvišeno dolžnost bratskega sožitja z drugimi. To je bila prva slovenska lekcija o mednarodnem prijateljstvu, seveda pod pogojem, da je obojestransko. Kdor citira kitico »Žive naj vsi narod1!«, mora navajati tudi njeno 'izhodišče z verzi »Prost, kot 'je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom«. Pravi svetovljan — in tak je bil naš pesnik — mora imeti najprej zelo jasne pojme o lastnem narodu. Internacionalizem brez te osnove je samomor ali pa izdajstvo.« Burno ploskanje je pokazalo, da 'je spregovori1! občinstvu iz srca. K 'izrednemu vzdušju in uspehu 'proslave so pripomogli še Mladinska pevska skupi- ANDREJ KOŠIČ RAZSTAVLJA V TRSTU Dne 15. t.m. so v galeriji »Kusso« na Korzu v Trstu odprli razstavo novejših akvarelov slikarja-ljubitelja iz Gorice Andreja Košiča. Košič se je rodil leta 1933 v Rupi, sedaj pa živi v Gorici in je javnosti znan tudi kot lastnik trgovine čevljev v Raštelu. Prihodnje leto bo poteklo že dvajset let, odkar je prvič razstavil svoja dela, in sicer na neki skupinski razstavi v Gorici, prvič pa je samostojno razstavljal leta 1959, prav tako v Gorici. Iz seznama razstav, na katerih je bil prisoten, je razvidno, da je svoje slike doslej pokazal med drugim še v Trstu, Tržiču, Ronkah, Krminu, Portogruaru, Bazovici, Novi Gorici, Kopru, Ilirski Bistrici, Idriji, v Velenju in drugod. Andrej Košič tudi na razstavi v Trstu ostaja zvest dosedanji poti. V svojih slikah ne išče modnih novosti in visokih dosežkov, marveč se nam v njih kaže kot občutljiv in iskren zaznavalec okolja, v katerem je doma, predvsem značilnih motivov z bližnjega Krasa in Goriških Brd; prevladujejo izseki iz narave v svojih neštetih barvnih in razpoloženjskih odtenkih, kakor jih spoznavamo v različnih letnih časih, čemur zelo ustreza tudi slikarska tehnika, ki jo uporablja, to je akvarel. Lahko bi zapisali, da je Košič goriškim ljudem dal tisto, kar je napravil na Tržaškem dr. Robert Hla-vaty s svojimi neštetimi prikazi kraške pokrajine. Oba celo uporabljata isto slikarsko tehniko. Opaziti je dalje, da je Andrej Košič bolj suveren in slikarsko ter izrazno močnejši v upodabljanju čistih krajin, vsekakor bolj kot pri akvarelih, kjer se srečuje z nalogo naslikati vas oziroma skupino hiš. Ta motivika je tudi sicer v primerjavi z upodobitvami pokrajine na razstavi v Trstu maloštevilna. Javnosti toplo priporočamo, da si razstavo ogleda, še posebej zato, ker nam v slikah prikazuje različice tistega sveta, ki mu današnji človek in moderna civilizacija vse prevečkrat priziadajata težke in morda nepopravljive rane. Odprta je do 28. t.m. po naslednjem urniku: dopoldne od 10.30 do 12.30, popoldne od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. M. V. na pod vodstvom pevovodje Staneta Maliča, openski cerkveni pevski zbor, ki ga tudi vodi Malič In ki redno nastopa tudi na kulturnih prireditvah, člani Radijskega odra z bralno predstavo odlomka iz Simčičeve drame »Krst pri Savici« (brali so Ivana Placer, Miro Opelt, Franko Žerjal, Aldcslj Pregare In Marijan Bajc) in recitatorki Tanja Rebula in Anka Peterlin. Naj še pripomnimo, da je bila posebnost openske Prešernove proslave še ta, da je pevski zbor zapel tudi »Zdravljico«, ki jo je zložil Stane Malič sam. ZANIMIVO PREDAVANJE V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU V soboto, 17. t.m., smo imeli zanimivo predavanje dr. Pavleta Fonde o temi: Družba im psihiatrija. Predavatelj nam je s treznim in s humanim pogledom na pereče probleme zdravljenja umobolnih govoril o novih prijemih, 'ki jih počasi vpeljuje tudi tržaška umobolnioa. Poudaril je pomen družbe za duševnega bolnika, kajti psihiater dlba dejansko malo možnosti, da inelkoga ozdravi, če ta nima pogojev za psihično uravnovešenost, živi v slabih socialnih razmerah in ima zato občutek manjvrednosti. Nešteto je takih primerov, ko tudi biološko zdravljenje ne koristi zaradi globljih vzrokov, ki so bolniku na-čeli živčni sistem. Marsičesa je torej kriva družba. Informacija ima svoj pomen, talko je rekel predavatelj. Zato je važno, da ta vprašanja poznamo, saj jih moramo še bolj poglobiti. Prihodnjič, to je 24. februarja, vas vabimo na ogled filma. Začetek ob 19. uri. Opozarjamo tudi na vprašalne pole, ki jih boste dobili ob vstopu v klub. Anketa naj nam bi pomagala pri sestavljanju programa. Tanja R. VEČER LJUBKE ŠORLIJEVE V Društvu slovenskih izobražencev bo v pone-aeljek, 26. t.m. ob 20. uri Večer Ljubke Šorlijeve ob njena pesniški zbirki. Na povabilo društva se bo večera udeležila tudi pesnica. O pesnici bo govoril univ. prof. Martin Jevni-nikar, člani Radijskega odra pa bodo recitirali nekaj njenih pesmi. Avtobusno podjetje SAP je s 1. februarjem občutno skrčilo število svojih rednih prog v nekatere kraje v Bregu. Med temi so najbolj prizadete vasi Močkovlje, Prebeneg in Ricmanje, katerih zveze z mestom so zaradi tega zelo omejene in neustrezne. Najbolj prizadeti so seveda tisti ljudje, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev, kot so starejše o-sebe, gospodinje in dijaki. Razumljivo je, da je nepričakovani ukrep imenovanega podjetja povzročil precejšnje težave pri prebivalstvu, ki ni moglo ostati brezbrižno. Tako so na primer samo v Mač-kovljah zbrali 247 podpisov z zahtevo, da podjetje spet uvede vsaj nekatere od ukinjenih voženj, ter jih izročili občini v Dolini, da jih posreduje pristojnim krogom. O tem problemu se je razpravljalo tudi na zadnji seji dolinskega občinskega sveta, ki je bila dne 15. t.m. Svetovalec Tul od Slovenske skupnosti je s tem v zvezi naslovil na občinski od- KMETIJSKI TEČAJI NA TRŽAŠKEM Prenovljena Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu je letos priredila vrsto enomesečnih kmetijskih tečajev, ki so naleteli na zelo ugoden odmev med našimi ljudmi. Nedavno sta se končala tečaja v Repnu i n Trebčah, kjer je inž. 'Košir predaval o boleznih in škodljivcih na cvetlicah lin drugih 'rastlinah ter o protiizajedavs kih sredstvih. Uspeš-so se začeli še drugi gospodinjski tečaji, 'in nem, 'k j er poučuje ga. Marija Ozbič. Pravkar so se začele še drugi gospodinjski tečaji, in sicer v Cerovljah, ki ga vodi ga. Pavla Terčon; v Sesfljanu, 'kjer poučuje ga. Vlasta Legiša; v Mavhinjah, kjer uči gdč. Marta Rado tič, in v Trebčah, ikjer predaiva ga. Irma Pišeanc. Skoraj istočasno 'se je pričel tečaj o vinarstvu v Saležu, katerega vodi inž. Janko Košir. S takšnim delovanjem je Zveza neposred-niih obdelovalcev postala naj pomembnejša organizacija za poklicno izobraževanje kmečkega človeka na Tržaškem in prlispeva obilen delež za napredek tukajšnjega kmetijstva. J. K. V nedeljo, 25. t.m. bodo gostovali v naši župnijski dvorani igravci Amaterskega gledališča iz Gorice z veseloigro v treh dejanjih SREČNI DNEVI Igra je zabavna in je dosegla na Goriškem in tudi že na Tržaškem lep uspeh. Barkovljane in tudi okoličane zato vabimo na veseli popoldan. Začetek ob 17.15. —o— Mladinski klub prireja z ansambloma >*TAIMS< in "GALEBI-, 25 febr. 1972 ob 17. uri v Finžgarje-' vem domu v slikah in veselih zvokih SPREHOD PO OPČINAH IN OKOLICI Sodelujejo: Prodajalna igrač - papirnica ULGHERI - PAVAT Opčine — Uredništvo PAVLIHA - Ljubljana — Prodajalna jestvin - pekarna SOSIČ - REPINC - Opčine NE ZAMUDITE!!! —O— STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 25. t.m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah VOJMIL RABADAN »■'ADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE« bor pismeno vprašanje, v katerem vprašuje, kdaj bo tržaška občina oziroma ACEGAT prevzel še preostale proge podjetja SAP, kakor je bilo rečeno meseca julija lani, ko je sklenila poobčiniti prvih sedem prog podjetja SAP. Župan Lovriha je v odgovoru pojasnil, da lastnik podjetja SAP inž. Sergas noče nič slišati o preklicu ukrepa. Raje vidi, da mu odvzamejo dovoljenje. Svoje posredovanje je obljubil tudi deželni odbornik za prevoze Varisco. Medtem se je zvedelo, da se za zadevo zanima tudi tržaška občina, ki napoveduje, da bo mogoče celoten problem javnih prevozov med mestom in okoliškimi kraji rešiti šele tedaj, ko bo prišlo do ustanovitve zadevnega konzorcija med več občinami. Zgleda, da bo do tega lahko prišlo še v tem letu v okviru preureditve podjetja ACEGAT. Skrčenje avtobusnih prog v Bregu Egidij Vršaj Davčna reforma in IVA »Sto načinov, kako ne plačam davkov!« To bi bila knjiga, ki bi šla v prodajo. Sam bivši finančni minister Preti, po katerem so krstili davčno reformo v Italiji, je v parlamentu dejal, da je 12 načinov zgolj za »beg kapitalov« v tujino. Šest najbolj običajnih je naštel, a ostale je zamolčal, češ da noče pohujševati davkoplačevalcev. Za danes se zadovoljimo z razpravo o osnovah novega italijanskega davčnega sistema, da po eni strani ne bomo plačevali preveč in da se po drugi strani ne bomo izpostavljali sankcijam. Poznanje sistemskih osnov naj sleherniku olajša proučevanje podrobnosti in številnih dodatkov, katere pristojne oblasti objavljajo zlasti v davčni zakonodaji. Zakaj davčna reforma Gospodarski in socialni razvoj je tudi v Italiji prinesel nujnost za poenostavitev in modernizacijo davčnega sistema; poleg tega mora Italija izpolniti obveznosti, katere ima kot članica Evropske gospodarske skupnosti. Pred reformo je bilo v Italiji samo neposrednih davkov 20 ter posrednih davkov okrog 200. Lani je pred pristojnimi komisijami ležalo samo glede registrskega davka kak milijon davčnih sporov. Zakon s pooblastili parlamenta vladi (legge delega) štev. 825 z dne 9. oktobra 1971, objavljen v Uradnem listu dne 16. oktobra 1971, vsebuje naslednje programske smernice za davčno reformo: 1. zamenjava velikega števila dosedanjih davkov z omejenim številom novih davke j; 2. preureditev nekaterih davkov, ki .stanejo v veljavi; 3. prilagoditev in spopolnitev predpiso" o ugotavljanju in izterjevanju davkov, o sankcijah o davčnih sporih; 4. reorgai/.zacija davčne upru\e; 5. reorganizacija k-ajevnih financ. Vlada mora izvc«li davčno refom.o z delegi ranimi odloki (decreti delegati), ki ne potrebujejo potrditve parlamenta. 1 ako je 1. januar- Omenili smo, da bo ta reforma stopila v veljavo 1. januarja 1974. Za zdaj je izdan samo zakon s pooblastili ter mora vlada še sestaviti delegirane odloke. Ker pa vlada ne more kršiti pooblastil, bo bistvo reforme naslednje: Ena najvažnejših novosti je dejstvo, da so ooposredni davki razdeljeni na dva dela: 1. prvi se tiče dohodkov iz delovnega razmerju (crediti di lavoro aubordinato), ki so po sedanjem sistemu vključeni v kategorijo C/2 dohodnine (ricchezza mobile); ja 1973 pričela veljati reforma posrednih davkov (imposte indirette) in 1. januarja 1974 bo stopila v veljavo reforma neposrednih davkov (imposte dirette). Trije novi neposredni davki na dohodke bodo zamenjali 13 dosedanjih davkov in samo davek na dodatno vrednost IVA je odpravil preko 20 preteklih posrednih davkov in taks. Reforma uvaja dva nova neposredna davka: davek na dohodke fizičnih oseb (imposta sul reddito delle persone fisiche) ter davek na dohodke pravnih oseb (imposta sul reddito delle persone giuridiche). Prvi davek odpravlja zemljiške davke (imposta sul reddito do-minioale, imposta sui redditi agrari), zgradari-no (imposta sul reddito dei febbricati), dohodnino (ricohezza mobile), dopolnilni davek (imposta complementare), družinski davek (imposta comunale di famiglia) ter razne dodatne davke n. pr. ECA in Pro-Calabria. In z drugim davkom so ukinjeni: davek na trgovske družbe (imposta sulle societa), davek na obveznice (imposta sulle obbligazioni) in dohodnina za trgovske družbe (imposta di ricchezza mobile sul reddito delle societa). IVA ali davek ia dodatno vrednost je zamenjal zlasti naslednje posredne davke: prometni davek IGE (imposta generale sull’entrata), proizvodni davek (imposta di fabbricazione) ter troš irine (imposte cotnunali di consumo). Omenjeni trije novi davki so državni. K tem je treba dodati dva nova krajevna davka: krajevni davek na dohodke ali ILOR (imposta /ocale sui redditi) in občinski davek na povečanje vrednosti nepremičnin ali INVIM (imposta co nnnale ineremento ualore degli immo- hili). Kot že rečeno, so bile ukinjene številne kra-■ne dajatve (tributi locali) in predvsem: občinske trošarine, 'nižinski davek, davek na po-' ‘ičanje vrednosti -ru^benih zemljišč (imposta •>u!' inc-i»mento di v a! >~e delle aree fabbrica-•;iliY prisoevki /a >-:vre 'o^šave (contributi h miglior>aj tet Ta.A.P (in comunale Fuile ir.J>is'.i'e com'••ierri, arls rrofessionil. Končno j dsle^irmrmi r, * eč .^ni.-’ davkov sar’- pr'urejeni1- n posodo c/c ib o >r. reiri trski ds ek nmpostc di regl-.fr. ), c -i4-ni davek (imp'«‘e ville succesi mi) koVk • imposte di bodo). b:oe*eke (impo-te in. "»caric). 2. drugi pa nanaša na {,?, .'niah d >houke ki ne izhajajo iz delovnega raz.nerja e zdaj spadajo v kategorije A, B in C/l. To so' a) kategoria A: dohodki od kapitalov, nagrade pri nili posojilih ter dobitki pri lote-Tij-h, nagradnih natečajih, igrah in sta-van; b) kategorija B: dohodki podjetij (trgovin, industrij in velikih kot pe>djetja organiziranih kmetij), to je mešani dohodki kapitala in dela s presežkom prvega proizvodnega čini-telja nad drugim; c) kategoria C/l: dohodki od avtonomnega dela fizičnih oseb (obrtniki, mali trgovci — piccoli imprenditori, svobodni poklici); mala podjetja so tudi po reformi tista, ki so organizirana in obratujejo večinoma z delom davkoplačevalca in njegove družine. Praktično bo ta razdelitev prišla do izraza s tem, da bo dohodke iz delovnega razmerja bremenil samo davek na dohodke fizičnih oseb, ne pa tudi ILOR. Le če bodo imetniki dohodkov iz delovnega razmerja dobivali še druge dohodke, n.pr. dobiček od delnic, najemnine eni stanovanja, obresti od posojila ali podobno, bodo ostali dohodki obdavčeni z ILOR-jem, katerega alikvote ali davčne stopnje bodo šle od 8,90 odst. do 14,70 oelst. Po de>sedanjih poluradnih poročilih bo treba letno prijavo dohodkov tudi v bodoče predle>-žiti, čeprav bo delodajalec že pri plači e>dtrgal celotni davek na dohodke iz delovnega razmerja. Seveda bo treba v prijavi dodati še ostale pravkar omenjene dohodke, zaradi katerih se bo davčna stopnja povečala ter jo bo neposredno izračunal finančni urad. Kot doslej, bodo torej oproščeni letne prijave samo imetniki dohe>dkov, ki so oproščeni davka. Računajo, da bodo imetniki zgolj dohodkov iz delovnega razmerja (uslužbenci in upokojenci) plačevali po reformi manjše davke kot po sedanjem sistemu. Davčne stopnje in primeri Davčne stopnje ali alikvote ter davki brez odbitkov bodo naslednji: Letni dohodek % davek o 2 milijona lir 10 200.000 lir °-3 milijoni lir 13 330.000 » V 4 r. iijor.i lir 16 490.000 » 4-5 " jiljntiov lir 19 680.000 » -6 .uiijjotjftv lir 22 900.000 » r~t • 1 • 1 • -» I; r »v lir 25 1.150.000 » miiiji r. v lir 27 1.430.OOi) » 8-9 milijonov lir 29 1.710.000 » ‘-10 nuujenov 11 _• 31 2.020.000 » milij Jiiov lir 38 7.320.000 » 30-40 milijonov lir 42 13.520.000 » 40-50 milijonov lir 44 17.920.000 » 50-60 milijonov lir 46 22.520.000 » 60-80 milijonov lir 48 32.120.000 » 80-100 milijonov lir 50 42.120.000 » 100-125 milijonov lir 52 55.120.000 » 450-500 milijonov lir 70 257.120.000 » preko 500 milijonov 72 Reforma neposrednih davkov Uslužbenec (samski) letni dohodek 2.1>00.000 lir kosmati davek 265.000 » odbitki: splošni odbitek 36.000 lir odbitek za uslužbence 36.000 » odbitek za osebne stroške uslužbencev 12.000 » 84.000 lir 84.000 i » čisti davek 181.000 liT Uslužbenec (z ženo in dvema otrokoma) letni dohodek 2.500.000 lir kosmati davek 265.000 » odbitki: za uslužbenca 84.000 lir za družino: za ženo 36.000 » za dva otroka 22.000 » 142.000 lir 142.000 » čisti davek 123.000 lir Uslužbenec (z zaposleno ženo in dvema otroko- ma) letni dohodek: mož 2.000.000 lir žena 1.600.000 » 3.600.000 » kosmati davek: mož (10 % ) 200.000 » žena (10%) 160.000 » 360.000 » odbitki: za moža (uslužbenec) 80.000 » za ženo (uslužbenko) 84.000 » za dva otroka 22.000 » 190.000 lir 190.000 » čisti davek 170.000 lir Odbitki za družinske člane. katere vzdržuje davkoplačev a lec, so namreč tile: družinski člani odbitki 1. prvi) 7.000 lir 2. (drugi) 15.000 » 3. (tretji) 25.000 » 4. (četrti) 35.000 » 5. (peti) 65.000 » 6. (šesti) 100.000 » 7. (sedmi) 150.000 » 8. (osmi) 250.000 » Za vsakega družinskega člana preko osme- ga znaša odbitek 120 tisoč lir. Za ženo se od- bije 36.000 lir in če nje ni, velja ta znesek za prvega otroka. • ILOR Krajevni davek ILOR bremeni — kot rečeno — dohodke dosedanjih dohodninskih kategorij A, B in C/l. Te kategorije pa morajo plačati tudii davek na dohodke fizičnih oseb. Davčna stopnja ILOR-ja' niha v skladu z odločitvami občin v mejah od 8,90 odst. do 14,70 odst. Tudi ta davek bo pobirala država ter ga bo razdeljevala med krajevne javne ustanove občine, pokrajine, dežele, trgovinske zbornice, turistične ustanove ). Mala podjetja (obrtniki, mali trgovci) ter na splošno davkoplačevalci z manjšimi dohodki (n.pr. del pripadnikov svobodnih poklicev) bedo uživali posebna olajšave. Vzemimo primer malega podjetnika (z ženo in tremi otroki, letni dohodek 5.000.000 lir), kako plača davek na dohodke fizičnih oseb in ILOR. letni čisti dohodek 5.000.000 lir ILOR 367.500 » (odbitek za malega davkoplačevalca znaša 50 odst. in sicer najmanj 2.500.000 lir in največ 7.500.000 lir; 14.70 odst. na 2.500.000 lir pa znaša 367.500 lir) Davek na dohodke fizičnih oseb Od dohodka 5.000.000 lir se odšteje ILOR 367.500 lir, kar da obdavčljivo vsoto 4.632.500 lir. Na to vsoto je treba plačati: 10 odst. do 2.000.000 lir 13 odst, na 3.000.000 16 odst. na 4.000.000 19 odst. na ostalih 632.500 200.000 lir 130.000 » 160.000 » 120.175 » Skupaj neposredni davki Odbitki splošni odbitek 36.000 lir (za vse davkoplačev.) odbitek za ženo 36.000 » odbitki za tri otroke 47.000 » (7.000 + 15.000 + 25,000) 610.175 lir 997.675 lir 119.000 lir Plačani davki (977.675 —119.000) 858.675 lir Trgovske družbe Te bodo plačevale davek na dohodke pravnih oseb, za katerega znaša alilkvota 25 odst.; k slednji je treba dodati še ILOR (14,70 odst.), kar skupno da davčno stopnjo 39,70 odst. Reforma posrednih davkov Zaradi obširnosti snovi se moramo omejiti le na najvažnejšo dajatev, to je na davek na dodatno vrednost ali IVA (imposta sul ualore ag-giunto). Zadevne predpise vsebuje predsedniški odlok štev. 633 z dne 26. oktobra 1972, objavljen v prilogi k Uradnemu listu 292/1972. Odlok je razdeljen na sedem naslovov, ki imajo skupno 94 členov. Naslovi so naslednji: I. Splošni predpisi (členi 1-20) II. Obveznosti davkoplačevalcev (21-40) III. Sankcije (41-50) IV. Ugotavljanje in izterjevanje davka (51-66) V. Uvoz (67-70) VI. Razni predpisi (71-75) VII. Prehodni in končni predpisi (76-94). Podrobno bomo obdelali najvažnejši naslov, to je naslov II. o obveznostih davkoplačevalcev ter osnove I. naslova (splošni predpisi). Splošni predpisi IVA je — kot rečeno — davek na dodatno vrednost ali nekumulativni davek, kar pomeni, da ob vsaki preprodaji blaga zadene samo razliko v vrednosti. Po drugi strani je bil prometni davek IGE kumulativna dajatev, ker je ob preprodaji obremenil celotno vrednost ali ceno blaga, vštevši dajatve plačane pri prejšnjih prenosih. Prednost novega sistema (IVA) pred starim sistemom (IGE) je razvidna iz spodnjih razpredelnic (za preprostejši račun vzemimo enako alikvoto 10 odst.) : Naraščanje vrednosti blaga I G E 1.000 2.000 3.000 4.000 Realna alikvota 25 odst. I V A Davek ob vsaki preprodaji alikvota 10 odst. 100 200 300 400 1.000 Naraščanje Davek ob vsaki preprodaji vrednosti blaga Alikvota 10 odst. 1,000 100 2.000 100 (200-100) 3.000 100 (300-200) 4.000 100 (400-300) Realna alikvota 10 odst. 400 IVA je torej davek na dodatno vrednost ia kaj je dodatna vrednost? Pri tem nam priskočijo na pomoč sami Združeni narodi, ki so podali zadevno definicijo v navodilih za sestavljanje Statistik o gospodarskem položaju držav članic. »Dodatna vrednost — pravi omenjena definicija — je vrednost blaga in storitev, proizvedenih v podjetju, zmanjšana tako za vrednost po tekočih cenah blaga in storitev, katere je podjetje kupilo od drugih za uporabo v proizvajalnem postopku, kot za stroške za ohranitev nedotaknjenosti kapitala podjetja.« Člen 1 predsedniškega odloka štev. 633 pravi, da IVA zadene prodaje in storitve v okviru obratovanja podjetja ter storitve svobodnih poklicev podjetjem. Z IVO je nadalje obremenjen vsak uvoz, čeprav je oproščen carine. Izjema so samo ladje (razen športnih) ter letala državnih ustanov in letalskih družb. Opozoriti je treba kot je razvidno iz člena 2 — da IVA velja tudi za blago, ki je namenjeno osebni ali družinski potrošnji podjetnika. Člen 10 navaja storitve, ki so oproščene IVE. Omenimo naj zlasti oprostitev za stanovanjske najemnine ter za storitve kmetom s kmetijskimi stroji. Po 9. členu pa je oproščen davka ma dodatno vrednost izvoz. Kljub raznim nasprotnim trditvam, je sistem IVA ugodnejši za izvoznike kot sisterp IGE in to iz dveh razlogov : 1. IVA izvaja popolno davčno oprostitev za izvoženo blago ter odpravlja zgolj forfetar-na povračila, ki so veljala za IGE. Po novem sistemu izvozniki takoj realizirajo svoj davčni kredit, ker odtrgajo I VO plačano pri nakupih blaga in storitev za izvoz od IVE pri prodajah v notranjosti države. 2. Suspendiranje plačila IVE ob prodaji blaga in storitev običajnim izvoznikom. Tako podjetnikom, ki se ukvarjajo večinoma ali samo z izvozom, ni treba čakati na povračilo IVE, katero bi morali zahtevati ob letni prijavi poslov vsako leto pred koncem februarja. Za običajnega izvoznika — čigar več kot 40 odst. letnih poslov odpade na izvoz — se je treba prijaviti pri finančnem ministrstvu. Računanje IVE kvoti ter prodajajo končne izdelke po normalni alikvoti. Pri prodaji pa predvidena alifcvota — in to je ona izmed učinkovitosti novega davčnega sistema — tudi nadoknadi morebitna znižanja ali davčne utajitve v teku proizvajalno-raz-deljevalnega procesa, ker vidimo, da je končna cena blaga v obeh gornjih primerih enaka: 11.200 lir. Primer celotnega proizvajalno-razdeljevalne-ga procesa Prodaja industrijec....................veletrgovcu blago 1.000.000 lir IVA 12% 120.000 » 1.120.000 lir . trgovcu na drobno 1.500.000 lir 180.000 » 1.680.000 lir Prodaja trgovec na diobtio . . potrošnikom blago 2.000.000 lir IVA 12% 240.000 » 2.240.000 lir Knjigovodske obveznosti Te obveznosti so: fakture, knjiga nabav (registra degli acquisti), knjiga prodaj na drobno ali iztržkov (registra delle vendite ali registra dei corrispettivi ), mesečna ali trimesečna prijava ter letna prijava poslov (dichiarazioni men-sili, trimestrali, annuali). Knjigovodske obveznosti davčnih zavezancev so odvisna od poslovnega prometa (volume d’affari) v prejšnjem letu. Po poslovnem prometu se namreč računa IVA. Za letni poslovni promet se smatra celotno vrednost prodaj blaga in storitev. Tako bo osnova za IVO v letu 1973 določena po naslednjih kriterijih: 1. za nova podjetja po domnevnem poslovnem prometu; 2. za že obratujoča podjetja na podlagi prodajnih faktur (IGE) iz leta 1972; 3. za trgovce na drobno, za obrtnike ter za javne lokale s prodajo živil in pijač (razen restavracij, gostiln in podobnih obratov) na podlagi vrednosti nabav v letu 1972 s povečanjem te vrednosti za 50 odst.; 4. za svobodne poklice na podlagi davčnih predujmov ter prijav dohodkov; 5. za restavracije, gostilne in podobne obrate, za potniško prevozno službo ter za druge dejavnosti, katerih člen 81 predsedniškega odloka štev. 633 ne omenja izrecno, na podlagi računovodskih rezultatov ter vseh drugih do-kaznih elementov. Poslovni promet izpod 5.000.000 in nad 80.000.000 Vse omenjene knjigovodske obveznosti skupaj s plačevanjem IVE imajo podjetja z letnim poslovnim prometom nad 80 milijonov lir, medtem ko je oproščen teh obveznosti in plačevanja IVE podjetnik z letnim poslovnim prometom izpod 5 milijonov lir. Pač pa mora «podjetni k izpod 5 milijonov)) hraniti fakture dobaviteljev in carinska potrdila ter jih progresivno in kronološko oštevilčiti. Ce je med letom presežena vsota 5 milijonov, prenehajo olajšave glede faktur in knjig z mesecem, ki sledi dnevu, ko je bila presežena omenjena vsota. Podjetnik mora nato predložiti prijavo vseh prodaj od začetka leta. IVO plača: ali z enim zneskom v roku določenim za letno prijavo ali v štirih trimesečnih obrokih. Poslovni promet 5-21 milijonov Forfetarji Podjetnik, katerega letni poslovni promet znaša več kot 5 in manj kot 21 milijonov lir, spada pod poenostavljeni davčni režim ter ima naslednje olajšave: 1. za prodaje ni dolžan izdajati faktur, razen če jo klient izrecno zahteva; pač pa je faktura obvezna za prodajo nepremičnin. Za davek na dodatno vrednost so določene tri alikvote: normalna 12% znižana (za nujne potrebščine) 6% povečana (za luksuzne predmete) 18%. Obdavčljiva osnova (base imponibile) za prodajo blaga in storitev je vrednost, na katera se aplicira alikvota. Dana je s ceno blaga in storitev, vštevši vse stroške (embalaža, prevoz itd.), čeprav so zaračunani na ločenih listinah. V obdavčljivo osnovo pa ne spadajo: obresti na fakturi, če obrestna mera ne presega za tri točke legalne, anticipirane vsote, IVA na fakturi ter cena embalaže, če je to treba vrniti. Kako torej apliciramo alikvoto na obdavčljivo osnovo? Pri enotne alikvote 12% nakup: blago 7.000 lir, IVA 12% = 840 lir (s: plača dobavitelju) prodaja: blago 10.000 lir, IVA 12 = 1.200 lir razlika spodnja in gornja IVA = 1.200 — 840 = 360 lir (se plača Uradu IVA) končna cena blaga: 10.000 + 840 + 360 = 11.200 lir (plača potrošnik ). Primer različnih alikvot 6% in 12% nakup: blago 7.000 lir, IVA 6% = 420 lir prodaja: blago 10.000 lir. IVA 12% = 1.200 lir razlika spodnja in gornja IVA = 1.200 — 420 = 780 lir končna cena blaga: 10.000 + 420 + 780 = 11.200 lir. Slednji primer n.pr. velja za predelovalna podjetja, ki kupujejo surovine po znižani ali- Plačilo davku Uradu IVA Veletrgovec: spodnja IVA — gornja IVA =■ 180.000 — 120.000 = 60.000 lir Trgovec na drobno: spodnja IVA — gornja IVA = 240.000 — 180,000 = 60.000 lir. Iz tega se ponovno vidi, kako IVA kot neku-mulativni davek obremeni samo enkrat končno vrednost blaga. Urad IVA bi v gornjem primeru prejel 120.000 t 60.000 + 60.000 = 240.000 lir, kar pa je enako alikvoti 12% na končno ceno blaga v znesku 2.000.000 lir. Doda jmo še en račun in sicer za amortizacijo. Za spodbujanje proizvodnje in prepreče-nje dvojnega obdavčenja je bil sprejet predpis, po katerem je dovoljen takojšen odtrgljaj (de-duzione) vse IVE pri nakupu investicijskih sredstev, to je pri prijavi, ki se nanaša na mesec nakupa. Primer brez odtrgljaja IVE z 12% : (amortizacija stroja 1.000.000 lir v petih letih) Leto Vredn. stroja Amortiz. Preost. vrednost 1 1.120.000 224.000 896.000 2 896.000 224.000 672.000 3 672.000 224.000 448.000 4 448.000 224.000 224.000 5 224.000 224.000 - 1.120,000 Isti primer z odtrgljajem Leto Vredn. stroja Amortiz. Preost. vrednost 1 1.000.000 200.000 800.000 2 800.000 200.000 600,000 3 600.000 200.000 400.000 4 400.000 200.000 200.000 5 200.000 200.000 - 1.000.000 Prodaja veletrgovec . blago IVA 12% 2. vrednost prodaj oziroma obdavčljiva vsota je določena samo na podlagi dejanskega in- kasa ter se torej ne štejejo krediti; prodaje ■nepremičnin pa se smatrajo kot inkaso. Ta podjetnik mora imeti knjigo nabav in knjigo iztržkov ter mora predložiti trimesečne in letne prijave poslov. V prijavah mora nameščenih zadoščajo tudi ob poslovnem prometu vesti tudi kredite. Trimesečne prijave namesto med 21 in 80 milijoni. Podjetniki s prometom med 5 in 21 milijoni se lahko odločijo za forfetarno plačevanje IVE. Forfetar plača pristojnemu uradu samo 50% IVE, katero je zaračunal klientom, apo drugi strani ne odšteje IVE plačane dobaviteljem. Ob letni prijavi ima pravico še do posebnih navzdol progresivnih odbitkov, tako da v bližini 5 milijonov letnega prometa skoraj ne plača IVE, medtem po se odbitki v bližini 21 milijonov približujejo ničli. Izračunati je mogoče, da se podjetniku splača forfetarni režim ob letnem prometu izpod 9 milijonov lir, ko prodaja za 100 blago, ki ga povprečno stane 70; preprosto povedano se odločimo za forfet, če je spodnja IVA dosti večja od gornje: n.pr. običajno pri obrtnikih. Forfetarji morajo predložiti letno prijavo do 31. januarja, medtem ko za druge davčne zavezance zapade ta rok. 28. februarja. Fakture, knjižbe in prijave Faktura Vsaka faktura mora vsebovati ime ter naslov kupca in prodajalca; kakovost, količino in vrednost prodanega blaga; alikvoto in znesek davka; če so alikvote različne, morajo biti prodaje ločene po alikvotah. Faktura mora biti izdana v dveh izvodih; en izvod je treba poslati kupcu v 30 dneh od prodaje ali od zadnjega dneva tedna, če so operacije fakturirane tedensko. Trgovci na drobno morajo fakturo v 15 dneh po prejemu progresivno oštevilčiti ter jo vknjižiti; iz vknjižbe morajo biti razvidni znesek fakture, ime dobavitelja, obdavčljiva vsota ter davek ločeno po alikvotah. Za fakture oproščene davka je treba navesti razlog oprostitve. Knjižbe V knjigo nabav je treba — kot rečeno — v 15 dneh po prejemu vpisati fakture. Knjižiti moramo tudi avto faktur e ob nakupih 'blaga pri podjetnikih izpod 5 milijonov prometa, ki so oproščeni IVE; plačani znesek je treba razdeliti v obdavčljivo vsoto in davek. Morebitni nakupi pri zasebnikih (ki niso podjetniki) niso podvržen IVI ter jih ni treba knjižiti. V knjigo faktur (prodaj na debelo) je treba vnesti prodajne fakture v 15 dneh po njihovi izdaji. Omenili smo že, da je treba prodaje ločiti po alikvotah. Za trgovce na drobno (preko 5 milijonov letnega prometa) je obvezna knjiga iztržkov (registre dei oorrispettivi), ne pa knjiga faktur. Vanjo vsak dan vpišejo dnevni iztržek od prodaj, vštevši morebitne fakture, katere so klienti izrecno zahtevali. Dejansko bi morale biti prodaje knjižene po alikvotah, a finančno ministrstvo lahko te davčne zaveznice oprosti omenjenega razlikovanja ter določi, da so pro- daje razdeljene po alikvotah v sorazmerju z nabavami, Knjižiti je treba tudi trgovske operacije oproščene davka. Prijave Mesečno oziroma trimesečno prijavo je treba predložiti po predpisanih obrazcih ter navesti za omenjeno obdobje nabave in prodaje ter IVO po alikvotah. Od spodnje IVE (razvidne iz knjige prodaj) se odšteje gornjo IVO (po knjigi nabav) ter se ob predložitvi prijave plača razliko med obema Uradu za IVO. Davek je mogoče plačati ali neposredno uradu v gotovini ali z neprenosnimi krožnimi čeki, če prijave pošljemo priporočeno po pošli. Prijavo je treba predložiti tudi, če slučajno v določenem obdobju ni bilo obdavčljivih operacij. Trgovci na drobno, ki beležijo v knjigo iztržkov kosmate dnevne zneske prodaj brez izločitve IVE, morajo ob trimesečni prijavi celotno prodajno vsoto razdeliti v obdavčljivi znesek in spodnjo IVO. Za ta namen uporabimo posebne koeficiente, ki znašajo 5.65 za alikvoto 6 odst., 10,70 za alikvoto 12 odst. ter 15.25 za alikvoto 18 odst. Za računanje so koristne posebne tabele, katere je mogoče kupiti v knjigarnah. Primer: trimesečna prodaja blaga za 10 milijonov lir po enotni alikvoti 12%. Prihodnji mesec Naslednji mesec, 4. in 11. marca, bodo Francozi pristopilik volilnim žaram, da si po petih letih izvolijo nov parlament. Za te volitve vlada tudi drugod po Evropi veliko zanimanje, saj sovpadajo s časom, 'ko je degolizem zašel v krizo, druga značilnost pa je ta, da bodo socialisti in komunisti nastopili z enotno listo in s skupnim programom. Francoski parlament, ki so ga sedaj razpustili, so izvolili leta 1968 in je štel 487 poslancev. 280 jih je pripadalo degolistični stranki UDR, neodvisni republikanci Giscar-da d’Estainga so imeli 61 zastopnikov, tretja stranka vladne koalicije, Duhamelovi centri-sti, pa 35. Skupno torej 376 poslancev ali 72,2 odst. To razmerje seveda ne ustreza številu glasov, ki so jih vse tri stranke vladne koalicije prejele na volitvah, namreč 46 odstotkov. Leta 1968 so socialisti in komunisti, ki so takrat nastopili 'ločeno, prejeli skupno 41 odst. glasov, v parlamentu pa so bili zastopani s 86 poslanoi. To je posledica francoskega volilnega sistema, v katerem dokončno odloča drugi krog volitev, tako imenovana »balotaža«; v njem se potegujejo za zmago po posameznih volilnih okrožjih kandidati z naj večjim številom glasov, tisti šibkejši pa seveda odpadejo. Za drugi krog volitev je nadalje značilno, da vsi volilci ne glasujejo več za kandidata svoje stranke, marveč podprejo tistega, ki ima največ možnosti za zmago v določenem volilnem okrožju Stranke francoske vladne koalicije nekoliko skrbijo rezultati predvolilnih anket, iz katerih izhaja, da bo število glasov, oddanih zanje, padlo; dobile naj bi namreč od 35 do 40 odstotkov. Po teh predvidevanjih naj si se okrepil »kartel levice«, tako namreč imenujejo zvezo med socialisti in komunisti, ki utegne dobiti okrog 45 odstotkov glasov. 10.000.000 x 10,70 = 1.070.000 10.000.000.000 — 1.070.000 = 8.930.000 (obdavčljiva vsota) 8.930.000 x 12% = 1.071.000 (spodnja IVA). Tudi letno prijavo je treba napraviti po uradnem obrazcu. Priložiti je treba seznam klientov, a ta predpis ne velja za trgovce na drobno. Do 31. decembra 1973 je čas, da se zahteva odbitje že plačanega davka IGE za investicije in blago v zalogah. Prva prijava »Vsak prvi korak je težak!« tolaži tudi fi-nanca davčne zavezance, fci se pripravljajo, da prvič prijavijo oziroma plačajo IVO pred 28. februarjem 1973 (mesečna prijava) ali pred 30. aprilom 1973 (trimesečna prijava). Skupaj s prvo prijavo bo treba na posebnem obrazcu izročiti izjavo o obstoju podjetja (di-chiarazione di esistenza di attivita). Izjava mora vsebovati: ime in sedež podjetja, rezidenco lastnika, vrste dejavnosti ter morebitne podružnice in skladišča. Obrazce za vse naštete prijave se dobi pri uradih IVA. Ob prvi prijavi bo končno slehernik »oštevilčen«; dobil bo »številko IVA« (numero delta partita IVA). »Srečno!« volitve v Fr S tem pa še nli rečeno, da bo levica dobila tudi večino sedežev v parlamentu, kajti že na prejšnjih volitvah se je dogajalo, da se je v drugem krogu veliko število levičarskih glasov preusmerilo na ■degolističnega kandidata in ne na komunističnega, če je že prišlo do take dileme. V zadnjih dneh pa so objavili rezultate anket, ki kažejo, da bo socialistična stranka v okviru »kartala levice« verjetno rahlo prehitela komunistično: po teh podatkih naj bi za sooialliste in leve radikale glasovalo 23 odst. volivcev, za komuniste pa 20 odst. Zato sklepajo, da bodo socialisti v drugem krogu volitev dobili precej več poslanskih mest kot komunisti, čemur naj bi sledila v bodočnosti okrepitev socialistične stranke, tako da bi tudi Francija dobila močno stranko po nekakšnem socialdemokratskem vzoru. Tega se zavedajo tudi komuni s ti, ki so v zadnjem času kljub skupnemu nastopu s socialisti zelo okrepili propagando med levo usmerjenimi volilci, ki jim priporočajo, naj oddajo glasove komunističnim kandidatom. V skrajnem primeru pa, da bi v obeh krogih volitev socialisti in komunisti dobili nad 50% glasov, je zelo verjetno, da se bodo stranke vladne koalicije skušale povezati z reformističnim gibanjem (radikali Jean-Jacquesa Schreiberja in centnisti Jeana Lecanueta), ki se trenutno, 'tudi iz volilnih taktičnih razlogov, ofenzivno obnašajo do degolistov. Zanje predvidevajo, da bodo dobili okrog 15 odstotkov glasov. Francija je v zadnjih štirinajstih letih, torej v obdobju degolizma, zlasti na gospodarskem področju dosegla lepe uspehe, in nekateri računajo, da bo po svojem bruto— produktu, ki je danes za 25 odst. večji od tistega v Angliji, že v štirih ali petih letih dohitela in prehitela Zahodno Nemčijo. OBČINSKE ZADEVE V ŠTEVERJANU Na isti seji so občinski možje govorili tudi o ureditvi otroškega vrtca in o potrebni cen- Kdo je v Indokini? Danes, v četrtek, začenja veljati premirje tudi v Lausu, za katero sta se dogovorila vlada in levo gibanje Pathet Lao. Boji med njima so trajali s presledki mnogo let, vendar niso bili tako zagrizeni in krvavi kot v Vietnamu. Zdaj so se domenili, da bodo ustanovili koalicijsko vlado, druge podrobnosti pa še niso znane. Premirje v Laosu je nedvomno nov uspeh Kissin-gerjeve diplomacije, posebno med njegovimi o-biski v južnovzhodni Aziji. Zdaj se vodijo zagrizeni 'boji le še v Kambodži, a tudi tam baje premirje že »zori«. Do hudih spopadov prihaja tudi še v Južnem Vietnamu, kjer baje Vietkongovei stalno kršijo premirje, po obtožbah sajgonske vlade, a zgleda, da se tudi ta ne drži točno določil premirja. Vendar pa so spopadi vse redkejši in tipati je, da bo po prizadevanju vojaške komisije štirih in mednarodne nadzorne komisije premirje končno le v celoti uveljavljeno, čeprav je zdaj še krhko. Medtem se nadaljuje tam in tudi v svetovni javnosti polemika, kdo je pravzaprav »zmagal« v Vietnamu. Levice trdijo, da so zmagali komunisti, Vietkong in Severni Vietnam ter da pomeni premirje poraz ameriškega imperializma, medtem ko govori ameriška stran o častnem in kompromisnem miru in Sajgon o zaustavitvi komunistične agresije. Dejstvo je, da sta sc obe strani v vojni zelo izčrpali in sta bili bolj ali manj prisiljeni skleniti premirje. Očitno pa je tudi, da se je v Vietnamu še enkrat pokazalo, da se skrha tudi najmočnejša sila, kot je ameriška, kadar naleti na odločen in samozavesten ter dobro organiziran odpor naroda, ki se noče vdati tujemu diktatu in sili orožja ter nima strahu pred številom in gospodarsko, vojaško ter politično premočjo nasprotnika. To je bila dobra lekci ja za vse majhne narode in države, da imajo vedno možnost uspeha v svojem odporu, pa naj se zdi razmerje sil še tako neugodno zanje,. Upati pa je, da sc bodo iz te lekcije kaj nučile tudi Združene države in druge velike sile s Sovjetsko zvezo vred, ki ima tudi nekaj takih »Vietnamov«, kot na primer Češkoslovaško in baltske države, katere je nasilno zasedla in si jih priključila proti volji njihovih narodov leta 1940, po sklenitvi sporazuma s Hitlerjem o delitvi »interesnih sfer« v vzhodni Evropi, po katerem sla si Hitler in Stalin tudi razdelila Poljsko. V Sloveniji in na Hrvatskem posvečajo veliko pozornost novim raziskavam o kmečkih puntih. Zadnji čas je bilo posvetovanje v Stubdčkih Toplicah v Hrvatskem Zagorju, kjer so zgodovinarji razkrili razne nove ugotovitve, plod arhivskih raziskav. Tako v Sloveniji kot na Hrvatskem obhajajo letos 400-letnico slovensko-hrvatskega kmečkega punta 1. 1573. —O--- TIHA, BRIDKA RESNICA Kako ti bo pri srcu in v vesti, ko prebereš sledeče vrstice? Na svetu živi več kot tri milijarde ljudi. Od teh jih približno poldruga milijarda strada. Fsa-ko leto umre na svetu ZARADI LAKOTE 40 MILIJONOV LJUDI. Tudi lani in letos. Vsi vpijejo o socialnih krivicah, tudi ti? A kaj so storili, da jih ublažijo? V sredo zvečer je števerjanski občinski svet razpravljal o perečih občinskih zadevah. Razpravljal je o gradbenem pravilniku in načrtu. Še važnejša je pa bila razprava o občinskih šolskih vprašanjih. V načrtu je gradnja nove šole s celodnevnim poukom. Kje naj bi novo poslopje stalo, o tem so seveda mnenja različna. Ne smemo namreč pozabiti, da je v naši občini le malo ravnih zazidalnih površin. Dosti je strmih bregov, grap in kaj obdelane zemlje. Za nove zidave pa je bolj malo površine na razpolago. O gradbenem pravilniku in zazidalnem načrtu sta občanom govorila že prejšnji teden inž. Aimati in arhitekt Codellia. Pravilno sta poudarila, da je potrebno dati možnost zidanja najprej domačinom. Potem bodo šele prišli na vrsto novi naseljenci, ki prihajajo v občino s posebnimi osebnimi nameni. Glede šolske stavbe se govori, da bi bilo najbolj pripravno mesto v Dragi. To je lep in prisojen kraj na posestvu Tacco pred gostilno Dvor. Neroden je le strmi položaj tik nad glavno cesto v Števerjan. BOMO PEŠAČILI? V ponedeljek je goriški občinski svet razpravljal o proračunu mestnih podjetij za leto 1973. Vsa štiri podjetja: vodovod, plinarna, elektrarna in mestni avtobusi izkazujejo 135 milijonov primanjkljaja, to je 51 milijonov več kot lansko leto. Najvišjo postavko za primanjkljaj prinašajo mestni prevozi. Kje tiči vzrok, je težko ugotoviti. Brez dvoma je eden tudi v nesorazmerju med povečanjem dohodkov in povišanjem uslužbenskih plač. Večina občinskih sveovalcev je bila mnenja, da bo morala dežela pomagati za kritje primanjkljaja. Sicer se bo še zgodilo, da bodo mestni avtobusi zginili in bomo spet pešačili po mestu, kot so naši dedje. Do tega upamo, da ne l>o prišlo tako kmalu, ker bo dežela gotovo pomagala in se bo moralo tudi finančno in tehnično vodstvo mestnih podjetij preurediti. Zato so tudi svetovalci, z izjemo komunistov in misovcev, odobrili predloženi proračun mestnih podjetij. V zadnjih letih strokovnjaki v Zvezni republiki Nemčiji precej razpravljajo o vprašanju, kako ohraniti tipično alpsko okolje. Pri tem je prišlo do izraza stališče, po katerem ni več mogoče odlašati z uvedbo strogih zaščitnih ukrepov, kajti v nasprotnem primeru ne bo več mogoče zaustaviti opustošenja obširnih goratih predelov. Znanstveniki menijo tudi, da tozadevni programi ne bodo u-spešni, če ne bodo pristopali k njihovemu uresničevanju na mednarodni osnovi in s sodelovanjem vseh prizadetih sosednih držav. Kako velika je nevarnost opustošenja hribovitih predelov jasno dokazuje razvoj v najjužnejši deželi ZR Nemčije, na Bavarskem. Bavarski znanstveni inštitut za površinske in podzemeljske vode je v svojih najnovejših raziskavah ugotovil, da že v bližnji bodočnosti grozi uničenje 40 odst. gozdov. Poleg tega strokovnjake zelo skrbijo posledice vedno večjega naseljevanja v prirodno najlepših krajih, posebej še zaradi množičnega priseljevanja prebivalstva iz severnih dežel Zahodne Nemčije. Vpliv človeške civilizacije na naravno okolje je tralni kurjavi v njem. —o— ŠOLSKA STAVKA V četrtek, 22. t.m., so tudi v Gorici stavkali profesorji vseh slovenskih srednjih šol. Šolski sindikat je napovedal stavko v sklopu splošnega stavkovnega gibanja učnega osebja v državi, ki zahteva ekonomsko in pravno staležno izboljšanje. Stavka je uspela tudi na osnovnih šolah. Uspehe pa bomo šele videli. Tajništvo goriškega slovenskega šolskega sindikata si na vse načine prizadeva, da bd dokončno uredili še nekatera odprta vprašanja slovenskih šol in njihovega osebja, ki predstavljajo pravo diskriminacijo in zapostavljanje slovenskega šolstva, čeprav se ponekod zlonamerno ali pa iz nepoučenosti govori, da so vse slovenske šole v Italiji že urejene ali pa da manjka samo korak do tega. V resnici pa je ta korak zelo dolg in jih je več kot eden. Kar naštejmo jih nekaj. Učbenike, pravni stalež učnega osebja, šolske stavbe, ravnateljska mesta, šole v Slovenski Benečiji. In še nekaj, na kar vedno pozabljamo : ekonomski, oziroma beraški položaj starih profesorjev naših šol, ki morajo iti v pokoj brez sleherne odpravnine in s pokojnino, nižjo od začetnega postrežnifca. STAROSLOVENSKA MAŠA V nedeljo popoldne ob 16. uri smo imeli v goriški stolnici posebno slovesnost. V čast slovanskih apostolov Cirila in Metoda se je darovala slovesna maša v staroslovenskem jeziku po bizantinskem obredu. Darovali so jo dr. Koren iz rimskega Vzhodnega zavoda, dr. Angel Kosmač in g. Jože Merkuža, kaplan slovenskega duhovnega središča v Gorici. Staroslovensko bogoslužje je bilo izredno lepo organizirano, tako da so mu z lahkoto sledili slovenski in italijanski verniki v natlačeni stolnici. Izredno ubrano in dovršeno je pel pomnoženi moški zbor »M. Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Po obredih so bili vsi udeleženci bogatejši za sveto misel o zedinjenju kristjanov. očiten in ga vsi priznavajo. Izvedenci se strinjajo tudi glede nujne potrebe po zakonski zaščiti naravnih lepot, niso si pa edini v tem, kakšnim področjem naj bi v nadaljnjem razvoju posvetili največjo pozornost. Upoštevati je treba nadalje še dejstvo, da takih načrtov nikakor ni mogoče izvesti, ne da bi se ozirali na sosednje države. Znanstveniki so na kongresu v Tutzingu v Zahodni Nemčiji poudarili nujnost zbiranja podatkov o ekološkem razvoju v Alpah, na osnovi teh pa bi izdelali obširnejšo študijo. Ko bi opravili to delo, bi lahko začeli na mednarodni ravni izvajati učinkovite ukrepe za zaščito alpskega sveta. Na omenjenem zborovanju so tudi predlagali ustanovitev znanstvenega inštituta za varstvo Alp, ki naj bi deloval na področju Švice, Francije, Italije in Nemčije. Sociologi in geografi opozarjajo, da je nadaljnje uničevanje alpskega sveta mogoče preprečiti le z energičnimi protiukrepi. Hribovska narava kot taka nima potrebnih moči, da bi se uprla in da bi ozdravela od težkih ran, ki jih prizadeva človeška civilizacija. Tudi Alpam grozi opustošenje IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA V norveških knjigarnah Tudi Norvežani so majhen narod, četudi jih je približno še enkrat več kot Slovencev. Toda njihova življenjska energija je presenetljiva in politična svoboda, ki jo uživajo v lastni državi, jim omogoča, da svojo energijo sproščajo v urejeno in plodno ustvarjalnost. To se pozna tudi v njihovi književnosti in v vsem njihovem kulturnem življenju. če človek obiskuje njihove knjigarne, bodisi v prestolnici Oslu ali v manjših mestih, mu takoj pade v oči izredno število knjig, ki govore o norveški deželi, o zgodovini norveškega naroda, o norveški folklori, umetnosti, arhitekturi, književnosti, umetni obrti in etnografskih značilnostih — sploh o vsem, v čemer se kaže svojstveni in samostojni ustvarjalni genij norveškega ljudstva. Na stotine knjig nam govori o tem — in po veliki večini so to krasne, a ne predrage izdaje, dostopne vsakemu žepu. Mnoge teh knjig so prevedene v svetovne jezike, da so na razpolago tudi tujim turistom in potomcem norveških izseljencev, ki ne znajo več jezika svojih prednikov, a še radi obiskujejo njihovo domovino. Verjetno le malokateri tujec zapusti Norveško ne da bi odnesel s seboj vsaj eno teh knjig. Veliko knjig o norveški zgodovini, umetnosti, folklori in drugem pa je bilo napisanih sploh samo za tujce, bodisi v angleščini, francoščini ali nemščini. Tudi slovarji in priročni učbeniki norveškega jezika so na razpolago v vseh mogočih tujih jezikih, le slovenskega še ni opaziti med njimi. Na Norveškem navadno še vedno pojmujejo srbohvaščino kot ju-goslovanščino. Saj predstavlja srbohrvaščino kot jugoslovan-ščino celo radio Hamburg v svojih radijskih urah za tuje jezike. Tako je n.pr. razlagal v eni svojih oddaj, kaj pomenijo v »jugoslovanskem jeziku-besede čevapčiči, čorba, džuveč in podobno. V norveških knjigarnah je najti nekaj romanov, ki govore o življenju v Jugoslaviji in tudi nekaj potopisov, ki omenjajo Slovenijo. Tudi največkrat pišejo o življenju na jugoslovanskem jugu, v Bosni, Srbiji in Dalmaciji. Napisali so jih pisatelji, ki so se kot povabljeni gostje mudili v Jugoslaviji ali so prišli kako drugače v uradne stike z jugoslovanskimi krogi, npr. pri snemanju filma o srbskih jetnikih Nova, tretja številka »Literarnih vaj«, ki je izšla te dni, je vsebinsko zelo prikupna. Vsebuje namreč kar lepo število spisov mladih avtorjev, ki jih lahko mirne duše označimo za resnično kvalitetne, poleg tega pa so napisani tako, da jih je pravi užitek brati. To velja že za prvi spis pod naslovom »V cerkniškem taboru«, ki ga je napisala Ester Stereo s trgovskega tehničnega zavoda. Sfercovo že poznamo po nekaterih zanimivih prispevkih etnografskega značaja, tokrat pa opisuje mladinski raziskovalni tabor v Cerknici, kjer je mladina z višjih srednjih šol iz vse Slovenije, pa tudi s Koroškega in Tržaškega dobila pod vodstvom strokovnjakov nekaj osnovnih pojmov o etnologiji, krasoslovju in arheologiji. čudovit, z rahlo melanholijo prežet humor razodeva Magda Jevnikar s klasičnega liceja v svojem spisu »Težko je biti dekle...«. Prostor nam žal ne dopušča, da bi navedli kak odlomek iz njega, da bi si bravci lahko ustvarili predstavo o tem, kako zna Magda pisati na kakšne vrste je njen humor. (Sicer v nemškem koncentracijskem taborišču na severnem Norveškem. Poleg knjig, ki govore o Norveški in norveškem narodu in ki zavzemajo cele police v knjigarnah, najdemo tam seveda nešteta dela norveških in tujih pisateljev. Značilno je, da izhajajo dela norveških pisateljev tudi v žepnih izdajah in take izdaje celo prevladujejo. Zelo mnogo je pesniških zbirk, ki so po opremi preproste, žepne, a čedne, navadno nevezane. V taki obliki so izšle celo antologije norveškega pesništva iz predvojne, vojne in povojne dobe, v treh knjigah. Veliko romanov se še vedno ukvarja, enako kot pri Slovencih, z vojno tematiko, kajti tudi pri Norvežanih je bila osvobodilna vojna zelo trda in je zahtevala precej žrtev, čeprav ne toliko kot pri Slovencih, ker ni prišlo do državljanske vojne med njimi samimi. Mnogi romani pa pišejo o življenju moderne mladine. Veliko tudi prevajajo. Lahko se reče, da ne izide važnejša knjiga v tujini, ki bi je ne prevedli tudi v norveščino, in to ne samo pripovedna dela, ampak tudi esejistiko in politično literaturo. Tudi v tem pogledu vzbujajo Norvežani vtis velikega naroda, kljub svojem številu. Avstrijski zgodovinar Karl Grossmann je odkril pred približno dvajsetimi leti v samostanski knjižnici v opatiji Sankt Florijan v Gorniji Avstriji dele rokopisa pod naslovom »Historia Garinthiaca« (Koroška zgodovina), ki jo je napisal protestantski pastor iMiohael Gothard Christamick leta 1578. To je bila po mnenju ‘koroškega zgodovinarja Gotberta Mora prva obsežna in tedanjemu stanju znanosti ter duha časa odgovarjajoča zgodovina Koroške. Kristalnikovi rokopisi so bili do tedaj popolnoma neznani, zato je pomenila njihova najdba pravo senzacijo za zgodovinsko znanost. Tembolj čudno je, da je šla ta najdba doslej skoraj neopažena mimo slovenske zgdovinske vede. Zgodovinarji so ugotovili, da je znani koroški zgodovinopisec Megister kratkomalo uporabil Kri-stalnikov rokopis in ga izdal za svojega, le da je pa imajo »Literarne vaje« na razpolago v Tržaški knjigami!) Tanja čuk pa je imenitno opisala Opčine, kakor jih je videla kot otrok in kakor jih vidi danes. Zelo poučno je brati prispevek Davorina Dane-va »Mi mladi in današnji svet«, posebno pa anketo »Pogovor z mladimi«, v kateri odgovarjajo dijaki in dijakinje prvega razreda slovenskega učiteljišča »Anton Martin Slomšek« na razna vprašanja, kot na primer »V čem starši po tvojem kot vzgojitelji greše? Katere vrline pri domači vzgoji najbolj ceniš « Odgovori so nadvse zanimivi, ker posegajo tudi na vsakovrstna druga področja ter izražajo sodbo tudi o našem tisku. V številki sodelujejo z dobrimi članki, s pripovednimi prispevki ali s pesmimi še Silvia, Učiteljišč-nik, ki se ni podpisal, Neva Regent, Eleonora Zupančič, Pardus, Marija Kostnapfel, Polde Okretič in še nekateri drugi. Martin Jevnikar pa ocenjuje nekaj knjig, »Literarne vaje« res služijo, da bi jih brali tudi odrasli oziroma starejši, če hočejo biti blizu mladini in nočejo okosteneti v svoji miselnosti. IZŠEL JE »DNEVNIK« SIMONA RUTARJA Na prodajnem (pultu v Tržaški knjigarni se je pojavila nova zanimiva knjiga, ki govori o preteklosti našega ljudstva na Primorskem — »Dnevnik« Simona Rutarja. Knjigo, ki šteje skoraj 190 strani drobnega tiska, sta izdala Narodna in študijska knjižnica in Goriški muzej, natisnila pa jo je in ji dala čedno opremo tiskarna Graphart v Trstu. Simon Rutar si je pisal ta dnevnik kot dijak v Gorici in kot študent v Gradcu v letih 1869-1874, torej pred enim stoletjem. Iz dnevnika podrobno spoznamo življenje takratnih primorskih dijakov in študentov, pa tudi splošno življenje in človeške tipe takratne Primorske, zlasti še Goriške in Tolminske, kjer je bil Rutar doma, pa tudi v raznih drugih krajih, kot npr. v Dutovljah. Ti opisi so danes zelo zanimivi in mikavni. Zato predstavlja »Dnevnik« prijetno, pa tudi poučno branje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FILIBERT BENEDETIČ PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame V torek, 27. t.m., ob 15.30 v četrtek, 1. marca, ob 15.30 v petek, 2. marca, ob 15.30. ponekod črtal in krajšal ali spreminjal izvirnik, Kristalnika pa v naslovu svojega dela prikazal samo kot enega izmed zbirateljev zgodovinskega gradiva zase. Zdaj se je izkazalo, da je bil Megister plagiator. Le tu pa tam je dodal kaj izvirnega, na primer kar zadeva ustoličevanje karantanskih knezov na knežjem kamnu. A še to so mu pravzaprav vsilili koroški deželni stanovi, ki so trdno vztrajali pri deželnih predpravicah, ki so izhajale iz tistega ustoličenja po slovenskem obredu in v slovenskem jeziku. Kristalnik, ki je bil doma prav odnelkod z Gosposvetskega polja, namreč ni nič več vedel o knežjem kamnu. Obširno pa je v svoji »Koroški zgodovini« poudaril pomen Slovencev, iki jih imenuje »Windische«, saj je napisal svojo zgodovino v nemščini. Natančno opisuje dogajanje v času slovenskih knezov v Karantaniji in njihove številne boje z Bavarci, Franki Avari in Langobardi ter boje med kristjani in pogani; pri tem opisuje podrobnosti, ki jih je dodal bodisi iz svoje fantazije, ali pa je zajemal iz talkrat še žive ljudske tradicije. Iz vse njegove zgodovine je razvidno, da je pojmoval Koroško kot nadaljevanje srednjeveške slovensko - karantanske države in videl praiv v tej temelj koroške deželne samostojnosti in posebnosti, ter da je pojmoval Koroško, Kranjsko in Štajersko kot etnično posebno telo v tedanji avstrijski državi, prav na temelju skupnega slovenskega izvora njihovega prebivavstva, čeprav si sicer o etničnih vprašanjih ni bil čisto na jasnem, kar je pač odgovarjalo stanju tedanje znanosti. RODETOVA PREDAVANJA Urednik revije »Znamenje« dr. Franc Rode je imel pretekla dva tedna v Marijinem domu v Trstu dve zanimivi predavanji pod naslovom »Moderna znanost in bivanje Boga« in »Parvteistični in materialistični poskus rešitve problema, ki ga stavi ob-stpj vesolja« . Juitri, v petek, 23. februarja, pa bo predaval o temi »Vzroki modernega ateizma«. Predavanje se bo začelo ob 20. uri. •• 1' - • >• »- .'•> rit Ji*> /• it: ' ’ > .-.j «i Kr ♦. Tretja številka »Literarnih vaj« Michael Gothard Christalnick in slovenska zgodovina Sodobno kmetijstvo Gojenje vrtnic v premičnih rastlinjakih lian«, zaradi prenizkih stebel, pa tudi za sor- Kdoir pride z vrtnicami v pravem času na trg, imenitno zasluži. Vprašanje je, kdaj je pravli čas in Ikaij je treba naredita, da bodo vrtnice obrodile, ko to želimo. Najprimernej š'i čas je po poplavi vrtnic iz San Rema, preden pridejo na trg vrtnice iz bližnje okolice in pa od jeseni do božiča. V ta namen silijo vrtnice nekaj 'časa bodisi v premičnih rastlinjakih in plastičnih tunelih, bodisi pa jih stalno gojijo v rastlinjakih, ki jih v toplih mesecih držijo odprte. 2e ta podatek pove, da utegnejo biitii zahteve vrtnic, namenjenih siljenju v rastlinjakih nekolik o diugačne od tistih, ki jih gojijo samo na prostem. Raziskovalne ustanove si močno prizadevajo, da bi dognale lastnosti, ki naj bi jih take vrtnice imele, oziroma da bi ugotovili, katere sorte vrtnic v tem pogledu najbolje ustrezajo. Glede fizioloških lastnosti oziroma zahtev vrtnic pa siljenje V rastlinjakih ni moč za sedaj dosti reči, ker so raziskave v teku in so rezultati le splošnega značaja. Tako vemo, da znaša za vrtnice temperatura, pri kateri nastopa smrt organizma, med —6 in 0 st. C. tempetura pa, pri kateri se biološke funkcije zmanjšajo na minimum ali prenehajo, se suče med 8 in 12 st. C ter da znaša najprimernejša temperatura za rast vrtnic ponoči med 14 in 16, podnevi med 20 im 25 st. C. Na voljo so tudi podatki glede optimalnega deleža ogljikovega ‘kisika (CO2) in o relativni vlagi, vendar se ti ne nanašajo na posamezne sorte in njihove specifične zahteve. Isto velja za svetlobo. Seznam primernih vrtnic V zadnjem času so močno pospešili raziskovanje o sortah, siljenje v rastlinjakih v tej smeri. Tako je zahodnonemško raziskovalno središče v Friesdorfu, kljub temu, da raziskovanje ni še končano, seznanilo strokovno javnost s prvim začasnim 'seznamom sort vrtnic, ki so najbolj primerne za siljenje v rastlinjakih. Vedeti je namreč treba, da stojijo vrtnice, razen takrat ko jih silimo, ves čas pod odprtim nebom in da so zaradi tega izpostavljene precej spremenljivim in različnim razmeram. Medtem ko so v prvem letu po siljenju premaknili rastlinjake in vrtnice le nekoliko zaščiti s slamo, so v drugem letu poskusov, zaradi velikih izgub, pustili vrtnice v rastlinjaku. Znižali so le 'temperaturo, ki jo bodo ponovno zvišali marca, da bodo vrtniice ponovno cvetele maja za praznike. Rastlinjak bodo premaknili le v poletni dobi. Poleti pa naj ne bi vrtnice cvetele, zato bodo potrebni določeni gojitveni iposegi. Vrtnice naj bi cvetele ponovno jeseni. Vsekakor so takšni poskusi zelo dobrodošli tudi za naše cvetličarje, ki gojijo precej vrtnic in 'ki dobro vedo, da nima dosti smisla prodajati vrtnic poleti, ko je za vrtnice najmanj 'zanimanja in ko, razumljivo, zdrknejo cene zelo nizlko. Poskus je sicer omejen na premične rastlin j alke, 'ki jih pri nas skoraj :ni — nekateri uporabljajo v te namene''le' premične plaštličrie tunele —, vendar utegnejo bllti rezultati kljub temu zelo zanimivi. Ugotovili so namreč, da so nekatere sorta ipopollnama neprimerne za pozno jesensko gojenje. To velja za sorto »Tradi- to »Baccara«, ki ne obrodi dovolj. Sorta »Sutters Gold« obrovi sicer v pozni jeseni zelo dobro, vendar pozneje zelo slabo in tudi ovetove slabše kakovosti. Tudi sorta »Concorde« ni dala zadovoljivih rezultatov. Najbolje se je dosedaj izkazala sorta »Douchka«, ki prinaša posebno v jeseni zelo dobre pridelke, pa tudi »Sonia«, »Belinda«, »Roter Štern« ter »Carina«, ki je sicer že cvete — tja do decembra. Dobro kaže tudi znana po tem, da tudi na odprtem zelo dolgo nova Kordesova sorta »Analbell«, imenitno pa se obnašajo »Wbisky« in »Peter Framken-feUd«. Toliko za zdaj: Sklepna sodba bo mogoča komaj prihodnje leto, ko bodo 'končali s poskusi. Jasno, da ti podatki niso v celoti prestavljivi na naše razmere. Ali se splača pranje jabolk? Znanstveniki že dolgo vedo, da svinec, ki prihaja v ozračje iz izpušnih plinov naših avtomobilov —svinec velja za nevaren možganski strup — prehaja na razna živila. In-| ODBOJKA - ŽENSKA B LIGA BOR - BREG 3:1 Brežanke so v soboto zamudile edinstveno priložnost, da se rešijo. Proti okrnjeni postavi Bora. ki je odigrala eno svojih letošnjih najslabših tekem, so gladko klonile in s tem zmanjšale skoraj na minimum vsako upanje na obstanek v B ligi. Jurki-čeve varovanke so nam prikazale zelo statično igro, ki sploh ne sodi v B ligo; le občasno smo videli posamezne akcije, ki so spravljale v zadrego obram bo Tržačank. Na drugi strani so te igrale pod povprečjem in niti odsotnost Pečarjeve, Furlaničeve, švageljeve in Gabrovčeve jim ni v opravičilo. Res je, da ekipa, ki je bila zasnovana predvsem na napadu, se znajde v zadregi, ko iznenada ostane kar brez dveh glavnih tolkačic, vendar smo opazili, da je Bor v zadnjem delu prvenstva precej poslabšal svojo igro in se s tem že sam izključil iz konkurence najboljših. Isto velja za Brežanke, ki so po lepi tekmi v predzadnjem kolu povsem popustile in brez odpora prepustile točki nasprotnicam. Sprijazniti se torej moramo s krizo naše odbojke, ki je v nekaj letih zdrsnila s prvega mesta v deželi precej niže in resnici na ljubo ne vidimo drugega izhoda kot združitev vseh moči, da bi lahko ponovno nekaj pomenili v tem nekoč elitnem športu. MOŠKA C LIGA KRAS - ACEGAT 3:2 Proti zadnjemu na lestvici so Kraševci prišli ponovno do zmage, čeprav z veliko težavo. Ta tekma Je bila ena najslabših, kar smo jih videli v nabre-žinski telovadnici. Kaže, da rdeči še niso preboleli krize, ki jih že dolgo tare. Tokrat pa moramo obsoditi tudi obnašanje domače publike, ki je na vse načine skušala uničiti moralo svojih varovancev. Ta način navijanja smo že večkrat obsodili, tokrat pa so razne več ali manj »duhovite« pripombe na račun posameznih igralcev presegle vsako mejo. Publika se mora zavedati, da naši fantje igrajo res predvsem iz veselja, vendar tudi z velikimi žrtvami in predvsem za ugled svojih domačih barv. Naloga navijačev pa je ta, da jih bodrijo, ali pa da vsaj molčijo, ne pa da jih nesramno žalijo in jim štfituit za živilsko tehnologijo berlinske univerze je raziskoval delež svinca v jabolkih in pri tem ugotovili, da je največ svinca v lupini. Jabolka, ki so jih prali 10 minut z vodo 20 st. C so izgubila 30 odst. svinca, pri še daljšem pranju pa se je delež svinca še dodatno zmanjšal. Pranje jabolk je torej priporočljivo tudi iz tega razloga. POČASNO NAZADOVANJE V zadnjih treh desetletjih je število katoličanov v Združenih državah Amerike naraslo od 17 na 70 milijonov oseb. Potem se je pa naglo napredovanje ustavilo. Opaža se upadanje katoliške dejavnosti tudi v drugih primerih. Pozna se zlasti pri manjšem obisku nedeljske maše, pri upadanju duhovniških in redovniških poklicev. Zapreti so morali tudi že nekaj katoliških župnijskih šol, ker manjkajo učitelji. Nazadovanje je opazno tudi pri katoliškem tisku. Leta 1961 je bilo v ZDA 473 samostojnih katoliških listov. Deset let kasneje so tiskali le 364 katoliških listov in mesečnikov, in v nakladi, ki je bila za štiri in pol milijona manjša. To počasno nazadovanje katoliškega življa v Ameriki pripisujejo vedno hitrejšemu načinu vsega življenja v Ameriki, ki ga katoliška dejavnost ni stalno dohitevala. b tem jemljejo voljo do boja. Upajmo, da bo odslej naša publika bolj pravična in da bo s svojo prisotnostjo skušala čimbolj pomagati svoji ekipi. ŽENSKA C LIGA CUS PADOVA - SOKOL 3-0 Nabrežinke so zaključile prvi del prvenstva z novim porazom. Tokrat so se v Padovi srečale z najboljšo ekipo svoje skupine, ki jasno meri na B ligo. Kljub temu pa bi lahko naša dekleta igrala nekoliko bolje, saj so med tekmo zagrešila nad dvajset servisov, kar je absolutno nedopustno. Kaže, da se naše predstavnice še niso otresle treme, ki jih spremlja vse od začetka prvenstva. Prepričani smo, da so sposobne boljše igre in da bi se lahko enakovredno borile proti vsem ekipam svoje skupine. Treba jim je le nekoliko več samozavesti in zoupanja v trenerja, da bo lahko prišlo tudi do povoljnih rezultatov. MEDDEŽELNI FINALE DEKLIC: BREG - PRESOLANA 2:0 BREG - OLIMPIA 0:2 Najmlajša dekleta Brega, ki so zastopala našo deželo na meddeželskem finalu deklic v Padovi, so z lepo igro osvojile zasluženo drugo mesto. Na žalost so si kljub temu zapravile vstop v vsedržavni finale, to pa zato, ker so prišle v najkvalitetnejšo izločilno skupino. Jurkičeve varovanke so šle na pot brez Lovrečičeve in Trento ve, kljub temu pa so popolnoma zadovoljile. Najbolj sta se izkazali mladi Meneghettijeva in Sancinova, ki sta bili pravi motor ekipe. Proti dekletom iz Bergama so Dolinčan-ke igrale zelo bojevito in priča smo bili enakovredni igri, ki se je končala v korist naših predstavnic. Olimpia pa je še enkrat ptokazala, da je v Emiliji še vedno zibelka italijanske odbojke in da so tamkajšnje ekipe za razred boljše od ostalih. Brežanke so le v začetnih udarcih zadržale pritisk nasprotnic, nato pa so morale prepustiti piobudo in zmago boljšim nasprotnicam. Vsekakor je to letošnji največji uspeh naše odbojke, na katerega' smo lahko vsi ponosni zlasti v teh kritičnih trenutkih našega športa. ketna Brežanke zamudile edinstveno priložnost 21 Po Conradu Richterju prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih. 41. Samo dvakrat sta morala v kritje. Prvič, ko sta iznenada zagledala tri bele pešce, drugič pa, ko so mimo pridirjali otovorjeni konji. Vsak zavoj kož na njihovih hrbtih je bil pozdrav od doma. »Prepričan sem, da sva na pravi poti,« je menil Polovična puščica, »taka krzna prihajajo samo z našega konca.« In tako sta neustrašno prodirala naprej, dokler se nista znašla na bregu reke Allegheny. Brez obotavljanja sita ukradla nekemu trgovcu kanu in ponoči zaveslala s tokom, ob zori pa potegnila čoln na breg in se skrila. Malo preden se je drugega dne zdanilo, sta bila že mimo trdnjave Pitt, ki je grozila z vzpetine med dve- ma rekama. Veselo ju je pozdravilo široko korito reke Ohio. ■Tako, zdaj sva v indijanskih gozdovih,« je rekel Polovična puščica, »zdaj naju ne bo nihče več zasledoval.« Zelenje je bilo tako bohotno, da se ga nista mogla do sitega nagledati. Razku-šrtrani gozdovi so se širili v neskončnost, nedotaknjeni, kakor jih je bil ustvaril Veliki duh. Tu ni bilo jengvejskih cest z njihovimi prekletimi vozovi in živimi mejami in ogradami. Tu tudi ni bilo njihovih ur, ki bi zasužnjevale sonce. Vse na okrog je dihala zelena in modra svoboda; mogočna, tiha, vlažna in varujoča. I K 42, Tam, kjer so se rečice zlivale v reko, je iz gozda pogledala kdaj pa kdaj kakšna vas ali taborišče s skladišči. Dvakrat so iz takega ustja šinili tuji kanuji. Indijanci so pozdravili dečka v domači delavarščini, vprašali so ju, ali je kaj novega v angleški trdnjavi. In ves čas sta imela pred seboj nakodrano, vedno širšo strugo. Ko pa se je sonce skrilo, sta zavila v strugo samotnega potoka. Previdno sta veslala nekaj časa proti toku in si iskala prostorček za noč. Obakraj potoka so se vzpenjala pod nebo mogočna drevesa, negibna kakor stražarji v špalirju. Samo vesla so sekala v to tišino. Potok je med belimi kapljami še poslednjič pokazal svoje čisto dno, nato pa se je kar naenkrat spustila trda tema na gozd in na strugo. Dečka sta skočila v travo in se zleknila po njeni mehkobi. Ko sta se zjutraj predramila, se je nad njima bočil zelen baldahin tja do neba. žarki zanosnega sonca so pobliskovali skozi listje in srebrili bistro vodo v potoku. Južni veter se je zaganjal v vodo, vendar ne jezno, ampak dobrosrčno, tako za kratek čas. »Prostorček, kakor ustvarjen za naju,« je rekel Beli sin. »Ne smeva užaliti Stvarnika in jo kar takoj popihati. Ostaniva še kak dan in uživajva.«